ZVUENJE fflasilo tlelovnv stiwtpwuosti tai^urnv ahutvc a.lpizia. ziri LETNIK 17 ŠTEVILKA 5 2IRI, MAJ 1978 Politično burno pomiod Letošnje praznovanje delavskega praznika nekako zaključuje politično burno pomlad. VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije je prav gotovo osrednji dogodek na Slovenskem. Dal nam je kritično oceno in novih idej. In kar je najvažnejše, bil je kongres vseh delovnih ljudi, ne le članov Zveze komunistov, kajti pronic-Ijive razprave so prodrle v vse pore našega življenja in obetajo skupno delo vseh dobro mislečih. Skupščinske volitve so drug velik dogodek, ki mu bo prvomajsko praznovanje postavilo piko na i. Imamo nove delegate, ki se bodo svojih nalog v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih in interesnih skupnosti lahko lotili že z izkušnjami svojih predhodnikov, ki so orali ledino. Brez težav seveda naša samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ne gre. Pomislimo, da namesto nekaj ljudi danes lahko vsak sodeluje z majhnim delčkom svojega časa in dobre volje. Ce bi dosegli to, se naši delegati ne bi šibili pod kilogrami gradiv. Na startu so tudi komajda izvoljeni delavski sveti temeljnih organizacij in skupni delavski svet. Sproti tiaslonjeni na svoje sodelavce se bodo v skupnem interesu morali lotiti kar odgovornih nalog, kot na primer: smotrnega družbenoekonomskega planiranja, nadaljnjega urejevanja medosebnih odnosov, učinkovite organiziranosti vsega našega dela. Dolgi pohod se torej nadaljuje z našim praznikom. Nejko Podobnik I O^Seni bcalcem ce6iitani& oh '3)певи O0i in pcazniku dela! Kljub leiavam več od pričakovanj Tako razgibano obdobje, kot je bilo letošnje prvo četrtletje, se le poredkoma pojavlja. Naša želja je, da bi bilo takih obdobij čim manj. Poslovno leto 1977 smo zaključili dokaj uspešno; ko smo pričeli izpolnjevati letošnje naloge, se je pa začelo zatikati. Prvi in največji problem je bil izvoz v Sovjetsko zvezo. Položaj v zvezi z izvozom v SZ je bil precej časa negotov. Dokončnega naročila ni bilo, tako smo se odločili za tveganje in dali v delo nekaj ženskih škornjev. Ko smo prejeli prvo naročilo od sovjetskega kupca, pa smo ugotovili, da so se zmanjšale prvotno najavljene količine. Spet smo bili v nemogoči situaciji; kam z viškom škornjev, toda po dolgotrajnem pregovarjanju se je stvar končno le obrnila na bolje in kupec je prevzel vse izgotov-Ijene količine, ki smo jih že naredili. Da pa je bila stvar v prvem delu tega obdobja še bolj kritična, so bili tudi izgledi za prodajo tekaških čevljev na zahod zelo slabi. Vzrokov za to je bilo več; eden od največjih pa naša slaba kakovost v pogledu lepljenja. Bolj ko se je tromesečje iztekalo, bolj so se razmere izboljševale. Naročila so kar deževala, tako da smo danes v položaju, kako izpolniti vsa naročila, ki so prispela. Problemi so nastali tudi z nekvalitetnimi Risovimi podplatni-mi odlitki. Povrhu vsega pa tudi kvaliteta naših izdelkov ni na zavidljivi višini, kar kaže, da je naša zavest še vedno prenizka, da bi bil lahko končni rezultat tak kot smo ga načrtovali. Res je, da naročila niso časovno usklajena, zato se bomo morali vsi skupaj žrtvovati, posebno pa še proizvodni oddelki, da bodo naredili kakšno naduro, da to, kar je postavljeno pred nas, tudi izpolnimo. Težko bi bilo, ko bi zaradi pomanjkanja dela morali ostajati doma; kaže pa, da je nekaterim posameznikom težko razumljivo, da bi morali delati nadure, ko pa bi moralo biti vsem jasno, da bomo le v slogi in skupnem delu nas vseh izpolniti dobavne roke, kateri nam dajejo jamstvo za nadaljnje ugodno poslovanje z dobavitelji. Sprašujem se, kdaj bo zavest in interes vseh do dela v tovarni pomembnejša kot ostali interesi. Jaka BOGATAJ Uspehi in problemi prvega četrtietjo Na področju tekoče prodaje v maloprodajni mreži se v prvem četrtletju ni dogajalo nič posebnega. Meseca januar in februar predstavljata namreč povsem »mrtvo sezono«, v mesecu marcu pa se praktično začne prodaja pomladanske obutve. Vsekakor pa nam mesec marec še ne zadošča za to, da bi laiiko dajali kakršnokoli oceno o uspešnosti prodaje pomladanske obutve. Prvo četrtletje gledano s te plati torej ni kdo ve kako zanimivo. Zelo pomembno pa je bilo letoSnje prvo četrtletje z nekega drugega zornega kota. V prvem četrtletju namreč teče zbiranje naročil zimsko-športne obutve tako za izvoz kot za domače tržišče. Razen tega je bil v tem času razjasnjen položaj glede proizvodnje obutve za leto 1978 za ZSSR, prav tako pa smo v tem času pripravili in naročili jesensko-zimsko kolekcijo za maloprodajno mrežo. Če torej ocenjujejo prvo četrtletje kot čas, v katerem se v dobršni meri pokaže, kako bo z razprodajo naših kapacitet (zmogljivosti) v tekočem' letu, lahko rečem, da smo bili v začetku leta soočeni s celo kopico zelo resnih problemov. Naročila obutve za izvoz v ZSSR so bila še nerazčiščena s slabimi izgledi, da bi se položaj izboljšal v našo korist. Zapadni kupci so napovedovali zmanjšanje naročil tekaške obutve. Vse to nam je povzročilo resne skrbi, saj so že okvirni izračuni pokazali, da se lahko v teku leta zgodi, da ne bomo imeli dovolj dela, kar lahko seveda v najslabšem primeru pripelje tudi do nezaželenih prekinitev proizvodnje oziroma prisilnih dopustov. Ker smo v tem času ravno pripravljali kolekcijo lahke obutve za sezono jesen-zima za domače tržišče, smo se ob upoštevanju navedenih problemov, odločili in pripravili poleg ženske kolekcije tudi nekaj skupin moške in otroške obutve, da bi v primeru zmanjšanja naročil za ZSSR in naročil tekaške obutve s tem dodatnim moškim in otroškim programom vsaj delno zapolnili kapacitete. Lahka obutev za sezono jesen-zima je bila naročena na poslo-vodski konferenci v začetku marca. V tem času so bila razčiščena tudi naročila obutve za ZSSR. Kljub prejšnjim težavam je bil rezultat za Alpino razmeroma ugoden, saj bomo v letu 1978 proizvajali za ZSSR celo nekoliko več obutve, kot smo prvotno predvidevali. Ko so bili končani sejmi zimsko-športne obutve v Munchnu in v Las Ve-gasu, in ko smo prejeli naročila, ki so sledila tem sejmom, smo ugotovili, da je bila tudi prodaja tekaške obutve dobra in da letošnja naročila te obutve niso pravzaprav nič manjša od lanskoletnih. Ko vse to seštejemo, lahko ugotovimo, da imamo v rokah dovolj naročil za lahko in tekaško obutev, da bomo tudi v letošnjem letu lahko delali s polnimi kapacitetami. Se več, smo celo pred vprašanjem, kako bomo uspeli vsa ta naročila izdelati v zahtevanih rokih. V prvih treh mesecih letošnjega leta je tekla prodaja smučarskih čevljev (pancerjev) za prihodnjo zimo. Z naročili smo lahko zelo zadovoljni, saj so naročila za izvoz na Zahod nekoliko večja od lanskih, prav tako uspešna je prodaja na vzhod, izjemno povečanje naročil pa je za domači trg. Glede na to bomo v tcošniem letu, v primerjavi z lanskim, precej povečali proizvodnjo pancerjev, kar zagotavlja ustrezno povrnitev investicije v novo opremo za brizganje smučarskih čevljev, ki bo postavljena v teh dneh. V zvezi s prodajo izdelkov plastike bi omenil samo to, da je naš nastop na tržišču še naprej sorazmerno uspešen in da imamo vse možnosti za nemoteno nroizvodnjo v prihodnjih mesecih. Če doslej navedeno povežemo z naslovom tega sestavka, bi lah- ko rekel takole; letošnje prvo četrtletje se je za prodajo pričelo z izjemnimi problemi, končalo pa se je dokaj uspešno. Taki rezultati prodaje so prva stopnica k našemu uspešnemu delu v letu 1978. Da pa bi dosegli čim boljši končni rezultat, bomo morali rešiti celo kopico problemov. Predvsem se mora vseh 1.600 članov kolektiva zavedati, da je naš skupni cilj, da vsa naročila, o katerih sem govoril, izpolnimo v zahtevanih rokih in da pošljemo kupcem izdelke prvovrstne kvalitete. Že sedaj nam je jasno, da so pred proizvodnjo v letošnjem letu postavljene količinsko zelo velike zahteve, tako pri lahki obutvi, pri tekaški obutvi in pri smučarskih čevljih. Ko bo izdelan proizvodni plan, kako bomo vse to napravili, mora biti ta plan zakon, katerega se moramo vsi držati, tako