co va^EKipa WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIV - APRIL 2013 - ST. 4 POZOH GRADBIŠČE! praktikum V povezavi s 6. členom Odloka o občinskih cestah občini Logatec (Logaške novice, št. 7-8/12) župan Občine izdajam P o Z I v K ODDAJI PREDLOGOV ZA KATEGORIZACIJO CEST V OBČINI LOGATEC KOMUNALNI PRISPEVEK Vse zainteresirane poslovne subjekte in širšo javnost (posameznike, institucije, krajevne skupnosti, društva, gospodarske subjekte, idr.) pozivam, da svoje predloge za kategorizacijo cest in spremembo obstoječe kategorizacije cest v občini Logatec posredujejo Občini Logatec najkasneje do 30. 6. 2013. Zasebni dovozi do hiš se praviloma ne kategorizirajo. Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih kategoriziranih cest se, skladno z 14. členom Odloka o občinskih cestah občini Logatec (Logaške novice, št. 7-8/12), zagotavljajo v proračunu občine. Občina Logatec je obvezana, da na kategoriziranih cestah izvaja redno vzdrževanje javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba in obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Pobude lahko posredujete v pisni obliki na naslov Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, ali po elektronski pošti na naslov obcina.logatec@logatec.si. Za bodočo razvojno usmeritev občine so najpomembnejša mnenja, potrebe in želje občanov, ki jim želimo slediti. Zato bomo vaša mnenja, pobude oziroma želje, pa naj bodo še tako nenavadne, podrobno preučili ter skladno z državnim pravilnikom ovrednotili. O tem ali pobuda izpolnjuje merila in kriterije za nadaljnjo obravnavo vas bomo obvestili. Pobude naj bodo dobro obrazložene. Minimalni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kategorizirana cesta so: zemljišče v lasti Občine Logatec oziroma javno dobro, širina cestišča 2,5 m z razširitvami za izogibanje vozil, utrjeno vozišče, izkazan javni interes. Številka: 371-37/2013-1 Datum: 4. 3. 2013 Berto Menard, l.r. Župan obvestilo zavezancem za plačilo komunalnega prispevka Občina Logatec je prejela vsebino dopisa, ki so ga na krajane Gornjega Logatca naslovili Jana Jerina, Ladislava Tomazin in Dominik Murn, katerega vsebina je polna napačnih informacij. Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka so slednjega dolžni plačati, če razpolagajo z dokončno in izvršljivo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, in sicer za znesek, kot se glasi na plačilnem nalogu. Občina Logatec je že z okoliščino možnosti plačevanja na obroke omogočila zavezancem bistveno lažjo finančno obremenitev. Občina Logatec pa se zaveda, da je zaradi recesije, ki je pustila globoke posledice tudi za naše občanke in občane, slednje privedla tudi v težke finančne situacije. Iz tega razloga seznanjamo vse občane, ki imajo težave pri plačilu mesečnih plačilnih nalogov, da se slednji zglasijo na Občini. Če zavezanec za plačilo komunalnega prispevka slednjega ne bo plačal, bo Občina Logatec primorana skladno z veljavnimi predpisi predlagati izvršbo na Carinskem uradu Republike Slovenije, ki je pristojen za izvajanje upravnih denarnih izvršb. Vprašanja, ki jih imate v zvezi z odmerami komunalnih prispevkov, naslavljajte na Občino Logatec in ne na podpisnike obvestila, saj je slednja edina merodajna, ki lahko poda pravilne in ne izkrivljene informacije. Ob tem pa še obveščamo tiste zavezance, ki so kljub vloženi pritožbi prejeli položnice, da je prišlo do pomote za katero se opravičujemo, zato položnic do izvršljivosti oz. do vročitve odločbe župana, niste dolžni poravnati. Berto Menard, l.r. Župan praktikum 2-21 sport 22 družba 23-27 kultura 28-30 generacije 31-34 pisma bralcev 35-37 vzgoja 38 kmetijstvo 39 politika 40-43 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Dve preprosti, a plemeniti besedi, prosim in hvala, imata veliko težo. Sta izraz spoštovanja, vljudnosti in topline. Težko ju je opisati, velikokrat še težje izreči. In vendar izražata osnovni odnos do sočloveka. Žal živimo v času, polnem nestrpnosti, negodovanja ter neodgovornih ravnanj, na besedi prosim in hvala pa smo že skoraj pozabili. Ujeti smo v začaranem krogu, polnem želja, in se ne zavedamo, da smo za njihovo uresničenje odgovorni sami. Narediti moramo številne majhne korake za dosego cilja, pri tem pa paziti, da s svojimi ravnanji ne prizadenemo soljudi in narave, ki bo le neokrnjena lahko služila našim zanamcem. Ker je človek družabno bitje, se je že od samega začetka združeval v skupnosti. Življenje je bilo tako lažje in bolj kakovostno. Nato so se postopoma začeli oblikovati poklici, ki so zadovoljevali skupne potrebe. Vsak poklic in delovno mesto mora biti