narodskih reci Odgovorni vrednik J®r. «J ter včasi tudi posku šal, kako bi si mi Slaveni k obenemu jeziku pomagali , i naposled se mi je zdelo, da imajo vendar le ti s ti prav, ki terdijo, da ne dobimo slovstvenega je- zika ako nam ne požene korenin iz jednih tal i i mladik ne obrodí iz jednega debla. Le potem, ko bo ter dna podlaga dana, je razvitek njegov mogoč; do- . kar kler t a ni položena, je pisati po vseslavensko to , na pesek zidati; trud i čas , na tako delo obernjena, sta brez koristi zgubljena. Zatoraj mi je vselej žal ko knjigo te verste v roke dobim, posebno čejeko „Zora" od sposobnih rok pisana, ker si mislim, ko bi bil trud drugače obernjen, bi bil narod kaj od njega imel tako sta pa pisatelj i bravec goljufana. žiti. Zakaj tako sodim, bom skusil v kratkem razlo Najpred se praša: ali je V ze kadaj slovstveni je vzel, druere pa ---V ~ 7 -----® ~ 1--' ---- večidel prav umetno kterih med narodam ni najdel, sam zik odtod postal, ko ga „Zora" isče ? Sosedje okoli nas ki so nas v izobraženji prehiteli, nam bodo lahko po-vedali. Ali se je pri njih slovstveni jezik iz vsih na > stvaril; povsod je tudi bota niske nems ke izraze dostavil. Priporočimo živo te bukvice vsacemu rodoljubu, posebno prijatlom rast linoznanstva in učiteljem, ker so bukvice ka kor nalašč za šolo pripravne in tako umevne, da se bo iz njih gotovo vsak otrok, ako jih kolikaj prebira, mnogo zamogel naučiti. Po njih se bo za moglo tudi rastlinoslovje za slovenske dežele spi recij, ali samo iz jednega naredil? Prašajmo jih I Ne m ci nam odgovorijo, da je pri njih visoka nem- Francozi, da je severni i scina nad druzimi narecji jezik nad južnem premagal, — na Laš kem vidimo, da toskánsko narečje, in na Ruskem, da velikoruscina gospoduje. Tako dalje popraševaje bi gotovo zvedili da se je tudi drugod enako godilo. Ce toraj pomi- 9 slimo, da se zakoni narave ne menijo , da solnee i ki sati. K vsemu temu pa pride še niska cena naročnina celih na svitlo prišli zvezkov ako ? 5 ker bodo zaporedoma se do vel j naroćnikov je našim sosedam sijalo, tudi nam sveti, i da bi se bila pri njih, ki so manjsi od Slavenov, narečje lože v jedno stopila , kdo se bo nadjal, da se ima pri našem mno-goljudnem narodu zgoditi, kar pri manjših ni mogoče bilo? Pomislimo na dalje, da se po različnih slovni cah na enkrat ravno tako piše, ko bi cerkev ali palačo po različnih obrisih zidali. Tudi vsak vidi, da bi nam nič pomagano ne bilo, ako bi se ko doslej tudi uamenu i vrednosti tega delà se je že govo- zanaprej po množnih slovnicah narecij pisalo. Preglejmo i-____•__^i.___-____1____ _L _____1*1 !_ __ _ l_ 1*1_____ _ - _ C . ______- . • • r ogla si, znese le 1 gold., která naj se g. izdatelju v Petrovarad in, ali pa vredništvu „Novic" pošilja. Pome uh i o „Zor i" rilo; jaz toraj pretresa ne bom ponavljal, le nekoliko eamo nektere besede. Južni Slaveni, postavim _l i _ • i« rv ff • V « . V . V _ _ dostaviti mislim. » Zora" je namreč prevzela teško na 5 mo smo lego voditi Slavene po poti k občnemu slovstvenemu pise jesmo; Cehijsme; Poljaki j estesmy ; Zoro": ali se bodo vse « ------ -------- r- r---------------- --------------- Rusi jesmy. Tukaj prašam „<íu>u . jeziku, ter v djanji kazati, kako se je treba pri tem te oblike pisati smele? Po moj ej misli ne. Tako tudi ravnati. Nje početje najde veliko podpornikov --...