Izhmjm vmmh Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna it. 30Ur NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spcdizionc in abb. postale I. gr. ŠT. 140 TRST, ČETRTEK 7. FEBRUARJA 1957, GORICA LET. VI. ODKOD ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM? Politična napetost med Avstrijo in Italijo Popolno nepoznavanje manjšinskega vprašanja - Aretacija bivšega poslanca dr. Volggerja Odnosa ji med Italijo in sosedno Avstrijo so se v zadnjih dneh prav resno poslabšali. Povod za to je dal govor, ki ga je 25. januarja imel v Innsbrucku avstrijski zunanji podminister dr. Gschnitzer o Južnem Tirolu. Njegove besede so tako razdražile vodilne ljudi v Rimu, da je italijanska vlada na posebni seji sklenila zahtevati takojšnja pojasnila od Avstrije. Kaj je dr. Gschnitzer pravzaprav dejal? l judstvo na Južnem Tirolskem in v Avstriji, je rekel, je zelo nezadovoljno, ker Italija ni se docela izpolnila manjšinske pogodbe, ki sta jo De Gasperi in Gruber podpisala 5. septembra 1946 v Parizu: Južnim Tirolcem ni na primer še dala šolske samouprave, v javnem življenju še zmerom zapostavlja nemški jezik in pripadnike narodne manjšine izključuje iz služb, ki jiin po zakonu pripadajo. Po besedilu pogodbe bi Italija morala priznati Južnemu Tirolu zakonodajno in upravno avtonomijo. Toda kaj je naredil De Gasperi? Nemško Ozemlje je spojil s Triden-loin v skupno Tridentinsko-južnotirolsko deželo, v kateri tvorijo ogromno večino Italijani. Namesto narodne manjšine so dobili torej zakonodajno in upravno samovlado — Italijani! To je v ostrem nasprotju z namenom De Gasperi-Gruberjevega sporazuma. Cilj pogodbe je bil, Ikakor v njej beremo, (Ja »zajamči narodni značaj« južnotirolske-pa nemškega »prebivalstva«, tako da se ne bo čutilo ogroženo v svojem narodnem obstanku. De Gasperi in vlade, ki so za njim prišle, 8,0 na podlagi sporazuma dale sicer Južnim Tirolcem šole, v pokrajini so se pojavili na ys©h javnih uradih in železnicah tudi nemški napisi, nemški jezilk je bil pripuščen na sodišča in v druge urade, in to je bil gotovo velik napredek v primeri z razmerami pod fašizmom. Mi Slovenci (bi bili zadovoljni, če bi nam Italija priznala enake pravice. Saj nam po mirovni pogodbi in Posebnem statutu nesporno pritičejo! Toda v eni silno važni in naravnost odločilni točki se od časov fašizma razmere na Južnem Tirolskem niso niti za las spremenile: iz vseh delov države prihajajo v rastočem številu še zmerom tuji-naseljenci. V deželi, kjer so Italijani 1. 1918 tvorili le 3 od-stoitlke prebivalstva, so- 31. decembra 1951 narasli že na 36 odstotkov. Pri upravnih volitvah I. 1952 so vse italijanske stranke na Južnem Tirolskem štele že 40 odstotkov oddanih glasov, medtem ko ni bil 1. 1921 oddan pri volitvah za rimski parlament niti cn sam italijanski glas. Če se bodo razmere v teij smeri razvijale, pravijo Južni Tirolci, bodo Italijani dobili s časom več iko 50 odstotkov glasov in mi posl anemo na lastni zemlji nemočna — manjšina. Kaj nam pomagajo šole in javni nemški napisi, če korakamo v neizbežno narod-n o smrt ? URESNIČENJE POGODBE ALI LJUDSKO GLASOVANJE V nemškem časopisju beremo, da se je velikopotezno in najbolj učinkovito tuje naseljevanje začelo po podpisu Gruber . De Gasperi jevega sporazuma. To ni mogel biti cilj in -namen pogodbe o zaščiti narodne manjšine iz 1. 1946. Opirajoč se na ta dejstva, je državni tajnik Gschnitzer izjavil v Innsbrucku naslednje. Italija se mora- odločiti ter izpolniti pogodbo v duhu, v Ikatereim je bila podpisana, ali pa dovoliti Južnim Tirolcem, da sami odločajo o 9voji bodoči usodi. Zamisel De Gasperi-Gruberjevega sporazuma je bila v tem, da Avstrija prizna državno mejo na Brennerju in da Italija v zameno zaščiti obstoječo jezikovno nemško mejo na Južnem Tirolskem, to se pravi, da se odlpo-vc nadaljnjemu potujčevanju manjšinskega narodnega ozemlja. Južni Tirolci naj žive in prospevajo pod Italijo tako, kakor da bi bili v matični državi Avstriji. Načelo o popolni enakopravnosti vseh državljanov ne jamči še obstoja in razvoja narodne manjšine: posamezni Južni Tirolec ima lahko pravico, da pošilja svoje otroke v nemško- šolo, poslužuje se lahko svojega jezika v uradih, toda pri tem se lahko navzlic vsemu naseljujejo na njegovo rodno zemljo tujci ter ga toliko časa izpodrivajo, dokler ne postanejo gospodarji njegove domačije. Neizbežen konee je ta, da nima več kaj govoriti v lastni hiši. Država je torej dolžna ščititi ne le poedi-nega pripadnika manjšine, temveč narodno manjšino kot celoto, v prvi vrsti varnost in nedotakljivost njenega od prednikov podedovanega narodnega ozemlja. Če hi Južni Tirolci imeli obljubljeno zakonodajno in upravno avtonomijo, bi se že znali braniti pred doseljenci; tako so pa brez moči in izročeni na milost in nemilost italijanskim nacionalistom. Tako stanje, je dal dr. Gschnitzer razumeti, je nevzdržno: Italija naj izpolni po črki in duhu pogodbo ali naj pa pristane na ljudsko glasovanje. Ogorčen odpor rimske vlade Gsehnitzerjeve besede so močno razburile duhove v Italiji. Vlada je poslala v boj državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Badini-Confalonierija, ki je najprej izjavil, da iso meje na Brennerju nespremenljive, in v tem je imel prav, zakaj pogodba je glede tega nadvse jasna in nesporna. O državni meji je vsalka razprava zaključena. Toda Baldini-Confalonieri je dodal, da je ravno tako »nedopustno« delati razlike med državno in jezikovno mejo. Meja je samo ena in ta je dlržavna. De Gasperi-Gruberjeva pogodba ni imela namena priznati prebivalcem nemškega jezika pravice, da »tvorijo skupino zase«, živečo izven italijanske narodne skupnosti, talko da bi postali »država v državi«. Kdor misli drugače, ribari v kalnem in je nacionalist, ki kvari odinose med Avstrijo in Italijo ter nasprotuje težnjam z a pada po Združeni Evropi. Te Confalonierijeve izjave dokazujejo, da on in ministri, ki stoje za njim, na žalost še danes ne razumejo, v čem je bistvo manjšinskega vprašanja. Kaj je pravzaprav narodna manjšina? To je skupina ljudi, (ki se po omiki, po krvi in jeziku razlikujejo od večinskega prebivalstva v državi. Njihova skupnost je utemeljena v naravi, ravno tako kakor so neikaj pri-rodnega družina, občina ali kaika pokrajina. Za vsakega kristjana velja nadk, da je Stvarnik ravno tako hotel, da žive na svetu različni narodi, kakor je hotel, naj si človek ustanovi lastno družino. Kako je po vsem tem mogel zastopnik kr-ščansko-demokratske vlade odrekati manjšini pravico, da bi bila »skupina zase«, ter jo, ker brani starodavni značaj svoje domačije, obtožiti, da hoče biti »država v državi«, je naravnost nedoumljivo. Manjšinsko vprašanje je nastalo ravno zavoljo tega, Iker tvorijo narodne manjšine že po prirodi »skupine zase«, katerim pritiče po naravnam pravu posebna zaščita. Če bi bili pripadniki manjšin Italijani, bi spadali k vladajočemu narodu ter bi ne bili potrebni manjšinske zaščite. ITALIJA IN KANTON TICINO K bistvu zaščite manjšin spada tudi, da se ohranijo obstoječe jezikovne meje v državi, to se pravi, da večinski narod ne vdira na jezikovno ozemlje manjšine ter hoče zavladati v tuji hiši. Demolkratična Švica je to pravico na primer brez pridržka priznala Italijanom v kantonu Tieimu. Saj so posebni zakoni, ki varujejo tamkajšnje prebivalstvo pred doseljevanjem močnejših nemških sosedov ter skrbe za to, da ohrani ozemlje kantona za vse ča-(Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ŠIBKOST VELIKE BRITANIJE Novi angleški obrambni minister Duncan Sandys je obiskali Ameriko, kjer se je pogajal s tamkajšnjo vlado, da bi pomagala zmanjšati velika bremena, ki jih vzdrževanje sodobne vojelke nalaga britanskim davkoplačevalcem. Amerikanci so uvideli, da je Velika Britanija res v gospodarski krizi, ter so obljubili, da bodo Angležem dobavljali svoje najnovejše atomsko orožje. V Londonu upajo, da se jim bo v teku let (posrečilo znižati sedanje izdatke za vojslko' na polovico. V ta namen nameravajo1 umakniti nekaj svojih divizij iz Evrope in znatno znižati število Fvojib čet tudi v raznih prekomorskih deželah. Nič ne bi moglo tako nazorno prikazati (nazadovanja angleške moči v svetu Ikot Sandysova prošnja na Ameirikance, naij priskočijo na pomoč njegovi domovini. Nekdaj prva velesila v svetu je odstopila svoje mesto mladi in bogati Ameriki. TITO JE ODLOŽIL POTOVANJE Na osebno povabilo predsednika Eisen-hovverja bi bil moral maršal Tito sredi aprila uradno obiskati Ameriko. Medtem je skupina senatorjev in poslancev postavila zahtevo, naj se vabilo prekliče in v nekaterih časnikih se je začela gonja proti maršalu. Ker je ameriška vlada (k vsemu temu molčala, je Tito Eisenhowerjevo vabilo za tedaj odklonil in obisk odpovedal. Odpoved- se je izivtršila v zelo vljudni obliki, Tito je 'dejal, da je potovanje odloži!, ker ne želi povzročati s svojim obiskom »težav ameriški vladi«. Odnosi med Jugoslavijo in Amerilko bodo pa iklljub temu ostali prisrčni in obe državi bosta slej ko prej prijateljsko sodelovali. Predvčerajšnjim je zunanji minister Dul-les izrazil časnikarjem upanje, da bo navzlic vsemu še mogoče Titu obiskati Ameriko. Ameriškemu zunanjemu ministrstvu prav narobe hodi, da je maršal odlklonil vabilo, in zato namerava, 'kakor beremo, poslati v Jugoslavijo državnega podtajnika Roberta Murphvja, da zadevo iiziraivna. ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA Parlament Sovjetske zveze, tako imenovani Vrhovni sovjet, se je sesitaJ v Moskvi s poglavitno nalogo, da popravi za dinji petletni gospodarski načrt, čeprav se že eno leto izvaja. Po njem je hotela vlada spet vložiti največ denarja, in sicer 400 milijard rubljev, v težiko industrijo, meditem ko je Malemkov že 1. 1953 zahteval, naj se država posveti sedaj v prvi vreti proizvajanju vsakodnevnih potrebščin. Ker je bila tedaj večina v vodstvu stranke nasprotnega mišljenja, je Malenkov padel in so oblast prevzeli Hrušč ev in tovariši. Zanimivo je, kako se novo vodstvo sedaj približuje idejam in predlogom Malenkova. Osreduji odbor strantke je že decembra sklenil, da je treba »nekoliko zmanjšati« razvoj težke industrije ter posvetiti več pažnje izboljšanju splošnih življenjskih razmer. Pospeševati hočejo mnogo bolj kot doslej lahko industrijo in to je pametno, kajti množice hočejo poleg živeža imeti tudi pocenii obleke in obuvala in primerna stanovanja za svoje družine. NEVARNI ATOMSKI POSKUSI Nemil ki profesor fizike Bec-hert je izjavil, da razstreljevanje atomskih bomb mnogo bolj zastruplja ozračje, kot smo doslej mislili. V nevarnosti so predvsem Japonska in bližnji otoki, ker se ravno na Tihem oceanu delajo skoro vsi poskusi. Lani je bilo vsega razstreljeno 36 bomb, sedaj je pa Velika Britanija naznanila, da bo od 1. marca dalje spet začela s poslkusi. Novica je Japonce tako prevzela, da so po vseh mestih priredili demonstracije. Njihov zastopnik v Londonu je tudi protestiral, češ da radioalklivni prah, ki ostane dolgo časa v zraiku, ni le iuočno škodljiv človeškemu zdravju, marveč tudi uničuje posevke. Vsi protesti ne bodo bržlkone prav nič zalegli. Angleži, Rusi in Amerikanci se kljub temu pripravljajo na vedno nove in nove poskuse. VAŽEN VIR DOHODKOV Stara resnica je, da Italija krije velik del piumankljaja v svojem državnem gospodarstvu x denarjeu, ki ga prinašajo v deželo turisti. Zato so ustanovili pri vladi poseben Visoki komisariat za tujski promet. Ta javlja, da je lani prišlo v Italijo 12 milijonov tujcev in da so li povečali dohodke države za ogromni znesek 300 milijard lir. Letos pričakujejo še več tujcev. Ker se pa vlada boji, da mnogi avtomobilisti ne bodo prišli, češ da v Italiji ne bodo našli potrebnega bencina, ije dala razglasiti, da bo v Italiji 'kljub sueški krizi to leto toliko nafte na razpolago, kdlikor je bodo potniki hoteli imeti. KRIŽ V ŠOLAH Poljska vlada je izdala dovoljenje, da se smejo v učilnicah vseli osnovnih šol razohe-siti spet razipela, če tako želi večina učencev. S posebno okrožnico je bilo učiteljem strogo prepovedano, da kakorkoli vplivajo na svobodno voljo šolarjev. S tem je praktično zagotovljeno, da se vrne križ v vse ljudelke šole na Poljskem. Nov uspeh modre in spretne politike kardinala Višinskega. NEMIRNI CIPER Ta teden so na Cipru ponovno nastali hudi nemiri. Ker je pri nekem atentatu v Fa-magosti bilo resno ranjenih pet turških policistov, 'ki sodelujejo z Angleži, so Turki vdrla v grške predele mesta in dve uri neusmiljeno pretepali svoje nasprotnike, požigali trgovine, hiše in urade. Neredi so se bliskovito razširili tud! na ostala me^ta otoka in mnogo oseb je bilo ranjenih. Nekateri sodijo, da so za krvave izgrede odgovorni Angleži, češ da so nahujskali Turke proti Gitkom. S lem pred svetom oprvičujejo svojo prisotnost na Cipru. NEPOKOJNA MADŽARSKA Kadar je sicer s pomočjo sovjetske vojske vzpostavil v državi red in industrija je začela spet obratovati, toda dežela je še vedno silno nemirna in nezadovoljna. To se vidi že po tein, da se zateče v Jugoslavijo vsak dan približno 500 beguncev. Doslej je pri- , šlo čez mejo okoli 14 tisoč oseb, kar je povzročilo Jugoslaviji do 15. januarja 300 mi- ; lijonov dinarjev stroškov. ITALIJANSKE FINANCE Državni proračun Italije izikazuje letos 250 milijard primanjkljaja, to je 67 milijard manj kot lani. Če upoštevamo, da se ni Italiji doslej še nikoli posrečilo se izkopati iz stalnih letnih primanjkljajev, je to kljub vsemu znaten uspeh. Segni je izrazil \ipanje, da bo državni proračun prišel v teku 2 let v ravnotežje, tako da bodo dohodki krili izdatke. NEODVISNI SOCIALISTI Te dni je bil v Rimu redni občni zbor Neodvisne socialistične zveze, v katero so Sključeni tudi tržaški Slovenci iz bivše OF. Odposlanci so sklenili, da se je treba združiti z Nennijevo socialistično stranko. Zdi se pa, da se Tržačani s tem sklepom ne strinjajo in da hodo še nadalje hodili svojo samostojno pot, čeprav jim pri tem grozi nevarnost, da ostanejo odrezani od ostalih socialističnih gibanj v državi. ŠE VEDNO SUŽENJSTVO Tajnik Mednarodne protisuženjske zveze, ki se je vrnil z obiska v severoizapadnih pokrajinah Afrike, je izjavil, da živi tam še nad 40.000 ljudi v popolnem suženjstvu. Črnce kupujejo in prodajajo na trgih kot pri nas živino na sejmih. Francoska oblastva v Mavretaniji si pred tem dejstvom zapirajo oči. ZRELA LJUBEZEN V zavetišču za stare ljudi v Parizu se je te dni poročil 90-1 etui vdovec Regis Challet. Nevesta je vdova Antonija Basuge, kateri je odzvonilo že 75 let. V cerkev je par spremljalo nad 100 starčkov in stailk, ki so imeli skupaj več tisoč let. Na ohceti so1 se celo zavrteli. ENAKA USODA Pri Sv. Lconhardu na Južnem Tirolskem je drvar Jože Pircher spuščal po žičnici drva v dolino. Zvečer se je tudi sam obesil nanjo, da bi čimprej zdrknil domov. Nad prepadom se je pa vrv utrgala in mladenič je strmoglavil v globino. Čuden slučaj, da je točno pred 10 leti enaka smrtna usoda doletela tudi njegovega očeta. ČASNIKARSKA MORALA Naš list je javnosti znan posebno po tem. da dosledno zagovarja misel Narodnega sveta, ker je globoko prepričan, da se Slovenci na tej zemlji lahko ohranijo le, če se bodo, kot so delali njihovi očetje, složno borili za svoj narodni obstanek. Kat. glas je 17. jan. Narodni svet spet odklonil, češ da Novi list s svojim predlogom le »vabi naše ljudi v komunistični taboru. Ker je tudi najpreprostejšemu našemu bralcu znano, da je to očitna neresnica, smo odgovornega urednika msgr. Močnika javno pozvali, naj storjeno krivico tudi javno popravi. Tega gospod seveda ni storil. Namesto te-ga je objavil neke neresnične vesiti o pok. Stanku Staniču in nagrmadil na naš list nova sumničenja. Taka je morala vzgojitelja mladine, ki je — začuditi se! — povrhu še predsednik l)u-hovske zveze! Zelo nujno bi bilo, da bi se monsignor začel najprej iznova učiti katekizma. NOVICE NOVO GONILO Ameriški admiral Burke je v parlamentu izjavil, 31 nezakonskih. Število prebivalstva je stalno in ne narašča. VSTAJA V SULMONI V mestu Sulmona, ki leži nedaleč od Rima, ao oblastva sklenila ukiniti tamkajšnje vojaško okrožje in prenesti urade drugam. Ker je revno mesto imelo precej zaslužka od uradnikov in vojakov okrožja, so prebivalci premestitvi odločno ugovarjali. V Rim so poslali posebno odposlanstvo. Ko niso vse prošnje pomagale, so 6e meščani enostavno uprli. iNa svečnico so navalili na urade, začeli rušiti trgovine in dvignili na ulicah barikade. Mestni svet je v znak protesta z demo-kristjanskim županom na čelu odstopil. Po vsem mestu so se razvili pretepi med meščani in orožniki, ki »o bili prisiljeni poklicali na pomoč vojaštvo. V Sulmoni so se prikazali oklopni oddelki. Razjarjeno prebivalstvo je prefekta oblegalo v občanski hiši, od koder se je rešil skozi stranska vrata. Mesto je moral zapustiti v oklopnem avtomobilu. Podkvestor je hil ranjen in bolnišnice so se polnile tudi * drugimi poškodovanci. Vstaja zavoljo premestitve vojaškega okrožja je za nas nepojmljiva, toda na jugu so ljudje vročekrvni in imajo svoj poseben značaj. NEVARNE VAJE V mestu Pacoiina v Kaliforniji imajo poleg šolskih zavodov z več kot 2000 otroki veliko preizkusno letališče za zrakoplove na raketni pogon. Danes teden so imeli vaje ravno nad šolskimi dvorišči, ko sta dve le-lali trčili in se razleteli na tisoče koščkov. Drobci so frčali na vse strani dn se zasekali v telesa 77 otrok, hi so ravno telovadili na dvorišču. Dva šolarčka sta bila takoj mrtva, večina je pa bila težko ranjenih. Vse se je izvršilo v sekundi. STRAŠNA NESREČA V premogovniku v Virginiji (ZDA) je v ponedeljek nenadoma nastala eksplozija, pri kateri je zgubilo življenje 37 rudarjev. Do nesreče je prišlo v 600 m globokem rovu. v 'katerem je delalo 177 rudarjev. TRIGLAVSKO JEZERO Politična napetost m (Nadaljevanje s 1. strani) se svoj pradavni italijanski značaj. S to politiko Švice se seveda vse stranke v Italiji popolnoma strinjajo, ker gre za ozemlje njihovih krvnih bratov. Demokratično Švico zavoljo take pravične politike tudi naglas hvalijo. Ko gre pa za narodne tnanjšiue v lastni državi, govore povsem drugače. Načrtna in od države podpirana kolonizacija Južnega Tirola in naših krajev se jim zdi ne le opravičena in neizbežna, temveč edino v skladu z demokracijo. Saj ima vendar po ustavi vsak državljan nesporno pravico, da se naseli, kjerkoli hoče! Demokristjansko glasilo Adlge je 29. januarja celo napisalo, da Gruber-De Gasperi-jev sporazum ni imel namena, »dvigniti stene« med Italijani in Nemci v Južnem Tiro-lu, temveč nasprotno »pospešiti