spoštovano, delavci, ki delo vestno in dobro opravljajo, pa nagrajeni vsaj z besedo hvala. Nekateri poklici so vidnejši, zahtevnejši, odgovornejši. Ljudje, ki jih opravljajo, pa bolj izpostavljeni. Slaba luč je velikokrat usmerjena na politike, državne in občinske uslužbence. Skoraj za vsako luknjo v cesti ali slabo splužen pločnik so krivi župan, občinski uslužbenec, komunalni delavci. Velikokrat sem že omenil, da rad delam z ljudmi in za ljudi. Vsakodnevne probleme in težave vas, občanov, skušam s pomočjo občinskih uslužbencev, na podlagi strokovnih mnenj ter v okviru predpisov, rešiti vam v prid. Čeprav se trudimo, ne moremo vedno zadovoljiti vseh želja. Včasih so te celo v nasprotju z veljavnimi predpisi. Pred vami je aprilska številka Logaških novic; v njej dajemo poudarek rubriki praktikum. Ta vsakokrat prinaša zanimive prispevke, nasvete in sporočila občanom, ki jih pripravijo zaposleni v občinski upravi Občine Logatec. Skupaj s svojimi sodelavci želim javnost informirati o projektih in dogajanju v naši občini ter vam tudi na ta način približati naše delo. Vsem zaposlenim v občinski upravi hvala za strokovne prispevke. Želim si, da bi tudi naprej z roko v roki delovali v dobrobit naše skupnosti. Februarja je član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Logatec in dolgoletni policist, Blaž Alič, prejel priznanje za dolgotrajne zasluge na področju prometne preventive in vzgoje v cestnem prometu. Iskrena hvala gre tako tudi vsem, ki skrbijo za prometno preventivo in vzgojo v cestnem prometu, še posebej policistu Blažu Aliču. Pomladni mesec april bo letos zaznamoval tudi referendum o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, kulturo turizem in mladino, ki bo v nedeljo, 14. aprila. Vabim vas, da se volitev udeležite ter glasujete za razvoj in napredek športa, kulture, turizma in delovanja mladih v naši občini. Hvala. Vaš župan, Berto Menard Spoštovani občani in občanke, na naslednjih straneh si lahko preberete vsebino Razglasa, ki je bil 19.3.2013 uradno objavljen na oglasni deski Občine Logatec in uradni spletni strani Občine Logatec. Številka: 042-7/2013-1 Datum: 18. 3. 2013 RAZGLAS Na podlagi 34. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) Občinska volilna komisija objavlja akt o razpisu referenduma in besedilo odloka, o katerem se bo odločalo na naknadnem lokalnem referendumu o Odloku o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec«: A. Besedilo sklepa Občinskega sveta se glasi SKLEP O RAZPISU referenduma O ODLOKU O ustanovitvi javnega ZAvODA »ZAVOD ZA KULTURO, šPORT, TURIZEM IN MLADINO LOGATEC « 1. člen Na podlagi zahteve več kot 5 % volivk in volivcev, ki jo je Občina Logatec prejela, dne 13.2.2013, se razpiše naknadni referendum o Odloku o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec«, ki ga je Občinski svet Občine Logatec sprejel na 16. redni seji, dne 15.11.2012. 2. člen Kot referendumsko območje se določi območje celotne občine Logatec. 3. člen Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec«, ki ga je Občinski svet Občine Logatec sprejel na 16. redni seji, dne 15.11.2012, s katerim se ustanavlja javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec?«. Odgovor: ZA PROTI. 4. člen Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi 4. marec 2013. 5. člen Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 14. aprila 2013. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 042-3/2012-12 Datum: 22.2.2013 (Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 16/13) B. Besedilo odloka, o katerem se odloča na referendumu: ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA »ZAVOD ZA KULTURO, šPORT, TURIZEM IN MLADINO LOGATEC« I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (ustanovitelj) (1) S tem odlokom Občina Logatec s sedežem v Logatcu, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja javni zavod Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec (v nadaljevanju: zavod) za opravljanje kulturne, športne, turistične in mladinske dejavnosti na območju občine Logatec. (2) Ustanoviteljske pravice ustanovitelja izvaja Občinski svet Občine Logatec. 2. člen (pravni okvir) (1) Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in s statutom zavoda. (2) Zavod se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen (ime, sedež in pravni status zavoda) (1) Ime zavoda je: Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec. Sedež zavoda je v Logatcu, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Skrajšano ime zavoda je: Javni zavod Logatec. (2) Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja. 4. člen (nastopanje v pravnem prometu) (1) Zavod je samostojna pravna oseba, ki v pravnem prometu nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun, in je odgovorna za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. (2) Ustanovitelj za obveznosti zavoda odgovarja omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu namenjena za poslovanje in dejavnost zavoda. 