Kako naj bi se drugi deželni jezik uspešno poučeval? (Spisal Štefan Primožič.) IV. Analitiški metodi. 1.) Direktna metoda. Po tej metodi se otrok nauči govoriti. po tej se nauče laščine n. pr. slovenska dekleta, ki gredo v Trst služit. Po tej poučujejo tudi francoske in angleške guvernantke njim izročene otroke v francoščini, oziroma anglešcini. Po tej metodi se doseže najprej govorna spretnost. Tuj jezik se uči po nji brez slovnice, brez pravil. Učitelj govori že koj iz začetka v tujem jeziku. Pokaže stvar, dejanje ali lastnost ter jo imenuje v tujščini. Kar učitelj pove, ponavljajo otroci. Dobljene stavke piše učitelj na tablo, otroci jih prepisujejo. Otrok dobi v najkrajšem času govorno spretnost, jezikovo čustvo in s tema tudi trdno podlago jezikovnega znanja. Cista direktna metoda pa ni pripravna za uaš šolski pouk. 2.) Analitiško-direktna metoda. Tudi to bi smeli v gotovem zmis4u besede direktno imenovati. Prestavljanje ji je le sredstvo, da dospe do zmotra: zbuditi jezikovno čustvo in doseči govorno spretnost. Pri tej rnetodi se prestavlja samo iz tujščine v materinščino in to samo tedaj, kadar si drugače (n. pr. z opisovanjem) ne moremo pomagati. Slovniška pravila se najprej abstrahujejo iz berilnih vaj. Šele kadar je učenec dospel na gotovo stopinjo jezikovega znanja, nastopi zistematiška slovnica in to kakor v red spravljajoe princip. Glavna vodila te metode so: Jezika se uči na jeziku samem, ne na njegovi slovnici. Pouk naj se naslanja torej že iz pričetka na lahka, celotna, v tujščini pisana berila. Novih besed se otrok uči iz stavkove zveze. Ko si je otrok nezavedno prisvojil precejšnji besedni in oblikovni zaklad, naj se abstrahujejo slovniška pravila. Prestavljanje iz nemščine v slovenščino naj se kolikor mogoče hitro umakne nemškemu pogovoru. Retrovertovanje naj se popolnoma opusti. Pogovarjati se v nemščini o brani snovi, diktate po nji povzeti, jo pretvarjati in za naloge uporabljevati, to je ,,nova" metoda v kratkih potezah. Da pregledamo sredstva sintetiške in analitiške metode, navedem sledeče: Sintetiška metoda: 1.) Obojestranskapredstava. 2.) Učenje tujega jezika na posameznih, redkokdaj v miselni zvezi stoječih stavkih. Analitiška metoda: 1.) Dijalog v tujem jeziku s pomočjo prestave v materinščino. 2.) Učenje tujega jezika na celotnih sestavkih. 3.) Zidanje jezika. 4.) Pravilo je potreba, sileča norraa. 5. 3.) Prisvojenje jezika. 4.) Pravilo je potreba, ker je v red spravljajoc princip. 5.) Podajanje živega jezika, katerega naj učenec posnema, reproducira in si ga končno prisvoji. 6.) Praktiško govorjenje jezika, ne da bi se pri tem jezikovno-formalna omika popolnoma zanemarjala. Mislim, da je ta metoda za nas najpripravnejša tako z ozirom na naš zmoter kakor tudi z ozirom na naše učence.*) Učenec naj se priuči z lastno močjo podpiran po znanju pravil tujemu jeziku. 6.) Jezikovno-formalna omika. *) Ker že nioramo poučevati v slovenskih ljudskih šolah neinški jezik, je ediho pravo, de se poslužujemo metode, ki nam olajšuje poučevanje, kolikor se sploh more olajšati. Tako ne rnueimo preveč tudi otrok z učenjeni povsem tujega jezika. Uredn.