in olajšati njihovo mešanje« ter delati na to, da se nemško prebivalstvo čim laže »vključi v italijansko življenje«, z drugimi besedami, da se čimprej potujčiš ZGREŠENA POLITIKA Ker Avstrija pri sklepanju sporazuma z De Gasperijem prav gotovo ni mogla im^ti takih namenov, zija danes med njo in italijansko vlado skoro nepremostljiv prepad, la se je po zadnjih dogodkih na Južnem Tirolskem še znatno povečal. V zvezi z bombnimi napadi na železniške jjroge. ki jih vsak trezen človek mora obso- POROKA NA DALJAVO Zadnji dan januarja se je poročil g. Lo Giudice, ki živi v Avstraliji, z neko Sici-lijanko iz Messine. Obred so opravili po zastopnikih, ker sta bila ženin in nevesta odsotna. Kljub temu sta se slišala, Iker so poroko oddajali po radiu v Avstraliji in istočasno v Messini. Kmalu se bomo na daljavo lahko tudi prepirali, a dobro je, da nihče ne bo mogel pograbiti metle. ODPRAVILI SO MNOGOŽENSTVO V Tuniziji je v začetku tega leta stopila v veljavo nova ustava, ki odpravlja mnogoženstvo, to je zakon z več ženami hkrati. Moški odslej tudi ne smejo zavreči svoje žene. Če se hočejo od nje ločiti, morajo zaprositi za razporoko. Z novimi predpisi so najbolj zadovoljne ženske. Za Novo leto se jih je 300 zbralo pred vladno palačo ter se javno zahvalilo m i n istrskemu predsedn iku. NEMŠKI BEGUNCI Lansko leto je v zapadni Berlin pribežalo 165 tisoč 500 oseb iz komunistične Vzhodne Nemčije. Predlanskim jih je pobegnilo 5 tisoč več. V tej številki dostavljamo položnice naročnikom iz Trsta in s Tržaškega. Prosimo, da jih čimprej izpolnijo ter oddajo na poštnem uradu. Uprava Avstrijo in Italijo jati. je namreč bivši fašist in državni tožilec DelTAntonio dal zapreti tudi v domači in tuji javnosti znainega nekdanjega poslanca dr. Volggerja. Najosnovnejša korist Italije je zahtevala, da se vprašanje manjšine na Tirolskem reši kot notranja zadeva Italije s sporazumom med manjšino in rimsko vlado. Rim je imel več kot dovolj časa na razpolago, da to naredi. Spomladi 1954 so južnoti-rolski poslanci in senatorji naslovili na Scel-bo sjmmenico s svojimi pritožbami ter hoteli poravnati spor z lastno vlado. Toda od tega so prešla skoro 3 leta, a do današnjega dne niso na vlogo prejeli niti odgovora! Dr. Gsohnitzer je v Innsbrucku izjavil, da je to bil vzrok, zakaj je posegla vmes Avstrija kot sopodpisnica manjšinske pogodbe. Ker se Rim ni hotel sporazumeti s predstavniki manjšine same, je postal Južni Tirol kar naenkrat meddržavno vprašanje. Največja politična napaka je pa bila, kakor piše tudi glasilo bivšega ministra Pac-ciardija La Voce Repubhlicana, da so sedaj zaprli še dr. Volggerja. Posledica je bila, da je največji list Avstrije Neue Freie Presse postavil kar zahtevo, naj Združeni narodi pošljejo svoje čete na Južno Tirolsko. To so seveda le besede, toda dejstvo je, da postaja Južni Tirol sedaj čedalje bolj vprašanje, s katerim se bo havila široka mednarodna javnost. Ali je bilo to potrebno in kdo je za to odgovoren ? TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Pretekli teden se je na seji tržaškega pokrajinskega sveta nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Veliko pozornost je vzbudil govor svetovalca Karla šiškaviča, ki je prikazal žalostno stanje, v (katerem se nahajata Slovenska višja realna gimnazija ter Klasični licej. Poudaril je, da današnji prostori niso nikakor primerni za šolo, ker se nahajajo v stari stanovanjski hiši. Posledica je, da se pouk opravlja v temnih, tesnih ter brezzračnih učilnicah, kar šlkodujfc ne samo zdravju dijakov, temveč tudi učnemu uspehu. Zavoda nimata niti primerne konferenčne sohe niti tehničnega laboratorija in niti zadostnega števila učilnic. G. Šiško-vič je zato mnenja, da bi bilo treba sezidati novo šolsko poslopje. Dokler se pa to ne uresniči, je predlagal, naj se šolski prostori talk« uredijo, kakor zahteva ravnateljstvo zavoda. Poleg tega naj se zavodoma vrinejo vse učilnice, ki so jima bile pred dvema letoma odvzete. Za Slovensko trgovsko akademijo pri Sv. Ivanu pa je predlagal, naj se prav talko sprejmejo vse zahteve ravnateljstva. Končno se je svetovalec potegnil tudi za pomožno osebje omenjenih zavodov, ki že leta in leta čaka na stalno namestitev. Predlagal je, naj se vsi sprejmejo v redni stalež pokrajinske uprave. Svetovalec Mario Grbec pa je na isti seji zahteval, naj pokrajinska uprava nudi svojo pomoč tudi SNG, ki opravlja na TržaŠlkern prav tako važno kulturno delo kakor ostale italijanske kulturne ustanove, za (katere je v proračunu določen precejšen znesek denarja. Izjavil je nadalje, da je uprava v proračunu določila premajhno vsoto za pomoč kmetijstvu, ki je končno prav tako važna gospodarska panoga kakor ostale. Ker je bila pozna ura, je predsednik prof. Gregoretti obljubil, da bo svetovalcema odgovoril na eni prihodnjih sej. Zelo nas zanima, če bo g. predlsednik držal besedo, ki jo je dal na eni prvih sej, ko je dejal, da bo pokrajinska uprava posvečala veliko pažnjo tudi slovenskim šolam. NABREŽINA Na seji občinskega s so v tordk postavile nai glasovanje le proračun, ter razpravo o poviških 0'Hjži-le na poznejši čas. Za proračun slo glasovali demokristjani, socialni demlokrait.i, republikamci, socialisti j in predstavniki Narodlnega gospodarskega gibanja (MEN); proti so volili (komunisti in vsa desnica, medtem ko, so se svetovalci NSZ, SDZ in Ljudskega gibanja (UP) glasovanja vzidlržali. ISKRENO ČESTITAMO! Dne 26. januarja je v krogu svoje družine praznoval 50-letnico rojstva g. Anton Antonič iz Cero- j velj. Slavljenec izhaja iz trdne kraške korenine in je na lanskih upravnih volitvah nastopil kot neodvisen kandidat na Listi občinske enotnosti ter bil tudi izvoljen v upravni odbor devinsko-nabrežinske občine. K obletnici iskreno čestitajo vsi njegovi prijatelji in kolegi iz upravnega odbora ter mu želijo, naj ga Bog ohrani še mnogo let. Voščilcem se z vsem srcem pridružuje tudi uredništvo Novega lista. ZDRUŽITEV SOCIALISTOV V središču zanimanja italijanskih in tudi tujih političnih krogov je občni zbor Italijanske socialistične stranke, ki »e začne ta teden v Benetkah. Kongres je izredne važnosti zato, ker bodo socialisti verjetno izrekli odločilno besedo o zedinjenju vseh italijanslkih socialističnih sil v eno samo stranko. Misel sta nedavno sprožila Nenni in Sara-gat, vendar zedinjenje ni tako lahko, kakor se zdi na prvi pogled. Socialni demokrati zahtevajo' zlasti po madžarskih dogodkih, naj se Nennijeva stranka, ki je dolgo podpirala komuniste, slovesno obveže, da bo stalno spoštovala demokratični, večstrankarski politični red ter vse vojaške, gospodarske in politične obveznosti, ki jih Italija ima do> zapada. Nemni je na to pristal, a je naletel nai močan odlpor pri onih pristaših, ki se pod vplivom komunistov nočejo odpovedati »diktaturi proletariata« in doslej veljavni dogmi, da ima Kremelj vodilno vlogo v svetovnim socialističnem gibanju. Nennija čaka torej težka nalaga, Zanimiva je, da je o kongresu spregovoril v soboto tuidi beneški patriarh Roncalli. V posebni poslanici vernikom je med drugim poudaril, da je kongres dogodelk »izredne važnosti za bodočo usmeritev Italije«. In res je od zedinjenja socialistov odvisna >sa bodoča politika Italije, kajti nova stran-vod moral imeti prednost pred vsemi osta-ka bi prej ali s/lej »tapiila v vlado. ZLo(iihi is IZ PEVME Pevmioani smo že pred enim latom brali v 'Novem listu poziv na mestno občino, naj nekjie v bližini pevmslkega mostu na levi strani Soče zgradi javno tehtnico. Pomanjkanje te naprave povzroča namreč vsem Bricem vellilko izgubo časa in mnogo sitro-skov, ker morajo peljaiti živino in vozove skozi vse mesto tja do Senenega trga (Piazza Giiulia), kjer stoji menda edina gorišlka javna tehtnica. Zato upamo, da bo gonišlka občina vsaj letos ust regi a tej veliki potrebi vseh Bricev. Dela in tudi zaslužka novi tehtnici ne bo izmainjlkalo, saj bo služila Šte-verjanu, Osla-vju, Pevmi, Štmavru in Podgo-ri. Zadevo >topilo priporočamo novemu občinskemu odboru in vsem slovenskim svetovalcem. B'.'la za podalljšiamlje goriš-kega vodovoda iz Pe-vime do Gornjega Oslavja so že dobro napredovala. Položili so že glavno cev do nabiralnika na Mihovem griču, od koder so napeljali cevi do Gravmerja. Vendar se Oslavci bojijo, da bodo: tri oslavske hiše na Gornjem Borjaču brez vode; ne vemo, zakaj niso še .speljali glavne vodlne cevi tudi Jo teh hiš. Vsdkakor je potrebno storiti vse, da dobe vodo tudi last miki teh hiš. Da bi biilii ti posestniki težko prizadeti, se nikakor ne sme zgoditi. Mestna uprava naj poskrbi tudi za to, da bodo gospodarji odplačevali stroške za napeljavo vodovoda na obrofke. IZ ŠTANDREŽA V nedeljo; dopoldne je bil v Turijevi gostilni 38. občni zbor Zavarovalnice goveje živine v Štandrežu. Vodil ga je predsednik Gulin Mirko. V svojem poročilu je zlasti poudaril, da so 'bili V prejšnjih letih vsi °bračuni zaključeni z večjo ali manjšo zgubo. V zadnjih treh letih pa so se obračuni Zaključili tako, da je v blagajni še vedno nekaj ostalo, čeprav so imed letom precej potrošili za podlpore članom, ki jih je zadela nesreča v hlevu. Lani je imelo društvo 4>2 članov, eden pa Je med letom odpadel. Čeprav je zavarovalnica že častitljivo stara, vendar ni zajela ®iti polovice glav goveje živine