prodaja, kot tehnična služba, nabava in sama proizvodnja. Na vsakem od teh področij se vsak dan srečujemo s težavami, vendar smo vsi na delovnih mestih prav zato, da te probleme rešujemo, ne pa zalo, da bi kritizirali, stokali in podobno. Mislim, da že nekaj let nismo imeli tako težkih razmer v pogledu zasedbe kapacitet, kot je bila v začetku letošnjega leta, ko smo dejansko bili že zelo blizu dejstva, da bodo nekateri oddelki ostali doma. Prav je, da se tega vsi resno zavemo, potem bomo razumeli dani pravilnik, če morda ob nekoliko večjih zahtevah takoj za-ženemo vik in krik, češ poglejte, koliko zahtevajo od nas. Se vedno je bolje, če malo bolj pljunemo v roke, kot pa da ne bi imeli dela. Želim, da bi velike proizvodno naloge, ki so pred nami, sprejeli z novim delovnim elanom, ki je morda nekoliko upadel ob slabih novicah v začetku letošnjega leta, ali pa je upadal že prej, ko smo velik del naše energije posvečali analitični oceni, referendumom in podobno. Mislim, da je položaj, ki sem ga prikazal, lahko dober razlog za tak nov zagon. Če bomo vsak na svojem delovnem mestu svoje naloge dejansko skušali opraviti po najboljših močeh, potem bomo postavljene naloge za letošnje leto tudi izpolnili In samo v tem primeru lahko upamo, da bomo ob koncu leta z rezultati lahko zadovoljni. Tomaž KOŠIR Novo bolo po enem letu Hala jc v glavnem usposobljena za proizvodnjo, katera Je bila predvidena, vendar pa Je treba opraviti še nekaj dopolnitev, ki Jih zahteva proizvodnja aH inšpekcije, kar Je tudi pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Poseben problem Je vsekakor notranji transport, tako Izdelkov kakor polizdelkov. Transport z viličarjem nima le dobrih strani. Zahteva dovolj manevrskega prostora, velika in stalno odprta vrata, kar pa povzroča veliko izgubo toplotne energije, prepih itd. Kar zadeva zmogljivosti, je jasno, da Je hala premajhna, poleg tega pa so jo številni uporabniki razkosali na svoje »parcele«, za katere ima vsak različne zahteve. Videz zasedenosti pa povzroča večkrat tudi nered. Kljub temu, da se je komaj zaključilo vseljevanje, pa Je že jasno, da bo prišlo v naslednjem obdobju do sprememb, ki Jih bo narekovala širitev osnovne proizvodnje plastike ali formiranje zaključenih ekonomsko-proizvodnlh celot. Marijan BOGATAJ Predslavliamo vam vodje delegacij Lojze Poljanšek, vodja delegacije v ZZD občinske skupščine, TOZD Obutev 21ii Nada 2ust, vodja delegacije v ZZD, DSSS Marija Čadež, vodja delegacije v ZZD občinske skupščine, TOZD Obutev Gorenja vas Na te tovarišice in tovariše se bomo najpogosteje obračali ob posameznih vprašanjih. Alojz Grešnik, vodja delegacije v ZZD, TOZD Prodaja Zdravko РШЈаг, vodja posebne delegacije SIS za kulturo, TOZD Obutev 2iri Roman Berčič, vodja delegacije ZZD občinske skupščine, TOZD Plastika Marija Strlič, vodja konference delegacij ZZD Rado Kavčič, vodja posebne delegacije SIS za kulturo, DSSS Miroslava Čadež, vodja posebne delegacije SIS za raziskovanje, TOZD Obutev Gorenja vas Predslavljomo vam vodje delegacii Jože Maček, vodja združene delegacijo v SIS, TOZD Plastika TCrrr Vinko Oblak, vodja posebne delegacije SIS raziskovalna dejavnost, DSSS Stanko Mrlak, vodja združene delegacije SIS, TOZD Plastika Franc Oblak, vodja posebne delegacije SIS za zdravstveno varstvo, TOZD Obutev Ziri Marjan Kepec, vodja združene delegacije SIS, TOZD Obutev ZirI ^одш&сИе 6е & temi t&aatiM, kaka ha&te 6GideLMaLi Stanko Ušenlčnlk, vodja; posebne delegacije SIS za zdravstveno varstvo, DSSS Peter Dolenc, vodja posebne delegacije SIS vzgoja In Izobraževanje, DSSS Miran Mravlje, vodja posebne delegacije SIS za raziskovalno Angelca Jezeršek, vodja zdru- Franc Jesenko, vodja splošne Bernard Kavčič, vodja konfe-dejavnost, TOZD Obutev 21ri žene delegacije SIS, DSSS delegacije SIS, TOZD Prodaja renče delegacij SIS za kulturo Bojan Bogataj, vodja konference delegacij SIS za socialno skrbstvo In otroško varstvo Maks Orešnik, vodja konference delegacij SIS za raziskovalno dejavnost, Beograd I Prodavnica Beograd I. spada u red starijih prodavnica i medu prvima od kako je Alpina počela stvarati svoju sopstvcnu prodajna mrcžu. Raspolažc sa oko 100 m' prodajnog i skladišnjeg prostora Nalazi se u strogom centru grada i sopstvenog jc vlasništva. Aprila 1971 po odlasku dota-dašnjeg poslovodje u penziju, prodavnica je poverena drugu Nikoli Joviču, tadašnjem poslo-vođi prodavnice Zemun. Prodavnica je do tada imala promet oko 400 starih milijona din. Več po završetku 1971. prodavnica je povedala promet na 430, 1972 na 522, 1973 na 547, 1974 na 801, 1975 na 1.031, 1976 na 1.377 i 1977 na 1.650 starih milijona dinara. Ovakvom brzom napretku prodavnice do-prinelo je zalaganje tadašnjeg broja pcrsonala, a u velikoj meri i adaptacija prodavnice, koja je izvršena 1974 godine pa i otvaranje u samoj bližini naše prodavnice velike robne kuće »Beograđanka«, čije nam je otvaranje dovelo u prodavnica veliki broj novih potrošača. Smatramo, da smo ovu nastalu okolnost u punoj meri i iskoristili, ostva-rajući visok promet i izbijanjem u red medu prvim prodavnicama u mreži po svim pozitivnim ekonomskim pokazateljima. »Plan prometa od 57.500 pari obuče, u vrednosti od din 17.960.— milijona, koji smatramo velikim i realnim, verujemo da ćemo ostvariti, jer ne smemo dozvoliti da posle ovakvih uspeha počnemo stagnirati ili opadati u prometu«, kaže poslovoda Nikola Jović. »Dinamika ostvarenja ovogo-dišnjeg plana je u redu, osim što smo u januaru i februaru išli ispod plana zbog planiranih a ne isporučenih skijaSkih cipela, ali se nadamo da če se ovo na- doknaditi u drugim narednim mesecima, tako da demo pro-sečne mesečne planove od 150 milijona sigurno ostvariti uz povečani napor celog kolektiva prodavnice, bez obzira na objektivne teškoče koje imamo zbog nedostatka prodajnog, ali više skladišnjeg prostora, jer je postoječi prostor za ovakav i veči promet premali, a rešenja za sada nema. Za ovakve situacije u kakvoj jo naša prodavnica, rukovodstvo prodaje bi moralo voditi posebnu politiku u pogledu snabdevanja i dinamici rokova isporuke po-jedinih vrsta obuče kako se prodavnica nc bi zagušila obučom kojoj nije pravo vreme za pro-daju, a paralisala bi normalan rad sa ostalom obučom. Primer: več od 10.4. počeli smo dobijati veče količine obuče koja bi nam trebala tek na početku juna meseca, a to je veliki problem«. U prodavnici radi ukupno 10 osoba, što bi se moglo reči, da ih je malo, s obzirom na česta otsustvovanja sa posla — bolo- vanja, ali više ih nc može ni biti, pošto skučeni prodajni prostor ne bi mogao da primi više ljudi. Od 9 prodavača je 5 žena i 4 muškaraca. Struktura po go-dinama nije baš najbolja, a pro-davačice: Angelina Markovič, Dragica Mičunovič i Jovanka Tri-funovič imaju po 15 godina i više radnog staža kod Alpine u prodavnici Beograd I, kao i ostale, Milanka Đorđevič i Dušica Durutovič. Prodavači su: Jagoš Tanovič, koji ujedno vrši i dužnost zamenika poslovođe, Veliša Radosavljevič, Radomir Uroševič, i Toplica Milosavljevič. »Problema ima kao i svuda, ali nisu takvi, da se nebi mogli rešavati, ako bi se suštinski saglcdali razlozi od kuda i zašlo dolaze, pa da se kao takvi brzo i efikasno rešavaju, jer, mora se priznati, gde je više ljudi tu su i česte mogučnosti za nastajanja problema, koji negativno utiču na celokupno poslovanje i postavljene zadatke«. Sve prošlo i buduče u ovoj prodavnici obečava da prodavnica ima dobre perspektive i da če sve svoje postavljene zadatke na opšte dobro i ispunjavati sa voljom i zadovoljstvom. Po dopisu Nikolc Joviča ■■ , > I # • Mirko Mravlje, vodja konfe-f^nce delegacij SIS za zdravstveno varstvo, TOZD Plastika V preteklem mesecu Je v naši delovni organizaciji nastopilo delovno razmerje 9 delavcev, z združenim delom pa Jc prenehalo prav tako 9 delavcev. V TOZD Obutev Gorenja vas je nastopila delovno razmerje Milica Bradarič. V TOZD Prodaja so nastopili delo naslednji prodajalci: Milena Kneževič v prodajalni Cačak, Petar MojzeS v prodajalni Subotica, Slavca Toth v prodajalni