«v.. ^.jv pvx/wjv »mjuv Twiiw puujiutiimuT , ki jih m en lín , ua se ne sme uaeniirat runa i i uaa, icna vabi Dje imenitni namen, i nekaj najvažnejših mož je | raka pisati. Mislim, da se tudi naenkrat ne more menim da se ne smé naenkrat roka i ruka, reka i ze na njeno stran stopilo. i naše moči ki le skemu slovstvu velika prememba jedine kaj premorejo, se začenjajo na dvoje deliti. tim se pripravlja sloven- po češki i slovenski izgovarjati, ali stávek po poljski i ruski vezati. Kaj je te tedaj následek? Tako lahak da se bojim prašati. Po dveh se mi odgovor zdí * Zora jugoslavenski zabavnik za godinu 1852, od R treh ali č ve ter ih slovnicah se tedaj ne more pisati ? Razlaga-a i It. Vinkovié-a. ampak le po jednej > i to je, kar sim hotel A I' reci. Pa tudi slovni ki ne bodo mogli vsi obveljati. bilo lahko soditi po njih veliki množici y ki je celo Ni mi treba veliko primerov praviti, ker so razlike do daljnega počivališa na Maksovem pokopališu. kjer sloveči Kopitar počiva, spremljala. Dumá bravcem tako znane. akoravno napolniti mogel. like vec listov V z njimi tudi naš množice V 9 Cehi teď, Poljaki te raz Le jedno besedico vzemimo izmed ve- in pri grobu so mu izverstni češki pěvci v sladkém postavim: kar je nam sadaj, pravijo maternem jeziku, kterega je rajnki toliko ljubil, milo Rusi teper ali nynie. Ali milo zadnjo popotnico prepevali. Pomadžarjevanju svo- se je preslavni mož brez straha veni t v u , *. uijuni i/ í a. ej , ituni i« u jj o i u 11 ji \ u i v. nit umu auuiiju | bi vse to petero veljati smelo? Ce hoćemo Slaveni jih bratov na Osrerskem živo to, kar je zdaj v pet eri h bukvah raztreseno, samo v z jednih imeti, naj le veljá; če pa to niso naše želje, leta 1848 v Peštu v smertni nevarnosti. Lahka mu besedo in pismeno zoperetavljal, in je bil zato * je spet lahak odgovor. Ako nam tedaj ni všeč kakor „Zora" začenja, perva beseda slovenska, da druga y bi serbska, tretja česka, četerta poljska, peta ruska bila je zopet treba, da imamo le jeden slovnik. Naj mi nihče ne ugovarja, da bi znabiti učeni slovnikarji, ali shod imenitnih mož po skerbnem pretresovanji i prebi- toraj zemljica y mnog ozaslužnemu domoljubu! ranji vse to lepo določili, ter iz vsih narečij jezik so V • . stavili > kakoršnega še ni bilo; zakaj znano nam je da se učeni v manjših i manj važnih rečéh ne morejo složiti, nikar cei jezik sostavljaje. Tudi se praša : ali bi se pisatelji tako znešega jezika iz glave učili, ter potem iz besed od čveterih vetrov nametenih sladké harmonie skladali? Meni se to toliko verjetno zdi, kakor da je turški prorok mesec z nebes vzel, ter ga za ro-kav vtaknul. (Dalje sledi). UVovicar iz mnogih hrqjer. Po cesarskim ukazu obstojí prihodoje opravilstvo deržavnih pravdnikovle v zadevah kazinske pravde. Ministerstvo poduka je zastran jezika v ljudskih solah to le ukazalo : „Ministerstvo je že veckrat zapo vedalo, da v ljudskih šolah vsih dežél austrianskiga cesarstva ima materni jezik učbini jezik biti ; ker je ^ y ^ pa v vec dezelah veliko sol, v kterih je potreba dva dezelna jezika izobrazovati, se mora tudi ti potrebi zado-stiti. To veljá zlasti od šol tistih krajev, kjer živi solo mesano ljudstvo, v kterih otroci, y se preden, v JVoviéar iz slovanshih hra jer. hodij o, dva jezika znajo in vedno tudi zunaj sole v dveh jezicih govore; tukaj je samo po sebi potreba, da šol a v tem napredje, kar se je domá pri starših začelo in k čemu dom pripomaga. Ali tudi v tacih kra- lz Brešc na Stajarskim. a V Pri Kape jih ? kjer vse ljudstvo ali saj njega večji del le en ma lah dve uri od Bresc na spodnjim Štajarskim se je terni jezik govori, kjer pa stariši želé, da se otroci grozno ropanje godilo. 15. dan januarja zvecer je pri tudi druziga dezelniga jezika naucé, se ima ta želja šio šest tolovajev narpred k Grošelnu pri Kapelah, ker na to vižo spolniti, da je materni jezik skoz in skoz so vedli, da moža ni doma, k njegovi ženi, da bi bili podlaga učenja, da se ima v začetju tudi pri per- kaj denarjev dobili. Komaj je bila dekla , ki je ropo- vim uku branja kakor tudi pri vsakim nauku , ki ima tanje zunaj slišala , iz hiše stopila, jo mahne en raz- serce ravno tako kakor um obdelovati, namreč pri nauku bojnik, da se je precej na tla zgrudila ; ko se zopet vére materni jezik obderžati, da pa pri daljnim na- zavé, zbeži in na pomoč ljudi kliče. Ko so