v vasi, saj Je 'bilo doslej zavarovanih le okoli 130 volov in krav. Zato se mora zavarovalnica še bolj potruditi, da poveča število -zavarovane živine. V nekaterih primerih je opaiziil, da živinorejci me pazijo dovolj na krmo živine. Ti bi imeli radi polne senike in polne hleve, cesar pa ni mogoče doseči. Pri živinorejcih, ki ne ikrmijo dovolj živine, se najprej pojavljajo bolezni v hlevu. Prisotni so siklenili, da se bo podpora plačevala zlasti članu, ki ima po eno kravo< in *nu: »e ta zaradi nesreče pogine. Občini zbor je nato ponovno izvolil za Predsednika g. Guilina Mirka, za blagajnika Zavadlava Franceta in za tajnika Leopolda Nanuta. Potrdil je tudi dosedanje druge odbornike, cenilce in preglednike računov. Predsednik je še opozoril zavarovalce, da skrbno hranijo- potrdila o stroških za zdravila in druge dokumente, ker odbor ne mo-re izplačati podpor, ne da bi prizadeti predložili potrebna 'izikazila. IZ JAMELJ V Novem listu smo že večikrat opozorili o Masiv a na nujno potrebo, da se tudi v naši vasi čimprej zgradi vodovod. Ta potreba nam je stopila posebno živo pred oči v zadnjem času, ko sploh ne vemo, kje naj napojimo svojo živino, ki šteje 300 glav. V Sa-belškeim in Laškem jezeru je sploh ne moTe-mo več napajati, ker so ju izsušili. Napajanje v Doberdobsikem jezeru je pa čedalje težje, iker se je njegova gladina zaradi izsuševanja zelo. znižala. Ko bodo zgradili še predor za hitrejše odtekanje vode, bo tudi v tem jezeru napajanje skoro onemogočeno. Prebivalci obmejnih vasi, ki nimajo dovolj pitne vode in tki so brez vodovoda-, se za silo- preskrbujejo- z vodo v cisternah, ki so jo ljudem dali na razpolago financarji. Vodo vozijo v vodnjake. Za 50 hi plačajo po 700 lir. Oskrba z vodo je v zadnjem času postala težavna tudi zaradi tega, ker se je ena cisterna pokvarila. .Skrajni čas je že, da se prebivalstvo hudo prizadetih vasi reši gro-zne muke, iki mu- jo- povzroča večna skrb za vodo. Saj bo drugače sta-vljenot pred težko vprašanje, ali naj sploh še goji živino. Kaj naj počne potem, ko bo prisiljeno opustiti živinorejo-, s katero se danes vsaj skromno preživlja? Zato naj oblastva nemudoma preučijo vprašanje zgradnje vodovoda v Jamljah, ki naj' se čimprej spelje iz n abr fužinske občine. To nam že leta in leta obljubljajo, a nikdar ničesar ne store. Na pre važno vprašanje opozarjamo tudi oba slovenslka pokrajinska svetovalca. IZ DOBERDOBA V četrtelk preteklega tedna so doživeli Do-berdo-bci zares nekaj, kar se morda na Goriškem ni še zgodiloi. Dogodek je povzročil med vaščani najprej velilko zaskrbljenost, ko je pa padla raznjega ta-jinstvena koprena, se je polotil ljudi smeh in krohot. Pred nekaj dnevi je namreč iznenada zmanjkalo vode po vseh hišah in nihče ni vedeli pravega vzroka, posebno še, iker ni letošnji mraz še nikjer pokvaril vodovodnih cevi. Občinski uslužbenci so takoj pregledali vso kanalizacijo, a niso nikjer mogli ugotoviti nobene poškodbe. Zato je vsa stvar postajala čedalje zagonetnejša. Šele ko so se lotili pregleda pri izviru vodovoda, je -tajinstve-nost izginila. Tedaj so namreč ugotovili, da se je v samodejno vodno črpalko zamotala precej velika riba. Zaradi svoje častitljive starosti je uboga črpalka odpovedala Doiberdobcem svojo zvesto- službo, iki jo je opravljala neprestano od leta 1915 dalje. Ljudje usmiljenega srca so neikaj dni sočustvovali z ubogo ribo, ki je čisto brez potrebe žrtvovala svoje življenje, pa tudi s staro ropotavko — črpalko, ki jo je nedolžna riba spravila ob vso moč. Pevci iz Dola in s Poljan so .pretekli teden priredili v Doberdobu pevski koncert. Zbor, tki ga vodi gdč. Paivlina Komel, je ubrano zapel 19 pesmi. Živahno podeželsko kulturno delo je poroštvo našega življenja in jamstvo našega zmagovitega napredka. GORIŠKI OBČINSKI ODBOR V četrtek preteklega tedna je bila seja občinskega odbora v Gorici, -na kateri so si odborniki med seboj razdelili posamezne od-del)ke občinske uprave. Za podžupana je bil izbran prof. Di Gian-antonio, ki -mu je izročeno v skrb šolstvo; dr. Poterzio je prevzel splošne posle; dr. Galarotti finance; Iknjigovodja Peternel; osebje, šport in turizem; javna dela- dr. Te-renzio; zdravstvo dr. Krainer; podporni od-selk pa dr. Corsi. SMRT ZAVEDNEGA SLOVENCA V torek preteklega tedna je v bolnici pri Rdeči hiši umrl vsem goriškim Slovencem znani upokojeni računski stotnik g. Peter Loviščelk. Bilo mu je 82 let. Pokojnik se je rodil v majhni vasi Zagabrci pri Kanalu. V mladosti je bil zaposlen v Bavdaževi trgovini, a smer njegovega življenja mu je popolnoma spremenila vojaška Služba. Kot vojak je zahrepenel .po izobrazbi in je z največjo vztrajnostjo! dovršil pet razredov realke. Zato je bil sprejet v kadetnico na Dunaju in položil častniški izpit ter napredoval do računskega stotnika v avstnijsiki armadi. Po prvi svetovni vojni je služil neikaj časa tudi pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju. Ker ga je pa vleklo- z vso silo na Goriško, je zapustil Dunaj in bil več let glavni zastopnik tržaške pivovarne Dreher r,a vso Soško dolino. Naši Gorjani so- ga izredno cenili, ker sta ga odlikovali dobrota in plemenitost srca. V zadnjih letih je čedalje bolj bolehal. Ker je bil zaveden Slovenec, je hoitel na vsak način počivati na domačem pokopališču v Kanalu. Svojo želijo je zapisal tudi v oporoko. Zaradi tega- se je njegov pogreb tudi za neikaj dni zakasnil. V ponedeljek zjutraj so ga prepeljali v Kanal, kjer mu je kanalski dekan g. Semič spregovoril v ceilkvi neikaj izredno ganljivih besed. Domači pevski zbor pa inu je -zapel dve žalostinlki. Nato se je razvil veličasten pogrebni sprevod na pokopališče, kjer so mu zapeli spet dve pretresljivi slovenski pesmi. Pogreba se je udeležilo tudi 55 Goričanov, ki jih je peljal do Kanala poseben avtobus. Plemenitemu možu in zvestemu Slovencu naj sveti večna Inč, njegovi diruižini izr cikamo globoko in iskreno sožalje. »POJASNILO K NEKEMU ČLANKU« Dne 23. januarja bi pred videmskim sodiščem morala biti razprava zaradi razžaljenja časti med g. Marijanom Komjancem, -duhovnikom iz Gorice, ter urednikom lista »Arena dl Pola«. Ker je obtoženi urednik zagotovil preklic obreko-vatnega članka ter prevzel nase vse sodnijske stroške, je g. Komjanc tožbo umaknil. »Arena dl Pola« Je zato dne 30. januarja objavila tale preklic: »V zvezi s člankom, ki smo ga v našem listu priobčili dne 15. januarja 1956 pod naslovom »Umazano slovansko perilo razobešeno ob meji«, ki vsebuje pregled slovenskega tiska, in še posebno v zvezi s podnaslovom »Dvoličen duhovnik«, v katerem je bila ponatisnjena in komentirana polemika, objavljena v listu »Demokracija«, ki je obravnavala dejavnost duhovnika Marijana Komjanca, smatramo za svojo dolžnost, da po dobljenih razjasnitvah prekličemo vse, kar bi se moglo osebno nanašati na imenovanega duhovnika, čigar poštenost in osebno delovanje sta bili in sta iznad vsake sumnje ter neoporečni.« tIJvitoblrci tfl&veniiat IZ VIDMA V vodilnih krogih videmske krščanske demokracije vlada veliko razburjenje, ker so senatorji in poslanci z desne strani Tilmenta! vložili v parlamentu zakonski predlog, naj se ustanovi nova pokrajina' s sedežem v Pordenonu. V novo samostojno edi-nico naj se vključijo' vse občine z desne strani Tilmenta, Iki danes spadajo v videmsko pokrajino. Domokrščanski prvaki so tembolj ogorčeni, ker se za odcepitev zavzemajo poslanci in župani, pripadniki vladajoče Stranke, in njihovo početje smatrajo za upor proti strankinemu vodstvu. V Vidmu trde, da se boi to vprašanje rešilo šele po ustanovitvi samostojne dežele, na kar »uporniki« nočejo pristati, češ da so prav Videmčani tisti, ki ovirajo uresničenje avtonomne dežele. Posledica spora je, da se je povsod pričelo živahno zanimanje za avtonomijo, česar demokrist j anstko vodstvo v Vidmu ni moglo prezreti. Tako je 'bila v nedeljo v Vidimu seja, na kateri so razpravljali o osnutku statut a za avtonomno deželo Furlanija-Jullijslka krajina. Po dolgi razpravi so odobrili resolucijo, v kateri pozivajo furlanske poslance, naj v enem mesecu predlože v odobritev parlamentu pripravljeni osnutek. Resolucija je bila sprejeta z večino glasov; zastopniki z desne strani Tilmenta so se glasovanja' vzdržali, a pripomnili, da v načelu niso nasprotni avtonomni deželi s posebnim statutom. RAZPRAVA PROTI OBREKOVALCEM SPET ODLOŽENA V sredo, 23. januarja, bi morala biti na videmskem sodišču razprava proti odgovornemu uredniku lista »Friuli Liberale«, proti časnikarju Arturu Manzanu, uredniku »Mes-sagera Veneta«, in proti odgovornemu uredniku lista »Arena di Pola«. Arturo Manzano, ki ima najbrž posebno nalogo, da ob vsaki priliki ostro napada slovenske duhovnike iz Beneške Slovenije, je jeseni leta 1955 napisal v »Friuli Liberale«. da g. Kračina, župnik v Sv. Lenartu, že več let aktivno dela na tem, da se Beneška Slovenija priključi Jugoslaviji, in objavil še druge bedastoče. Zato je g. Kračina vložil tožbo proti omenjenemu piscu in odgovornima urednikoma listov, ki sta obrekoval ni članek objavila. Prva razprava bi morala biti že decembra 1955, a obtoženca sta se je čisto po junaško otresla s tem, da sta predložila zdravniško spričevalo, češ da sta bollna. Sodišče je zato odložilo razpravo na poletje 1956. Toda tudi to pot sta obtoženca