5. člen (pečat zavoda) (1) Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 30 mm, v sredini ima grb Občine Logatec, ob zunanjem robu pa je napisano ime zavoda: Zavod za kulturo, šport in turizem Logatec. Ta pečat uporablja zavod v pravnem prometu za potrjevanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, pravnim in fizičnim osebam. (2) Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. Ta pečat uporablja zavod predvsem za potrjevanje finančne, knjigovodske in kadrovske dokumentacije. (3) Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja pečatov ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor zavoda. III. DEJAVNOSTI ZAVODA 6. člen (dejavnosti zavoda) (1) Zavod izvaja dejavnosti na področju kulture, športa, turizma, mladine, otrok, umetnosti, prostega časa, izobraževanja, multimedije, znanosti in starostnikov. (2) Posamezna osnovna področja obsegajo predvsem naslednje dejavnosti: a) Kulturne dejavnosti: - skrb za razvoj kulturnih dejavnosti ter izvajanje kulturnih projektov in programov, - upravljanje z objekti, ki so razglašeni za javno infrastrukturo na področju kulture, ter redno vzdrževanje enot kulturne dediščine, ki so v lasti Občine Logatec, - prireditvena dejavnost, - založniška dejavnost, - varstvo in upravljanje kulturne dediščine, - priprava domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih sestankov, seminarjev in drugih oblik strokovnega sodelovanja ter izobraževanja, - dajanje pojasnil, nasvetov in druge strokovne pomoči fizičnim in pravnim osebam pri spoznavanju, varovanju in zaščiti dediščine ter sodelovanje z imetniki oziroma organi, ki jo hranijo, - upravljanje s stalnimi umetniškimi zbirkami, organizacija in izvedba razstav, - dejavnost muzejev, - prodaja likovnih del, izdelkov domače in umetne obrti, - produkcija in distribucija avdiovizualnih del ter kinematografska dejavnost, - dejavnost izdajanja medijev in - izdajanje občinskega informativnega glasila. b) Športne dejavnosti: - opravljanje in razvoj športnih dejavnosti, zlasti na področju športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov, - upravljanje s športnimi objekti, vključno z oddajanjem prostorov v športnih objektih in usklajevanjem med posameznimi uporabniki, - organiziranje vzdrževanja objektov, delov objektov in naprav, igrišč, opreme in tehnične opreme, ki je v upravljanju zavoda, zagotavljanje delovanja objektov, pripravljanje objektov za vadbo in tekmovanja, skrb za zavarovanje objektov in opreme ter skrb za varnost delovanja objektov in naprav, - dajanje strokovne in organizacijske pomoči na področju športa, - priprava strokovnih gradiv in izvajanje nalog za ustanovitelja s področja dejavnosti športa, - sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine, - načrtovanje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za delo v športu, - spremljanje in analiziranje nalog in razmer na področju športa, - zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu. c) Turistične dejavnosti - zagotavljanje delovanja turistično informacijskega centra (TIC Logatec), - turistično informacijska dejavnost, ki vključuje: a) informiranje turistov ter zbiranje podatkov za potrebe informiranja turistov, b) ugotavljanje kakovosti turistične ponudbe, c) sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb v zvezi s turistično ponudbo, - urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije, - spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, - trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, - razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture, - razvoj in vzdrževanje javnih površin namenjenih turistom, - organizacija in izvajanje turističnih prireditev, - ozaveščanje in spodbujanje občanov za pozitiven odnos do turistov in turizma, - prodaja informativno-oglaševalskega gradiva, knjig, nosilcev zvoka in videokaset, spominkov ipd. s tematiko ali logotipi s področja umetnosti, naravne in kulturne dediščine, turizma, itd., - promocija turistične ponudbe občine, - druge storitve, ki jih na turističnem območju brezplačno nudijo turistom. d) Mladinske dejavnosti - skrb za razvoj mladinske dejavnosti in udejstvovanja, - zagotavljanje delovanja mladinskega centra in mladinskih dejavnosti. e) Prostočasne dejavnosti: - organizacija in izvedba študijskih krožkov, predavanj, taborov, ekskurzij, - organizacija in izvedba javnih predstavitev, razstav, predstavitev publikacij, literarnih srečanj, okroglih miz, kulturnih večerov, recitalov, - organizacija in izvedba strokovnih srečanj, posvetov, sestankov, - organizacija in izvedba svetovalnic, seminarjev, delavnic, tečajev, poletnih šol, kolonij, - študijsko povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, - raziskovalna, informativna in publicistična dejavnost, - humanitarna in prostovoljska dejavnost, - in druge oblike udejstvovanja iz področja prostočasnih dejavnosti. (3) Zavod je pooblaščen, da kot javno službo v javnem interesu izvaja vse naloge, ki pomenijo, izvajanje nalog ustanovitelja na področju kulture, športa, turizma in mladinskih dejavnosti, razen odločanja v upravnih postopkih. Ostale naloge v skladu s 7. členom tega odloka, zavod opravlja kot gospodarsko dejavnost, vendar le če so te namenjene opravljanju dejavnosti, za katere je zavod ustanovljen. 7. člen (klasifikacija dejavnosti) (1) Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) razvrščene med naslednje dejavnosti: C18.120 Drugo tiskanje I55.100 C18.130 Priprava za tisk in objavo C18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti I55.201 C18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa I55.202 G46.160 Posredništvo pri prodaji tekstila, oblačil, krzna, I55.203 obutve, usnjenih izdelkov I55.204 G46.180 Specializirano posredništvo pri prodaji drugih I55.209 določenih izdelkov I55.300 G46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji I55.900 raznovrstnih izdelkov G47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih I56.101 prodajalnah I56.102 G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s I56.103 knjigami I56.104 G47.621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s I56.105 časopisi in revijami I56.210 G47.622 Trgovina na drobno v specializiranih I56.290 prodajalnah s papirjem in pisalnimi I56.300 potrebščinami J58.110 G47.630 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z J58.120 glasbenimi in video zapisi J58.130 G47.640 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s J58.140 športno opremo J58.190 G47.650 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z J59.110 igračami in rekviziti za igre in zabavo J59.120 G47.710 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili J59.130 G47.720 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z obutvijo in usnjenimi izdelki J59.140 G47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih J59.200 prodajalnah J63.120 G47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim J63.990 blagom L68.200 G47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki L68.320 G47.820 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s M69.103 tekstilijami in obutvijo M69.200 G47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom M70.210 G47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu M70.220 G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic M72.200 in tržnic H49.420 Selitvena dejavnost M73.110 H52.100 Skladiščenje M73.120 H53.200 Druga poštna in kurirska dejavnost M73.200 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov Počitniški domovi in letovišča Turistične kmetije s sobami Oddajanje zasebnih sob gostom Planinski domovi in mladinska prenočišča Druge nastanitve za krajši čas Dejavnost avtokampov, taborov Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve Restavracije in gostilne Okrepčevalnice in podobni obrati Slaščičarne in kavarne Začasni gostinski obrati Turistične kmetije brez sob Priložnostna priprava in dostava jedi Druga oskrba z jedmi Strežba pijač Izdajanje knjig Izdajanje imenikov in adresarjev Izdajanje časopisov Izdajanje revij in druge periodike Drugo založništvo Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Kinematografska dejavnost Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij Obratovanje spletnih portalov Drugo informiranje Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi Druge pravne dejavnosti Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje Dejavnost stikov z javnostjo Drugo podjetniško in poslovno svetovanje Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike Dejavnost oglaševalskih agencij Posredovanje oglaševalskega prostora Raziskovanje trga in javnega mnenja M74.200 Fotografska dejavnost R93.190 Druge športne dejavnosti N77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup R93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov N77.120 Dajanje tovornjakov v najem in zakup R93.292 Dejavnost