Izhaja vsak Četrtek. Cena: Letno Din 32'—, fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8'—, inozemstvo Din 64'— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 113 Cena inseratom: cela stran Din 1400'—-, pol strani Din 700 -, četrt strani Din 330 —. Mali oglasi beseda Din 1'-, stalnim popust Vlada dr. Korošca. Vladina kriza, ki je trajala 24 dni, je bila v petek, 27. julija, končana s tem, da je bila sestavljena nova vlada pod predsedstvom g. dr. Korošca. Ob 5. uri popoldne je ta vlada pred Njeg. Veličanstvom kraljem položila prisego. Z zadovoljstvom bilježimo dejstvo, da je na čelo vlade in državne uprave stopil Slovenec. Odkar obstoji naša država, je to prvi slučaj. Naše zadovoljstvo je tem večje, ker je ravno voditelj Slovenske ljudske stranke bil izbran za to, da postane načelnik vlade celokupne naše države. Mislimo, da bi tudi na Hrvatskem nova vlada pod predsedstvom g. dr. Korošca morala najti simpatije (naklonjenost, všečnost), ako ne bi Hrvatska trenutno stala pod komando najbolj nesrečnega politika v naši državi, Svetozarja Pribičeviča. Saj je dr. Korošec znan kot velik prijatelj Hrvatov, s katerimi je tolikokrat in toliko časa stal v istih političnih vrstah. Da sedaj temu ni tako, ni kriv dr. Korošec, marveč je krivda pri tistih, ki delajo politiko osebne užalje-nosti in strankarske sebičnosti. Ko se bodo duhovi na Hrvatskem pomirili, bodo hrvatski političarji uvideli, kje so njihovi naravni politični zavezniki. Naša stranka, koje voditelj je prevzel predsedstvo ministrskega sveta, je s svojim dosedanjim delovanjem dokazala, da so njena glavna načela v prid ne samo slovenskemu ljudstvu, marveč celokupni državi. Mi smo skozinskoz ljudska stranka, ki je dosledno delovala ter se boril^ za enakopravnost v državi, za samoupravne pravice in demokratske svoboščine. Pri našem delu nas niso nikdar vodili kakšni separatni ali separatistični nagibi, marveč vselej in povsod samo oziri na ljudstvo in na celokupno državo ter na srečno bodočnost našo jugoslovanske države. Naloga, ki čaka novo vlado, je velika in težka. Treba bo pomiriti du- hove na Hrvatskem, ki jih je razburila strastna agitacija Pribičeviča in njegovih političnih pajdašev. Treba bo rešiti velika gospodarska in finan čna vprašanja. Treba bo zakonu v vseh krajih naše državne uprave priboriti spoštovanje. Nova vlada je vlada dela, reda in poštenja. V tem smislu bo delovala. Vsi, ki jim je blagor ljudstva in države pri srcu, želijo njenemu delovanju najboljšega uspeha. Nova vlada je sestavljena tako-le: Predsednik ministrskega sveta ter minister za notranje zadeve: g. dr. Anton Korošec (SLS). Minister za zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič (demokrat). Minister za vojsko in mornarico: general Števo Hadžič. Minister za finance: dr. Nikola Su- botič (radikal). Minister za prosveto: Milan Gol (demokrat). Minister za promet: ing. Andra Stanič (radikal). Minister za trgovino in industrijo: dr. Mehmed Spaho (musliman). Minister za socijalno politiko: Stje-pan Barič (Hrvatska ljudska str.). Minister za pravosodje: Milorad Vu- jičič (radikal). Minister za javna dela: dr. Grga An- gjelinovič (demokrat). Minister za agrarno reformo: ingen. Daka Popovič (radikal). Minister za kmetijstvo in vode: dr. Vlada Andrič (radikal). Minister za verstvo: Radiša Cvetko- vič (radikal). Minister za gozdarstvo in rudarstvo: Pera Markovič (demokrat). Minister za pošto in telefon: Bogolj. Kujundžič (radikal). Minister za zdravstvo: dr. Čeda Mi-hajlovič (radikal). Kakor se vidi iz liste novoimeno-vanih ministrov, je vlada po polovici prečanska, po polovici pa srbijan-ska. Novost je, da je predsednik Hrv. pučke (ljudske) stranke Stjepan Ba- rič postal minister; doslej še ni bil nobeden minister iz vrst Hrvatske ljudske stranke. Poleg Bariča so Hrvatje v novi vladi še zastopani z dr. Angjelinovičem iz Dalmacije, ki je član Davidovičeve demokratske stranke. Novih ministrov je pet in sicer: Barič, dr. Subotič, Daka Popovič, dr. Čeda Mihajlovič in Dragiša Cvetkovič, drugi so že prej bili ministri, večina v Vukičevičevi vladi, — drugi pa v prejšnjih vladah. Boj največjemu narodnemu zapeljivcu in škodljivcu. Neslovensko in protikrščansko pisanje samostalno demokratskih in samostojno kmetijskih — po krivici tako imenovanih — listov je vzbudilo v Sloveniji pravi in pravcati vihar razburjenja in ogorčenosti. Glavni predmet obsodbe je »Jutro«, ki je objavilo nedosegljivo surovo in sramotilno sliko dr. Korošca, voditelja slovenskega naroda. »Jutro« se je tako daleč spozabilo, da se je v svoje grde politične nakane celo poslužilo podobe s trnjem kronanega Zveličarja, s čimer je storilo greh bogoskrunst-va. Kljub temu, da je ta sramotilna podoba, objavljena v »Jutru«, našla ostro obsodbo v vseh poštenih krogih Slovenije, se je samostalno-demo-kratska klika drznila to ostudno podobo objaviti še tudi v »Domovini«, ki jo večinoma brezplačno pošilja med kmetsko ljudstvo, da bi dobila na deželi kaj pristašev za svojo nekrščansko stranko. »Kmetski list« pa s svojo samostojno kmetijsko stranko, ki zavzema v takozvani kmetski demokraciji Radiča in Pribičeviča podrejeno ulogo, popeva v tem sramotilnem političnem pevskem zboru nizki glas. Pucelj in Pre-peluh sta že dosti ohripela. Pisanje nekrščanskih listov je širšim krogom odprlo oči, da so strme obstali nad prepadom, v kojega preti strmoglaviti nekrščansko časopisje ves slovenski narod. Zastopniki vseh stanov in slojev v našem ljudstvu so se dvignili ter zaklicali z močnim glasom: »Ne damo ubijati naroda, o-sobito ne upa njegove bodočnosti — slovenske mladine! Proč z duhovnimi ubijalci — proč z nekrščanskimi časniki!« Veličastni ljudski tabor v Žalcu je z gromkim glasom to obsodbo zakli- cal v slovensko deželo. Vsepovsodi se je odzval odmev. Na zborih, na sestankih, na sejah so zastopniki ljudstva, zlasti še ljudje kmetskega in delavskega stanu dvignili svoj glas ter izrekli smrtno obsodbo nad tistimi, ki nosijo duševno smrt v naš narod, nad nekrščanskim časopisjem ter nad strankami, ki ga izdajajo in razširjajo. Tudi na lepem zborovanju marib. Prosvetne zveze na slavnem romarskem kraju Matere božje na Brezjah pretekli pondeljek, 30. julija, je slovensko ljudstvo po svojih zastopnikih, kojih je preko 3500 poromalo na Brezje, dvignilo svoj obsodilni glas. Predsednik Prosvetne zveze narodni poslanec g. dr. H o h n j e c je na tem zborovanju na nazoren način pred-očil pogubonosen vpliv nekrščanske-ga časopisja. Med drugim je rekel: »Nedavno sem videl sredi lepega obširnega gozda razsežne drevesne sku pine, ki so štrlele proti nebu kakor suhe metle brez življenja, brez zelenja, brez listja. Krilati pevci, ki so v drugih delih gozda se zibali in nihali na zelenih vejah dreves ter prepevali svoje vesele pesmice, so se ogibali teh dreves, kakor da bi smrt kraljevala nad njimi. Ko sem pristopil bližje, sem videl, kaj je bilo vzrok temu. Videl sem na drevesih grde, ostudne, strupene gosenice. Vsako deblo, vsaka veja, vsaka vejica, vsak list: vse je bilo polno teh ostudnih živalic. Te grde zajedavke so grizle in jedle, sesale in srkale brez prestanka, dokler ni bilo uničeno vse, kar je bilo živega in svežega, lepega in zelenega. Ta umirajoča drevesa se niso ustavljala, marveč so kakor brez volje in odpora dajala svoj kras in svoje življenje strupenim zajedavkam, ki so jih uničevale. Ta drevesa, tako mi je prišlo na misel pri pogledu na nje, so podoba ljudi, ki jih napadajo duhovne zajedavke: nekrščanski časniki. Slovensko ljudstvo je zdravo v svojem jedru, je krepko in željno življenja in hrepeni po lepi bodočnosti. Napadla pa ga je strupena črvad — razpasla se je po mestih in trgih in žal že tudi po vaseh ter grize na po-edincih in vleče in pije iz njih živ-ljenski mozeg: vero krščansko in ke-ščansko poštenost. Poedinci so žal že v velikem številu postali žrtve teh strupenih gosenic. Ako nočemo, da se število teh nesrečnih žrtev strahovito pomnoži ter spravi v nevarnost obstoj našega ljudstva, moramo se zganiti ter iztrebiti in uničiti ta strupeni in škodljivi mrčes. Še ena druga podoba, ki vam pokaže vso zapeljivost in nevarnost ne-krščanskega časopisja. Na večer sem nekoč stal na morski obali. V bližini zamiglja svetla luč, ki prihaja vedno bližje in bližje. Ribiška ladjica je. Na sprednji strani je pritrjena svetla luč, ki sveti v globočino morja. Ta luč omamlja ribe, da se dvignejo iz globin ter sledijo njeni svetlobi. Na lahko plava ladjica proti obrežju, ribe pa ji sledijo kakor omamljene in oslepele. Naenkrat se mreža zagrne sa njimi: postale so rop tiste svetle luči, ki jih je omamila. Tako je tudi z nekrščanskim časopisjem. Vabi in mami ljudi z varljivo in zapeljivo svetlobo: z lepo obliko in besedo, z opolzko povestjo in podobo, vabi jih v svojo mrežo. In ko se ta mreža zgrne nad njimi, ne izpusti več svojih nesrečnih žrtev. Gorje mladini, ki se je dala ujeti v to mrežo v cvetu svojega življenja! Gorje narodu, ko-jemu je mladina postala pleh nekr-ščanskega časopisja! Brez podobe naj osvetlijo pogubo-nosni upliv teh narodnih škodljivcev besede nekdanjega francoskega ministrskega predsednika Combesa, pod kojim je bilo v letih 1902 do 1905 na Francoskem dovršeno delo raz-kristjanjenja šole in izvedena loči- tev države od cerkve. Combes je nam reč zapisal v dunajskem listu »Neue Freie Presse« o uplivu protikrščans-kih časnikov na ljudstvo to-le sodbo: »Brez pomisleka lahko trdim, da so radikalni in socialistični časopisi odtrgali od katoliške Cerkve dve tretjini, morda celo tri četrtine vernikov.« O časopisju, o slabem in dobrem, je papež Pij X. izrekel ta nad vse resni opomin, ki ne sme ostati brez utiša na nas, marveč mora v nas vzbuditi najtrdnejše sklepe. Pij X. je po-četkom leta 1909 napram nekemu pisatelju izjavil te-le besede: »Da, da, tisk! Še vedno se ne uvideva njegov pomen. Niti verniki niti duhovniki se ne pečajo s tem, kakor bi bilo potrebno. Stare ljudi čujemo večkrat govoriti, da so časniki nov pojav ter da so se prej duše ravno tako rešile brez časnikov. Da, prej! Ne pomisli pa se, da strup slabih časnikov prej ni bil tako razširjen kakor sedaj ter da vsled tega tudi protistrup, to je dobri časniki, prej ni bil tako potreben. Živimo v drugem času nego poprej in obžalovanja vredno dejstvo je, da se krščansko ljudstvo danes z j brezbožnimi časniki vara in zastruplja. Zastonj — tako je končal sv. Oče — zidate cerkve, obhajate misijone, gradite šole. Vsa vaša dobra dela bodo uničena, vsi vaši napori so zaman, ako ne umete istočasno uporabljati obrambnega in napadalnega o-rožja katoliških časnikov.« Besede sv. Očeta so za nas katoliške Slovence resen memento.