hila »bolna« in sodniki so spet prenesli razpravo na 23. januar. Med tem časom so se pojavili različni me-šetarji, ki so skušali spor poravnati. G. Kračina naj bi se zadovoljil s preklici v listih in z odškodnino, toda prizadeti je odločno vztrajal, naj pride do razprave. Ker meše-tarija ni uspela, so se obtoženci spet zatekli k zdravniškemu spričevalu. Tokrat je zbolel dr. Pravim, urednik lista »Friuli Liberale«. In slavno videmsko sodišče je zopet odložilo razpravo, in to kljub odločnemu protestu tožilca, g. Kračine. Prav čudno se nam zdi, da ni bilo tisti dan na sodniji v Vidimu niti ene obremenilne priče proti g. Kračini, čeprav prvaki znanega »komitata« večkrat be-zljajo po Nadi škili dolinah za njimi; pač pa so prišli v Videm bivši in sedanji župani ter vsi slovenski duhovniki iz ondotnih dolin, da bi pričali o njegovi politični poštenosti. Prav to dejstvo je bržkone povzročilo hudo bolezen prizadetim gospodom! Čudno je tudi dejstvo, da trajajo procesi »per diretissima«, toi je »v najhitrejšem roku« pri videmskem tribunalu kar tri leta. Toda če pomislimo, da gre za ogabno obrekovanje slovenske duhovščine, nam postane ■tudi ta prežal ost na okolnost razumljiva, čeprav gre za vreb ©vpijočo krivico. IZ SV. PETRA SLOVENOV Te dni smo zvedeli, da je država nakazala 3 mil. lir za poljdke poti v Nadiški dolini. Ponekod so jih začeli graditi pred leti, a so morali dela pretrgati, ker so zmanjkala sredstva. Sedaj pa upamo, da bodo končali že začeta in nova dela. Veliko zanimanje je vzbudila vest, da 19-letna Ljudmila Sitar, ki stanuje v Ažli io študira na našem učiteljišču, ni vpisana v nobeni matični knjigi. Rodilni se je v K a-menki na Ruskem, toda njen oče ni dal lam zapisati njenega rojstva. Ko je bila še v povojih, so se njeni starši preselili v Ažilo na dom pradeda, a tu niso uredili te zadeve, kar se je pa ugotovilo šele v trenutku, ko je dekle zaprosila za potni list. Sedaj bo pa videmsko sodišče stvar končno uredilo. TOVARNA ifhimeie KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. (Fred 100 leti R B Vlada je, kot se to dela marsikje še danes, skušala vpreči v svoj raznarodovalni voz tudi duhovščino. Na pobudo cesarskih ministrov je izšlo že 17. junija 1. 1849 posebno pismo avstrijskih škofov, kjer se po Blazni-kovem letaku bere: »Ena zmed teh nevarnost je uno omotljivo vabljenje, se poganjati za domorodnost . . . razdelitev ljudi v družine, narode in ljudstva je (sicer) božja na-redba, raznost jezikov pa je že nasledik greha, odpadca od Boga in razpertja med seboj«. Po takih svarilih naj bi se vsakdo tudi v vesti; preplašil delovati v smislu narodnega prebujenja in jezikovnih pravic. Naš jezik je bil pred sto leti. izrinjen iz srednjih šol, kjer so slovenščino poučevali le kot predmet. Samo osnovne šole na podeželju so po prizadevanju zlasti mlajših duhovnikov dobivale slovensko lice in slovenskega duha. Vlada sama je z učitelji tako ravnala, da so bili res bolj hlapci kot učitelji. Plačevala jih je prav po beraško. Učitelji so se preživljali z bero, hodili so po hišah svojih učencev in nabirali živež. Ob tem so morali marsikatero grenko požreti. Po navadi so opravljali še službo cerkovnikov, svirali so po plesiščih ali se bavili z zakotnim pisa-štvom, da so mogli preživljati sebe in družino. Tako beraško učiteljstvo je seveda tudi svojo službo bolj slabo opravljalo. Palica ali »štaberl« je bila poglavitno vzgojno sredstvo. CILINDRI IN BRADE Bachov absolutizem, ki je trajal eno celo desetletje (1849-1860), ni tlačil kot mora samo duha, segal je tudi v osebno življenje državljanov. Dunajsko ministrstvo je že decembra 1848 izdalo odlok, da morajo vsi uradniki držati z vlado ne samo v uradu, ampak tudi izven službe. Vsaka nenavadnost v obleki ali noši je bila brž osumljena in dotičnika so imeli za prekucuha, ki mora takoj priti v policijske črne bukve. Najprej je cesarsko-kraljeva vlada namignila, da mehki in širokokrajni klobuki pomenijo revolucijo in prekuoijo. J’alke klobuke so nosili v Italiji pristaši Mazzinija. Kdor je v tej dobi absolutizma hotel veljati za dobrega in poštenega državljana avstrijske monarhije, je moral mehki klobuk pustiti doma. Zato so se posebno po mestnih ulicah pojaviti visoki cilindri, svetli in trdi kot kakšna cev. Zbadljivo so jih tudi imenovali »angstrohre« ali »tulec strahopetnosti«; tisti, ki se je hotel bolj priku- ■ piti1 režimu in je bil v strahu, da ne bo veljal za dobrega državljana, si je čim višji tulec posadil na glavo. Za znak proticesa.rskega mišljenja podložnikov je vlada štela tudi dolge lase in dolge brade. Posebni policijski agenti so hodili po mestih in opazovali, kdo ruši monarhijo z dolgimi lasmi ali brado. Vohači so si brž zapisali v beležnico, tiste, ki so si drznili nositi »demokratsko brado«. Policija je v Mariboru ukazala prijeti nekaj mladeničev in jih je dala kar prisilno ostriči. Celo častniki vojske so po mestih ustavljali ljudi, ki niso imeli »tulca« in so bili kosmati. Nazadnje je prišel še cesarski odlok leta 1852, ki je uradnikom natanko predpisoval, kako se morajo briti. Polne brade, kakršno je ng primer nosil poslanec Toman, so bile prepovedane. Uradniki lin kdor je hotel veljati za cesarskega človekat ter želel napredovati, še je moral briti do ustnega kola. Pod nosom je bilo dovoljeno nekaj brkatega, »a brez pretiravanja«, je poudarjal vladni odlok. ’ Take silno važne državniške skrbi s cilindri in bradami so prevzemale ministre pred sto leti, ko je Avstrija živela v dobi nhsoTu- \ lizina. Sicer pa so si vše absolutistične Vladavine precej podobne in se vse vsaj nekoliko smešijo. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA llltZIJOVl>'l 3 /J(>'nV)(i|ll Prf/loVfeill Ob izidu njegove nove knjige Nomadi brez oaze smo naprosili avtorja, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Gospod Pahor, izšel je Vaš novi roman. Ali bi nam hoteli kaj povedati o tej svoji novi knjigi? Oprostite, če Vas popravim. Nova knjiga namreč ni roman, njen podnaslov je afriška kronika in v res n|ci je predvsem to: kronika. In to v prvi vrsti kro nika o življenju naših in hrvaških fantov na tripo liškem in cirenajškem pesku. Pa hkrati tudi kronika o črnih srajcah in o arabskih ljudeh. To se pravi, da je poudarek na vseh tistih bitjih, ki po krivici trpijo. Tako so si, v človeškem merilu, enakovredni v svoji nesvobodi prav tako črnosrajčniki kakor primorski fantje, prav tako zapostavljeni Arabci, ki prebivajo v podzemskih luknjah, in Arab ke, ki sedijo na tleh, v prahu, na zadnji ploščadi tripoliškega avtobusa. Slišali smo od ljudi, ki so Vašo knjigo že prebrali, da je v nekem smislu tudi roman. Res. Knjiga je tudi roman. In namreč zato, ker se skoznjo ves čas razvija usoda mladega fanta Bojana Pertota, ki v Afriki razčiščuje svoja zapletena vprašanja. In dokler se ne pričnejo krvavi dnevi druge svetovne vojne, je zanj zemlja palm in svilenih sipin kakor zdravilno ozračje za rekonvalescenta. Dotik z arabskim človekom pa mu je vir nove samozavesti in optimizma. In te svoje nove korake na poti zrelosti si v naglici zapisuje, kolikor mu to ,seveda, dopuščajo okoliščine vojaškega *n vojnega življenja. Tako je knjiga zgrajena pravzaprav iz treh elementov: je torej hkrati kronika, ''ornan in dnevnik. Bojan Pertot, ste rekli. A vendar se nam zdi, da je to nekak psevdonim in da je delo v veliki meri avtobiografsko. Zanimivo je opazovati, kako radi se kritiki za 'etijo. Po navadi ocenijo kot avtobiografsko tudi ti «o, kar je morda najmanj! In tako nato svetujejo, naj bi bil pisatelj napisal knjigo v prvi osebi; ko da ne bi bile prav takšne v prvi osebi napisane Zgodbe povečini najbolj izmišljene zgodbe, kar si jih Je moč predstavljati. No, Vi niste kritik in glede Nomadov brez oaze Vam rad priznam, da so na-Pisani na avtobiografski osnovi. Zakaj potem tretja °seba, boste rekli. Predvsem zaradi tega, ker je do Bajanje zelo odmaknjeno in so tistim doživetjem sledila druga, dosti bolj usodna, ki so prejšnja po Polnoma prekrila in do neke mere tudi razvredno-''la. Tisti človek iz afriških dni je zares bitje, ki 116 veš, ali je nekoč v resnici bil to ali ne, Brskaš Po njegovih zapiskih, razbiraš njegova pisma in ga skušaš dojeti. In saj ga pri tem tudi pravilno dojameš, a vendar imaš ves čas vtis, da nespoštljivo siliš v tujo lastnino, do katere si sicer nekoč dav n° imel pravico, a ti jo je življenje nato odplavilo v nedogled. In še en razlog je, zaradi katerega pisatelj rabi tretjo osebo namesto prve. Ko namreč Preudarja, o kom in o čem bi pisal, se skuša od *°čiti zmeraj za takšne osebe in stvari, ki ponazar Jajo neko vprašanje, neko občestvo ali celo neko dobo. Ali bi lahko zvedeli, kaj menite sami o tem svojem delu in o vtisu, ki ga bo napravilo na bralce? Dozdeva se mi, da delo ni dolgočasno in da bo Primorske ljudi privlačilo afriško okolje in da jim 0 marsikatera oseba v knjigi zelo simpatična, posebno Mali in arabski deček Ahmed ben Lalum. £ato je upati, da bo sprejem dober, kar si tudi f-elim, ker pišem za ljudi in sem zelo vesel, če jim Je všeč to, kar napišem. Ugibati vnaprej pa je zelo Vegana stvar. Kolikor nam je znano, Je Vaša prejšnja knji Ka imela lep odziv pri občinstvu. Da, uspeh Mesta v zalivu je bil zame pravo pre-senečenje. Z njim sem