Stran 104. Politični pregled. Državni zbor. — V s.eji dne 16. t. m, poslanske zbornice so stavili slovenski in hrvatski poslanci razne inter- pelacije. Žičkar in Berks sta interpelirala radi dogodkov v Celju dne 9 in 10. avgusta 1. 1. Spinčič radi rabe slovenskega jezika Da Primorskem, dr. Ferjančič radi ravnopravnosti pri najvišjem sodišču. Prišlo je potem do grdih škandalov, katere so provzročili Schonererjevi tovariši in on sam. Predsednik dr. Fuchs ni dal namreč prečitati interpelacije poslanca Irota radi konfi kacij Schonererjevega organa „Unverfalschte deutsche WorteM, ker ni imela interpelacija, potem ko sta dva poslanca svoj podpis preklicala, dovolj podpisov. Zaradi tega so uprizorili nemški radikaici neizmeren hrup, ki je trajal skoro celo uro V tej seji je zbornica rešila predloge o pogodbi s Špansko v varstvo iznajdeb, o nekem posojilu mesta Krakovega, o delavski statistiki ter razpravljala o premembi §§ 59 in 60 obrtnega reda V večerni seji so se pa izvršile volitve v delegacije, čeravno so se nekatere stranke levice oglasile proti njim. — Izvoljeni so bili v delegacije med drugimi za Kranjsko kot član poslanec Vencajz, kot namestnik dr Krek; za Štajersko poslanca Mosdorfer in grof Stiirgkh, a za namestnika Pommer; za Goriško kot član Lenassi, kot namestnik dr. Ver-zegnassi; za Istro Gambini; za Dalmacijo Buiat. V soboto ob 3. uri popoludne je poslanska zbornica spet zborovala. V njej so se rešili med drugim predlogi glede državnih podpor za poškodovane po elementarnih nezgodah. Koncem seje je pa povedal predsednik poslancem, da jim bo poslal na dom povabila k prihodnji seji, ter jim voščil vesele velikonočne praznilfe. — Zasedanje državnega zbora je torej za sedaj pretrgano. Za koliko časa? Na to vprašanje ne more danes pač nikdo odgovoriti. Ministrski predsednik je sicer rekel, da je odvisno od deželnih zborov, ki se bodo sklicali te dni, bode li državni zbor spet sklican prej ali kasneje. Ako bodo deželni zbori, rekel je dr vitez Korber v kratkem času izvršili svojo nalogo, potem bi bilo mogoče sklica i državni zbor že v prvi polovici meseca maja Tako je govoril ministrski predsednik, je li pa tudi tako mislil, kdo ve?! Po našem mnenju namreč ni v prvi vrsti od deželnih zborov odvisno, kedaj spet bode sklican državni zbor, pač pa je to odvisno od spravnih pogajanj, ki se te dni nadaljujejo med Čehi in Nemci. Sodeč po današnjih poročilih bi ne bilo popolnoma izključeno kako sporazumljenje. Sicer pa bi bila vsaka sodba prenagljena, dokler se ta pogajanja ne končajo. Po našem mnenju je baš ta teden za osodo našega parlamentarizma. Deveturni delavnik v premogokopih. — Pododsek socijalnopolitičnega odseka je naročil poslancu dr. Foftu, naj predloži in zagovarja načrt z naslednjimi določbami: 1.) Delo v premogovnikih pod zemljo se določi na d^vet ur. 2) Ta normalna delavna doba stopi v veljavo s 1. januvarjem 1901, vender se pa more ta izvedbena doba v posameznih slučajih raztegniti do 1. januvarja 1902. 3.) Pri posamnih premogovnikih in delavskih kategorijah, kjer je potrebna sprememba delavne dobe, se more ali začasno ali trajno določiti izjeme. Spremenjena delavska doba pa ne sme prekoračiti desetih ur. 4.) Izvedbeni in nadzorovalni organi se morajo določiti iz vrst delegatov podjetništev in delavcev. Rudniško glavarstvo je druga in poljedelsko ministrstvo tretja in zadnja instanca. Ta načrt predloži odsek zbornici še le po veliki noči. Pri tem načrtu imajo delodajalci skoro prosto roko Načrt ne bo mnogo koristil delavcem. V eraričnih premogokopih se uvede baje 1. januvarja 1901 osemurni delavnik. Južnotirolsko vprašanje je zopet na dnevnem redu. Tirolski dež. zbor se snide 26. t, m y a dasi se še vedno niso izjavili, če hočejo v bodoče sodelovati v dež. zboru. Vladi in Nemcem to seveda ni všeč in radi tega je ministrski predsednik pozval v nedeljo k sebi poslanca Kathreina, barona Malfattija in dr. Riccabono ter ž njimi pretresal vso zadevo. Obljubil jim je, da bo vestno prečitai njih želje in ugovore ter jim v najkrajšem času naznanil, na kako stališče se vlada postavi Deželni zbori so s cesarskim patentom sklicani z dne 26 t m. in sicer nižjeavstrijski na dan 27. t. m., goriški na dan 2. aprila, vsi drugi, razen istrskega in tržaškega, pa na dan 26 t. m. Ogerska. — Kakor vsako leto so Mažari tudi letos obhajali 15. marca svoj narodni praznik, spomin revolucije 1. 1848. Mnogobrojna množica je pevaje hodila po ulicah v Pesti ter vsako hišo, ki ni razobesila črne zastave, s kamenjem bombardovala, tako „Narodno kazino" in „Narodno gledališče". Ranjenih je bilo tudi nekaj policistov. Nemčija. — V nemškem državnem zboru so socialni demokratie v zvezi z liberalci provzročili nesklepčnost seje, v kateri se je razpravljalo o lex Heinze ter s tem dosegli, da se je morala ta zadeva vsaj za nekaj tednov odstaviti z dnevnega reda. Vojna v južni Afriki. — Velika bojevitost se je polastila Angležev, odkar so zasedli oranjsko glavno mesto Bloemlontein. Guvernerjem tega mesta je imenovan general Pretvman. ki je takoj izdal poziv, da morajo vsi meščanje na deset milj v okrožju izročiti svoje orožje, sicer da jim zapade lastnina in svoboda — Buri so premestili sedež Oranje-dr-žave v Kroonstadt. Čez Oranje reko so prišli Angleži brez velikih ovir, kajti vsa burska moč se sredotoči proti severu. Razven Bloemfonteina so zasedli Angleži tudi kraj Boeshof ter ugrabili več orožja in streliva. Z angleško oholostjo pa raste nevpogljivost Burov. Predno izroče Angležem svoje glavno mesto Pretorijo, popadati hočejo do zadnjega moža. Mirovna ponudba burskih voditeljev je bila tudi najbiž le dobro premišljena nakana. Vedeli so, kako bodo odgovorili trinoški Angleži, a sedaj kažejo angleški odgovor svojim vojakom, da jih osrčijo do skrajnosti. Angleški načrt za nadalnjo vojno meri na to, da bi s treh strani Angleži vdarili na Pretorijo. Kitebener je zdaj na potu, da osvobodi Mafeking. Od tam pojde čez transvalsko ozemlje proti Pretoriji. Roberts pride od juga, Buller pa od zapada. Evropske velesile so v velikem strahu da bi Buri uničili vse rudokope iz katerih se dobiva zlato. Stran 105.