« Zborovanje Prosvetne zveze na Brezjah se je zaključilo s svečanim sklepom in slovesno obljubo, ki jo bodo možje in žene, zlasti na mladeniči in mladenke, ponesle širom slovenske zemlje: Boj največjemu narodnemu škodljivcu: nekrščanske-mu časopisju! Naša ljubezen in pod-; pora dobrim, krščanskim časnikom! Vabilo na s Stalni odbor za katoliške shode priredi letos v nedeljo, dne 9. sept., socialni dan. Vse polno socialnih vprašanj se pojavlja v državah okoli nas, iščejo se novi načini, kako uvesti blagostanje v človeštvo. Tudi pri nas nastajajo novi problemi, iščejo se nove smernice za socialno delovanje in življenje. Socialni odsek stalnega odbora za katoliške shode je imel v zimskih mescih dolgotrajne seje, pri katerih so se reševali ti problemi. Rezultat tega intenzivnega dela so resolucije, ki jih je sprejel ta socialni odsek. Socialni dan hoče seznaniti širše, socialno čuteče občinstvo s temi novimi smernicami. Naši priznani socialni ideologi gg. Fr. Terseglav, dr. p. Angelik Tominec, dr. Josip Ujčič in dr. Aleš Ušeničnik bodo od 10. do 12. ure referirali o teh smernicah in resolucijah. Popoldne pa bo debata in se bo sklepalo o nadaljnem socialnem delovanju. »cialni dan! Socialni dan se bo vršil v dvorani radio-študija in se bodo predavanja takoj oddajala v radio, če bo takrat že sprejemal. Dan se je izvolil v času, ko bode v Ljubljani od 1. do 10. septembra t. 1. obenem kmetijska razstava v jeseni in druge prireditve, tako da si s polovično voznino vsak socialni udeleženec lahko ogleda tudi te stvari. Na svidenje in s socialnim pozdravom! Ljubljana, 26. julija 1928. Za socialni odsek katoliš - , kih shodov: dr. Matija Slavič, univerzitetni prof. ' Pevski zbori! Aii že ! —=—pesmarico? V Tiskar- ! ni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—. _ 1 ——————————————— i i. ' —<• l Svečano razpoloženje je bilo na vasi. Naši možje so si segali v roke in veselega obraza čestitali drug drugemu: »Ponosni smo na svojega voditelja dr. Korošca!« Gospodar se je malo zamudil, ko pa je stopil med nje, so ga prijatelji obkrožili: »Kako je po Sloveniji, ko je vodja slovenskega naroda postal prvi državnik, postal ministrski predsednik? Ti bereš veliko, povej, ali je dal slovenski narod duška svojemu veselju nad tem velikim dogodkom?« Gospodar jim je takoj odgovoril: »Dragi prijatelji, tako kakor ste vi veseli, so veseli tega dogodka vsi pošteni Slovenci. Slovenski narod je dal državi za desetletnico najboljšega svojega sina, da jo uredi in spravi na tir rednih razmer in v družbo politično in gospodarsko močnih držav. Da je dr. Korošec do tega prišel, je v velikem delu njegova globokoumnost, poštenost in pravičnost pripo- mogla. Mi, ki smo z njim strnjeni v eno mogočno vrsto SLS, pa smo mu dali zunanjo moč in vpliv, mu dajemo oporo, ker lahko reče, da je zastopnik vseh poštenih Slovencev. V njem vidimo uspeh tudi svojega dela, uspeh, ko smo hodili od hiše do hiše in agitirali za SLS. V njem smo dosegli višek, ki ga kaka stranka za-more doseči. Zato smo posebno še veseli vsi pristaši SLS. »Nekomu se je pa žolč razlil«, je pripomnil znanec iz družbe. »Imaš prav«, je dejal gospodar, »res se mu je razlil. Dokler se je »Jutra« držala kri nahujskanih mas v Beogradu in Zagrebu, je prihajal rde čeflekast. Zdaj pa se mu je žolč razlil, pa je narisal zelenega zmaja. Ni čuda! Demokratarjem se je res žolč razlil, ker ti so vedno taki, če z lažmi in intrigami ne uspejo zoper slovenski narod. Sam Pribičevič se je lotil celo »Slov. Gospodarja« in je iz njega skušal izviti kako laž zoper g. dr. Korošca. Pa je bil ves Pribičevičev napor zastonj. Pobasal je šila in kopita, pa je šel v Zagreb prosit Radiča prenočišča. Ni mogel več zdržati v Beogradu, kjer je predsednik ministrskega sveta — dr. Korošec!« »Pa zakaj ravno dr. Korošca tako sovražijo«, je vprašal preprost, a dober mož, ki si ni znal razlagati, da more kak človek biti res satansko hudoben. »Ako čisto na kratko povem«, je odvrnil gospodar, »izvira vse sovraštvo zoper dr. Korošca iz tega, ker je slovenski katoliški duhovnik. Saj so tudi s tem najhuje agitirali, češ, ne smete Srbi dati vajetev Slovencu in še najmanj vi pravoslavni — katoliškemu duhovniku. Oni, ki iz dna duše sovražijo vse, kar je slovenskega in katoliškega, morajo najbolj sovražiti voditelja dr. Korošca. Pred narodom se skrivajo pod plašč, kakor da so oni branitelji katoličanstva, a dejansko pa nastopajo zoper vsak vpliv katoliškega duhovnika in kat. Cerkve v državi. Veste, da se je celo Pucelj, tisti, ki je odpravil verouk s kmetijske šole v Mariboru, da se je ta Pucelj danes dvignil, pa sebe popisal, kako lepo v cerkev hodi, vbo-gajme daje in ni tak, kakor so drugi ljudje, ali kak cestninar.« »Saj je prav, če je res tako priden«, je nekdo pripomnil in s svojo pripombo navzoče razvedril. »Če je le res tako priden«, je dejal gospodar, »če tudi vemo, da je verouk odpravljal, ko je bil kmetijski minister! Pa tako priden pa vendar le še ni, da bi lahko postal — slovenski papež! Pa to hoče biti! Kajti on poziva vse slovenske škofe, kakor da morajo biti njemu pokorni in mu dajati "odgovore na njegovo zahtevo! On poziva duhovnike in daje kakor papež okrožnico: »Krščansko ljudstvo.« On pravi, da se vere ne sme vlačiti v politiko, pa ves čas samo o veri govori! Zakaj vere ne pusti na miru? Zato ne, ker so si zdaj razdelili delo. Pucelj bo med narodom kot zagovornik vere nastopal in tako versko čustvo slovenskega naroda izrab ljal za svoj zafurano politiko, demo- kratarji pa bodo na drugi strani ka-toličanstvo napadali in blatili, da bi čimpreje katoliškemu duhovniku g. dr. Korošcu onemogočili delo. Nakana pa se ne bo posrečila. Pucelj le j ne bo postal slovenski papež, pa je lahko še bolj priden!« »Še za mežnarja bi bil zanič«, je dejal šaljivec in je dobro pogodil. »Pa Radič je vendar od Boga poslan, pravi neki hrvaški škof«, je u- ! govarjal neki radičevec, ki se je slu- ! čajno izgubil v vas in ni vedel, da je ' med samimi pristaši SLS. I Gospodar mu je takoj odgovoril: »Gospod škof, ki je to rekel, je imel prav. Radič je od Boga poslan. Radi- ' ču je bila dana naloga, da vodi hrvaški narod. Zato bo pa tudi Bogu odgovor dajal, kako ga vodi. Prav ima oni hrvaški škof, ki je to dejal, samo hrvaški narod bo šele skusil, ali jim je bil Radič božji blagoslov, kar bi jim lahko bil, ali pa je prava šiba božja za Hrvatsko in vso Jugoslavijo! — Ako pa Pucelj nristane na to, da voditelje narodov pošilja Bog, s kako pravico potem on osebno blati dr. Korošca, s kako pravico on potem napada slovenske škofe, duhovnike in krščansko ljudstvo, če reče, da je Bogu hvaležen za svojega voditelja dr. Korošca. Če je res pošten in tako priden gospod Pucelj, kakor se hvali, mora v prihodnji številki svojega lista prinesti enako izjavo za dr. Korošca, kakor jo je za Radiča. Saj je dr. Korošec vsaj toliko voditelj Slovencev, kolikor je Radič voditelj Hrvatov.« »Kdo pa je neki gospoda Pucelja poslal?«, je že v tretjič posegel v razgovor razpoloženi šaljivec, vsem v razvedrilo. »Čisto pravilno vprašanje«, je dejal gospodar. »Pucelj je pa od čisto druge plati. Njegov rodovnik se glasi: Puclja je rodil Žerjav, Žerjava pa Pribičevič, Pribičeviča pa . . .« »No, no, že vemo«, so se navzoči nasmejali. Veseli so bili, posebno še zato, ker so preko gor priplavali o-blaki in je padel prvi dež po dolgi suši. V NAŠI DRŽAVI. Vlada are na delo. Za dan 1. avgusta je bila sklicana seja nar. skupščine. Vlada- je za to sejo pripravila deklaracijo in bo na tej seji, o kateri bomo prihodnjič poročali, izročila Puniša Račiča in še dva druga poslanca sodišču, da jih sodi. Deloven načrt bo razviden iz vladine izjave. Približno bo obsegal sledeče: sprejetje zakona o ureditvi našega dinarja, da bo dobil stalno vrednost; ureditev razmerja z Italijo; ureditev agrarne reforme, posebno v Dalmaciji; najetje posojila, ki je že pripravljeno; izpeljava zakona o izjednačenju davkov, ki s,topi v veljavo 1. januarja 1929; proračun za prihodnje leto. Poleg tega izredno važnega gospo- darskega dela pa bo vlada skušala urediti notranje razmere, pomiriti duhove, razboriteže ukrotiti in dovesti državo na pot reda in stvarnega dela, kar edino je garancija za njen obstoj. Opozicija gre — za peči Opozicija je zaradi sestave vlade, ki je delovna in ne volilna, silno jezna. Ona ni hotela dela, ampak volitve. Volitve bi zopet stale milijone, izpremenile ne bi nič, glavno je, da bi sedanja vlada ne mogla delati in bi ji potem opozicija očitala, da se ne pride z delom naprej. V svoji jezi opozicija ne ve, kaj bi počela. Pribičeviča je tak strali prevzel, da se je kar v Zagreb podal. Tu je izjavil, da poslanci KDK, ra-dičevski in njegovi, ne pojdejo v Beograd v skupščino, ampak bodo — v Zagrebu zborovali. To je Radič že tri leta delal, pa ni bilo nič posebnega. Tudi sedaj se bo unesel. Če pa bi še nadalje v skupščini tako divjali ter zmerjali, razbijali kot so preje, je res bolje, da ostanejo doma za pečjo. Radič je še vedno bolan. Če tudi se je upalo, da Radič popolnoma o-kreva, se je njegovo stanje zopet poslabšalo, ali ne zaradi strela, pač pa zaradi sladkorne bolezni, ki jo ima. Pribičevič se je stalno naselil v Zagrebu, da bi bil takoj na mestu, ako bo treba prevzeti njegovo politično dedščino. Letina in politika. Letošnja letina je, kakor se je dosedaj moglo preračunati in če se ni bati kakih večjih nesreč, za 2 do 3 milijarde boljša kot lani. Dobra letina vpliva pri nas zelo na državno politiko, ker je od letine odvisno gospodarstvo države. Slabo gospodarsko stanje zadnjih dveh let je zakrivila tudi slaba letina. Gospodarski krogi trdijo, da se bo letos država precej opomogla tudi zaradi do bre letine. V DRUGIH DRŽAVAH. V Egiptu upori Dolgo časa že so pripravljali Egipčani upor, da bi se osvobodili angleškega gospodarstva. Zdaj so se uprli, vendar do krvopre-litja še ni prišlo, bil je le političen prevrat, ki pa bo prinesel Egiptu gotovo veliko svobode. Na Portugalskem revolucija, pa le samo malo časa, ker se ni posrečila. Vlada je dala revolucijonarje, nekaj tisoč, pozapreti. Italijani — ljudožrci? Ruski, švedski, norveški in drugi časopisi poročajo, da sta dva Italijana pri izletu na severni tečaj umorila švedskega učenjaka Malmgreena in jedla njegovo meso, ko drugega nista imela. Seveda je Mussolini ves iz sebe in na vse strani zagovarja Italijo. Akp se to res izkaže, potem je bil ta polet na severni tečaj za Italijo ne le politična, ampak tudi kulturna polomija! Roljska in Litva zopet v laseh in to zaradi vojaških vaj na meji. Do spopadov še ni prišlo, vendar bo potrebno zadevo čim preje urediti, da se ne spoprimejo. Kitajska in Japonska se bosta dali. kakor je videti, ker sta že prekinili j delujemo za razširjenje dobrega be-! rila! češčenje sv. Rešnjega Telesa na španskem. Mesca junija je praznovalo špansko društvo za nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa 501etnico svojega obstoja. Društvo šteje 110 tisoč moških kot članov in je razdeljeno na 675 odsekov po vsem Španskem. Apostolstvo molitve. Pretekli mesec je sprejel sv. Oče odposlanstvo Apostolstva molitve. Pri tej priliki se je izročila papežu takoimenovana »duhovna zakladnica«, to je album, v katerem so zaznamovana vsa dobra dela, molitve, sv. obhajila, ki so jih člani Apostolstva molitve leta 1927 opravljali po namenu sv. Očeta. Zaznamovanih je v tem albumu vsega skupaj 731,657.845 dobrih del, posebej za papeža še 93,451.014. Papež se je ginjen zahvalil in je opominjal, da naj udje Apostolstva ne ostanejo samo pri apostolatu molitve, temveč da ta apostolat združijo z apostolatom dobrodelnosti in dobrega vzgleda. vsako zvezo med seboj. Morda še za vojno nista dovolj pripravljeni, toda do obračunanja na bojnem polju naj brže pride, Kaj pa svetovni mir? Dne 27. avgusta bo v Parizu z veliko slovesnostjo podpisana Kellogova meddržavna pogodba, ki obvezuje podpisane dfžaVe, da Svoje spore predlože Društvu narodov za sodbo in da opuste vojsko. Do sedaj je prijavljenih 15 držav. Prvič po svetovni vojni pojde v Pariz — zastopnik Nemčije, Strese-mann. Ne sodite! Farizej, ki tako samozadovoljno govori v templju: »Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar«, še vedno živi, živi tolikokrat v nas samih. Kako smo mi vedno pripravljeni, da neusmiljeno in ostro obsodimo svojega bližnjega. Ni pa tako obsojanje v duhu Kristusovem. Farizeja, ki je sodil, je Kristus obsodil, češ, da ni šel opravičen na svoj dom, nam pa je izrekel ostro svarilo: »Ne sodite, da ne bote sojeni!