smučarskih centrov N77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup R93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas N77.220 Dajanje videokaset in plošč v najem S96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene N77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup N77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup N77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del N79.110 Dejavnost potovalnih agencij N79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj N79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti N80.100 Varovanje N81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost N81.210 Splošno čiščenje stavb N81.220 Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme N81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje N81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice N82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev N82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti N82.200 Dejavnost klicnih centrov N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj N82.910 Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti N82.920 Pakiranje N82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje R90.030 Umetniško ustvarjanje R90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve R91.012 Dejavnost arhivov R91.020 Dejavnost muzejev R91.030 Varstvo kulturne dediščine R93.110 Obratovanje športnih objektov R93.120 Dejavnost športnih klubov R93.130 Obratovanje fitnes objektov (2) Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnosti le s soglasjem ustanovitelja. 8. člen (občinsko informativno glasilo) Zavod v okviru kulturne dejavnosti izdaja občinsko informativno glasilo. Zavod izdaja glasilo skladno s predpisi, ki urejajo medije, in Odlokom o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Logaške novice (Logaške novice, št 12/11). IV. ORGANI ZAVODA 9. člen (organi zavoda) Organi zavoda so: - svet zavoda, - strokovni sveti zavoda in - direktor zavoda. 10. člen (svet zavoda) (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ima tri člane: - en predstavnik ustanovitelja s področja dela zavoda, financ oziroma prava, - en predstavnik delavcev zavoda ter - en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, bodisi s področja kulturni, športnih, turističnih ali mladinskih dejavnosti. (2) Predstavnika ustanovitelja imenuje Občinski svet občine Logatec na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (3) Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa statut zavoda. (4) Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje Občinski svet občine Logatec na predlog sveta zavoda, kateremu predloge podajo društva in zveze s področja dejavnosti zavoda, ki imajo sedež v Občini Logatec. 11. člen (delovanje sveta) (1) Svet je konstituiran, ko direktor zavoda na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta imenovana oziroma izvoljena najmanj dva člana sveta. (2) Prvo sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 dni od imenovanja oziroma izvolitve najmanj dveh članov sveta. Na prvi seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. (3) Svet zavoda deluje na podlagi poslovnika, ki ga sprejme večina vseh članov sveta. Poslovnik natančneje določi način delovanja sveta. (4) Svet zavoda je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov sveta. (5) Svet zavoda sprejema svoje odločitve z večino opredeljenih glasov prisotnih članov, razen če ni s tem odlokom ali statutom zavoda določena drugačna večina. V primeru izenačenega števila glasov, odloči glas predsednika sveta, oziroma njegovega namestnika, če je predsednik sveta odsoten ali zadržan. 12. člen (mandat članov sveta) (1) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. (2) Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. (3) Direktor zavoda je dolžan o prenehanju mandata sveta zavoda obvestiti ustanovitelja vsaj 60 dni pred potekom mandata. 