Koprivnica, Milorad Sakan v prodajalni Zagreb I, LJubomir Beketlč v prodajalni Zagreb II, Ljubica Je drilln In Cecilija Deranja v prodajalni Rijeka ter Edvard Mraz v prodajalni Kranj. z delovnim razmerjem v TOZD Obutev Zlrl so prenehali Janez Zust, Mirko Zadravec, Anica Hribemik In Jože Balazič, V TOZD Obutev Gorenja vas sta prenehali Marijana Novak In Katarina Homec. Iz DSSS so z delom prenehali Marta Cadež In Zivadln Disić. V TOZD Prodaja je z delovnim razmerjem prenehal Milan Trček Iz prodajalne Kranj. Odšel v pokoj Živadinu Disiću, našemu dolgoletnemu sodelavcu, telimo ob odhodu v pokoj mnogo zdravja, še vrsto let čim-boljšega počutja ter zadovoljstva, pri gojenju roi pa še naprej srečno roko. Poročili so se: Ivica Erznoinik in Majda Kavčič iz delovne skupnosti skupnih sluib. Obema želimo na novi življenjski poti veliko sreče! razgovor za urednikovo mizo — razgovor v razgovoru na temo KAKO BOMO POSTALI UČINKOVITEJŠI so sodelovali: Martin KOPAČ, direlctor delovne organizacije, Jože BOGATAJ, vodja nabavne službe, Marijan BOGATAJ, šef tehničnega sektorja, Tomaž KOŠIR, vodja TOZD Prodaja in Dane VEHAR, pravni referent. Razgovor sta vodila Vladimir PIVK in Nejko PODOBNIK. Zapiske je pripravila Silva PIŠEK. Vemo, da je organizacija stvar, ki jo jc treba stalno prilagajati. Kje so po vašem mišljenju še šibke točke v organiziranosti našega dela, zlasti med tozdi in to-zdi in delovno skupnostjo skupnih služb? Martin KOPAČ: Seveda se kažejo spremembe. Nekaj stvari je takih, ki jih narekujejo zunanji dejavniki; to so določeni predpisi, ki sc bliskovito menjajo. Mislim, da je važno, da zagotovimo učinkovitost v tozdih in delovnih skupnostih skupnih služb. Če bomo zagotovili večjo učinkovitost tu, bo tudi učinkovitost med tozdi in DSSS večja. Če bodo na primer v TOZD Plastika brizgali šale tako kot se dogovorijo, potem bo možno tudi v TOZD Obutev delati tako, da bo tudi skupna učinkovitost dobra. Povezava med tozdi je velikega pomena, na prvem mestu pa so važne nedvomno razmere znotraj tozdov. Za odnose med TOZD-i pa so dohodkovni odnosi; kako zagotoviti da bo pri ustvarjanju skupnega proizvoda v delitvi vsak prejel v sorazmerju z vloženim tekočim in minulim delom. Za učinkovitost med tozdi in DSSS so po mojem mnenju važne 3 stvari; — da bomo manj slišali besede mi smo mi, vi ste pa vi, — da bo vsak gledal najprej svoje delo in ne najprej vse, kar drugi delajo in šele nazadnje to, kar bi moral delati sam, — da bi vsak tudi v tovarni vsaj približno toliko »gledal na dinar« kot doma. Te splošne ugotovitve so pomembne. Ce bi uspeli v tem narediti korak naprej, potem bi vse šlo lažje. Kako ocenjujete vlogo nabavne službe znotraj tehničnega sektorja? Kakšni so vaši predlogi? Jože BOGATAJ: Vloga nabavne službe je jasna. Organizacija pa je lahko pravilna taka ali drugačna, odvisno je od ljudi. Uspeh ali neuspeh nabavne službe ni odvisen samo od tega , kdo jo vodi. Glede na to želim povedati, da je obseg dela na področju nabave dovolj velik. Mislim, da nabava dobiva premalo pomoči in da smo v nekaterih primerih premalo informirani, predvsem kar zadeva zunanjetrgovinsko poslovanje. Razmišljam pa takole; prodaja se je organizirala v tozd in ima samoupravne dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz zakona. Smatram, da bi tudi v proizvodne tozde morali prenesti pravice, tudi za razvoj in načrtovanje in ne samo pravico proizvajati. Nabava bi v tem primeru lahko direktno odgovarjala vsem tozdom, ne da je še enkrat podrejena, kot je sedaj, tehničnemu sektorju. Ugotavljam, da se večkrat spopadamo z določenimi problemi, ki jih nekateri ne obvladajo, ne obvladajo tudi določenih funkcij. Ta- ko pride do kratkega stika in šef je tisti, ki mora stvari uravnavati. Torej menite, da bi bil tehnični sektor sestavni del posameznih temeljnih organizacij, nabavna služba pa v skupnih službah? Martin KOPAČ: Nabavna služba je že sedaj odgovorna za svoje delo tozdom; Koordinacija znotraj tehničnega sektorja pa je sedaj možna. Kakšna bi bila praktična prednost te ideje? Jože BOGATAJ: Odvisno od ljudi. Važno je, da imajo ljudje iste cilje, če so dovolj sposobni in če so pota čista, bi uspeh moral biti dosežen. Vemo, da naletimo na določene ovire, včasih posežemo predaleč in pride do kratkih stikov. Martin KOPAČ: Ponavadi se interesi proizvodnje križajo z drugimi interesi. Proizvodnja bi rada čim večje količine, čimboljši material. Ponavadi mora popustiti proizvodnja. Jože BOGATAJ: Dobimo navodila, gledamo stvari, material pride domov in nabava je tista, ki mora material vračati. To so konflikti. Vsak ima svoje poglede in pot, kako priti do cilja. Važno je, kakšni smo ljudje, motijo pa me razmejitve delovnih dolžnosti. Ce delovne dolžnosti niso točno določene, potem so konflikti. To pa je bistvo te naše organizacije. To so stvari, ki so res bistvene. Kje so po vašem mišljenju možnosti vpliva tehničnega sektorja glede na produktivnost In kvaliteto v tozdih? Ali je po vašem mnenju povezava tehničnega sektorja znotraj In z ostalimi sektorji dovolj funkcionalna? Marijan BOGATAJ; Prizadevanje za čim večjo produktivnost in kvaliteto sta osnovni nalogi tehnične službe, kajti v vseh oddelkih in vseh delovnih mestih je cilj, da delamo kvalitetno in ekonomično. Seveda pa je od naše službe pa do izgotovljenih izdelkov še cela vrsta kritičnih točk, katere tudi vplivajo na produktivnost in kvaliteto. Možnosti vpliva na produktivnost in kvaliteto so različne. Začenjajo pa se že pri samem proizvodnem programu, za katerega se dogovorimo na ravni delovne organizacije in ni odvisen samo od tehnične službe. 2e sama izdelava kolekcij je velikega pomena, kajti od kolekcije in izbire modelov je odvisno, kakšne probleme bomo imeli kasneje v proizvodnji. Naš vpliv na kolekcije je različen, v nekaterih primerih, ko imamo kolekcije za vsakega kupca posebej, je seveda naš vpliv manjši, kar povzroča, da imamo več osnovnih modelov, več vrst materialov in več različnih postopkov in seveda s tem problemov. Problem kvalitete materiala je stalno prisoten. Lahko trdim, da tretjina dobavnega časa porabimo za reševanje tega problema. Številni proizvajalci, tako gornjega usnja, gumijevih podplatov, neolita so nesolidni in kvaliteta njihovih izdelkov niha. Z večjo standardizacijo materialov bi bilo pri nabavi tudi manj problemov, vendar pa prav za usnjarje velja, da tudi niso specializirani. Seveda pa pri nas uporabljamo več vrst govejega usnja, za katere nimamo stalnega dobavitelja pa tudi potrebe niso stalne, količine pa večkrat zelo majhne, tako da težko dobimo proizvajalca. Planiranje — razvrščanje modelov po oddelkih posebno za šivalnice poteka po že vpeljani specializaciji, vendar pa to ni vedno mogoče, kar je odvisno od naročil, materiala in rokov. Tako se večkrat zgodi, da se en artikel dela večkrat pa tudi v dveh oddelkih. Posebnost za šivalnico pa je dejstvo, da je pri vsakem artiklu del operacij, ki so nove in nastopajo samo pri enem artiklu, kar je glavni vzrok za nižjo produktivnost. Tudi v montaži prihaja do večkratnih menjav, kar povzroča nižjo produktivnost in slabo kvaliteto. Sekalnica pa je oddelek, ki ima med letom največ sezonskih menjav tako v pogledu posameznih izdelkov, kakor potreb po delavcih, kajti plan za montažne trakove se bistveno ne spreminja. Jasno je, da ima tudi tehnološka priprava velik vpliv na produktivnost in kvaliteto. Dobro modeliranje in preštudiran tehnološki postopek pomeni osnovo za produktivnejše in kvalitetno delo, seveda pa tudi brezhibna priprava ne more ublažiti ostalih problemov. Produktivnost in kvaliteta dela pa je tesno povezana s spodbudnim nagrajevanjem. Kljub razgovor za urednikovo mizo — razgovor novemu sporazumu o delitvi osebnih dohodkov je jasno, da v njem ni dovolj pozornosti posvečene prav temu, kaj je osnova za prizadevanje, kajti zavesti je premalo, pa še ta je včasih na zelo nizki ravni. Sedaj, ko je nabava v okviru tehničnega sektorja, se njena vloga ni spremenila, prav tako tudi ne podrejenost, edino tehnični sektor je dobil dodatno