« Ne sodite! Res silno globoko more pasti včasih človek, res je, da se človek sam odloči za to ali ono dejanje, a res je tudi, da so pri marsikaterem človeku take razmere in okoliščine, ki ga z veliko silo vlečejo noter v hudo. Kako marsikateri teh nesrečne-žev je prinesel nagnenje do svoje strasti že seboj na svet, so mu kovali verigo, ki ga sklepa, prej že drugi, morebiti več rodov nazaj. Kako marsikateri teh, ki jih mi tako obsojamo, ni poznal v svojih otroških letih sreče prave krščanske družine, morebiti ni imel staršev, morebiti niso izvrševali svojih svetih dolžnosti, morebiti ni imel nikogar, ki bi mu dajal vsaj malo ljubezni in skrbi. Kolikokrat mora tak mlad človek, ki mu nihče njegovega življenja ni uravnaval v pravo smer, v svet, v take razmere, v katerih najde izkoriščanje, v katerih ne sliši in ne vidi nič dobrega in vzglednega, temveč le samo greh in hudo. Ali je čudno, če se vrže nato sam v tako življenje? Ko bi mi od svoje mladosti živeli v prilikah, kakor marsikateri teh, ki jih obsoiamo, kaj bi bilo iz nas? In ko bi ti živeli v razmerah, v katerih smo doraščali mi, ali bi ne bili morda veliko boljši kakor mi? Ne, nimamo pravice obsojati, le priznati moramo: »Usmiljenje božje je, da nismo pokončani, da nismo pokončani in uničeni od greha, kakor toliko drugih. Ne sodite! Če nam Kristus prepoveduje obsojati svojega bližnjega, s tem pa seveda ni rečeno, da bi morali odobravati greh in grešno življenje, ki ga je danes toliko in da bi napram njemu morali ali smeli biti brezbrižni. Ne, tu velja beseda sv. Avguština: > Greh moramo sovražiti, grešnika pa ljubiti.« Greh moramo smatrati ved- no za najhujšo nesrečo, kar v resnici tudi je, in one, ki jih je objel greh s svojo temno silo, pa za največje ter pomilovanja vredne nesrečneže, ki so naše pomoči potrebni in ki smo jim mi dolžni pomagati. A kolikokrat gremo mi mimo teh nesrečnežev trdo in neusmiljeno, kakor judovski duhovnik in levit mimo človeka, ki je ves ranjen in napol mrtev ležal na cesti. Če se za nje zmenimo, je večkrat samo zato, da jim pokažemo svoje zaničevanje in svoje škodoželjno obsojanje. Da, morebiti se večkrat njihovega padca celo veselimo, da se lahko mi ob njem postavimo in po-bahamo kot veliki pravičniki, češ, tak pa jaz nisem. In tako ravnanje je velikokrat krivo, da se tak nesrečnež le še globlje pogrezne v svojo nesrečo. Ko bi mi tem našim sobratom pokazali več sočutja in ko bi jim privoščili toliko ljubezni in dobrih, bo-drilnih besed, kolikor jim pokažemo zaničevanja in obsojanja, bi se marsikateri dvignil in zopet prišel na pravo pot. Zato vse obsojamo; naše obsojanje drugih bi se utegnilo spremeniti v veliko obsodbo naše lastne nekrščanske brezbrižnosti za dušo našega sobrata. Ne sodite! Velikokrat obsojamo svojega padlega bližnjega, v resnici pa bi tudi mi morali na obtožno klop — ker smo sokrivi njegovega greha in smo pomagali ustvarjati ozračje, iz katerega se je rodil njegov greh. Koliko je večkrat posmeha in obsojanja nad kakim padlim dekletom. Je res to nekaj zelo žalostnega in hudega. Pa, če se danes tako malo da na opomin sv. Pavla, da naj se nečistost med kristjani niti ne imenuje, pa se danes pri delu, pri zabavah in pri vseh mogočih prilikah sliši toliko tega govorjenja, če se sliši toliko surovih in opolzkih šal, ki morijo v mladih srcih sramežljivost, ali ne pomaga vse to ustvarjati one žalostne slučaje, ki jih je danes žalibog toliko! Obsojamo one, ki ne poznajo razločka med mojim in tvojim. Pa, če je včasih toliko razkošja v živežu in obleki, če je včasih toliko nezmer-nosti, v kateri se božji darovi zaprav ljajo, ali se bomo preveč čudili, če pride kak človek, ki morebiti še najpotrebnejšega nima, na misel, da bi si pač tudi privoščil tako življenje? Da, kolikokrat mi z onimi, ki jih obsojamo, dolgo časa korakamo skupaj po eni in isti poti, in če oni nanravijo naprej še en korak, potem pač nismo mi poklicani jih soditi. Ne sodimo torej, temveč rešujmo, in glejmo, da sami ne bomo sojeni! Delo angleških katoličanov. Angleško društvo, ki ima namen braniti katoliške verske resnice, je leta 1927 delovalo zelo živahno in prav uspešno. Razprodanih je bilo v tem letu 1,020.944 malih spisov, ki branijo vero, brezplačno razdeljenih je pa bilo 25.950. Večjih knjig je bilo prodanih 29.639, molitvenikov 278.500. Dela so tudi prestavljena v holandski, francoski, japonski, bengalski in nemški jezik. Lep vzgled, kako naj tudi mi Tovariši iz svetovne vojne. Deset let je minulo, odkar je prenehala strašna vojna iskra in zopet se zberemo pri Mariji, da damo izraza svojim čutilom. »Na Gorenjskem je fletno . . . tam so bistri studenci in bele ceste.« Po teh belih cestah bodo hitele trume bojevnikov na Brezje k Njej, ki je bister studenec in pravi vir milosti in ki izeisti vse pege in rane iz gorja svetovne vojne. Tovariši, pridite! Mnogo.romarjev iz maribrske oblasti ni moglo na Bre zje povodom jubilejnega romanja, pa naj hite z nami na Brezje dne 12. avgusta t. 1.1 Polovična vožnja na železnicah velja od 11. do 14. avgusta pod navadnimi pogoji. Izkaznice dobite na Brezjah. Z nami gre lahko vsak, če tudi ni bil vojak, tudi žene in otroci. Celi dan, na drugo nedeljo avgusta,, to je dne 12. avgusta, bo svirala železni-čarska godba iz Ljubljane. Pevci se naj združijo v mogočne zbore in naj že sedaj vežbajo »Oj Doberdob«, »Oj ta vojaški boben«, »Spomladi vse se veseli«, »Vigred« in »Ti o Marija«. Glavna vaja bo dne 12. avgusta na Brezjah v samostanu po 9. uri, ob 10. uri pričetek spominske slavnosti. Vič. župne uradfe prosimo uljudno, naj vse to povedo iz prižnic našemu ljudstvu. Glavni odbr ZSV v Ljubljani. SLOVENSKEMU ŽENSTVU! Žene, dekleta! Združene s celim slovenskim narodom, zastavimo ves svoj vpliv, da se podlo sramotenje voditelja slovenskega naroda g. dr. Korošca po liberalnem časopisju obračuna na vseh tistih, ki podpirajo to časopisje! Me, žene in dekleta, najbolj čutimo s svojim prirojenim čutom za poštenje, kaj se pravi kratiti dobro ime. Zato pa se tudi z najglobljim prepričanjem postavimo v bran! Saj, ko branimo čast svojih katoliških voditeljev, branimo tudi svojo čast. Slovenske žene in dekleta, z zvestim in vztrajnim delom bomo premagale največjega sovražnika našega naroda, svobodomiselni tisk. G. RAVNATELJ SIMON GAJŠEK UMRL. V Mariboru je umrl v soboto pred-poldne upokojeni šolski ravnatelj g. Simon Gajšek. Blagopokojni je bil eden najbolj vestnih, najbolj spoštovanih in priljubljenih šolnikov. Vzgojil je v svoji učiteljski službi veliko, veliko zavednih in najboljših slovenskih gospodarjev in gospodinj, ki so čislali g. Simona že v življenju in ga bodo ohranili vedno v najboljšem ter hvaležnem spominu. Dolgo vrsto let je bil nadučitelj na Bučah pri Kozjem, kjer si je osvojil s svojim šolskim in izvenšolskim delovanjem srca vseh. Iz Buč je bil premeščen na šestrazrednico v Dobo-vo pri Brežicah, kjer je deloval kot vodja velike šole do zaslužene upokojitve. Radi njegovih velikih zaslug na polju šolstva mu je bil podeljen naslov: šolski ravnatelj. Pred leti je obhajal v Dobovi 601etnico in pri tej priliki je bil tudi imenovan od več občin častnim občanom. Po upokojitvi se je preselil s svojo blago soprogo v Maribor k svojemu bratu veletrgovcu Martinu. Zadnje mesece je težko obolel na črevesni bolezni, ki mu je upihnila prezgodaj luč življenja. Z rajnim Simonom lega v grob oče naše kmetske mladine, katero je vzgojeval v strogo krščanskem in narodnem duhu. Ni bil samo učitelj v šolski sobi, ampak tudi izven šole z raznovrstnimi nasveti in s celim svojim vzglednim življenjem. Ker je živel z ljudstvom in za ljudstvo, so so ga vsi povsod globoko spoštovali, ljubili in se obračali nanj po nasvete. Učiteljev po vzgledu blagopokoj-nega Simona je žali Bog malo, a ti, ki so, jih narod časti in mu ostanejo tudi po smrti — svetinja! Zahvala. Vič. g. kanonik in bisero-mašnik Janez Lenart v Šmartnu pri Slovenjgradcu je prejel k bisernemu jubileju od vseh strani toliko iskrenih častitk, da se ne more za vse zahvaliti lastnoročno v pismih. Gospod jubilant izreka v »Slov. Gospodarju« najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili njegove biserne sv. maše in vsem gratulantom! Starosta lavantinskih kaplanov č. g. Jakob Cinglak je obhajal 701etnico svojega rojstva in 401etnico svojega mašništva. Kaplan je v Vojniku od 1. junija 1901; v tem času je bil tukaj provizor dvakrat, prvič leta 1911 in drugič pa koncem leta 1921 do 1. junija 1922. Bog ga ohrani še mnogo let! Samomor v Maribru. Ustrelil se je v nedeljo ob pol šestih zjutrij mariborski hišni posestnik in trgovec g. Dolajš Ludvik, stanujoč v Stritarjevi ulici. Pred tremi dnevi se je bil vrnil iz Gradca, kjer se je zdravil v tamo-šnji bolnici usmiljenih bratov. V trenutku duševnega obupa si je pognal v nedeljo zjutraj, ko so še vsi spali, kroglo skozi glavo tako, da so možgani pljusknili po tleh. Zapušča ženo in hčerko. Avtomobilska nesreča. V soboto popoldne se je dogodila v takozvani Landscha-Allee-ji med Špiljem in Lipnico težka avtomobilska nesreča, katere žrtvi sta g. Zoran Pipuš, sin pokojnega mariborskega odvetnika, in mehanik g. Fračko. Vozila sta z avtom iz Gradca ter trčila skupaj z nekim avstrijskim avtomobilistom, ker se nista spomnila na razliko v cestnem voznem redu. Avtomobil g. Pipuša je treščil ob neko drevo in je zadobil pri padcu g. Pipuš težke notranje poškodbe, g. Fračko pa rane na glavi. Lipniška rešilna postaja je ponesrečenca odpremila v bolnišnico v Wagno, kjer sta še sedaj. Nevihta in udar strele v Zgornji Polskavi. V nedeljo, dne 29. julija, opoldne se je iz zahoda od Šmartina na Pohorju približalo neurje z hudim gromenjem. Naenkrat nastane silen veter in piš, ki hočeta vse podreti in sta povzročila povsod veliko škodo. V tej silni nevihti udari ob četrt na eno uro strela v značilno poslopje na Gaberniku, v Majalov štok in ga vpepeli. Nesreča. V nedeljo, dne 22. julija, zvečer, si je g. Ludovik Poljanec, župan in oblastni poslanec v Cogetin-cih, po nesreči pri padcu