13. člen (naloge in pristojnosti Sveta) Svet zavoda ima naslednje naloge: - nadzira zakonitost dela in poslovanje zavoda, - spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda, - imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja, - ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen, - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj, - predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi notranji ali zunanji revizor, - ocenjuje delo direktorja, ki ga posreduje ustanovitelju, - sprejema statut zavoda s soglasjem ustanovitelja, - sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovem izvajanju, - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, - daje ustanovitelju in direktorju mnenje o posameznih vprašanjih, - daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, - obravnava predloge in mnenja zainteresirane javnosti, - predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti, - sprejema splošne akte in opravlja druge naloge kot to natančneje določa statut zavoda, - odloča na drugi stopnji o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih v zavodu, - opravlja druge naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi. 14. člen (prenehanje mandata članu sveta) (1) Članu sveta zavoda lahko preneha mandat oziroma je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan ali izvoljen, če: - sam zahteva razrešitev oziroma odstopi, - zaradi objektivnih razlogov dolgoročno ni zmožen opravljanja svoje naloge, - se ne udeležuje sej, - pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi - članu sveta zavoda, ki je predstavnik delavcev zavoda preneha delovno razmerje v zavodu. (2) Pred razrešitvijo člana sveta zavoda mora organ, ki je člana sveta imenoval oziroma izvolil, seznaniti člana sveta z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjasni, razen če član sveta sam zahteva razrešitev oziroma odstopi. Člana sveta zavoda se lahko razreši le iz utemeljenih razlogov. (3) V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član. Če je član razrešen pol leta pred potekom mandata, se ne imenuje novega člana, razen v primeru, če se razreši več kot polovica članov sveta ali če predčasno razrešijo vsi predstavniki ustanovitelja. 15. člen (strokovni sveti zavoda) (1) Zavod ima naslednje strokovne svete zavoda: - strokovni svet za kulturo, - strokovni svet za šport, - strokovni svet za turistične dejavnosti, - strokovni svet za mladinske dejavnosti. (2) Vsak strokovni svet ima tri člane. (3) Vsak strokovni svet obravnava zadeve in vprašanja s svojega področja, kar zajema predvsem naslednje naloge: - odločanje o vprašanjih s svojega področja, - odločanje o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu zavoda, - določaje strokovne podlage za programe dela in razvoja oziroma strategije zavoda, - dajanje mnenj in predlogov glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti svetu zavoda in direktorju - opravljanje drugih z zakonom in statutom zavoda določenih nalog. (4) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnih svetov zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in tem odlokom. 16. člen (direktor zavoda) (1) Direktor organizira in vodi poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod v pravnem prometu in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor lahko opravlja tudi strokovne naloge iz dejavnosti zavoda. (2) Direktor ima naslednje pristojnosti: - sprejema strateški načrt zavoda, - sprejema program dela zavoda, - sprejema akt o organizaciji dela zavoda, - sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest zavoda, - sprejema kadrovski načrt, - sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, - sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda, - poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda, - pripravi letno poročilo, - sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, - opravlja druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom. (3) K aktom iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in desete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda. Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah obveščati svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. (4) Direktor je pri opravljanju poslov iz svojega delovnega področja samostojen. (5) Direktor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda in ustanovitelju. (6) Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo dobrega gospodarja. (7) Direktor samostojno predstavlja in zastopa zavod v pravnem prometu. (8) S stvarnim premoženjem v upravljanju lahko zavod razpolaga v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, lokalnih skupnosti in njihovih pravnih oseb. 17. člen (imenovanje direktorja) (1) Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa. Svet zavoda mora pred imenovanjem direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja. (2) Če ustanovitelj svetu zavoda na poziv k izdaji soglasja k imenovanju, v roku 60 dni od poziva, ne odgovori, se šteje, da je soglasje dano. Praktikum 18. člen (pogoji za imenovanje direktorja) (1) Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev in znanja vsaj enega svetovnega jezika izpolnjuje še pogoje določene v statutu zavoda. (2) Mandat direktorja traja 5 let. Direktor je lahko po izteku