odgovornost. Sedaj več stvari rešujemo znotraj sektorja. Stvari bi bile v redu, če bi se dale zaokrožiti in opredeliti. Določene funkcije še niso čisto razčiščene. Vprašanje je, kje se da potegniti črto. Kadrovsko politiko moramo voditi sami, od izbire kadrov do premeščanja v okviru možnosti si morajo oddelki pomagati med seboj. Kako ocenjujete usklajevanje potreb, zmogljivosti in rokov na relaciji prodaja — proizvodnja? Tomaž KOŠIR: Na relaciji prodaja — proizvodnja se res pojavlja veliko vprašanj, včasih prihaja tudi do konfliktov. Poudaril bi, da za naše probleme niso najbolj krivi ljudje, temveč je razlog zelo objekitven: smo sezonska proizvodnja, naročila prihajajo sezonsko in sezonska je tudi prodaja. Želja oziroma zahteva vsake proizvodnje pa je prav gotovo, da dobi naročila pravočasno. Prvi razlog za konflikte je torej sezonski značaj našega dela.. Drugi razlog pa je naš proizvodni program, kije veliko bolj obsežen kot v drugih tovarnah, kajti imamo veliko vrst proizvodov. Ti dve stvari povzročata mnogo vprašanj, ki se pojavljajo na relaciji prodaja — proizvodnja, ne glede na to, kdo te sektorje vodi. Kako usklajevati naročila s kapacitetami (zmogljivostmi): s prodajne plati smo poskušali vplivati, da bi se stvari laže rešile s tem, da smo postavili vodje programov. Prodaja je bila tedaj po tehnični plati izredno slabo podkovana. Premalo ljudi se je spoznalo na čevlje. Verjetno je bil poudarek le na komercialni plati. Ni prav, da bi v prodaji zapostavljali tehnično znanje. Stvar je dobro uspela. Moja želja je, ko se pogovarjamo o kapacitetah, rokih, ko delamo kolekcije, da so pri dogovarjanju zastopane vse strani, vsi udeleženci v procesu dela. To je izredno pomembno. Pri določanju materialov pride često do konfliktnih situacij. Prodaja daje oceno, po kolikšni ceni bomo čevlje lahko prodali. Če ugotovimo, da bo cena vplivala na slabšo prodajo, zahtevamo cenejše materiale. Zaradi takih in podobnih zadev je Se pomembnejše, da se odločitve sprejemajo v krogu, kjer je zastopano mnenje vseh oddelkov. S tem bi lahko odpravili veliko problemov. V začetku letošnjega leta smo imeli takle problem; kazalo je, da so izgledi za izvoz v Sovjetsko zvezo izredno slabi, posel Se ni bil zaključen. Pri tekaški obutvi smo pričakovali, da bodo naročila padla, ugotavljali smo, da bomo za domačo mrežo glede na zimo, morali narediti manj škornjev. Bilo je veliko vprašanj, kako bomo zapolnili naše zmogljivosti. V takem položaju smo pripravljali kolekcijo za jesen — zima in da bi vsaj deloma rešili problem, smo se odločili da izdelamo nekaj moške in otroške obutve. Položaj se je potem tudi v pogledu tekaških čevljev izboljšal — naročila niso manjša kot prejšnja leta. Sedaj smo se znašli v drugi zagati. Prej smo se bali, da ljudje ne bodo imeli dela, sedaj pa razmišljamo, kaj napraviti, da bi v proizvodnji lahko naredili vse in da bi spoštovali roke. Tudi naročila za Sovjetsko zvezo so normalna. Torej, naročila bodo v celoti; kako izdelati vse, to je sedaj vprašanje. Nejko PODOBNIK: Kaj pa mreža, kakšne so možnosti v prodajni mreži? Tomaž KOŠIR: Količina Alpinine obutve, ki se proda v našo mrežo, je v zadnjih letih zmanjšana. Zmanjšana je zaradi tega, ker je mreža po številu prodajaln ostala enaka. Smo jih pa obnavljali. Zagotoviti pa moramo, da bomo zmožni v mreži prodati večje količine obutve. V letošnjem letu je predvideno večje število obnovitev, predvidevamo pa tudi nekaj investicij v nove lokale. Medsebojno sodelovanje Je prav gotovo uspešnejše, če so zadeve urejene tudi s samoupravnimi predpisi. Kako bi v samoupravnih aktih opredelili naloge sektorjev v odnosu tozd (medsebojne pravice in obveznosti)? Dane VEHAR; Nekaj teh pravic in dolžnosti je navedenih že v samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo in sicer predvsem naloge, ki jih naj skupne službe opravljajo za temeljne organizacije. Sama organiziranost je urejena v aktu o organizaciji in sistemizaciji. Že v Zakonu o združenem delu je določeno, katera vprašanja morajo biti urejena v samoupravnem sporazumu o urejanju medsebojnih odnosov med DSSS in koristniki njenih uslug (TOZD). Vendar, način, kako se morajo oziroma se vprašanja urejajo, pa ni določeno. To je prepuščeno delovnim organizacijam, te pa urejajo stvari tako, kakor zahtevajo okoliščine. Delovna skupnost skupnih služb mora za svoje delo, uspešno poslovanje prav tako sprejeti samoupravne splošne akte, prav tako kot TOZD. Zakon izrecno navaja, da lahko koristniki uslug (TOZD) dajejo soglasje k samoupravnim splošnim aktom in delovanju delavcev v delovni skupnosti, zlasti za akte, ki se nanašajo na skupne naloge, ki jih delovna skupnost skupnih služb opravlja za TOZD, za kar je delovna skupnost tudi organizirana. V samoupravnem sporazumu mora biti točno navedeno, na kakšen način bodo TOZD zahtevale opravljanje skupnih del od delovne skupnosti. V primeru morebitnih medsebojnih spo rov bo ta akt, poleg zakona, edina osnova za rešitve. Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami naj bi urejal predvsem; — vrste in obseg poslov, ki jih bo delovna skupnost skupnih služb opravljala za TOZD; — pooblastila, ki jih ima delovna skupnost skupnih služb za posle, ki jih opravlja za TOZD; — odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena; — način koordinacije dela med direktorjem delovne organizacije, šefi sektorjev in vodji TOZD; — način reševanja medsebojnih sporov. Zaposlovonje dilakov in študentov v času počitnic Tudi letos t>omo glede na potrebe po delavcih v proizvodnji v času počitnic zaposlili študente in dijake za določen čas (2 meseca). Tisti, ki bi bili zainteresirani za določen čas delati v naši delovni organizaciji, se lahko prijavijo v splošno-kadrovski službi. Sprejeli bomo kandidate, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje: — da so stari najmanj 15 let — da bodo imeli pozitivno zdravniško spričevalo — da bodo imeli delavsko luijižlco — da so pripravljeni delati najmanj 2 meseca Zaposlitev bo v proizvodnih oddelkih na manj zahtevnih delovnih opravilih. Osebni dohodid bodo v skladu s prizadevnostjo pri delu In v skladu z določili Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo In o prejemidh. Olga FISTER Samoupravna kroniko 13. redna seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti 31.1.1978: Komisija je obravnavala 7 primerov kršitev delovnih obveznosti in izrekla 3 opomine, 1 javni opomin, v dveh primerih je komisija ustavila postopek, v enem primeru pa je komisija izrek ukrepa preložila na naslednjo sejo. Javni opomin je bil izrečen Matjažu Demšar zaradi zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom in ponovitve kršitve. Opomini so bili izrečeni zaradi neupravičenega izostanka z dela, zamujanja na delo in ponovitve kršitve. Zaradi zamud na delo je bil postopek ustavljen v dveh primerih. Odbor za medsebojna razmerja jc na 32. redni seji, dne 20.3.1978 sprejel naslednje sklepe: Na objavljena prosta delovna opravila knjigovodstvo osnovnih sredstev in skladov se razporedi Pavla Sink. Objavijo se kot proste naloge knjigovodstvo obratov za DSSS. Na objavljeno delovno opravilo organizacija grosistične prodaje se razporedi Tone Možina. Odbor je obravnaval prošnje za sprejem v delovno razmerje in o njih rešil v skladu s prostimi delovnimi opravili. O izjavah za prenehanje delovnega razmerja je odbor razpravljal in jih rešil pozitivno. sorazmerju. O predlaganih spremembah naj komisija obvesti komisijo za organizacijo, sistemizacijo in vrednotenje. — Potrdi se predlog kriterijev za izračun letnega dopusta. — DS razpisuje volitve v samoupravne organe (delavski svet, disciplinsko komisijo, delavsko kontrolo) na dan 25.4. 1978. — DS potrjuje zvišanje vrednosti bonov za dietno prehrano delavcem, ki se z zdravstvenim — DS TOZD Obutev Ziri sprejme sklep, da se v enakem razmerju deli znesek znižanja din 4.910,231,00 s tem da, TOZD Plastika Ziri izda TOZD Obutvi liri dobropis v višini din 2.410,231,53, kot popravek preveč fakturirane realizacije v času od 1.1. do 31.12.1977. — V zvezi z obračunavanjem proizvodnje po delovnih nalogih je bil sprejet isti sklep kot na skupnem delavskem svetu 5.4. 