bližnji so- předku, zna biti koj v začetku 2. razreda, pride drugi sedje to zaslišali 5 teko naglo na pomoc; ali ko jih za- dezelni jezik kot redni predmet učenja na versto, in se čutijo razbojniki, ki so bili že ženo k peči pripravili, otroci v branju, govorjenju da bi jo bili v peč stlačili, so zbežali in jo naglo odrinili dijo y da rocuo znajo in pisanju tako pridno va-Dohodki cesarskih železnic gold. V Pra g i k neki moškri, ktera je šepasta in komaj ob bergli hodi, znesó na leto okoli 7 milionov in planejo v njeno hišo ; kjer so pa še dve drugi ženski več učenih mož namen mesečni časnik izdajati v pri nji najdli, ju naglo tako zvežejo, da ste se s herbtama skim jeziku, v kterim se bojo prav domaće natoro ima V ce- tišale, ju postavijo v vežo in jima vpiti prepovedó; na z nans ke reci razlagale. V spodnji Bački je to se čez moskro spravijo in hočejo dnarje od nje imeti. tako pomanjkanje zdravnikov , da mora bolnik dostikrat Ker jim jev, réče ? da nima doma vec, kakor 5 ali 6 tolar cel dan zdravnika cakati. Na južnim Francoskim se druge denarje ima razposojene, jo en tolovaj po je letos krompirjevi gnjilini enaka bolezin tudi porna glavi s sekiro mahne, da so se precej možgani poka- ranč tako hudo poprijela da zali 9 cez vse to jo trinogi še z nožmi po životu raz čati. zu ga ~ V Razpertije, ki so bile v Ce mog ori, so po bodejo. Iz hiše so vse pobrali, vse platno in žensko ravnane; glavarji Černogorski so se 13. t. m. poklonili obleko in so tudi to vzeli, kar so ji drugi ljudjé v delo mladimu vladiku Danilu Petrović-u i on gre sedaj dali 9 ne toliko niso revi obleke pustili, da bi jo bili, ko je čez tri dni po tacih ranah umerla, preobleči mogli, dika nadomestoval. na Rusovsko , med tem bo predsednik starasinstva vla- To leto ni Ie po ukazu ruskiga Ali to V se ni zadosti bilo 9 S potem se tolovaji še v en cara ruska pratika v Poljskim kraljestvu vpeljana, hram podajo, kjer so vrata razbili, in tri vedra vina temuč se morajo v ti skozi in skozi katoljški deželi pokradli ; sedaj so zginili, da ni duha ne sluha od njih. tudi v vradnim obziru staroverski prazniki praznovati. V Ljubljano se nam iz D u n a j a 28. jan. piše : 26. Sv. oče papež so več vladarjem pismo poslali, v januarja ob petih popoldne smo pokopali slavnega pes- kterim jih za pripomoć prosijo, da bi se homatije rimske nika Sláv ine hčere („Slávy dcera") in spisatelja dežele enkrat poravnale. — Napoleon si je nove mi-vzajemnosti slovanské v nemškem jeziku f„die nistre izvoli! ; njegova desna roka v vsim, Per signy, Wechselseitigkeit profesorja dr. J. Kolár-a der Slaven") iskrenega rodoljuba, je sedaj minister notranjih oprav 9 V se je veči del dežele y ki ga je nemila smert ua osupnjena po tištim novim ukazu, po kterim se mora neizrečeno žalost vsim pravim Slovanom po kratki bo- vse posestvo rodovíne zadnjiga kralja prodati, ki znese « « • • Ví - • « ^ ^ * % • m ki ili fl ^ ^ i v i 1 • 1Arf i/ lezni pobrala. Ceravno je rajnki razun imenovanega okoli 300 milionov 9 izvolil je Napoleon ze tudi 75 dvojega spisateljskega děla še več znamer.itnega spisal, starašínov (senatorov). Tisťi kraj Cayenne ki si je vendar s tim dvojim naj več slave in za slug ga je mnogim Francozam za kraj pregnanstva dolocil, pridobil. Neizbrisne so zares njegove zasluge za slo- je tako nezdrav, močiren in vroč, daje Sibiria še sko- vanstvo po dragocenem ska a spisu: „vzájemnost si o v an- raj raj proti njemu; ker veliko popra tam rase Je y s kterimi je per vi Slovane k slovstveni vzajem- kakor pravijo od tega nezdraviga kraja nemski pre nosti zbujal, in jih veliko veliko, ki so popřed spali, govor vstal: o-fih 55* cn hin 9 wo der Pfeffer wáchst", tudi zbudil. Kako so ga Dunajski Slovani čislali, je je ' 55 pojdi tje, kjer poper rase u to da te več nazaj ne bo. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.