te dobe ponovno imenovan. (3) Z direktorjem sklene pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik. 19. člen (nadomeščanje direktorja) (1) Direktorja med odsotnostjo nadomešča njegov pomočnik ali delavec zavoda, ki ga za nadomeščanja pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa vsebino, obseg in trajanje pooblastila. (2) Direktor lahko za zastopanje v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 20. člen (zastopniki v pravnem prometu) (1) Direktor zastopa in predstavlja zavod. Direktor je pooblaščen, da v imenu in na račun zavoda v okviru dejavnosti zavoda sklepa pogodbe ter opravlja druge pravne posle. (2) Za zavod podpisuje listine direktor in osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, vsaka v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravlja. (3) Finančne listine za zavod podpisuje direktor, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi, ki jih za to določi in pooblasti direktor. (4) Direktor lahko s pisnim pooblastilom pooblasti delavce zavoda za podpisovanje posameznih dokumentov ali zastopanje v posameznih poslovnih razmerjih. 21. člen (razrešitev direktorja) (1) Svet zavoda lahko razreši direktorja pred iztekom mandata: - če direktor sam zahteva razrešitev oziroma odstopi, - če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih ali veljavni zakonodaji preneha delovno razmerje, - če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih, v skladu s predpisi in splošnimi akti zavoda, - če neutemeljeno ne izvršuje zakonitih sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, - če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo, - če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda, - zaradi bistvenih sprememb, kot je bistveno spremenjena dejavnost zaradi katere je bil zavod ustanovljen (v tem primeru se direktorju izplača odpravnina v skladu z veljavno zakonodajo). (2) Svet zavoda mora pred razrešitvijo seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjasni, razen če direktor sam zahteva razrešitev oziroma odstopi v skladu z odpovednimi roki iz pogodbe o zaposlitvi ali v skladu z dogovorom s svetom zavoda, ob pridobljenem soglasju ustanovitelja. Direktorja se lahko razreši le iz utemeljenih razlogov. (3) Direktorja razreši svet na način in po postopku, ki je določen za imenovanje direktorja. 22. člen (vršilec dolžnosti direktorja) (1) Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, imenuje svet zavoda vršilca dolžnosti direktorja izmed zaposlenih v zavodu ali izmed kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis za direktorja. (2) Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet zavoda do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto. V. VIRI, NAČINI IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZAVODA 23. člen (premoženje zavoda) (1) Premoženje zavoda je last ustanovitelja. (2) Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, pri čemer lahko zavod s stvarnim premoženjem v upravljanju razpolaga le v skladu s predpisi, ki urejajo ipraktikum ravnanje s stvarnim premoženjem države, lokalnih skupnosti in njihovih pravnih oseb. (3) Zavodu sta dani v upravljanje naslednji nepremičnini na območju občine Logatec: - Narodni dom, Tržaška cesta 44, 1370 Logatec, parc. št. *169 k.o. Blekova vas. - Večnamenska športna dvorana, Šolska pot 4A, 1370 Logatec, parc. št. 1671/8 k.o. Dolenji Logatec. (4) Javni zavod lahko ob predhodnem soglasju ustanovitelja upravlja tudi z drugim premičnim in nepremičnim premoženjem. (5) Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja. Gospodarjenje z nepremičninami, ki so v lasti ustanovitelja, nadzira ustanovitelj. 24. člen (pridobivanje sredstev) Zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz: - proračuna ustanovitelja, - proračuna države, - z opravljanjem registrirane dejavnosti pod pogoji in na način, določen z zakonom in s tem odlokom, - iz naslova upravljanja stvarnega premoženja, - javnih pozivov in javnih razpisov s področij, kjer zavod opravlja svojo dejavnost, - drugih subvencij, - evropskih sredstev oziroma sredstev mednarodnih organizacij, - sofinanciranja dejavnosti s strani drugih organizacij, - sredstev pridobljenih s prodajo blaga in storitev, - daril, donacij, sponzorstev ter - drugih virov, določenih s predpisi. 25. člen (strateški načrt in letni plan) Višino sredstev za financiranje javnega zavoda s strani proračuna ustanovitelja določi ustanovitelj na podlagi strateškega načrta in iz njega izhajajočega predloga letnega plana. Podlaga za transfer iz proračuna lokalne skupnosti je s strani sveta zavoda potrjen program dela. O zagotavljanju letnih sredstev iz proračuna ustanovitelja se sklene pogodba o financiranju. VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA 26. člen (prihodki iz dejavnosti) Zavod samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem dejavnosti. 