1978. — V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo se delavski Usklajene norme so pomemben dejavnik Odbor za medsebojna razmerja je razpravljal o razporeditvah delavcev in sprejel naslednji sklep: Anica Bergant se razporedi za opravljanje nalog v TOZD Obutev Gorenja vas, Alojz Orešnik se razporedi za opravljanje nalog priprava pošiljk obutve, Vincenc Mlakar se razporedi za opravljanje nalog urejanje skladišča. Delavski svet TOZD Obutev 2irl 4.4.1978: — Člani DS se strinjajo s sklepi 1. in 3. redne seje komisije za organizacijo, sistemizacijo in vrednotenje razen, da se spremembe analitične ocene upoštevajo od 1.4. in ne od 1.3. 1978 kot je napisano v zapisniku. Prav tako veljajo vse spremembe členov, ki se nanašajo na nadurno delo, nočno delo in delo na dan nedelje od 1.1.1978 dalje. — DS je obravnaval sledeče pritožbe na delovna opravila in jih rešil takole: — Delovno opravilo 6440 — Gumiranje čevljev, montažnih podplatov in odlitkov: vse ostane v 4. grupi. — Delovno opravilo 6119 — Sekanje gobe za oblazinjenje In delovno opravilo 6146 — Tanjšanje konita, peteksa, gobe: DS se strinja s sklepom komisije za organizacijo, sistemizacijo in vrednotenje. — Komisija za ocenjevanje prizadevnosti dela delavcev v šivalnici naj pregleda delovna opravila v tem oddelku in naj jih primerja z drugimi, če so v potrdilom izkažejo, da ne morejo koristiti tople malice iz zdravstvenih razlogov na 14,00 dinarjev dnevno. — Potrdi se zaključni račun za leto 1977. — DS pooblašča finančno službo, da po potrebi najema kratkoročne kredite, brez predhodne odobritve DS ter da o tem poroča na koncu leta. — DS dovoljuje TOZD Obutvi Ziri, da avalira menice ostalim TOZD-om v naši delovni organizaciji. — V komisijo za delovna razmerja se imenujejo: 1. Fanči Novak — šivalnica 2. Jože Novak — prikrojeval-nica 3. Anton Santej — montaža 4. Anton Kopač — montaža 5. Karel Pivk — sekalnica — Potrdi se predlog komisije za delitve sredstev sklada skupne porabe za razdelitev stanovanjskih posojil v letu 1978 za TOZD Obutev Žiri. — Javna obravnava kataloga delovnih opravil naj poteka od 10.4. do 25. 4.1978. — Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih je sprejet, ker je zanj na referendumu 10.3.1978 od 390 volivcev glasovalo 55,79 % volivcev. svet TOZD Obutev Žiri strinja, da TOZD Prodaja izda TOZD-u Obutev Ziri dobropis v višini din 1.000.000,00 kot akontacijo. Dokončen poračun se opravi, ko se ugotovi dejanska razlika med planirano in realizirano prodajno ceno. — Glede na to, da je končni proizvod rezultat dela delavcev TOZD Obutev Gorenja vas m delavcev TOZD Obutev Ziri, se delavski svet TOZD Obutev Ziri strinja, da izda TOZD Obutev Gorenja vas dobropis v višini din 2,386.612,40, kar odgovarja razmerju dela delavcev TOZD ov. — Na temelju samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in razdelitvene bilance je TOZD Obutev Gorenja vas združila denarna sredstva din 9,816.632,11 v TOZD Obutev Ziri. Zato pa TOZD Obutev Ziri financira za TOZD Obutev Gorenja vas repro-material R-3, del nedokončane proizvodnje in gotove proizvodnje R-6, knjigovodsko evidentirane v TOZD Obutev Ziri. Sredstva združujejo brezobrestno. — DS se strinja, da se stroški za nakup 2 prikolic delijo po TOZD-ih glede na število delavcev, zaposlenih na dan 1.1. 1978. — Pri firmi IPOK Kamnik se nabavi stroj za šivanje steljk BONUS. — Proda se stroj za varjenje z visoko frekvenco. Delavski svet TOZD Plastika 4.4.1978: — Člani DS se strinjajo s sklepi 1. in 3. redne seje komisije za organizacijo, sistemizacijo in vrednotenje razen, da se spremembe analitične ocene upoštevajo od 1.4. in ne od 1. 3.1978 kot je navedeno v zapisniku. Prav tako veljajo vse spremembe členov, ki se nanašajo na nadurno delo, nočno delo in delo na dan nedelje od 1. 1.1978. — Sprememba pri delovnem opravilu 7122 — Modelir form (delovno opravilo se premesti v 11. grupo s tem, da se povišajo točke pri zahtevi nevarnost nesreč na 15 točk) velja od 1. 1.1978, kar v zapisniku ni navedeno. — Društvu usnjarjev, čevljarjev in galanteristov SRS se iz sredstev sklada skupne porabe dodeli enkratna dotacija v znesku 500,00 din. — DS potrjuje zvišanje vrednosti bonov za dietno prehrano delavcem, ki se z zdravstvenim potrdilom izkažejo, da ne morejo koristiti tople malice iz zdravstvenih razlogov na 14,(X) dinarjev dnevno. — Potrdi se zaključni račun za leto 1977. — DS pooblašča finančno službo, da po potrebi najema kratkoročne kredite brez predhodne odobritve DS ter da o tem poroča na koncu leta. — DS dovoljuje TOZD Plastiki Ziri, da avalira menice ostalim TOZD-om v naši delovni organizaciji. — Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o nadomestilih ni sprejet, ker jc zanj na referendumu 10.3.1978 od 135 volilcev glasovalo 43,70 % volilcev. — V komisijo za delovna razmerja se imenujejo: 1. Pavel Dolenc _2. Slavko Kristan 3. Vinko Bogataj 4. Marjan Jereb 5. Silva Pečelin — Ker ni bil sprejet Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih za TOZD Plastika, bodo delavci v TOZD Plastika do sprejema le-tega prejemali OD po starem pravilniku, ki za TOZD Plastiko še vedno velja. Finančno službo se zadolži, da poišče ustrezen način, da bodo osebni dohodki lahko obračunani. — Potrdi se predlog komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe za razdelitev stanovanjskih posojil v letu 1978 za TOZD Plastiko Ziri. — Javna obravnava kataloga delovnih opravil naj poteka od 10. 4. do 25.4.1978. — DS TOZD Plastika se strinja, da se v enakem razmerju deli znesek znižanja dinarjev 4. 910.231,00 s tem, da TOZD Plastika Žiri izda TOZD Obutvi Žiri dobropis v višini din 2.410,231,53 kot popravek preveč fakturirane realizacije v času od 1.1. do 31. 12.1977. Pogoji za delo v plastiki so boljši — Potrdi se predlog kriterijev za izračun letnega dopusta. — DS razpisuje volitve v samoupravne organe (disciplinsko komisijo, delavsko kontrolo) na dan 25.4.1978. — DS se strinja, da se stroški za nakup 2 prikolic delijo po TOZD-ih glede na število delavcev zaposlenih na dan 1.1.1978. — V zvezi z obračunavanjem proizvodnje po delovnih nalogih je bil sprejet isti sklep kot na skupnem delavskem svetu 5.4. 1978. Delavski svet TOZD Obutev Gorenja vas 4.4.1978: — Zapisnik 1. in 3. redne seje komisije za organizacijo, sistemizacijo in vrednotenje se sprejme v celoti z enim popravkom, da se spremembe na analitično oceno upoštevajo od 1.4.1978 dalje in ne od 1. 3. 1978, kot je navedeno v zapisniku. Vrednost bonov za malico naj se poviša od 10,00 din na 14,00 din s poračunom od 1.1.1978. — V letu 1978 naj se uredi hidrantno omrežje in ograja. — Za TV pretvornik na Zirov-skem vrhu naj se izplača iz sredstev sklada skupne porabe din 50.000,00 in sicer: v letu 1978 din 30.000,00 in v letu 1978 din 20.000,00. — Potrdi se zaključni račun za leto 1977. — DS pooblasti finančno-raču-novodski sektor, da razpolaga z najemanjem kratkoročnih kreditov ter da poroča o tem na koncu leta. — DS TOZD Obutev Gorenja vas dovoli avaliranje menic med TOZD i. — Na podlagi poročila volilne komisije je sprejet in veljaven Pravilnik o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih. — Pustovrh Gregor naj bo še eno mandatno obdobje član komisije za letovanja. — DS se strinja z razdelitvijo stanovanjskih posojil v letu 1978. — Javna obravnava kataloga delovnih opravil naj poteka od 10. do 25. 4.1978. — DS se strinja, da se stroški za nakup 2 prikolic delijo po TOZD-ih glede na število zaposlenih delavcev na dan 1.1.1978. — DS se strinja s predlogom izračuna letnega dopusta za leto 1978. — Volitve v disciplinsko komisijo in delavsko kontrolo naj se razpišejo za 25. 4. 