si hotel nekako postaviti v .y°jem književnem d.elu neko osnovo z opisom oko-ki je naš lepi rodni kraj. Bila je bolj osebna Potreba kakor tekst za bralce v tistem smislu, kol s«iri ravnokar povedal. In ko je ta in oni svetoval, aJ bi delo izšlo v knjigi, sem precej dvomil v nje ~?v uspeh. Posebno še potem, ko ga je Miško Krajec pri Knjižnem zavodu odklonil, češ, da se bo ralec naveličal, prej ko bo prišel do polovice knjige. No, njegovo prerokovanje se ni uresničilo, ker knjiga, kakor sem izvedel prav te dni, skoraj razProdana. Kaj pa o načrtih za prihodnost? O načrtih ne govorim rad. Zelo pomembno je vprašanje časa in življenjske energije. Za obe ti postavki pa je človek precej prikrajšan. Predvsem za to, ker se lahko bavi s književnostjo samo v odlomkih časa. Glede zalog energije pa bi dosti pojasnil življenjepis marsikoga izmed nas, ki smo v zadnji vojni živeli v preveliki domačnosti s smrtjo. Ko je že govora o književnosti, ali bi nam po vedall kaj o Tokovih, katerih ste, kakor je bilo najavljeno, sourednik. Naj v zvezi s tem omenim Sidro. Povedati nam reč hočem, da Sidro ni prenehalo, ker bi ekonomsko ne moglo živeti. Ne, prav narobe, obe številki sta bili zelo lepo sprejeti, šlo je samo za vprašanje časa, ki ga troje ljudi nima, če se poleg pokli ca za vsakdanji kruh bavi še s kakšnim umetniškim delom. Ker tisti, ki pripravlja prispevke za neko publikacijo, ne more zapravljati svojega časa s tiskarno, s prodajo itd. Upati je bilo na pristop mladih sil, ki pa so se menda poskrile za svoje zimsko spanje. KULTURNE VESTI ,, Mladika" Poročali smo že, da bo začela v Trstu poleg »Tokov« izhajati v kratkem še druga slovenska revija, ki bo združevala okrog sebe samo katoliške književnike. Ne bo se imenovala »Vera in dom«, kakor je bilo najprej določeno, ampak »Mladika«. S tem se bo navezala na tradicijo ugledne predvojne družinske revije, ki jo je prvotno izdajala Mohorjeva družba v Gorici, pozneje pa ista družba v Celju. Tudi glede urednikov je prišlo do nekih premikov, ki pa verjetno še niso dokončni. SITNI HEMINGWAY Znani angleški pisatelj Ernest Heming\vay, ki slovi kot eden najboljših romanopiscev, ima tudi svoje muhe. Za knjigo »Starec in morje« je prejel celo Nobelovo nagrado. Po tej knjigi so posneli tudi film. Delo pa pisatelju ni bilo všeč in je dosegel, da so film uničili. Da ustrežejo pisatelju, bodo začeli po isti snovi vrteti novega, kar bo prizadelo družbi 350 milijonov lir novih stroškov. * * # V Bruslju so odprli razstavo Ibsenovih rokopi sov, tiskanih del v izvirniku in v raznih prevodih. Na razstavi je n. pr. videti njegovo dramo »Peer Gynt« v 25 jezikih. * * * Zveza nemških založnikov je podelila letošnje »mirovno nagrado« ameriškemu pisatelju Thornto nu VVilderju. Nagrado so pred nekaj leti ustanovili z namenom, da bi prispevala k pomirjenju med nem škim in drugimi narodi. Njena vrednost znaša 10 tisoč mark ali 1 milijon 500 tisoč lir. Tokovi? Ravno zaradi zgoraj omenjenega nisem bil za novo rojstvo neke publikacije. Če se prej ne ostvari krožek, ki bo skrbel za praktične posle, se bo vse spet »zataknilo«, sem menil. Pa so žalostni dogodki pretresli ozračje in ta in oni je čutil potrebo po beli osnovi, kjer bi videl zapisane svoje misli in se mogel spoprijeti z njimi. In tako se je pričelo. Težave so bile glede na širino, ki naj bi jo imela nova publikacija. Slo je za sorazmerje sil, ki naj dajo vsej stvari pravi .slog. In pri tem sem imel v mislih Jadranski almanah, ki so ga nekoč tiskali naši očetje in v katerem so se lepo družili socialdemokrat dr. Tuma in katolik dr. Res, Božo Milanovič in France Bevk. Gotovo, po prvi svetovni vojni je bilo dosti laže kot zdaj, po drugi. A vendar, skupna tribuna med ljudmi, ki jim je mar predvsem kultura in ki imajo čiste roke, ne bi smelo biti nekaj nemogočega. Tokovi so najlepši dokaz. Glede financ naj pa povem, da se bodo Tokovi rodili iz tega, kar je vrgla prodaja Sidra. Kaj se Vam zdi o sprejemu zbornika v matičnem kulturnem središču in o bodočem sodelovanju piscev in znanstvenikov iz Slovenije? Slovenska prestolnica, če gleda z modrimi očmi, lahko samo pozdravi takšno tržaško prizadevanje. Glede sodelovanja bi rekel isto. Naravno in samo po sebi razumljivo je, da bi nam morali priskočiti na pomoč visoko kvalitetni ljudje iz matičnega središča, kakor so to nekoč delali za Jadranski almanah, kjer so se oglašali zraven domačinov tudi ljudje iz prestolnice, kakor na primer dr. Joža Glonar in prof. Franc Kos, da omenim samo dva. A jaz v tem ne vidim težav, če pa bi se pokazale težave v tem, potem bi bilo najbolje, da si zavežemo mlinsko kolo na vrat in se odločimo za konec, ki ga je v davnini doživel tržaški patron. Ali bi nam hoteli povedati kakšno posebno misel za naše bralce? Posebno misel? Več jih imam. Predvsem sem vesel, da izide ta naš zbornik, in upam, da ga bodo Vaši bralci pridno brali in širili. Pričakujem pa, da se bo odzvala predvsem mladina v smislu, kakor sem že prej omenil. Druga misel: Vesel sem, da sta skoraj hkrati izšli dve knjigi tržaških avtorjev, to je Rebule in mene, kar dokazuje našo ustvarjalnost. Iz istega razloga sem vesel »Gledaliških ponedeljkov«. Iz istega razloga sem še vesel našega gledališča nasplošno, njegovega Caja in simpatije, njegove Vroče krvi. In če naj ob tem povzamem za Vaše bralce in za nas vse nasploh misel, ki sem jo glede našega gledališča zapisal v Tokovih, bom ponovil: »Z bogastvom svojih čustev in z razgibanostjo tržaškega duha pretrgajo ozračje apatije, iro nije in tegobe, ki so ga ustvarili med nami naši nesrečni politični možje.« „Tokovi“ so izšli Izšla je prva številka nove tržaške revije »Tokovi«, ki pa je označena za zbornik. Vsebina je naslednja : Proza: Uvodna beseda; Boris Pahor: »Alge med prsti«; Michele Prisco: »črna haljica«; Josip Tavčar: »Tržaški Zaratustra«; Alojz Rebula: »Ljubljanska noč«; Evelina Umek: »Poletnega dne je prišel k njej«; Josip Tavčar: »Via della Šalita«. Pesmi: Alojz Gradnik: »Pred zimo«; Edvard Kocbek: »Mesečinska mavrica«, »Povabilo na ples«; Leopardi-Gradnik: »Neskončnost«, »Luni«; Zdravko Ocvirk: »Nekdo me kliče«; Vinko Beličič: »Gmajna«, »Pepel«; Zora Tavčar: »Jablana«, »Nocoj«; Cene Vipotnik: »Jutro otožnega ribiča«; Miroslav Morje: »Prejel si me«; Franc Jeza: »Izlet na Repetabor«. Eseji: Alojz Rebula: »Našim bralcem«; Pavle Merku: »Značilnosti slovenske modeme glasbe«; Julius Hay: »Svoboda v književnosti«; Franc Jeza: »Premišljevanje o Madžarski«; Alojz Rebula: »Beležnica iz naprsnega žepa«; Franc Jeza: »Francoska „navzočnost” v Alžiru«. Intervju: razgovor z režiserjem Jožetom Babičem. Gledališče: Boris Pahor: »Naše gledališče«; »Nova sezona v Ljubljani«. Zapiski: Pri Saksidi v ateljeju; Pisateljski poklic; Spacal v Občinski galeriji. Revija je vsebinsko torej zelo pestra in široka, ali pluralistična, kot so jo označili uredniki. V slo venskem kulturnem življenju na Tržaškem pomeni resnično pomemben in razveseljiv dogodek, saj smo bili več kot dve leti brez slovenske revije. Svoj pomen pa bo imela tudi v splošnem slovenskem kulturnem življenju. . Dobi sc v slovenskih knijgamah v Trstu. Posamezna številka stane 300 lir. ZBOLJŠAJMO REJO KOKOŠI! Pod zgornjim naslovom začenjamo s to številko objavljati vrsto člankov, ki jih piša priznan strokovnjak. Pisec bo v naslednjih številkah tudi odgovarjal na morebitna vprašanja, ki jih bodo o lem predmetu postavljali naši bralci. Odgovore bomo priobčili v rubriki »Vprašanja in odgovori«. Prepričani smo, da bodo predvsem naše gospodinje z veseljem sprejele te članke in se, kar je najvažnejše, piščevih nasvetov tudi držale. Uredništvo Kokoš je med vsemi domačimi živalmi gospodarsko najibolj privlačna. Srečarno jo povsod na deželi in tudi v mestu, kjer le dopušča prostor, in nemalo je gospodinj, ki se ukvarjajo z njeno trejo. To je povsem upravičeno, saj imamo od domače kokoši zanesljivo sveža jajca in vedno je pri rokah meso za najboljšo pečenko. Največjo možnost za rejo kokoši nudi seveda dežela in to je vzrok, da je tu največ perutnine. Ker pa sloni uspeh vsake reje na rentabilnosti, velja to tudi pri kokošereji. Žal večina naših gospodinj tega načela ne upošteva iu posledica je, da je reja (kokoši marsikje v breme ostalemu gospodarstvu. Ali naj se torej gospodinja odreče ko ki ca m ? Ne, to bi bilo zelo zgrešeno, zakaj kokoš je rentabilna, če le pravilno z njo ravnaš. Ndkaj nasvetov bi zaito bilo našim gospodinjam le v korist. Pod tem naslovom bom priobčil nasvete, ki sem si jih pridobil z veodesetletno prakso v kokošereji. Začel bom z osnovo, brez katere ni donosne koko-šereje. Rediti moramo le dobre nesnice. Jata, ki ima eno tretjino ali! c el jo polovico, slabili jajčaric, ni rentabilna. Če to breme odstranimo, bo naša reja donosna, ker pri reji ni važno število, ampak kvaliteta. Tega naj se zaveda vsaka gospodinja, iki hoče rediti kokoši z dobičkom in ne v izgubo. Ugotoviti dobre nesnice ni lahka stvar. Ker zunanji znaki niso dovolj zanesljivi, se le spretnemu rejcu posreči, da že po njih loči dobre nesnice od slabih. Za odbiro dobrih nesni c je potrebna temeljita kontrola z zaklopnimi gnezdi, kar pa je zelo zamudno in dolgotrajno. Tega večina naših gospodinj ne zmore. Katko naj si tedaj gospodinja pomaga? Naslednji nasveti naj služijo kot kažipot. 