izpahnil in nalomil levo nogo v členku nad stopalom. Želimo mu skorajšnjega o-krevanja. Stranke sprejema zmiraj samo na svojem domu. Smrtna nesreča. Dne 24. julija je petošolec murskosoboške gimnazije Ivan Muršič prijel na keglišču v gostilni g. Černjaviča za električno ži- co. Ni se mogel osvoboditi in je takoj izdihnil. Koga zadene krivda, se še ne ve. 201etnica denarnega zavoda. V Mozirju se bo dne 19. avgusta slovesno proslavila 201etnica kmečke hranilnice in posojilnice. Za ustanovitev ima največ zaslug vpokojeni župnik Fr. Gosak, bivši kaplan v Mozirju. Največ dela so v dobi 20 let izvršili pri posojilnici gg. Ivan Cesar, poslanec Fr. Štrucelj, posebno pa marljivi in vestni tajnik Anton Lekše. Pri slavnosti bo govoril poslanec Vlad. Pušenjak, ki je ustanovil posojilnico. V spomin na 201etnico bo posojilnica razdelila tiskan računski zaključek z zanimivimi podatki, ki bodo dali jasno sliko o razvoju zadruge. Društeni dom ,v katerem ima svo je prostore nabavna in prodajna zadruga, se je mogel kupiti le s pomočjo posojilnice. Strela. V pondeljek, dne 23. m. m., je razsajala nad Slovenjgradcem in nad okolico huda nevihta. Okrog pol sedmih zvečer se je začelo temniti: Iz severozahoda so se privalili temni oblaki in kmalu nato se je med bliskom in gromom ulil dež. Med nevihto je treščilo v hišo posestnika Ferdo Lampreta v Starem trgu št. 9. To je bil prav poseben slučaj strele. Treščilo je skozi dimnik, ga razklalo na dvoje, odtod v hišo in jo je dobesedno razklalo in raztrgalo. Zidovi so vsi razpokani in luknjičasti, omet je ves odpadel, peč in štedilnik raztrgana. Pri tem je bila v hiši zbrana družina, oče in mati ter dva otroka. Očetu je ožgalo srajco na plečih. Vsi so bili omamljeni, hujšega se pa ni nobenemu pripetilo. Strela je bila pa najbrž vodena, ker se hiša pri tem ni užgala. Žrtev Save. V Studencu pri Krškem je dne 22. m. m. v Savi utonil pri kopanju mladenič Rudolf Matko. Matku je priskočil na pomoč trgovec v Studencu g. Franc Stojs, toda pomoč je bila žalibog že prepozna. Pogreb se je vršil dne 24. m. m. ob obilni udeležbi. Lovska sreča. Iz Zabukovja pri Sevnici nam poročajo: Zadnjo soboto je ustrelil g. Rihard Kmet, strojni pletar iz Trbovelj, 120 kg težko divjo svinjo. Žival je zalotil v ršenici kmeta Krpeca in jo pogodil smrtno s prvim strelom. Krog Sevnice je dosti divjih svinj, ki povzročajo kmetoval cem ogromno škode. Zopet dve novi posojilnici. Slovenska krajina je dobila dve novi posojilnici in sicer v Martjancih in v Brc zovcih. Nov prekmurski list. Radičevsko-demokratska koalicija je začela izdajati v Murski Soboti slovensko-madžarski tednik »Glas naroda«. — Kar se tiče listov, je Slovenska krajina zelo srečna, ker vsako leto dobi po dva lista. Seveda pa vsi životarijo le par mescev. Umrla je pretekli teden v Bogojini (Slovenska krajina) mati urednika »Novin« g. Franca Bajleca. Vlom v Beltincih. Neke noči v prvi polovici preteklega tedna so vdrli Rajni ni imel radi svojega blagega in za vse dobro vnetega srca že v življenju nasprotnika; pa mu bo nebeški Plačnik tudi sedaj obilno povrnil vsestranske dobrote, s katerimi je v življeniu oblagodaril naš dobri slovenski — kmetski narod. Nepozabni Simon, bodi Ti lahka zemlja slovenska in ostani Ti ohranjen med Slovenci časten ter trajno hvaležen spomin! Blagi rodbini Gaj-šekovi naše iskreno sožalje! Vsaka slovencka hiša naj ima novo barvano Slora&slKovo sliko I Naročajo se pri upravi „Našega doma,, v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6/1. v trgovino Petra Osterc, oblastnega poslanca v Beltincih, neznani vlomilci. Najprej so poskušali srečo pri blagajni, ker pa je niso mogli odpreti, so odnesli nekaj blaga in manjšo svoto denarja, ki so ga našli v miz-nici. Vlomilci so brez sledu izginili. Orožništvo je takoj drugo jutro začelo z zasledovanjem. Iz Maribora so pripeljali celo policijskega psa. ŠE O RAZISKOVALCIH SEVERNEGA TEČAJA. Kakor smo že poročali, je rešil ruski ledolomilec »Krasin« precejšen del ponesrečenih raziskovalcev sev. tečaja. General Nobile in njegovi rešeni tovariši se vračajo na italijanski ladji v domovino, Mesto slave bodo morali pokazati — polomijo! Na Italijane se upravičeno huduje celi svet,ker so se lotili raziskovanja severnega tečaja kot neveščaki in je stalo ponesrečeno podjetje ogromne svote in toliko dragocenih človeških življenj. O Amundsenu in onem delu Nobi-lovih tovarišev, katere je odnesla »Italia« po nesreči še naprej, do danes ni nobenega glasu. Od vseh strani pregledujejo severne otoke z ladjami in letali, a doslej ne zna nikdo povedati, kaka da je usoda zgoraj o-menjenih. Celi svet se je začel razburjati radi smrti švedskega učenjaka in strokovnjaka Malmgreena. Par dni po ponesrečenju zrakoplova »Italia« je odposlal Nobile švedskega učenjaka Malmgreena in Italijana Zappija in Mariana, naj bi poiskali suho zemljo in priklicali pomoč. Zappija in Mariana je izsledil po dolgih dnevih tavanja ruski letalec Čuhnovski in rešil jima je življenje ledolomilec »Krasin«. Italijana sta pripovedovala po rešitvi, da je Šved Malmgreen umrl radi izčrpanja moči in sta ga onadva pokopala v ledu. Izpovedi teh Italijanov nasprotujejo ena drugi. Letalec Čuhnovski trdi še danes, da je videl iz letala na ledu tri osebe. Dve ste mahali z rokami, tretja je ležala na tleh. Ruski letalec je to skupino tudi fotografiral. Švedsko časopisje trdi, da sta Italijana Malmgreena ubila in se hranila z njegovim mesom, dokler ni prišla rešitev. Švedi ne odnehajo od zahteve, da se morajo Malmgreenovi ostanki najti na vsak način, da se zadeva njegove smrti ugotovi in razčisti. Za najdenje Malmgreenovega trupla je že določenih 152.000 Din. Kako se bo zaključila zadeva z u-sodo raziskovalcev severnega tečaja, še bomo sporočili našim cenj. čitate-I jem in naročnikom. NAJVEČJI KAMEN, KI JE PADEL Z NEBA NA ZEMLJO. Dne 30. junija 1908 je padel v jeni-sejski guberniji v Sibiriji z neba ogro men^bamen, takozvani meteor. Ker je kraj, kamor je priletel ta kamen, tako silno daleč od večjih človeških naselbin, je prejela ruska vlada obvestilo o tej ogromni kameniti prikazni izpod neba šele leta 1921. Rusi so odposlali dvakrat posebni komisiji, da preiščeta znanstveno celo zadevo. Šele druga komisija je prodrla do tega kamna in se glasi njeno poročilo takole: Teža meteorja, ki je padel na zemljo, znaša pol milijona ton. To bi bila teža 1000 vlakov po 50 vozov, ki bi bil vsak naložen z 10 tonami. Vsa pokrajina sliči kakšni pokrajini na mescu. Posejana je z neštevilnimi lijaki, ki merijo 1 do 10 m v premeru, a nekateri so še znatno večji. Dno lijakov je močvirnato, stene so strme; mnogi lijaki imajo sredi dna majhne strme holmce (prav kakor na mesecu). Pragozd, ki je bil nekoč na tem mestu, je izginil na površini, katere premer znaša 20 km. Samo ožgana debla brez vej molijo v nebo. V naj-notranjejšem delu te površine se vlečejo globoke razpokline v smeri padca. Ljudje v tistih krajih si pripovedujejo še danes o nesreči. Mož, ki je prebival 90 km od tega ozemlja, je videl ogromen, podolgovat plamen na nebu. Vročina je postala v trenutku tako silna, da se je zbal, da mu ne zgori obleka. Vrglo ga je s stola, na katerem je sedel in je izgubil zavest. Hišo mu je skoraj podrlo in tla so se ji dvignila. Nekemu Tunguzu v bližini nesreče je sežgalo kakšnih tisoč severnih jelenov. Hlevi so pogoreli, kovinasti predmeti so se stalili. Na 700 km oddaljeni železniški postaji so uradniki občutili zračni pritisk in zaslišali grmenje. Potresomeri v Ir-kutsku, 1400 km daleč, so oznanili potres. Strmi bregovi večje reke v bližini kraja, kjer je meteor treščil v tla, so se zrušili v strugo in reka si je poiskala drugo pot. Takšni so bili učinki te strašne nebesne nesreče. iZtlvarnlU 9i6 j JDr. Vitko Marin j do preklica ne ovtllnlra J Vi^uaOi^iinMtiuKi—I« »I ■.■■^»«o—I■ 11 ■iiiihuuiikii mu | Gosenice in kobilice. Letos so se pojavile v češko-moravskem pogorju ogromne množine gosenic. Golazen je pokončala cele vrtove in nasade sladkorne pese, lanu, krompirja ter maka. Škoda znaša 3 milijone čeških kron. Vsi poskusi, da bi po-žrešneže pregnali, so se izjalovili. — V Združenih državah Severne Amerike ob obali Staten Island Nevjork so se pojavile po 17 letih kobilice v taki množini, da so morali ustaviti ves promet. Šum, ki ga povzročajo kobilice, je tolik, da se ne slišijo niti avtombilski signali. Zaradi cvrčanja ljudje ponoči ne morejo spati. Avtomobili se pogrezajo v maso kobilic in ne morejo naprej. Kobilice ne puščajo za seboj nobene bilke in nobenega lista. Čez šest tednov se kobilice vselej razkrope na vse strani. Železniška nesreča v Newyorku. Na njujorški nadzemeljski železnici se je pripetila dne 30. julija težka ne sreča. Radi kratkega stika je naenkrat obstal polno zaseden vlak, vanj pa je zapeljal drugi vlak, ki je bil ravno tako napolnjen. Trije vagoni i so se popolnma razbili. Težko ranje- nih je 46 oseb, od katerih so tri že umrle. Mnogo ranjencev je v smrtni nevarnosti. Nov notar v Mariboru. Dne 25. julija je začel uradovati v Sodni ulici v Mariboru štev. 2./I. (Dr. Pipuševa hiša) notar g. dr. Anton Bartol. No-vodošlega g. notarja jubilant »Slov. Gospodar« toplo priporoča! Dr. Anton Horvat, vodja bolnice v Ormožu, ne ordinira od 3. do 25. avgusta. Veliko vrtno veselico z »beneško nočjo« na ribniku priredi podoficirsko podporno društvo za Slovenijo, podružnica Maribor pod pokroviteljstvom komandanta mesta brigadnega generala g. Spasiča 12. avgusta tek. leta v gostilni pri treh ribnikih z obširnim sporedom. Sodeluje vojaška godba, tamburaška zbor in pevsko društvo »Pohorje« iz Hoč. Poročila SLS. Krajevna organizacija SLS v Laj-tersbergu in Krčevini vabi na javen shod, ki se vrši v nedeljo, dne 5. avgusta, ob 9. uri dopoldne v gostilni Prali. Na shodu poroča narodni poslanec Franjo Ž e b o t o političnem položaju in o. delu naših poslancev. Uljudno vabimo vse somišljenike in prijatelje stranke, posebno pa vini-čarje, ker se jim bo razložil novi vi-ničarski red, ki je bil sedaj ob mariborske oblastne skupščine sprejet. Somišljeniki, udeležite se polnoštel vilno! — Odbor. Na shodu SLS v Kamnicl pri Mariboru sta govorila v nedeljo, dne 29. julija narodni poslanec Ž e b o t in oblastni predsednik dr. Lesko-v a r. Shod je bil zelo dobro obiskan in mu je predsedoval naš vrli župan iz Rošpoha g. Hauptman. Ljudstvo je z velikanskim veseljem pozdravilo vest, da je naš dr. Korošec postal celo predsednik vlade. Ljudstvo brez razlike obsoja grdo in ostudno pisa-renje »Jutra« in »Domovine« ter stoji neomahljivo na strani Slovenske ljudske stranke. Nepričakovana zmaga SLS pri občinskih volitvah v Sv. Juriju ob Pes. Pri Sv. Juriju ob Pesnici, veliki občini, ki obsega celo župnijo enakega imena, so se vršile v nedeljo, dne 29. julija, občinske volitve. Dosedaj je bila občina vedno v nasprotnih rokah. Samostojneži in demokrati so imeli veliko večino. Edino župan g. Miha Hlade je bil »nepristranski«. Za sedanje volitve so bile postavljene kar štiri liste. V volilni boj niso upali ne samostojneži. niti samostojni demokrati s pravim imenom na dan, ampak so se skrivali pod i-menom »gospodarske« in »združene« stranke. Samo naši možje so nastopili pod čisto Slov. ljudsko strapko. Samostojneži in demokrati, ki so že bili popolnoma prepričani, da boao' zmagali, so poklicali nedeljo poprej poslanca Pivka, samostojneža Kir-biša in še nekaj orjunsko-demokrat-skih velikašev ha pomoč. Celo v »Domovini« so že teden prej po Ter-čelu slovesno razglasili svojo zmago. Ali volilci so po ogromni večini v nedeljo, dne 29. julija, rekli: »Proč z demokrati in samostojneži!