1978. — Na temelju samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in razdelitvene bilance je TOZD Obutev Gorenja vas združila denarna sredstva din 9,816.632,11 v TOZD Obutev Ziri. Zato pa TOZD Obutev Ziri financira za TOZD Obutev Gorenja vas repromaterial R-3, del nedokončane proizvodnje in gotove proizvodnje R-6 knjigovodsko evidentirane v TOZD Obutev Ziri. Sredstva se združujejo brezobrestno. — Glede na to, da je finalni proizvod rezultat dela delavcev TOZD Obutev Gorenja vas in delavcev TOZD Obutev Ziri, se DS TOZD Obutev Gorenja vas strinja, da sprejme od TOZD Obutev Ziri dobropis v višini 2386.612,40 din, kar odgovarja razmerju dela delavcev obeh TOZD-ov. Svet delovne skupnosti skupnih služb 5.4.1978: — Člani DS se strinjajo s sklepi 1. in 3. redne seje komisije za organizacijo, sistemizacijo in vrednotenje razen, da se spremembe analitične ocene upoštevajo od 1.4.1978 in ne od 1.3.1978 kot je navedeno v zapisniku. — DS potrjuje zvišanje vrednosti bonov za dietno prehrano delavcem, ki se z zdravstvenim potrdilom izkažejo, da ne morejo koristiti tople malice iz zdravstvenih razlogov na 14,00 din dnevno. — Delavski svet potrjuje zaključni račun za leto 1977. — DS razpisuje volitve v samoupravne organe (delavski svet, disciplinsko komisijo, delavsko kontrolo) na dan 25.4. 1978. — Potrdi se predlog kriterijev za izračun letnega dopusta. — DS se strinja, da se stroški za nakup 2 prikolic delijo po TOZD-ih glede na število delavcev, zaposlenih na dan 1.1.1978. Skupni delavski svet 5.4.1978: — Glede na to, da Gasilsko društvo Ledine prosi za pokroviteljstvo, naj se predstavnike društva povabi na razgovor in naj se ugotovi, pod kakšnimi pogoji bi bilo to pokroviteljstvo. — V komisijo za odpis osnovnih sredstev se imenujejo; — Marijan Bogataj — Anton Zibert in — Vili Kogovšek — Potrdi se delitev sredstev sklada skupne porabe za leto 1978 s tem, da se tudi gasilcem s Cola finančno pomaga. Zneski dotacij društvom in organizacijam se delijo po TOZD-ih po številu zaposlenih, na dan 1.1.1978. — Ribiški družini Ziri se povrnejo stroški odškodnine v znesku din 40.000,00 in sodni stroški. Stroški sc delijo med TOZD i po številu zaposlenih. — Evidenca o službenih potovanjih v tujino naj se vodi pri Silvi Klemenčič, ki naj poročilo o potovanjih v tujino posreduje tajniku samoupravnih organov, tako da bodo člani DS pred sejo o tem obveščeni. — SDS potrjuje zvišanje vrednosti bonov za dietno prehrano delavcem, ki se z zdravstvenim potrdilom izkažejo, da ne morejo koristiti tople malice iz zdravstvenih razlogov na 14,00 dinarjev. — Odobri se nakup 2 počitniških hišic. Stroški se delijo po TOZD-ih glede na število zaposlenih delavcev na dan 1. 1. Т8. — Potrdi se zaključni račun za leto 1977. — SDS pooblašča direktorja, da še naprej vodi razgovore v zvezi udeležbe s sredstvi naše delovne organizacije v investicije Etikete. Delovna organizacija Alpina soinvestira v načrtovane objekte delovne organizacije Etiketa. Višina, način zbiranja sredstev, pogoj plačevanja in vračanje pa naj bodo predmet kasnejših dogovorov direktorja s predstavniki Etikete, Ljubljanske banke — podružnica Skofja Loka. — DS razpisuje volitve v samoupravne organe na dan 25.4. 1978. — Za leto 1978 bo TOZD Prodaja plačeval TOZD u Obutev Ziri oziroma TOZD-u Plastika tiste gotove izdelke, ki so prodani grosistično na domačem trgu ali pa v izvoz, v višini končnemu kupcu zaračunane vrednosti. Od prodaje izdelkov za maloprodajno mrežo pa si TOZD Prodaja obračunava rabat 28 %. — Pihalni godbi Alpine sc omogoči obisk v CSSR. — Glede na to, da je Občinska konferenca ZSM Skofja Loka poslala prošnjo za udeleženca na mladinski delovni akciji in prošnjo za izredni plačan dopust je skupni delavski svet sprejel sklep, da se dvema brigadirjema, ki jih bo določila 00 ZSMS Alpine, omogoči udeležba na mladinski delovni akciji SAMAC—SARAJEVO 78. Odobri se jima izredni plačani dopust. — V zvezi z obračunavanjem proizvodnje po delovnih nalogih se potrdijo odstotki za izračun obratne in upravno prodajne režije za leto 1978: 1. SLUŽBA ADAPTACIJ obratna režija 130% upravno prodajna režija 35 It skupaj; 165% 2. SLUŽBA VZDR2EVANJA obratna režija 130 % upravno prodajna režija 35 % skupaj: 165' 3. ORODJARNA KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH FORM obratna režija 110% upravno prodajna režija 121 It del 700 39 % skupaj: 270% Osnova za obračun obratne in upravno prodajne režije so (Nadaljevanje na 10. strani) Bodoči strokovnjaki morajo spoznati tudi praktično stran vsakega dela Samoupravno ktoniko (Nadaljevanje z 9. strani) osebni dohodki izdelave in režije, šifrirani z 01, 02, 07, 08, 09, 10, 11 in 12, izkazani na delovnih nalogih. Za tekoče in investicijsko vzdrževanje se na omenjene osebne dohodke priračuna obratna režija. Vodja TOZD ali službe mora posebno pregledati delovne naloge za zunanje usluge in izdelke. Predno pošlje tak nalog v fakturni oddelek, mora prira-čunati še % pokritja, oziroma čistega dohodka. Delavci, ki so za krajši čas premeščeni iz ene TOZD v drugo TOZD ali DSSS brez odločbe, so izplačani OD v tisti TOZD, kjer se uradno vodijo. Za povračilo takega izplačila zaračuna izplačevalec drugi TOZD ali DSSS kot proizvodno ali neproizvodno storitev na naslednji način: Obremeni ga za vse oblike izplačanega OD, razen nadomestil. Na osebne dohodke se priračuna 50 % režijskih stroškov za pokritje prispevkov obračunanih glede na osebne dohodke, za nadomestila in za eventuelna izplačila osebnih dohodkov po uspehu TOZD. — Sprejme se samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij. — V komisijo za letovanje sc imenujejo: — Gregor Pustovrh, — Mara Gregorač, — Nada Dolinar, — Matija Zaje, — Antonija Bogataj. 14. redna seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti 6.4.1978: Komisija je obravnavala 14 primerov kršitev delovnih obveznosti in izrekla 3 opomine, 7 javnih opominov, dva ukrepa prenehanja delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev, v dveh primerih pa je sprejela sklep o ustavitvi postopka. Opomini so bili izrečeni zaradi neupravičenega izostanka z dela in zamujanja na delo. Vinku Voljču je bil izrečen javni opomin zaradi vinjenosti na delu, predčasne zapustitve delovnega mesta in ponovitve kršitve delovne obveznosti, zaradi katere mu je že bil izrečen ukrep. Francu Stremflju je bil izrečen javni opomin zaradi neupravičenega zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom in kaznivega dejanja majhne tatvine. Dušanu Zadravcu je bil izrečen javni opomin zaradi neupravičenega izostanka z dela, zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom, malomarnosti pri delu, katerega posledica je slaba kvaliteta dela in neupoštevanja navodil mojstra, oziroma vodje oddelka. Jožetu Balažiču je bil izrečen javni opomin zaradi zamud na delo, zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom, malomarnosti pri delu, katere posledica je slaba kvaliteta dela; neupoštevanje navodil mojstra, oziroma vodje oddelka. Olgi Ušeničnik je bil izrečen javni opomin zaradi večkratnega zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom, malomarnosti pri delu, katere posledica je bila slaba kvaliteta dela, neupoštevanja navodil mojstra oziroma vodje oddelka. Iz prlkrojevalnlcc v Zlreh Borisu Primožiču je bil izrečen javni opomin zaradi neupravičenega izostanka z dela in zamujanja na delo. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je na ponovni javni ustni obravnavi, ob upoštevanju sklepa 1. izredne seje DS TOZD Prodaja (kot olajševalno okoliščino naj se upošteva potrdilo o končanem zdravljenju alkoholizma), Bea-triki Poklič izrekla ukrep javni opomin zaradi tega, ker je med delovnim časom večkrat prihajala vinjena na delo, se opijala med delovnim časom in na delovno mesto prinašala pijačo, ker je med delovnim časom večkrat neupravičeno zapuščala delo in ker je dne, 28.9. 