1. Iz domače jate moraš brezpogojno odstraniti vse stare kokoši. 2. Jarkice, to je lanske kokoši, izvaljene med maircem in majem, ne spadajo v rentabilno rejo, če z decembrom niso še začele nositi. Kokoš, ki znese na leto le do 120 jajc, plača z izkupičkom komaj zaužito krmo. Taka je slaba nesnica in od nje ne bo dobička. Srednje nesnice znesejo do 150 jajc na leto. K dobrim pa prištevamo one, ki nam letno dajo do 200 jajc. Nekatere dosežejo pa letno do 300 in še več jajc. Te so že izvrstne jaj* čarice, ki jih najdeš le v dobro urejenih rejskih središčih, kjer z vso natančnostjo in vztrajnostjo odbirajo le najboljše nesnice. Jarkice dobrih nesnic, izvaljene spomladi, začnejo nositi že oktobra in nesejo nepreki- njeno vso zimo, pomlad, poletje in pozno v jesen. 3. Ko smo odstranili iz domače jate ves nedonosni balast, preidemo k vzreji mladega naraščaja. Zgrešeno bi bilo nasaditi kokljam valilna jajca domače ali sosedove reje. Četudi razpolagamo z dobrimi jajčarica-mi, je zelo dvomljivo, ali bodo tudi potomke dobre nesnice. Pri prenašanju dobrih kakor tudi slabih lastnosti na potomstvo odloča namreč v največji meri samec. Dobra kokoš in petelin, ki je potomec slabe nesnice, bosta dala slabe jajčarice. Da se izognemo vsem lem nevarnostim, sezimo po valilnih jajcih priznanih in zanesljivih rejskih središč. Tistih nekaj liric, ki damo več, se nam bodo pet deseterolkrat po vrnile. Nekatere kokoši kvočejo že februarja, toda v tein času prihajajo v poštev le valilna jajca težkih pasem, to je: Rhode, Orpingtong, Plymouth in drugih. Jajca livoirnislkih kokoši se nasajajo v marcu in do polovice maja. O tem, kako naj ravnamo pri valjenju in zreji piščet, bom dal prihodnjič nekaj nasvetov. G. J. NEKAJ VPRAŠANJ Ali si si že zagotovil semenski krompir? Če je lansko leto tvoj krompir hudo tnpel od peronospore, ne sadi domačega pridelka! Isto velja v primeru, da je Ikrompirjevica imela hudo zakrivljene liste. Ali si že ratzpeljal in p odkopal hlevski gnoj za krompir? Tudi njive za (koruzo moramo že sedaj pognojiti s hlevskim gnojem. Kakšno koruzo boš sejal? Za človeško prehrano — polento — je najboljša domača sorta Marano, za živalsko- krmo pa je bolj na mestu hibridna ali križana koruza, ki da mnoigo višji pridelek; le pravo sorto je potrebno izbrati. Imaš že spravljene cepiče za cepljenje sadnega drevja? Takoj si jih naberi in zveži v snopiče! Dodaj listek z imenom sorte in jih shrani v zemlji, zavite v mah. Si skopal že jame za sajenje sadlnih drevesc ob koncu zime? Imaš že zagotovljena drevesca ? Isito velja za trte! Si preorali propadajoče detelj išče ? Ne odlašaj, kajti zemlja moira piromrzniti. — Si pognojil oslalo deteljišče? Stot suiperlosfa-ta in pol stota kalijeve soli na emi njivi de-teljišča bosta zelo zlvišala košnjo. Gnojiti moraš sedaj in ne šelle, ko detelja že požene. Boš podse j al senožet? Imaš že potrebno seme trav? V prahu oziroma smeteh iz senikov je malo dobrega semena, pač pa obilo plevela. VRTNICE IN GLADIOLE Kmetovalce obveščamo, da je Kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu pričelo 1. februarja sprejemati naro čila za nakup vrtnic in čebulic gladiol po znižani ceni. Naročila se sprejemajo do 15. t. m. Prosilec mo ra dati za vsako vrtnico na račun 50 lir, za vsako čebulico pa 8. ortni preglec) OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE ŠAHOVSKE ZVEZE V Beogradu je pretekli teden bil občni zbor Ju goslovanske šahovske zveze. Ker bo letos svetovno prvenstvo, bodo posvetili naj večjo pažnjo XII. dr žavnemu prvenstvu, ki bo v Somboru. Na tem prvenstvu bodo nastopili tudi dr. Trifunovič ,inž. Vi dmar ml., Rabar in Janoševič, tako da se je šte- DR. TRIFUNOVIČ vilo udeležencev zvišalo na 24. Izbrali so tudi prvo trojico, ki bo zastopala Jugoslavijo na conskih turnirjih. To pravico so soglasno priznali znanim velemojstrom Gligoriču, Matanoviču in Ivkovu, ki bo do igrali na Irskem, v Bolgariji in na Nizozem skem. Težja je bila izbira ostalih tekmovalcev. Po živahnem razpravljanju so sklenili, da se bo to sporno vprašanje rešilo po državnem prvenstvu. Ker je Vukovič odstopil, so za novega državnega kapetana izvolili dr. Markoviča. NEURADNO SVETOVNO PRVENSTVO V GA-PA Na bavarskem letovišču v Garmisch-Partenkirche nu se je v nedeljo slovesno zaključil XI. mednarodni teden zimskih športov. Konkurenca je bila tako velika, da je to tradicionalno smuško tekmovanje zaslužilo naslov pravega, a neuradnega svetovnega prvenstva. Pomanjkanje snega pa je prirediteljem povzročalo precej skrbi. Toni Sailer, trikratni olimpijski zmagovalec, je v alpskih disciplinah premagal vse tekmece. Molterer pa je bil uspešen v slalomu. Med ženskami sta zmagali Francozinja Leducq in Nemka Seltsamova. Nastopili so tudi tekači. Med moškimi je zmagal Finec Hakulinen ;med ženskami pa Svedinja Edstroem. Na sporedu sta bila tudi štafetna teka in obe zmagi je zabeležila Švedska. Skakalna tekmovanja so vzbudila precej zanimanja in tokrat se je uveljavil Finec Laaksonen. V nordijski kombinaciji je zmagal Nemec Schiffner, v bobu pa njegova sorojaka Ostler in Posseinger. »ŠPORT PO SVETU« Hokej na ledu — V Beogradu so se zaključile tekme za državno hokejsko prvenstvo. V odločilni tekmi so Jeseničani porazili s 6:2 Partizana, ki je veljal za favorita, in tako zasluženo osvojili naslov prvaka. Jeseničani, ki so tudi slovenski prvaki, so v vseh tekmah pokazali zelo lepo igro. Moštvo, ki je povečini sestavljeno iz mladih igralcev, ima najugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj. Lanski prvak Zagreb se tekmovanja ni udeležil. Drsanje — V Oslu se je zaključilo evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Zmagal je Rus Gon-čarenko. Bob — Italijana Monti in Alvera sta v St. Moritzu osvojila svetovno prvenstvo v tej hitri športni panogi. Olimpiada — Iz Melbourna poročajo, da so imeli prireditelji olimpijskih iger 200 tisoč avstralskih funtov šterlingov izgube, ki jo bo krila vlada drža ve Victoria, kamor spada Melbourne. Nogomet — Najboljši in najbolj znani angleški igralec Stanley Matthevvs bo odlikovan zaradi športnih zaslug z naslovom »sir«. Počastili ga pa bodo s tem visokim naslovom, ko bo prenehal igrati-Znani nogometaš je že prekoračil 42. leto. TOl)A petelin ni udaril... : ib slučajnost MorAM um. NA3 PAMETNEJE IZHORISTITILHM... kA KO BI?....DA,TAKO STORIM!. ŽE TEDEN DNI NI9/A VIDELA ŽIVE ™'feE.BOJIM SE.DAJSVAJZA&LA* HE3, PRRATEWC.UA, RAM PA, RAM?! ZDI SE Ml,DA STA TU3CA, RO TARO HI GLE3,GLE3, SWODA BI GA BILO PODOBEN Ml 3E kOT JAJCE JAJCU BREZSRRBNO PEkE TATA PO TEU PLANINAH IN NIR3ER NITI RAPL3E VODE!.. ntthv & mm m h, /// IZGUBILA SVA Stt ČE NAMA LAURO POkA- E1.GLE3 NO, VIDVA STA VENDAR.. N eVeR3£TNO !... UA5 SEM PRAN?-! M03 DYOJNIU ? I HOUOHOUO1* JAZ SEM PA MISLIL. DA Ml POD SONCEM NI ENAREGA1 „ hohouo to moramo zaliti !! ŽE«, POT V ZLATO W~ VAS, Tl BOVA ZELoW“* HVALEŽNA! mm C w 1 m mmmm .m mmm £ mm £RNI kAVB03 3£ POTEGNIL IZ TORBE OB SEDLU EVE ČUTARIC1... fg . V W 1 ŽGAN3E 3E PRI NEVA3ENEM ZVITOREPCU IN TRDON31 OPRAVILO SVOJE ■ ZASMRČALA STA UOT UBI= BR.RR.LTA 3E PA močan! HUR...RAJ PRAVIR,TRDO...UUk TRDONSAS! tRNI KAVBOJ PA SE 3E ZADOVOEJ NO SMERL3AL.VSE 3E SLO TO NJEGOVEM NAČRTU... STOJTA! VODE IMAM ROMAJ TOLIKO, DA REŠIM ŽIVLJENJE VAJINIMA KC> NJEMA. VIDVA Sl MORATA VNL Z VISkl JEM POGASITI ŽE30 TU GA IMATA! SSR? mm !Dolga je bila pot • m m iNelkaj mesecev 'je 'bila v bolnišnici uslužbena tudi mlada zdravniška »estra. S prijaznim nastopom je brž pridobila srca vseh bolnikov. Doktor Ravlin jo je spočetka komaj opazil. Polagoma se je Pa tako privadil na navzočnost in pomoč sestre Lili, da mu je nekaj manjkalo, če je ni bilo pol ep. * * * »To ni igrača za gospe«,• je dejal tovarnar Dore Jurkovič in je hotel Maji izviti iz rok samokres, po katerem je grabila. Maja se je smejala. »Imela sem jih že več v rokah, kot si vi mislite«, je dejala zaničljivo. Komaj je spregovorila, je počil strel 'O brez glasu se je Maja zrušila na tla. Hišni gospodar je stal par minut kot omamljen in je strmel y rensko na tleh. Končno se je zavedel, kaj se j« zgodilo, in je kot ,z uma tekel, da pokliče bolnišnico. Vse se je izvršilo bliskovito. Pridrvel je bolniški avto. Strežni-ki so varno naložili težko ranjeno na nosila. Na levih prsih je bila 'idna drobcena luknja, iz katere je curljala kri. Bolničarji so dobro vedeli, kaj to pomeni. Zategnjeno je tulila sirena, ko je avto švigal po ulicah v bolnišnico. Edini navzoči zdravnik je bil to popoldne dr. Ravlin. Ko je prejel poročilo' o nezgodi, je že izdal vsa potrebna navodila za ope-racijo. Komaij se je avto ustavil na dvorišču, je bilo že vse na mestu. Zdravniška sestra Lili je pomagala primariju. »Veste, da gre za življenje in smrt, sestra?