« Naši možje in fantje, kmetje in viničarji, so se temeljito pripravili na volitve in sijajno premagali obojne nasprot nike. Oddanih je bilo 224 glasov. Prva lista dosedanjega župana g. Hla-deja in samostojneža g. Wratsehka je dobila 45 krogljic in dva odbornika (Wratschko je bil izvoljen samo po ostanku). Druga je bila lista samostojnih demokratov. Dobila je tudi dva odbornika in sicer oba kan didata za župana: Dobaj in Terčel. Računali pa so kar na pet. Naša SLS pa je dobila več kot vse druge skupaj in sicer je bilo v naši skrinjici 122 krogljic. Dobili smo pet odbornikov. Izvoljeni so: Hlade Franc, Majhenič Alojz, Leber Ivan, Kolarič Anton in Šerbinek Franc. To je bilo navdušenja, ko so naši možje zvedeli za tako nepričakovano lep izid! Poslednja lista, ki so jo tudi nasprot niki sestavili, da bi razcepili naše glasove, je dobila samo 7 krogljic in nobenega odbornika. Tako smo vzeli nasprotnikom na naši severni meji staro trdnjavo, katere dosedaj ni bilo mogoče nremagati. Vsi prijatelji poštenosti se veselimo z našimi somišljeniki pri Sv. Juriju. Nasprotnikom, ki so po »Domovini« in »Jutru« toliko sramotili naše voditelje, pa privoščimo ta poraz! Člani krajevnega odbora SLS v Jarenini so na svojem sestanku dne 29. julija odločno obsodili grdo pisanje liberalnih listov ter nesramne karikature v istih, s katerimi se žali naš dični ministrski predsednik ter voditelj g. dr. Anton Korošec. Zahtevajo, da se iz vseh javnih lokalov v Jarenini odstrani liberalni tisk. G. dr. Korošcu se je izreklo neomajeno zaupanje. Živel dr. Korošec! Bog bla goslovi njegovo delo! Občinski odbor Vurberg pri Ptaju je sklenil: Odločno obsojamo podlo j pisanje listov »Jutra« in »Domovine«, katera z ostudnim klevetanjem bogokletno sramotita in žalita našega voditelja g. dr. Antona Korošca ter z grdo lažjo dolžita naše politične pred stavnike znanega umora v beograjski narodni skupščini. Ob enem odsvetujemo vsakemu dostojnemu in poštenemu Slovencu naročanje listov »Jutra« in »Domovine«. — Občinski odbor Vurberg pri Ptuju. Shod SLS pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. V nedeljo, dne 29. julija, se je vršil pri nas po rani službi božji sestanek mož SLS. Na sestanku, ki je bil nekaka priprava na shod, ki se bo vršil prihodnji mesec, sta govorila: g. jurist Voršič J., ki je podal kratek pregled političnega stanja v naši državi. Potem pa je še oblastni poslanec g. Čuš nam nekoliko povedal, o čem razpravljajo v oblastni skupščini*. Povedal je tudi, da bodo kmalu volitve v okrajni zastop. Na koncu' so možje, ki jih je bilo zbra-nilt ofoli 200, izrekli voditelju slov. naroda g. dr. Korošcu zaupnico in se silno zgražali nad »Jutrom«, »Domovino« in »Kmetskim listom«, ki nesramno blati našega voditelja. Shod SLS v Ormožu. V nedeljo, 5. avgusta, bo po rani maši v Katoliš- kem domu političen shod SLS, na katerem poročata gg. poslanca Bed-janič in obl. odbornik Marko Krajnc. Pridite vsi pristaši SLS, pripeljite s seboj svoje prijatelje! V Šmihelu pri Mozirju in v Nazar-jih sta se vršila v nedeljo, dne 29. m. m. dva dobro obiskana shoda, katerima je predsedoval oblastni poslanec Franc Štrucelj. Poslanec Vlado P u š e n j a k je obširno govoril o delovanju narodne skupščine od volitev naprej, o političnem položaju in tudi o nesramni gonji naših liberalcev. Oblastni poslanec Fran Štrucelj je govoril o delu oblastne skupščine, osobito o uspehih obeh poslancev za okraj Gornjigrad. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu in njegovemu voditelju predsedniku vlade dr. Korošcu, ter najostreje obsodili surovo in lažnji-vo pisavo liberalnih listov, osobito »Jutra« in »Domovine«. Zaupniki stranke bodo imeli v evidenci vse naročnike in razširjevalce liberalnih časopisov in bodo opozarjali delodajalce. Vsaka popustljivost od naše strani je greh. Kdor je naročnik »Jutra« in »Domovine«, naj išče kruha pri Goričarjih in drugih samostojnih demokratih v Mozirju, a ne pri stran kah in podjetjih, ki obsojajo podivjano pisavo liberalnih listov. Protestni shod SLS v Vojniku. V nedeljo, dne 5. avgusta, se vrši takoj po prvi sv. maši pred cerkvijo veliki protestni shod proti slabemu časopisju radi blatenja našega voditelja g. dr. Antona Korošca. Na shodu bode govoril župan celjske okoliške občine, g. Alojzij Mihelčič. Da izkažemo zaupanje našemu voditelju, se shoda udeležimo vsi do zadnjega! Iz tajništva SLS v Mariboru. K zadnji notici, da se naj javnost za časa bolezenskega dopusta g. Ovčarja obrača nanj osebno v Slovenjgra-dec, pripominjamo: Ta notica zadeva samo privatno korespondenco g. Ovčarja. Mariborsko orlovsko okrožje je že prejelo uradno obvestilo, da je dovoljena polovična vožnja na železnicah za izlet v Hoče in sicer jaa podlagi odloka št.50796/28 z dne 26. jul. 1928. Vsak udeleženec si kupi na odhodni postaji cel vozni listek, ki mora biti žigosan z mokrim postajnim žigom. Na zletišču dobi vsak udeleženec potrdilo, da se je udeležil prireditve; na podlagi tega potrdila se pelje zastonj nazaj domov. Polovična vožnja velja za vse proge in za vse potniške vlake. Bog živi! Ptujsko orlovsko okrožje priredi v Ptuju svoj javni nastop v nedeljo, dne 26. avgusta t. 1. Nastopijo Orli in Orlice s pestrim sporedom. Orli, Orlice, zavedajte se, da ta prireditev res dobro izpade. Sodelovala bo godba iz Ptuja. Zato vsi prijatelji Orla dne 26. avgusta v Ptuj na orlovsko prireditev! Polovična vožnja na železnici je zaprošena. Bog živi! Krčevina pri Mariboru. Katoliško izobiu ževalno društvo v Krčevini priredi v nedeljo 5. avgusta ob 4. uri popoldan gledališko predstavo: »Oh ta Polona!« v svoji društveni dvorani v Kerčevini. Godba katoliške omladine. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Martin pri Vurbergu. Dne 5. avgusta, ob treh popoldne, priredi tukajšnje bralno društvo dve igri in sicer: »Junakinja presv. Srca« in »Klic božji«. Igri sta bili namenjeni, da bi se igrali dne 24. junija, pa se iz posebnih vzrokov ni mogla vršiti. Zato pa se sedaj prav uljudno vabijo domačini ter sosedje in sploh vsi prijatelji poštene in lepe zabave! Sv. Ana v Slov. goricah. Orlovski odsek pri Sv. Ani v Slov. goricah priredi v nedeljo, dne 12. avgusta, popoldne ob treh v našem Društvenem domu krasno Finžgarjevo igro »Divji lovec« v štirih dejanjih. Vsi prijatelji orlovske mladine in poštenega razvedrila od blizu in daleč uljudno vabljeni! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zopet bomo imeli priliko, da se zberemo na lovrenško nedeljo, dne 12. avgusta, popoldne po večernicali na Kovačičevem dvorišču in si ogledamo telovadni nastop naših korajžnih lovrenških Orlov in Orličev. Med nastopom bo svirala znana svetinjska godba na pihala. Spore al s - Ä .3 -rt t. m © © * > ° co s d « t» 5 «n S o. t. o ® ofo o J? ® £ i a A ® —» rt ä > 3 a S? 01 l-I r— c3 S " c §3 Ä« >r m a > c S o a o S . a rt "2 «O 00 3 © 3 © -o "S S 6 ö — ""«j g ■c > J 15 & a o © ca .d to g ? js — a ® rs g (¡0 P. o ® - "P-S 05 T* aia a >n a l > t, o . ® .2 cd rt "S s ° Ä s- s ss £ W 1 rt ® ® o,— > • 2 CS Oj ■ oa co H H t* g ® ® —. ® > ®.. ^ i'-^ a ° > .a ■a . JoS a* g * to-Š ® O jiAB, »00 w Cf N «J •a © o t-o, o ao tao ._ o S O M S > 'S s ,®-S .M CG ^ -rt © 3 * d ® c —• » >© .2, d © »N rt t« o ■a > xs © Ji d ¿5 « d _ rt 73 N > rt , "S .; o a- O i § G ' rt , ' — «5 ! e i .5 xj © ' rt > ä > C -O NI o .2 P. o ® Ä O O 5® ° S 73 _rt r3 >» A 2 ^ 1 •O m P. N o rt — C M »O «D 3 o © g 73 — > © rt t. C P. S a" S JU §< s > s O w a a > ® A A O - o O n ® «j 5 rt £ 5 002 « ■o a ® "2 "3 rt C © t. s- >N i. ® s ® > ^ N rt MM > «S m .g O O (2 P. ^ © © -S «j . o ä s m c a.® © •C 3 > "S ä o S rt ^ O. m ? t- S Ä a© t- 3 DD Xi 73 f- rt -O ÜS3 'fe o S iS 73 ^ 73 rt^>N rt o 3 d Jfl .2 - s •aß m ® M rt © u C w f» ® ¿o 0 kj '3 c o 1 2 'S? a k-i O c® p. ö ^ 05 o > > ^ © o e .t; S § > ■® > o C N "3 «lil 5 S N togo"" 2 > 3 rt ■Ö.- sc Črto-® — t, -r1 _ co A a rt 3 rt g -•33« 0 g ®S -a £ os S§1 ® p,.®. > T « Sh r ft ^ 1 -o I a0, h <1 . 05 M ŽI -s ž 0 M OT S 1 -S rt eo s > ° ^ ° N S 3 01 ® .M ■3 o 3 2 3 Al g m O rt M 'a g, T? bo cj 23 1 3 « S -•J _ 73 d 2 c 5-a '35 to rt Ü so h. ©Ä •3 g 2 S . o *o 3 a 3 o z > * © a rt ■Si © rt w h J«! O w rt § to 'S © P. 'S Q > N (S i- £3 o,g w © Pi -p 3 rt S O s- 3 " 3 CÖ cj CÖ «a^M a .a-a! 'c •s 'S 0 ^02 rt o ® 2 J3 « H 5 al ^ "S . .2. 2 a 3 5 a a > o rt 5 a tj rt ft -S r 3 c o i i-r ■a g S «aa •S > rt = e ® . n 03 :3, > aoSa» ® O g g M O ^ ® rt ^ a§®as „ ^^ a to 3 a) 3 >C0 o — ja - . ® «I A 3 © ¿5 3 P. © ® lag s. a ® S" 0 rt -a N rj «i ^ 2 ¿5 ■o S - ^ t. ® 3 © aO -X P HJ> X rt S rt N > A) S O K •Ž ^ o M 5 > > s S ® s 83 -S B a - « a I a 2,3 O 73 ä rt © ^ rt 3 ® ,2 © « t. r«« ® rt © S i. a-«' 3 3 3 m ^ >® a i-» n > « * © ^ 'S rH « » 5 c t; o o 'S a .2 >0 rt ao>o © rt ? > So; to-g rt.®, g 31 2 «*> o rt*"— AS >M ® p Ž 73 a 00 s rt G •a >® -•s -o m 3 rt . ® e S o . ® g .rt rt c« >« a^o O Ä .■S c — 3 -3 rt > a n -Si c m rt 3 5 ® 73 rt >N >2 73 . rt n > ms > 5 ' o - > 2 ■ n a 73 £ © © 5? -p a ~ © P ¿iT' f" - aa rt ® ? t, ^ rt rt h 3 r, " © O »a © 'E >5 rt _ rt S 3 ® « d ^ 'S '-3 .2 > rt »j a rt; © ¿6 73 .9 rt © ~ 3 » a 'Eaä © »j rt .£, > CS c S o ■© bo a o rt ¡3 oa 3 o rt 5 -S P > "t? o ® a « ~ 3 o s . iä 2 o M rt 3 ."3 >1» > N ® "S rt, O rt*— h o -2 g a 3 rt © S tn 3 — ■a 105 Š-OrS G S to d > £ -r> > P. rt — -k fc> ö 3 a .3 t a 2 oo >N > 3 m tU 3 O ® „ . fc. m rt O -- rt © ^ ~ o O ID 9 73 „ S'S S d ■—> cd •3 rt rt 5 N g a © .2. 3 s- -7 >n a 3 S rt _ -5 "i - >'Q ^ © ö ® •= -j -H 3 —• 3 — rt a © >N Ü o I O rt 6 d K .2 S N © SP S © ' ©. ! M 3 >sj o rt"0 r- o o ::? a O Jj ® a ¡h « « g -a 3 „ N to.®, 3 > S rt rt — •3. t, «J > a 3 d Si ft o © ®. o rt " o a a73 ® rt ° fi a | i © © d {H "rt rt »CG a Z žalostnim srcem javljam vsem sorod nikom in znancem tužno vest, da je premi nul moj ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod Ludovik Dolajš hišni posestnik, po dolgi in mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere danes ob pol 6. uri zjutraj v 45. letu svoje starosti. Pogreb blagega in prerano umrlega se vrši v torek, dne 31. julija 1928 ob 16. (4.) uri iz mestnega pokopališča na Pobrežju v lastno grobnico. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 1. avgusta 1928 ob 7. uri zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru. Maribor — Sv. Jakob v Slov. gor., dne 29. julija 1928. Ema Dolajš, roj. Sirk, žena; Gizela Dolajš, hčerka, in ostali sorodniki. Kupi se čistokrvni Pinc-gavski bik od 18—24 mesecev. — Občinski urad Razvanje-Hoče. 890 Prodam enonadstropno trgovsko ali gostilničarsko z hišo z invent. 