1977 samovoljno popravila cene pancer-jev iz »C« kvalitete v »A« kvaliteto, tako, da je skupna razlika znašala 5.760,(X) din, zapisnik o povišanju cen pa je naredila šele 5.10.1977. Ukrep prenehanja delovnega razmerja, pogojeno za dobo 6 mesecev je bil izrečen Matjažu Mezeku zaradi treh neupravičenih izostankov z dela, zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom, malomarnosti pri delu, katere posledica je slaba kvaliteta dela in neupoštevanja navodil vodje oddelka oziroma mojstra. Radu Tavčarju je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev zaradi predčasne zapustitve delovnega mesta med delovnim časom in ponavljanja kršitev delovnih obveznosti. Komisija je ustavila postopek, uveden zaradi zamud na delo in postopek, uveden zaradi vinjenosti na delu, ker je delavka v postopku dostavila potrdilo o bolniškem staležu za dneve, ko ji je bila kršitev očitana. Za družine z nižllml OD niije stanarine Družbene pomoči v obliki delne nadomestitve stanarine se občani Škofje Loke ne poslužujejo, čeprav v ta namen pri naši samoupravni stanovanjski skupnosti združujemo sredstva in čeprav smo ^e-pričani, da precejšnji del socialno šibkih družin izpolnjuje pogoje za pridobitev te ugodnosti. Nezainteresiranosti je kriva najbrž med drugim tudi nezadostna obveščenost občanov, zato poskušamo to nadomestiti s temle prispevkom. KDO JE UPRAVIČEN DO ZNIŽANJA? Po odloku skupščine občine Škofja Loka, se upravičenost do delne nadomestitve stanarine izračuna iz dokazljivega dohodka gospodinjstva in stanarine v primerjavi z znosno stanarino. Čim višja je stanarina in čim nižji je dohodek družine, tem večja je možnost znižanja stanarine. Primer: 4-članska družina živi v 3-sob-ncm stanovanju, dokazljiv dohodek gospodinjstva (DDg) v letu 1977 znaša 85.200.— din, letna stanarina pa 6J51.— din. Znosni izdatek za stanarino znaša po v naprej izračunani tabeli 5Д % od DDg. Izračun: Do znižanja stanarine pa, ne glede na osebni dohodek gospodinjstva, niso upravičene družine: — če imajo večje stanovanje od dogovorjenega standarda, — če oddajajo del stanovanja v podnajem, — če imajo počitniško hišo ali avto, — če je kdo od članov gospodinjstva neupravičeno brez de-'a. Polde LOGONDER Vodovod bo predvidoma nared maja Delna nadomestitev stanarine = letna stanarina — znosna stanarina = 6.351,00 — 4.430,40 = = 1.920,60 din, kar predstavlja 30,24 % letne stanarine Ce bi ista družina stanovala v manjšem, dvosobnem stanovanju, za katero je stanarina nižja, do nadomestitve, kot nam pokaže izračun, ne bi bila upravičena in sicer: DDg v letu 1977 = 85,200 Letna stanarina za dvosobno stanovanje = 3.963,00 din Znosni izdatek za stanarino po tabeli = 5,2 % ali 4,430,00 din. Seveda isto velja tudi v primeru, če bi družina stanovala v starem nepraktičnem in slabo opremljenem stanovanju, kjer je letna stanarina še nižja. znosna stanarina = DDg X 5,2% 85.200 X 5,2 100 100 = 4,430,40 din Pred nedavnim smo v našem časopisu že pisali o izgradnji kanalizacije. Prav je, da sproti ugotavljamo, kako tečejo priprave. Zgodaj spomladi so se ponovno sestali predstavniki krajevne skupnosti, občinske skupščine In Teiinika iz Škofje Loke, ki bo izvajal gradbena dela. Predstavniki Tehnika so predložili Izvedbo v treh variantah, dogovorili pa so se, da bi maja opravili zakoličenje, z gradnjo pa bi pričeli kasno poleti ali v začetku jeseni. Letos bi se lotili glavnih kanalov A, B, in S, imenovani tudi primarni kanali. V letu 1978 pa bodo zgradili sekundarne kanale in čistilno napravo. Naslednje leto (1980) pa je predvidena gradnja preostalih sekundarnih kanalov, "radiii na bodo že tudi ulične kanale. S tem pa bo v Žireh po- stavljena mreža, na katero bodo lahko posamezniki priključevali kanalizacijo iz stanovanjskih hiš. Celotna investicija bo baje stala blizu 30 milijonov (3 stare milijarde), ki jih bomo zbrali iz že podpisanih samoupravnih sporazumov z delovnimi organizacijami v Zlreh. Se eno pomembno in razveseljivo novico velja omeniti. Remont gradnja 2iri, ki je gradil, je končal z gradbenimi deli na novem zajetju vode pod Kla-nom. Na vrsti so le še inštalacijska dela. Obeta se nam, kot pravijo na sedežu krajevne skupnosti, zelo kakovostna In zdrava voda, ki je zlepa ne bo zmanjkalo. Tega si res želimo. Nejko PODOBNIK Slo je hitro, učinkovito, ekspe-ditivno, kot se spodobi komercialistu. Novo stanovanjsko naselje v Kranju skriva marsikatero lirov-sko dušo. Takrat smo se spomnili Toneta Rampreta, rojenega 1936 v iireh. »Kot vsi mojih let, sem doiivel partizansko šolo kot prvi korak v iirovsko druibeno livljenje. Naša učenost ni bila kaj prida, saj so bile razmere celo v prvih letih po vojni, kar zadeva šolanje, dokaj skromne*, pripoveduje naš rojak. »Nekako smo se prebili skozi neresna leta osnovne šole in nilje gimnazije, da bi se iivlje-nja lotili kolikor toliko resno, kajti Zirovci so nas doraščaj-nike prav gotovo poznali po raznih »lumparijah*. Leta 1950 je tako odšel v industrijsko šolo — za jinomehanika. Kaj kmalu je postal kontrolor pri izdelavi kinoprojektorjev v kranjski Iskri. Nadobudni mladenič ni drial rok kriiem. Lotil se je ekonomske srednje šole ob delu — tja do leta 1962. Odšel je v nabavno službo. Izobraževal in izpopolnjeval se je še naprej. Postal je komercialist in je sedaj vodja skupine za nabavo železa in jekla v tovarni Iskra — Elektromehanika v Kranju. Let skozi čas ves čas spremlja misel na domači kraj, domače in nekdanje sošolce in prijatelje. Slikava utrinke preteklosti, da bi razumel sedanjost, da bi predvidel bodočnost. Človek na pragu srednjih let, je kakor most med Zirmi nekdaj in prihodnostjo. Je tu, danes na tleh, z načrti brez iluzij. Z zavestjo, koliko še ni spoznal. »Zlasti učenje tujih jezikov me še vedno veseli*, pove, »pa to mi še v sluibi prav pride«. Tone ne pozabi tudi nase; še vedno planinari, smuča... Ni vrhunski športnik, morda pa je prav zato toliko bolj naš. Tekst; Nejko PODOBNIK Fotografije: Franc JESENKO V otroškem vrtcu liri Leto in pol so naši najmlajši krajani že v novem vzgojno varstvenem zavodu, z lepo opremljenimi in prostornimi igralnicami, ob lepem številu vseh mogočih igrač in pripomočkov, ob potrpežljivih vzgojiteljicah in bri kuhinji. Pa vendar vse le ne gre gladko. So težave in težavice, za katere otroci ne vedo in jih ne občutijo, starši pa morda sem in tja kaj opazijo, predvsem kot neljubi pripetljaj, ki pa je posledica teh težav. Pa naj nekatere omenim in razložim, kako jih rešujemo. Morda najprej tisto o ogrevanju. Ta problem je že vsem znan. Slabo ogrevanje v mrzlih zimskih dnevih so občutili predvsem starši otrok v jaslih, kjer jc topel prostor še posebno pomemben. Problem smo reševali s plinskimi pečmi, kajti druge možnosti nismo imeli! Čeprav sta oba kotla za centralno ogrevanje gorela skoraj nepretrgoma, nismo dosegli potrebne temperature. Pritoževali smo se izvajalcu del, nadzornemu organu, investitorju in projektantu in sedaj smo v fazi, ko po dobrem letu dni pričakujemo rešitev problema. Do 15. maja bo izdelan načrt za izboljšanje ogrevanja. Kakšen bo, ne vemo. V kakšnem obsegu bo potrebna, tudi ne. Bojimo pa se, da bi zaito morali vrtec zapreti. Ce bi do tega prišlo, smo pristojne opozorili, da je to lahko edino mesec julij, ko jc vrtec že sicer nekaj dni zaprt. O reševanju tega problema vas bomo obvestili z objavo ali pa preko sveta staršev VVZ. V zavodu se srečujemo tudi s kadrovskimi problemi. Tako nam trenutno manjkata vzgojiteljica in medicinska sestra pe- diatrične smeri. Obe mesti smo razpisali in upamo, da bo s septembrom ta problem rešen. Seveda pa je pri nas planiranje kadrov odvisno od števila otrok v zavodu. Koliko pa bo teh, sedaj ni jasno in tako ne vemo, če bo za jesen tudi dovolj strokovnih ljudi. Poizkušali smo s predhodnim vpisom, a ni šlo. Nekateri starši so otroke prijavili, pa jih niso pripeljali. Drugi zopet otroke med letom izpišejo ali ga žele dati v naš zavod takoj, ne glede, ali je prostor v oddelku ali ga ni, ker so pač v težavah. In tako se nam število otrok v zavodu in v oddelku izredno spreminja. Vse to povzroča organizacijske težave. Kolektivi se spreminjajo, niso od tedna do tedna enaki, to pa po-vzoča pri mlajših jok, pri starejših pa manjšo delavnost in slabše vključevanje v kolektiv. (Naslednji problem, ki naj ga omenim, je finančno poslovanje. Zavod se mora vzdrževati iz prispevka staršev in prispevka Skupnosti otroškega varstva. SOV nam pokrije vse