« Ta je resno prikimala. Dobro je poznala take rane. Za take nevarne operacije na srcu bi morali ranjenko odpeljati v kakšno velikomestno kliniko, kjer imajo vse na razpolago. Tu lahko pomeni taka operacija smrt. Majo so prinesli v operacijsko sobo. Davo si je olbiekel gumijaste rokavice. Zažarele so neonske svetilke. Vsi navzoči so za- držali sapo, ko je doktor Ravlin zarezal v prsni koš. Srce je prenehalo utripati — Maja je torej mrtva. Zdravniško ordoje, ki ga je sestra Lili spretno podajala zdravniku, je bilo še vrelo od steriliziranja. Toda Davo ni vročine niti občutil. V par trenutkih je izrezal srce. Jasno se je videlo, da je prestreljeno. Po zakonih življenja je bila Maja že štiri minute imrtva. Še pet minut — in potem bi občutljive možganske celice, ki ne bi prejemale več sveže krvi — odmrle. Previdno je začel zdravnik srce masirati. Umetno je spravil kri v obtok. Njegova roka je TEDENSKI KOLEDARČEK 10. februarja, nedelja: Sholastika 11. februarja, ponedeljek: Lurška M. B. 12. februarja, torek: Benedikt 13. februarja, sreda: Albin 14. februarja, četrtek: Valentin 15. februarja, petek: Favstin 16. februarja, sobota: Julijana VALUTA — TUJ DENAR Dne 6. februarja 1957 si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 635-637 lir 23,75—24,25 lir 80—85 lir 152—157 lir 1630—1695 lir 148—150 lir 17—20 lir 147,75—148,75 lir 722—726 lir 4950-5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 10. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: V. Lenassi (po Andersenu): »Ljubezen med Lutkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbo ri; 20.30 Gounod: »Faust«, opera v 4 dej. Ponedeljek, 11. februarja, ob: 13.30 Godalni orkester Melachrino; 13.55 Lepe operne arije; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Zna nost in tehnika; 22.00 Slovenske balade. Torek, 12. februarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Moški zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Herbert Asmodi: »Onkraj ra ja«, drama v 4. dej. Igrajo člani Radijskega odra Sreda, 13. februarja, ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Pisani balončki; 18.40 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Liki in izpovedi italijanskih sodobnih književnikov. Četrtek, 14. februarja, ob: 12.00 Alpinizem in smu čarstvo; 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba — Mirko Javornik: »Nepremagljivi«; 22.00 Nove knjige in izdaje. Petek, 15. februarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza: »Zvezdoslovje in astrofizika«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 16. februarja, ob: 12.00 Tuje navade in okusi; 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane — vodi Silvo Tamše; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušal kami; 21.00 Teden v Italiji; 22.30 Mussorgsky-So štakovič: Izbor iz opere »Boris Godunov«. VPRAŠANJA im ODGOVORI Vprašanje št. 340: Kaj naj sejem: ječmen ali oves? Pridelek naj bi služil za živinsko krmo. Kako naj krmo pripravljam? Zmleto, stolčeno ali na močeno? Odgovor: V splošnem se pri nas nc izplača seja ti ne ječmena in ne ovsa. Od obeh imamo namreč bolj pičle in mnogo manj vredne pridelke, kot če na isto površino zasejemo pšenico. Od pšenic lahko izberemo za vsako zemljo in lego primerno sorto, kar pri ječmenu in ovsu ni mogoče, ker še nimamo vzgojenih najprimernejših sort teh dveh žitaric. Če pa hočete ječmen in oves na vsak način sejati, potem zavisi izbira vrste od kakovosti zemljišča. Ječmen je glede na tega manj zahteven kot oves. Gnojiti je seveda potrebno obema. Ce hočete krmiti ječmen in oves, krmite kopitarjem in perut nini v naravni obliki, prašičem pa kuhanega in goveji živini zdrobljenega in oparjenega. Vprašanje št. 341: Baje so krtače in glavniki iz najlona škodljivi lasem. Ali res? S čim bi si pomagala, da bi imela daljše in temnejše trepalnice? Odgovor: Perilo in obleka iz najlona sta mogoče res nekoliko škodljiva, ker ne propuščata dovolj zraka in tako ovirata izhlapevanje kože. Ne vidi mo pa vzroka, zakaj naj bi bili škodljivi glavniki in krtače iz najlona. Za rast obrvi, trepalnic in las priporočajo ricinovo olje. Ce želite vedeti kaj več, obrnite sc na kak zavod za kozmetiko ali lepotičenje. Vprašanje št. 342: Ali leži res precejšen del Ho landske niže, kot je morska gladina, in ali je res, da Holandci še vedno tržejo morju kar cele pokrajine? Odgovor: Holandci so zelo priden narod in ker imajo lastne zemlje malo, jo še stalno odjemajo morju. Najprej napravijo ogromne jezove, potem vodo izčrpajo. Zemljišče s posebnimi rastlinskimi kulturami razsolijo ter nato kmetijsko izrabljajo. Največje delo so izvršili leta 1920, ko so začeli graditi 32 km dolg jez, ki naj bi odrezal Zuiderzee od morja. Jez je bil končan leta 1933. Kakšno je to de lo bilo lahko presodimo po tem, da se dviga jez 7 m nad morsko gladino in da je zgoraj 32,5 m širok. Od morja odrezano površino so razdelili na takoimenovane polderje, ki jih enega za drugim izsušujejo. Do leta 1931 so izsušili prvi tak polder v obsegu 20.000 ha, na katerih so zgradili 5 kmečkih vasi. Od leta 1936 do 1941 so izsušili drugi polder na površini 48.000 ha; sedaj pa izsušujejo enega, ki meri 54.000 ha. Na njem bodo zgradili mesto Lely-stad, ki bo po načrtu štelo okoli 30.000 prebivalcev. Podjetnost holandskih kmetovalcev in politika njih vlade zaslužita, da ju vpišemo v veliko knjigo z naslovom »Boj proti prirodnim silam«. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi V SOBOTO, 9. FEBR., OB 22. URI V HOTELU EXCELSIOR PALAČE »VI. VELIKI DOBRODELNI PLES« Vstop izključno z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu društva v ul. Machiavelli od 16. do 18. ure. Tu lahko rezervirate tudi mize. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo, 10. februarja, ob 17. uri v Avditoriju v Trstu Krstna predstava NA NOČNIH POTEH drama v treh dejanjih Spisal: R. Lelli Režiser: J. Babič Prevedel: prof. I. Savli Scenograf: J. Cesar Scena izdelana v delavnici SNG pod vodstvom Iva Kuferzlna V torek, 12. februarja, ob 20.30 v kinodvorani v Skednju »NA NOČNIH POTEH« II. GLEDALIŠKI PLES bo v soboto, 9. februarja, ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta št. 7 Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legišo Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 opravljala delo srca in je dovajala z gnetjem 'kri v možganske celice. Rešil jih je pred smrtjo, priklical jih zopet v življenje! Sekunda je potekala za sekundo. Nihče ni spregovoril besedice. Samo enkrat se je zdravnikov pogled srečal z očmi zdravniške sestre, ki ga je gledala kot čudodelca. Polagoma je srce samo prvič utripnilo. Davo je sproščeno vzdihnil. »Rešena«, je skoro brez zvena prišlo iz njegovih ust. Srce je vzdržalo. Začelo je vedno močneje biti. Z gotovo roko je zdravnik za šil rano in vreze. Čez pol ure so Majo odnesli v že pripravljeno bolniško sobo. Zdravnik Ravlin je bil na koncu svojih moči. Potegnil si je rokavice z rok in jih vrgel na tla. S tresočimi koleni je odšel v sosedno sobo., kjer se je sesedel na stol. Segel je v žep po cigareto in si jo je brez misli prižgal. Dvignil je glavo, ko je zaslišal nek šum pred vrati. Na pragu je stala- sestra Lili. Ni- mogla prikriti občudovanja nad čudovito spretnostjo mladega zdravnika. Kljub utrujenosti je Davo občutil, da sije iz Lilijinih oči ne samo občudovanje, ampak tudi ljubezen. Skoro v istem hipu ga je prešinil še drugi občutek, kakršen se mu je vedno porajal, če ni bilo nje v bližini. Njo je pri svojem delu potreboval ikott pomočnico; obenem mu je s svojo prisotnostjo vlivala poguma pri -težkih posegih. Prišlo mu je tudi do zavesti, da se je večkrat pri težkih odločitvah vprašal: kaj bi Lili v tem primeru svetovala-?« Smehljaj mu je zaigral na obrazu in niti zavedel se ni, kako je Lili stopala k njemu. Prijel jo je nežno za roko: »Mislim, da sva lahko ponosna, na kar sv-a danes storila. Če bi ne bilo vas ob meni, ne bi imel moči za tako operacijo. Hvala vam, več ste storili zame, kakor vam morem danes povedati.« Andra je poslušala nasvet profesorja Gravine in se je za par tednov odpeljala v gore. Mirno je uživala počitek. Danes po zajtrku je pa razgrnila čas-nilk in brala v njem o srečno uspeli operaciji srca, katero je izvršil v okrajni bolnišnici doktor Davo Ravlin. Se enkrat je prebrala sestavek, ki jo je napolnil s ponosom. Ni dolgo premišljevala, ali je prav, če gre k -njemu. Nekaj jo je gnalo, -da čimprej govori z njim. Davo ni vedel, kdo je obiskovalka, katero so mu najavili, ker Andra ni povedala imena. Zadnje dneve je prihajalo k njemu toliko obiskovalcev, d-a sploh ni pazil na imena. Ko je prestopila prag sobe, je planil pokonci in se zastrmel vanjo kol v p-r-ikazen. »An-d-ra«, je vzkliknil, »alli s:i res ti?« »D-a, Davo. V resnici, jaz sem.« Smehljala se je. »Že štirinajst dni sem -tu na počitnicah 'in nisem vedela, da si- v moji bližini. Šele davi sem brala v časniku o tvoji operaciji . . .« »In se-daj sii prišla, da -bi mi čestitala?« ji je Davo vpadel v besedo. Skoraj malo odbijajoče so zvenele besede, toda Andra je iz njih jasno slišala, da je že sit hvalisanj. Počasi je odkimala z glavo. »Ne, ni to vzrok, da- sem prišla k tebi, čeprav ti povem, da si naredil nekaj, )kar bi drugim težko uspelo.« »Sem imel pač nekaj sreče«, se je Davo izmikal. »Sreče in znanja. V življenju- ni sreče, če nič -ne znaš. Morda je pa bila tudi usoda. Človeku, ki je bil že mrtev, si vrinil življenje. Ali ni -to nekako povračilo? Račune imaš sedaj v -redu.« Davo se je nasmehnil. »Imenuj to, kakor hočeš, Andra. V to ne verjamem. Moj otrok je umrl; tudi če bi sto dirugiim vrnil življenje, svojega otroka ne bom več obudil. Moj otrok je moral umreti, da se-m spoznal svojo napačno pot.« (Konec prihodnjič)