3 orale zemlje pri hiši pri glavni cesti blizu farne cerkve, toplic, pošte, kolodvora v lepem prometnem kraju. — Posestvo 12 oralov lepa zidana hiša, veliko gospodarsko poslopje pri glavni cesti na ravnini pri Ljutomeru, brez provizije. — Slivar, Ljutomer. 905 J!lllllll!Ilill!lllB!l!!!v Sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji izvežbanega zanesljivega viničarja z 4 — 5 delavskimi močmi; vajen mora biti vsa v njegovo stroko spadajoča opravila samostojno opravljati. Javijo naj se samo tisti, ki so že več let uspešno viničarili. Prednost ima nemščine zmožen prošnik. — Profesor Lode, Gradiška 46, p. Pesnica. 015 TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan.igo« 1LNE PASE trebnSne obvete, proti ri-•ečemu trebuha, potujočim ledvicam in cniženjn ielod-"5, ca, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge ln roke, koroete, bergle, podloge ca ploske noge, euapenzorije ln vae aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po leto nizkih cenah. Franc Podgoršek nasl. FRANC BELA baridažist, Maribor, Slovenska ulica 7 Pismena naročila se točno Izvršujejo ter poiiljajo po povzetja Jetika se ozdravi, gozdni z -vod dr. Pefnik-a v v-likih gozdih na gori, pošta Ru tjaška Slatina. q17 Za Birmo! Blago, obleke .-seh vrst kupite najugodneje v trgovini Franc Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. Oglejte si zalogo! Nakup jaic, masla, putra, zabele, suhih gob ter vseh poljskih pridelkov. 803 Iščem kuharico, ki pospravlja tudi sobe. Heričko, Maribor, Tattenbachova 6. 899 Strokovnjaški viničar z najmanj 4 delavskimi močmi se sprejme za prihodnje viničarsko leto na dobro vini čari jo v Ložan-skem vrhu pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ponudbe opremljene s spričevali o sposobnosti na naslov poštni predal štev. 9 Ormož. 904 Pošteno zdravo dekle kot vajenko v trgovini iščem za takoj. Prednost ima ona, ki bi pomagala v kuhinji. Oskrba prosta. Ivana Nagode, trgovka, Ziče, p. Loče. 910 Učenca, pridnega in poštenega za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme takoj Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 15. 903 Učenca za mesarsko in prekajevalsko obrt takoj sprejmem. Franc Grobu šek, mesar in prekajeva-lec, Brežice. 911 Sprejme se takoj pod dobrimi pogoji kravar (švaj-cer) s 3 delavskimi močmi, ki znajo dobro dojiti, v graščini Slivnica pri Mariboru. 908 Dr. O. L: 11 ČBNI KEß PEI HBAST0VCU. Zgodovinska povest. »Nikdar, ne poznam več svojega sina, ki se je sam zavrgel, tisti ženski pa moje maščevanje.« »Mati,« vzklikne bolestno sin, »ne izzivajte božje kazni, grešite proti človeškim pravicam!« »Proč izpred mojih oči, bodi proklet sin — smrt zapeljivki Agati!« Rezko so odmevale te usodepolne besede po prostorni dvorani in bilo je, kakor bi jeknilo od visokih sten bolestno, tajnostno in grozeče, kakor bi hötel reči drugi strašni glas: — Tvoje prokletstvo odloči tudi tvojo usodo. Jezno sfe je obrnila graščakinja, ne da bi se še z enim pogledom obrnila na dvojega sina, ki je v največji tugi in bolesti stopil za materjo in jo prosil, da bi preklicala to prokletstvo in grožnjo. A razjarjena graščakinja je zginila že skoz visoka vrata in jih zaprla z močnim treskom. Mladi Herberstein je ostal sam v dvorani. Bilo mu je, kakor bi se vse sukalo okoli njega, še so zvenele besede — bodi proklet — smrt Agati — j v njegovih ušesih! Prijel se je za prsi in se sesedel na stol, kjer je ostal dalje časa in obupne misli so se porajale v njegovi duši. .. »Tako je tedaj slovo od moje matere, s pro-kletstvom grem v divji boj — sedaj mi bo veselje se meriti s sovražnikom, čuvala me boš pa ti, moja čista Agata — moja žena in tvoja nedolžna molitev mi odvzame vso prokletstvo, vrnem se zopet v tvoj mili objem, vse pretrpim zaradi tebe — moj angelj, saj ti si moja sreča.« In kakor na novo poživljen se naglo dvigne, pogleda še enkrat na vrata, za katerimi je zginilž, njegova mati, nato pa zapusti v naglih korakih sobano in se poda v svoje prostore. Temni oblaki so se zbirali nad Pohorjem in od daleč se je že slišalo votlo gromenje. Na dvorišču hrastovškega grada so stali trije osedlani konji opremljeni s prtljago. Pri njih sta stala dva hlapca, ki sta krotila bistre vrance, ki so bili že nemirni. Zdajci se slišijo koraki po stopnicah, na dvorišče je stopil Friderik Herberstein v polni vojaški opremi. Trdno je stopal, a v obrazu je bil bled. llHIllllllim1"1"'! HP QJ ■ M Pon MO B a ü a M M ja rt ia • „jiS 0 C «a ■o ®r g — o k .S o . * — ► 8 • zjüs'g ■g s-s s g O -rt <9 Ä 1 . s 2 5 o a r. 2 a — e — ^ ■o ~ O M • _ s -a a Vaš denar ima pri men! večjo vrednost! VI kopit« pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom ln pretehtajte sami resničnost gornje trditve! Kolarič Franc, trgovina, APAČE 668 Važno za hmeljarje Mnion Juf*c8| P t o] ^ tovarna za žveplene izdelke ^ Ustanovljena 1860 Ustanovljena 1860 izdeluje žveplene apnene brozge Marka »ZVEZDA«. Glasom poročila Saazer Hmeljarskega lista št. 29 od 21. julija 1928 najbolj sigurno odvračilno sredstvo proti tako uničujočem rdečem pajku. 906 Cunje, staro Železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojafike odpadke kupim in plačam najbolj&e A. Arbeiter, Marlber, Dravska ul. 10. ličsm stalne nabiralce in nakupovalce. 666 Javorov in hrastov les dobro posušen, vsakega do 2 m3, kupim takoj. — Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja pod »J. K.«. _909 Velika prodajalna na prodaj takoj z nepremičninami in vso zalogo v Gornji Radgoni. Interesenti, ki hočejo podrobnih podatkov, naj pošljejo naslov na upravo lista. 893 Kupim veverico samico. Dr. Janko Dernovšek, pri-marij, Orožnova ulica 2, Maribor. 913 Kralj: Dvorski Dobavitelj Petar J. Miovič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6, priporoča najbolj učinkujoče sredstvo »Conchynol« za pobijanje oidija, kise ljaka in trtnega zavijača ter »Hmelin« za pokonča vanje vseh živalskih škod ljivcev na hmelju. 850 □□arimnDnanonann^ Denar naložite najboljše in najsigurnejše pri Južnoštajerski hranilnici v Celju § v lastni hiši Cankarjeva ul. št. 11, nasproti pošte — popularno varni zavcd. ^ Ustanovljen leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, g Šoštanj in Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni □ zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelo ugodnimi pogoji. 8 Q Češko sukno Drl tvrdki kupite najceneje iflK-bOI samo Glavni trg 9 OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO 557 Vreče za hmelj pro m od Din 7.50 naprej kakor tudi veliko izbiro vsakovrstnega stofa v brezkonkuren-čnih cenah priporoča manufakturna veletrgovina ANTON MACUN Gosposka ul. 10 - Maribor - Gosposka ul. 10 912 Zahvala. Za obilne dokaze sočustvovanja ob nepri čakovani smrti naše nad vse priljubljene prerano preminule soproge, ozir. matere Antonije Božnik se vsem najiskrenejše zahvaljujemo, ki so rajno spremljali na njeni zadnji poti, zlasti sorodnikom, pevskemu zboru za žalostinko ob grobu, darovalcem vencev in še posebno udeležencem njene zadnje poti iz njene roj-.stne župnije. Ohranite pokojnico v blagem spominu! Dobrna, dne 29. julija 1928. Globoko žalujoči mož 914 Martin Božnik in otroci. Sidor oglašuje, i a napreduje! Krenil je proti kapelici, v kateri se je pomudil nekaj časa. Resno in tiho je zapustil svetišče ter se podal h konjem. Zasedel je svojega vranca, velel isto svojima hlapcema, se ozrl še enkrat nazaj v smeri, kjer je bivala njegova mati, a okna dotičnih prostorov so bila zastrta. Na dvorišču se je zbralo nekaj služinčadi, kolikor je je bilo ravno čloma. Stali so žalostni v dostojni bližini, saj imeli so mladega gospoda radi, ker bil jim je dober in z vsakim pravičen. Grajski vratar je odprl močna vrata in spustil most za prost odhod. Ponižno je snel svojo čepico in se poklonil mlademu gospodu. Herberstein se je nasmehljal in stisnil roko zvestemu vratarju, ki se je začudil, ko je začutil v njej srebrnjak. »O dober gospod so, da bi le kmalu prevzeli povelje čez celo graščino, potem bo mogoče boljše, ker ženske imajo svoje muhe.« In gledal je za vitkim jezdecem, ki je jezdil navzdol po poti v smeri proti Mariboru, njemu sta sledila oba hlapca. Ko bi se ogledal, bi zapazil v oknu prikrit obraz, ki se je škodoželjno smejal — bil je grajski oskrbnik Trenak. Urno je jezdil Herberstein s svojima hlapcema dalje; na bregu, od koder se vidijo še hribčki Spodnje Voličine nad Sv. Rupertom, se je še enkrat ozrl. Gledal je nepremično na eno mesto, kakor bi hotel videti še enkrat svojo Agato, ki jo je tako težko zapustil in to tem bolj, ko je danes pri slovesu svoje matere spoznal, kako jo ta sovraži. Naglo je zasukal konja in v hitrem diru so zginili grad Hrastovec in domači hribčeki jezdecem izpred oči. Drugi dan so došli v Gradec, kjer se je zbirala vojska za odhod na Ogrsko. Čakali so še na dohod vojaške pomoči iz Koroške. Ko so ti došli, so odrinili proti Kaniži. — Po nesrečni bitki pri Nikopolju leta 1396 so udrli Turki prvokrat tudi na Štajersko ter ople-nili Ptuj in okolico. Od tega časa pa do leta 1532 so bili potem šestnajstkrat v teh krajih. Seveda so trgali tudi kos za kosom od Ogrske in Slavonije ter Hrvatske. Prišlo je tako daleč, da je pridrvel sultan Soliman leta 1529 z ogromno armado pred Dunaj. Sklepale so se mirovne pogodbe, ki pa niso bile nobene trajne vrednosti. Krvoločnemu Turku se je skominilo po teh rodovitnih krajih in je delal vedno nove vpade, tako da ni bilo prav za prav nobenega miru. Ob turški meji je stala močna avstrijska m — *rt w s=0 <0 +J __V) o. =3 Ct ¿C <3> Cto »S C ° — " rt = Cfl M O •p«) n <2 > N> L-i o "S 0J £ c« g 3 C ž* 05 — o si "25 Gruiova pri Sv. Patru niže Maribora. Tu kaj se je poročil veleposestnik g. Maks Da-rniš z gdč. Jožefo Lovrenčič od Sv. Lenarta v Slov. gor. Na gostiji so darežljivi gostje nabrali za tukajšnji orlovski odsek 150 Dia. Bog plačaj vsem darovalcem! Novoporočen-cema pa obilo sreče in božjega blagoslovu ! — V »Slovenskem Gospodarju« kaj radi čitamo zgodovinsko povest »Črni križ pri Hrastovcu«, ker nam je dotični grad dobro poznan. Vsakdo lahko iz tega pozna, kakšni so bili nekdaj grofje in graščaki, ko so pač imeli vso oblast in vse pravice v rokah. Sv. Trojica v Slov. gor. Dekliški jubilejni shod v nedeljo dne 15. julija je tukaj zbral veliko število deklet. V procesijah so prihitele od Sv. Ane, Sv..Benedikta, od Negove, Sv. Antona, Sv. Andraža ter od Sv. Jurija ob Ščavnici, v manjših četah od Marije Snežne, od Sv. Jurija v Slov. gor, od Sv. Lovrenca v Slov. gor. in še od drugod. Naša romarska cerkev je bila natlačeno polna. V navdušeni pridigi je mil. g. kanonik Časi razložil prelepe nauke, ki jih dajeta dekletom škofijski in lurški jubilej in je na to daroval najsv. daritev. Po službi božji otvo-ri za naše organizacije goreči in delavni gvardijan P. Dionizij Dušej dekliško zborovanje in izbrana predsednica Amalija Klobasa od Sv. Benedikta razloži mladenkam namen in pomen jubilejnega shoda. Slav nostna govornica, g. Marija Štupca iz Maribora v enournem v srce segajočem govoru opiše glavne dekliške čednosti. Nadaljnje zborovanje je bilo posvečeno proslavi lur-škega in škofijskega jubileja ter krščanski prosveti. Govornice so podale veliko lepih misli in zelo navdušile svoje tovaršice. Nad dve uri je trajalo živahno zborovanje, ki so ga poživljale Marijine in Slomškove pesmi. Zaključila ga je predsednica z iskreno zahvalo vsem sodelavkam. Naj lepi nauki shoda v srcih in v življenju naših deklet obrode stotere sadove! Pri večernicah še poda mladenkam ravnatelj 3. reda, P. Elekt llamler kaj primernih naukov v slovo in kanonik Časi opravi slovesne večernice. Mladenke v procesijah nato odhite na svoje domove, domače pa napolnijo dvorano, v kateri se je sedaj, kot že zjutraj, vršila ski-optična predstava lurških čudežev. Razlagala jih je zanimivo g. Mar. Štupca. Dekliški shod je dosegel svoj namen. Za obilni trud škofijskemu voditelju dekliških zvez pa iskreno kličemo: Bog plati in Marija Mati! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 22. julija so imeli kmetijci sklican shod, ki bi se imel vršiti v gostilni Jurija Miki. Pa kaj mislite, dragi bralci, kdo je prišel na ta shod? Ena vsem poznana oseba iz Zagorec, druga iz Dragoviča in tretja od Sv. Andraža v Slov. gor., sedaj pa so bili vsi. Ogromno število, kaj ne? Kje pa jih je več? Saj ima naša fa-ra okrog 1000 volilcev! Vsi drugi so pametni možje in fantje, zjedinjeni v taboru SLS ter se krnetijcev ogibljejo. Sv. Ožbalt ob Dravi. Tudi osmina sv. Ož balta, farnega patrona, se bo letos izvenred-no kot »jubilejna« osmina slovesno in svečano obhajala. Več sv. maš se bo služilo s slavnostno misijonsko pridigo. Začetek ob 8. uri. Ob desetih pa se bo vila ob sviranju domače godbe procesija na novo državno cesto, ki se bo poleg nove Lampretove kapele ter novega Lampretovega križa slovesno blagoslovila z vozi vred. Gotovo re dek ter pomemben slučaj. Ob enem bosta blagoslovljena tudi lično in okusno popravljena farna romarska cerkev in župnišče. Avstrijskim romarjem bo odprta meja obe-krati: dne 5. in dne 12. avgusta. Sv. Peter pod Sv. gorami. Redki jubilej obhaja letos procesija od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Že skozi 150 let prihaja ta procesija na Sveto goro. Ta jubilej bodemo letos proslavili z vso slovesnostjo. Spored slovesnosti se bode oznanil dne 4. avgusta zvečer pri slovesnih litanijah. Prijatelji Sv. gore vabljeni na to izredno slavnost, obenem si boste pa lahko tudi ogledali novo streho tega tako dragega nam svetišča. Sv. Lovrenc na Pohorju. Tvrdka »Singer šivalni stroji Bourne in Co.«, podružnica v Mariboru, je priredila v prostorih g. Novak 14dnevni brezplačni učni tečaj za šivanje in umetno vezenje. Udeležilo se je tega tečaja 20 učenk iz trga in bližnje okolice. Poučevala so se vsa tehnična in moderna dela na tako razumljiv način, da so učenke že po osmih dneh delale popolnoma samostojno. Zlasti pa pozdravljamo najnovejši način modernega in jednostavnega krojenja, ki pomeni v našem gospodinjstvu nekaj nenadomestljivega. Zahvaljujemo se imenovani tvrdki za njeno požrtvovalno delo in želimo, da se podoben učni tečaj prav kmalu zopet napravi! Sv. Duh na Ostrem vrhu. Podpisani odbor organizacije SLS pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ter klub občinskih odbornikov S'.S občine Gradišče je v svoji seji dne 22. ji: ija 1928 sklenil sledečo resolucijo: 1. Vsi člani odbora, kakor tudi organizacije SLS, protestiramo z načelnikom Krampi Ivanom na čelu proti ogabnemu SDS tisku ter so- glasno sklenemo, da odklonemo vsak SDS časopis, če ga tudi zastonj pošiljajo, kakor je navada pri SDS. 2. Vsi odborniki sklenemo, da gremo na delo, da odstranimo vse nasprotno časopisje iz naših poštenih slo venskih kmečkih hiš, tako da bo izginili! »Domovina« in »Jutro« popolnoma od nas. 3. Vsi sklenemo, da ne bomo posečali lokalov, kjer se čita ali prodaja »Domovina« in »Jutro«, ali kjer je sploh kakšen član SDS. 4. Skušali bomo odvrniti od SDS in k nam pridobiti vse poštene Slovence našega kra ja. 5. Tudi na dan kakšnih volitev bomo zastavili vse svoje moči, da bo vse na volitvah in da bodo oddali svoje glasove za SLS in s tem dali zadoščenje našemu priljubljenemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu. 6. Obsojamo, da je SDS tisk najbolj ogaben v Jugoslaviji, 7. Vsi smo užaljeni, da SDS časopisje napada delavnega in poštenega voditelja Slovencev g. dr. Antona Korošca. 8. Mi damo g. dr. Korošcu zadoščenje, ker ga nasprotniki nočejo dati. 9. Bog živi g. dr. Anton Korošca, da bi nas vodil in delal za nas še veliko let in da bi tudi nas kedaj obiskal. Št. Vid pri Planini. Prvič, odkar so peli novo sv. mašo, se zberejo v domači župniji sv. Vida gospodje: a) iz občine Loke: 1. Mil. gospod Franc Tovornik, arhidijakon in dekan v Konjicah; 2. Franc Jazbinšek, župnik pri Sv. Trojici v Halozah; 3. Konrad šeško. župnik pri Sv. Ani na Krembergu; b) iz občine Planinska vas: 4. Vid Pavlic, župnik na Remšniku; 5. Vinko Kolman. kaplan v Solčavi: c) iz občine Št. Vid: 6. Ivan Zako-šek, župnik v Venčeslu; 7. Luskar Anton, duhovnik salezijanec; 8. Špan Franc, duh. salezijanec; 9. Špan Jože, duhovnik salezi-jaiiec. Leta 1920 je umrl kot župnik v Ko-strivnici g. Ivan Luskar. V bogoslovju je še Alojz Luskar. Sestanka se udeleži tudi g. Ivo Gračnar, ravnatelj oblastnih uradov v Mariboru, domačin iz Lok. »Kladje, Loke in Podvine, kličejo nas na višine; Brdo, Vrh in Podpeče, duhovnikov se vesele.« Šmartno ob Pakl. Vsled nezaslišanih napadov v liberalnih časopisih na našega voditelja g. dr. Anton Korošca je tudi tukaj nekaj naročnikov odpovedalo »Jutro«. Tako je prav! Vsak, ki še ima količkaj poštenja, naj se sramuje imeti pod svojo streho takšne liste- ki dan za dnevom smešijo vse. kar je krščanskega. — Preteklo nedeljo je prišel neki gospod z celo svojo rodbino iz Celja in naročal tukaj v eni gostilni kosilo za celo rodbino. Ko pa je videl, da se v tej gostilni šopiri »Jutro«, je kosilo takoj od- trdnjava Kaniža. Bila je velike važnosti, kajti, ako je ta prišla Turkom v roke, imeli bi prosto pot pohoda daleč na Štajersko. Zato pa so postavili v njo močno posadko in jo tudi preskrbeli z vsem potrebnim, da bi mogli oblegani tudi dalje časa kljubovati Turkom, dokler ne pride pomoč. Poveljnik trdnjave je bil od leta 1598 koroški rojak Jurij Paradeiser. Bil je hraber častnik, ne-vpogljiv, železnih živcev, ki se ni ustrašil nobene nevarnosti. Nadvojvoda je tudi uvaževal te lastnosti in mu poveril poverljništvo tako važne trdnjave. Turški poveljniki so tudi uvideli važnost zavzetja te trdnjave, zato so poskusili vse, da dobijo čimpreje trdnjavo v svoje roke. Pripravljali so se vestno, da se jim napad ne ponesreči. Poveljnik Paradeiser že pred prihodom turških čet ni imel sreče. Turški ujetniki so podtaknili na mestu, kjer je bilo največ vojnega blaga, ogenj, kar je povzročilo mnogo škode; nič ni pomagalo, če so zločince spravili na drugi svet, storjena škoda se ni mogla dati tako hitro popraviti. Poveljnik Paradeiser je uvidel, da more le močno obzidje kljubovati sovražniku, zato je obrnil vso pozornost na to, a tudi tu ni imel sreče. Delavci, vznevoljeni vsled slabe hrane, deloma podkup- ljeni, so zidali tako površno, da se je del obrambnega zidovja podrl, ostali pa je vsled hudih nalivov razpadel. Poveljnik Paradeiser je sedaj še podvojil svojo skrb za močno obrambo, a bilo je že prepozno. Med vojaki so se že pojavljali upori, deloma ker se mezda ni redno izplačevala, deloma, ker so vohuni netili razpor. Tako so bila Turkom tla za napad pripravljena. Po svojih ogleduhih so bili o vsem pod-učeni, zbirala so se vedno večja krdela za napad. Turki so se že čisto približali trdnjavi. Brzi seli, odposlani od poveljnika Paradei-serja, so to tudi poročali na merodajnih mestih na Dunaju; z mrzlično naglico so vsled tega zbirali vojaštvo in kar je bilo potrebnega, da se odbije sovražni napad. Tako je zbral vojvoda Mercoeur, poveljnik cesarskih čet, precejšnje število vojakov in odrinil proti Kaniži, da pride ogroženemu Paradei-serju na pomoč. Mladi Herberstein je našel dosti znancev iz plemskih krogov, ki so sprejeli drugače veselega in ljubeznivega prijatelja z veseljem. In to mu je prišlo ravno prav. Dospeli so do trdnjave Kaniža. 3 > C "Ö o a X o «OJ3 > dJ =» s rt . I 43 "O 0} .S rt CD tO rt ■a .2» o -S, O. B o O __rt rt ~ c >-rt « £ rt .„ N rt »J* ßZ «"H c a> > rt Ü C/5 Cu pcrvedal in odšel. Tako naj vsak stori! — V naii župniji imamo sledeče gostilne, ki nimajo liberalnega časopisja, ampak samo poštene časopise: Franc Rogl, Šmartno; M. Steblovnik, Podgora; Ivan Letonja, Veliki vrh; Marija Korošec, Gornje; Franc šošter, Slatine. Te toplo priporočamo našim somišljenikom! Če se bo pa še kateri poboljšal in opustil liberalne časnike, bomo pa seve poročali. Ob priložnosti si bodemo ogledali tudi trgovce in obrtnike. Velenje. Dne 20. julija ob pol desetih zvečer, je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju mizarskega mojstra g. Majcena v Velenju. Poslopje stoji sredi trga in bi bil požar radi suše in pomanjkanja vode lahko postal usoden za celi trg, da se ni posrečilo našemu vrlemu domačemu gasilnemu društvu po težkem trudu, požar o-mejiti. V rekordnem času je prihitelo z motorno in ročno brizgalno na požarišče ter tako naglo in spretno omejilo požar, da sosednjim gasilnim društvom, ki so takoj prihitela na pomoč, ni bilo več treba stopiti v akcijo. — Dne 19. avgusta t. 1. slavi velenjsko gasilno društvo tridesetletnico svojega obstoja. Pri tej priliki se bode blagoslovila nova motorna brizgalna in se vrši izlet šo-štanjskega gasilnega okrožja v Velenje. Ker je slavlje zamišljeno v velikem obsegu na prostem, se uljudno zaprošajo vsa v poštev prihajajoča društva, da za ta dan ne prirejajo lastnih slavnosti, ampak s svojo polno udeležbo pripomorejo k čim lepšem uspehu gasilskega slavlja v Velenju. Organistovske zadeve. Tajništvu Društva organistov vedno prihajajo pisma z raznimi vpra-šnji in prošnjami za nasvete. Malo-kateri pa priloži znamko za odgovor. Vsled tega ima društvo velike izdatke za poštnino. Na odborovi seji dne 25. julija t. 1. se je sklenilo, da se v bodoče sploh ne bo odgvarjalo orga-nistom, ki niso člani našega društva, ter tudi ne taistim, ki so članarino dolžni dalje kakor eno leto. Članarino člani plačujejo silno neredno. V mescu marcu smo opominjali 32 članov, ki so dolžni zaostale članarine skupno 1652 Din. Denar je poslalo še le komaj 5 članov. Sedaj prejme opomine zopet 80 drugih članov. Vsled sklepa odborove seje se bodo vsi, ki do novega leta članarine ne poravnajo, iz društva izključili in se bodo imena teh objavila v »Slovenskem Gospodarju«. Članarina 2 dinarjev mesečno je tako nizka, da jo zmore gotovo vsak. Tu ne velja prav noben izgovor. Red mora biti povsod. Kako pa naj društvo deluje, če ne dobi denarja niti za poštnino! Torej, orga-nisti, zavedajte se, da imate napram društvu tudi dolžnosti, ne samo — pravice! Na drobno! Na debelo ! Zeleznina Anton Brenčič v Ptuj-u priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih potrebščin 806 ter vsakovrstno orodje za obrt. Ugodne cene. Točna postrežba. Razpis. Razpisuje se zniževalna licitacija za zidarsko, pleskarsko in kleparsko delo pri popravilu cerkve, župnišča in mežnarije v Laporju na dan 12. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne na licu mesta. Vsa popravila so preračunana na okroglo 60.000 Din. Proračuni z natančnim opisom nameravanih popravil so na vpogled v župnijski pisarni v Laporju. Csrkveno-konkurenčni odbor v Laporju. 897 tfupim lepi čisti ječmen brez ljuljke, po najvišji dnevni ceni. Izdelovanje sladne kave Viktor Jarc, Maribor, Lajtersberg 79. «31 Pozor, zastopniki, srečke na odplačilo! Povsem nove najvišje providbe! Pišite v lastnem interesu pod šifro »Beskonkurenč-na zarada 367-13 na In-terreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. 851 Pridno in pošteno dekle želi vstopiti takoj v večjo gostilniško obrt radi na-učenja kuhanja, proti majhni plači. Naslov je poslati v upravo lista. 877 BRUSNICE ponudite Podravski industriji sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeve nli-cn (. 782 j Pa kako naj bo drugače, ko mi Je ura ca nič! Varuj >e take usode in kupi aebi uro pri tej strokovno nrarski tvrdki. katera ima r Švici lastno trornico ar in zato edina prodaja lahko prave Švicarske are skoro PO IZVIRNIH TOVARNIŠKIH CENAH, Repno uro št. 100 Anker-Remontoir-Roakopt dobite za samih 49 Din 60 par, budilko it. 105 t zanesljivim Svičarekim Ankerovim strojem s triletnim jamstvom ea 64 Din dO p. Suttnerjeve ure z zaščitno marko IKO. OMIKO in AXO, katere uživajo svetovni glas, dobite lahko v različnih cenah in sicer zlate, srebrn» io nikiaste. — Večina slik teh ur, ur-zapestnio. verižic, prstanov, uhanov, in vse ostale zlate in srebrne predmete kakor tudi koristne darove ta praktične predmete za dnevno uporabo najdete v velikem praktično krasnem ilustriranem ceniku, kateri se na željo pošlje brezplačno vsakemu. kateri ga 78 h Leva pri SVETOVNI HIŠI UB, H. 80TTNER, LJUBLJANA št. 993 Iščem več ključavničarskih vajencev. Prednost imajo tisti kmečki sinovi z šolsko izobrazbo, ki so se že učili kovinarske o-_ hrti. Natančna pojasnila j dam sam pri predstavi u-| čenča. Ivan Klemenak, ključavničar, Mozirje. 885 Ostrožnice ali robidnice prodaste pri Podravski Industriji sadnih Izdelkov, Uaribsr, Trubarjeve ulica I, 751 Bil je že skrajni čas. Turške čete so že skoraj od vseh strani obkolile trdnjavo, da je bil hrabri poveljnik skoraj do cela odrezan od cesarskih čet. Turki so ostrmeli, ko so videli, da je došla pomoč. Vnel se je v kratkem ljut boj. Oblegani so napravili napad na Turke skupno s četami vojvode Mercoeur, da je odnesel sovražnik krvave glave. Mladi Herberstein se je boril kakor lev, vsa žalost in tuga je našla uteho v divjem boju, ni se zmenil za žvižganje krogel, ne za ljute napade s sulicami in meči. Kjer je bila nevarnost največja, tam je bil v sredini in dostikrat se je posrečilo le njegovemu hrabremu napadu in njegovi vztrajnosti in pogumnosti, da je bil napad odbit. Poveljnik Mercoeur je bil izvanredno zadovoljen z mladim graščakom in ga je tudi javno pohvalil in odlikoval. A tudi Mercoeur ni imel sreče. Razdrapane tedanje razmere so povzročile, da poveljnik ni dobil potrebnih sredstev, ne streliva, ne živeža, ne denarja. Zraven tega je nastalo še slabo vreme, tudi bolezni so se pojavile med vojaki. Poveljnik pomožnih čet je uvidel, da ne more vstrajati dalje, vsled česar se je odločil, da se umakne s svojimi četami proti Dunaju, ker vojaki so postajali vedno bolj predrzni in že ni bilo skoraj nobene pokorščine. Hrabrega Ilerbersteina je navdalo z veliko žalostjo, ni se mogel odločiti, nastopiti sramotno pot umika, če tudi bi mu drugače to bilo ljubo. A njegovo duševno razpoloženje je bilo tako, da se še ni maral vrniti prej, dokler si ni pridobil v boju slave in pozabil vse, kar mu je prizadjala mati. Tako je mislil, da najlažje zaceli rana, mine čas, mine tudi vsa bol. Vedel je, da se nahaja Agata v dobrih rokah svojega očeta in se ji ni treba bati nobene nevarnosti. Zato se je odločil, da se umakne v trdnjavo in pomaga poveljniku Paradeiser, ki se je prav srčno razveselil hrabrega viteza. Z Herbersteinom sta šla tudi oba hlapca, ki sta spremljala graščaka. Ta korak pa je postal za Friderika ilerbersteina in njegovo Agato usodepoln. Dalje bo sledilo. Agitirajte za 81 ov.Gospodarja } Z a mS oŠ £5 «s SJ5 22 Ji S* * ■-t: ■ V;' * 1 " v. \ t 4 - i % - ■ V ■ I Dolga pota brez utrujenosti. Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan Često mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega Za utrudljivo telo so Palma kaučuk-pete dobrota Palma-pete so trajnejše kot najboljše usnjel cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo 395 Ženski in otroški čevlji postanejo vsled Palma kaučuk-peta elegantni, toda za to ni nikakih višjih stroškov Iiifif ped za železnice in avtobus-proge Slovenije, veljaven od 15. maja 1928, se dobi v Tisk rni sv. Cirila v Ma riboru. — Cena komadu 2 Din. Denai* naložite iasc* najboljše ln najvarnejše pri SpodnjeStajerski ljudski posojilnici v Mariboru Stolna ulica 6 * r. LID.L Stolna ulica 6 ü Obrestuje hranilne vloge i§| brez odpovedi po 6°/o na trimesečne odpovedi po 8ü/o Največja izbira vsakovrstne svile že od Din 24-- naprej 84 se dobi pri l TRPINU Maribor, Glavni trg 1? Borovnice plačuje najbolje Podrav-ska Industrija sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica •. 718 „SALONIT" g Ia. azbest — cementni^'— škrilj WajboljSi materija! za pokrivanje streh anonimno društvo za cement portland (Tvornlca v Solinu pri Splitu) t n Kovaški učenec se takoj sprejme pri Francu Ivan-čiču, kovaškem mojstru v Ljutomeru. 891 Mizarski pomočnik se takoj sprejme. Hrana in sta novanje v hiši. Naslov: Franc Gselman, mizarski mojster, Orehova vas 43, Slivnica pri Mariboru. 890 Hišu je in temnorudaee ininji prodaste najbolje pri Po-dravski Industriji sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeva «lica I. 711 Mlado lice s? lahko očuvate do kasne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. Mladeniško svežino treba čuvati, dokler ne mine. Rabita za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las: I. FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO POMADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ona Vam ižgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajedav-ci in drugi vsakovrstni nedostatki kože. H. FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LASI, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast. Za poskus 2 lončiča ene ali po 1 lončič od vsake Elsapomade z o-motom in poštnino vred za 38 Din. III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo le parfimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preiskušane, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v VaSo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladeniško sveže. IV. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE so: Elsa lilijino mlečno milo Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerin milo Elsa boraks milo Elsa katranovo (iam- pon) milo Elsa milo za brijanje. Poiskusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugega mila! Za poskus 5 komadov Elsa-mila z omotom in poštnino vred 52 Din. V Vašem lastnem interesu je, da prej ker plačate po povzetju ra 10.— Din več. ete denar ma-poštnih stroškov Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. •rov 01015323232323535353480002482353534823015348232323534800020201010202010002232323020202535300000100012353484848482323484853235348535353 0201000201000100010253010201000200015300020202010100100201000200000102000909080302010101050502010100020201010000010100000002010100000208 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let jEIJSU % V Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) MESTNA 1 J Prihrankom rojakov v Ama-rlki, donarjn nedoletnlh, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam eerkvonoga ln občinskega denarja posveča posebno Illlllllllllllllllllllllllllllli pažnjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje t vsem premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrest-ni meri. — Vse prošnjo rešuje brezplačno. m mmm Do sedaj na/cene/ša tvrdka v državil Stilambie: Melnel *f IMeroltt Tovarna glasbil, gramofonov ln harmonik. R. LORGER, MARIBOR, ŠT. 106-A. Violino od Din 95— d. Ročne harmonike od 85.— Tambnrlce od Din 98.— d. Gramofoni od 345.—. Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno. 7SI Maline kupuje po najvišji eenl Podravska Industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva nllea >. 760 Kmetje zamenjate in pre-šate najbolje v tovarni bučnega olja L HocMller t Mariboru Pod mostom 7, desni breg 828 rriritinnnnincDcrincinniiiinDcicinoaDi] Zadružna gospodarska banka d.d. Podružnica Maribor aw«iwtti*iiia<»jwnniwHm»tj<>i V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta t, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkalantnejo. — Najvišje obrosto-vanje vlog na vknjižbe ln v tekočem računu. 12 Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije. ■[^■□iUiUIJilJiUiUiLJBL^LMLJiLgUaLALIS Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj Koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu. NOVO! NOVO! predmeti: trgovski zemljepis, lepopisje, slovenska stenografija, nemška stenografija, strojepisje, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, italjanščina (neobvez. predmet). Učni enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovska korespondenca in kontoma dela, trgovinstvo in menično pravo, blagoznanstvo, Začetek dne 3. septembra 1928. Prospekti in vpisovanja pri tvrdki Ant. Rad. Leg t ct Co., Maribor, SLOVENSKA UL. 7, telefon 103. UVAŽUJTE! Opozarja se posebno na to, da je trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno koncesijoniran. Imenovani tečaj se torej ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk«, kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo torej državno vrednost. 901 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri LJUDSKI POSOJILNICI UM REGISTROV ANI ZADRUGI Z NEOMEJENO ZAVEZO v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije .........................................................................„ , , , .. " . . . .«illlillillllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllilllllu. stanje hranilnih vlog nad Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov- ^.„„t.i,! „„..^„¡1,1 Din 60,000.000. - Posojila ——---:-!-7TTTT--KmetSKl posestniki, na vknjižbo, poroštvo ter sestmkov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega Ljudska posojilnica jeVaš zastavo^pod^najugodnej- jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene zavod. Poslužujte se ga! ^Illlllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllil* ""~~'""""~~~~~~—————— ....................................................mu- Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik .Tanuš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.