stroške pedagoškega osebja (vzgojiteljice in varuhinje), ostalo, to je tehnično osebje, prehrano, energijo in drugo pa krijemo iz prispevka staršev. Ravno ti stroški pa so največji in sredstva, ki dotekajo, niso vedno enaka in v potrebni višini. Višina teh sredstev zavisi od števila otrok in obiska v zavodu, ki pa zelo niha, kot sem že omenil. Zato bi bila naša želja, da bi imeli v zavodu še več otrok, saj imamo še dovolj prostora in pa da bi otroci redno obiskovali zavod, kar je koristno tudi s pedagoškega vidika, saj je tako otrok vključen v celovit pedagoški proces, ki mu omogoča celovito napredovanje na vseh področjih njegovega razvoja, to je umskih, estetskih in telesnih sposobnosti. Pa naj bo tokrat dovolj. Na koncu naj omenim, da si vsi delavci zavoda želimo še več sodelovanja s starši, delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo kot celoto, s ciljem čim boljšega razvijanja predšolske vzgoje, saj se tu začenja vzgoja in Izobraževanje našega mladega rodu, ki mu moramo posvetiti vso svojo pozornost, da bo koristen naši družbi In njenim ciljem. Marjan Kočevar Obrtnik pri Balioču DO »OBRTNIK« Skofja Loka namerava v bližnji prihodnosti odpreti v nekdanjih prostorih »Pri Bahaču« svojo Izpostavo. V teh prostorih bodo krajani ZIrov In okolice lahko zaenkrat 2 krat tedensko naročali razna steklarska dela, okvirje, sllkopleskar-ska dela, tapete ter pregledali vzorce oziroma naročili tudi izvedbo raznih PVC in lesenih podov, poleg tega pa tudi keramične zidne obloge in tlake. V kolikor se bodo krajani odločili tudi za druga obrtniška dela — pri manjših adaptacijah, za katere v kraju ni izvajalcev, jim bodo delavci Obrtnika lahko pomagali tudi pri angažiranju drugih obrtnikov oziroma nudili možnost za celotno izvedbo adaptacije, naročijo kar pri »OBRTNIKU«. Točen datum odprtja lokala bomo še sporočili. M Del delavnice Obrtnika Sredstva samoprispevka vir napredka Priprave na gradnjo Ni še 4 mesece po uspelem referendumu za samoprispevek in sredstva že dotekajo. Ta so pogoj, da v kraju lahko pristopimo k izvedbi prepotrebnlh objektov: ograditev garderob In vboda pri osnovni šoli, obnova družbenega doma Partizan In ureditev dohoda na pokopališče. o problemih v vrtcu berite na 11. strani Za usklajevanje del in odločanje je svet krajevne skupnosti imenoval 15 članski gradbeno-nadzorni odbor, ki je sestavljen po delegatskem načelu. V odboru so predstavniki žirovskih delovnih organizacij, vaških odborov in družbenih organizacij. Odbor je takoj po imenovanju imel prvo sejo v začetku marca. Ko je spoznal položaj, je soglasno sprejel sklep, da je treba takoj pripraviti vso potrebno dokumentacijo za vse predvidene investicije in da za tem nosilci investicij zaprosijo za kredite. Pri osnovni šoli so že opravljene vse začetne faze in je s Tehnikom iz Škofje Loke že sklenjena pogodba o izvajanju. Marsikdo vprašuje, zakaj ravno s Tehnikom, toda izkazalo se je, da je ta delovna organizacija lahko tudi ugodnejša za investitorja. V pogodbi je določeno, da z deli pričnejo že aprila in dokončajo do pričetka pouka v šolskem letu 1978il979, za kar nosi iz vaj a-jalec polno moralno odgovornost. Tudi financiranje je opredeljeno. Premostitveni krediti so na osnovi samoprispevka že odde- Laže duševno prizadeti otroci praviloma obiskujejo posebno osnovno šolo, v kateri se izobražujejo po zanje prirejenem učnem programu in predmetniku, ki je v primerjavi z osnovno šolo zelo skrčen. Ijeni, zato je izvedba investicije pri osnovni šoli rešena. Naslednja predvidena investicija je pokopališče ali družbeni dom Partizan, odvisno od pridobitve vse potrebne dokumentacije in končnega projekta. Za pridobitev dokumentacije in izdelave projekta za Partizan je odbor dal potrebne podatke ing. arh. Baldermanu, ki je zadevo sprejel v obdelavo. Več o tej zadevi bo mogoče pojasniti, ko bo projektant zadevo proučil in dal odgovor. Poleg navedenega jc že v teku tudi postopek za pridobitev potrebne dokumentacije za ureditev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Zazidalni načrt pripravlja »Projektivni atelje« iz Ljubljane, ki bo verjetno izdelal tudi izvedbeni projekt, ko bo sprejet zazidalni načrt za pokopališče. O poteku priprav na gradnjo in o gradnji sami bo odbor lahko dal do konca leta 1978 še kakšno informacijo, za pojasnilo krajanom, ki vse to s samoprispevkom financirajo. v, K. Duševne sposobnosti zmerno duševno prizadetih so toliko zmanjšane, da ne zmorejo delati po programu posebne osnovne šole, pač pa so razporejeni v posebne oddelke za delovno usposabljanje. Teže duševno prizadeti pa morajo živeti v posebnih zdravstvenih domovih in jih starši ne morejo imeti doma. Vsakdo, ki si želi otroka, si želi zdravega otroka in rojstvo, ki je v družini izjemen dogodek sreče in veselja, se ob rojstvu prizadetega otroka sprevrže v zaprepadenost in grozo staršev, v pomilovanje okolice in skrb družbe. Vsi mi bi si morali prizadevati, pomagati pri problemu duševno prizadetega otroka: staršem morajo pomagati strokovnjaki, da jih pomirijo, da svoje breme sprejmejo in ga nosijo, sosedje z vsakodnevno pomočjo, delovni tovariši z razumevanjem in spoštovanjem tako staršev kot duševno prizadetega otroka. Laže prizadeti človek lahko svoje delo naravnost imenitno opravlja, če ga okolje pravilno sprejme. Delovne navade, ki jih ti učenci pridobijo v šoli, so izredno dragocene, vprašanje pa je, ka ko bodo na delu sprejeti. Mnenja sem, da pri delovnem odnosu do teh otrok lahko največ dobrega naredi mojster, kateremu je ta mladi človek dodeljen. Ta ne sme dopustiti nobene žalitve delovnih tovarišev in tudi sam naj izraža spoštovanje do svojih varovancev. Prav gotovo jc treba te delavce večkrat pohvaliti tudi za manjše stvari kot ostale delavce. Prav gotovo jih jo treba spremljati (nadzorovati) v dobrohotnem smislu. Treba pa je tudi neprestano vzgajati delovno okolje, da prizadete tudi spoštuje in sprejme. V Škof j i Loki je ustanovljeno društvo za pomoč prizadetim, ki združuje starše prizadetih in strokovnjake. Društvo poskuša pomagati prav razreševanju problemov prizadetih in njihovem delu. Vsakemu izmed nas se lahko zgodi, da dobimo prizadetega otroka. Brez krivde. Kot se tudi vsakemu med nami lahko zgodi, da dobimo izjemno bistrega otroka. Brez zasluge. Lahko pa se potrudimo, da tiste, ki so nadpoprečno bistri, vzgajamo tako, da pomagajo živeti tistim, ki so kakorkoli prikrajšani. Potem nam bo vsem življenje lepše. A. HABJAN KRIŽAJ DAROVALI ZA MRLIŠKO VEŽICO Starman Andrej 150 din Kavčič Milena 500 din ob smrti moža Zrim Jože, Spod. Vrsnilc 140 din Kavčič Vinko, 2iri 139 800 din »DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE, tovarne obutve 2iri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki Ima v svoji sestavi TOZD Obutev Zirl, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Zirl, TOZD Prodaja in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Ivan Capuder Martina Grcgorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec Silva Pišek — tehnični urednik Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno, naklada 1750 Izvodov. Fotografije: Franc Jesenko Tisk: Gorenjski tisk, Kranj Raj pa življenje In delo duševno prizadetih vloga društev za pomoč duševno prizadetim v Sloveniji je duševno prizadetih okrog 43.000; teže duševno prizadetih pa 2150. V škofjeloški občini Je stanje takole: laže duševno prizadetih je 256, zmerno prizadetih je 60, od tega 28 doma in teže duševno prizadetih 11 — S Jih je doma; laže duševno prizadeti praviloma skrbijo sami zase, vsi ostali pa so prepuščeni sorodnikom ali pa skrbi družbe. POPRAVEK V sestavek Zaključni račun za leto 1977, objavljenem v aprilski številki, so se vrinile naslednje napake: — namesto celotni dohodek je pravilno celotni prihodek — drugi materialni stroški v TOZD Proizvodnja obutve Žiri so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 51 % in ne za 31 H — TOZD Prodaja je namenil v sklad skupne porabe za 95 "6 več v primerjavi z letom 1976 in ne 65 %, kot je bilo pomotoma objavljeno.