27. člen (gospodarska dejavnost) Zavod mora zagotoviti ločeno vodenje finančnega poslovanja iz gospodarske dejavnosti. 28. člen (koriščenje presežka prihodkov) Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti sme zavod uporabljati za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti zavoda ter obnovo, vzdrževanje in razvoj objektov, ki so mu dana v upravljanje. 29. člen (obveščanje ustanovitelja) Zavod in svet zavoda sta dolžna ustanovitelju nuditi ter obdobno pošiljati podatke o poslovanju zavoda, o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje funkcij ustanovitelja. VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA 30. člen (pravice in obveznosti ustanovitelja) Ustanovitelj v skladu s predpisi in tem odlokom: - sprejema akt o ustanovitvi zavoda in njegove spremembe in dopolnitve, - daje soglasje k statusnim spremembam in spremembam dejavnosti zavoda, - imenuje predstavnika ustanovitelja v svet zavoda, - daje soglasja iz 16. člena tega odloka, - daje soglasje k imenovanju direktorja zavoda, - daje soglasje k sprejetju statuta zavoda, - nadzira gospodarjenje z nepremičninami. VIII. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 31. člen (statut zavoda) (1) Zavod ima statut, ki ureja: - organizacijo zavoda, - organe zavoda, njihove pristojnosti, obveznosti, naloge in zadolžitve, volitve in imenovanja članov v organe zavoda, - način odločanja in druga vprašanja, pomembna za poslovanje in izvajanje dejavnosti. (2) Statut sprejme svet zavoda po predhodnem soglasju ustanovitelja. (3) Zavod ima tudi druge splošne akte, določene s statutom in zakonom. (4) Direktor zavoda lahko ob pridobljenem soglasju sveta zavoda izda druge interne akte zavoda, ki urejajo področja delovanja zavoda. (2) Vršilec dolžnosti je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi vse potrebno za začetek dela zavoda, vpis zavoda v sodni register ter skliče prvo sejo sveta zavoda. (3) Z vršilcem dolžnosti v imenu ustanovitelja sklene pogodbo o zaposlitvi župan. 33. člen (prehodno delovanje Sveta in sprejetje statuta) (1) Statut zavoda sprejme svet zavoda v štirih mesecih po konstituiranju. (2) Do pričetka veljavnosti statuta zavoda se uporabljajo določila zakona o zavodih in tega odloka. (3) Prvi izbor za predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svetu zavoda izvede Komisija za mandatna vprašanje volitve in imenovanja. 34. člen (začetek veljavnosti) IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 32. člen (začasno imenovanje vršilca dolžnosti) (1) Do imenovanja direktorja zavoda Občinski svet Občine Logatec na predlog župana v roku enega meseca od sprejema tega odloka s sklepom imenuje vršilca dolžnosti direktorja zavoda, vendar največ za dobo enega leta. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Logaških novicah. C. Glasovanje na referendumu bo 14. aprila 2013 na voliščih, ki bodo odprta med 07.00 in 19.00 uro. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Tomaž Smrtnik l.r. PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE za obnovo kulturnih spomenikov tudi državna sredstva MIZKš OBJAVIL JAVNI RAZPIS ZA 1.900.000 EVROV. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je 15. marca 2013 objavilo 1.900.000,00 EUR vreden javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine za leti 2013-2014. Rok za oddajo prijav je 15. april 2013. Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine v dveh različnih sklopih, kjer bo ministrstvo sofinanciralo izvedbe grad-beno-obrtniških posegov za ohranjanje kulturnovarstvenih sestavin razglašenih kulturnih spomenikov, v drugem sklopu pa izvedbe konservatorsko-restavratorskih posegov na razglašenih kulturnih spomenikih, ki niso statično ogroženi. Ta javni razpis je namenjen izključno (so) lastnikom oz. upravljavcem objektov, ki imajo status kulturnega spomenika. Isto ministrstvo pa ima do 8. aprila 2013 odprt tudi javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2013 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Več o razpisih: http://www.mizks.gov.si/. Renata Gutnik Občinska uprava Na območju občine Logatec so to: Spomenika državnega pomena: 9606 Hotedršica - Tomažinov mlin (lastnik - fizična oseba) 8664 Kalce pri Logatcu - Domačija Kalce 2 (lastnik - fizična oseba) Spomeniki lokalnega pomena: 14916 Hotedršica - Zemljanka pri hiši Hotedršica 88 (lastnik - fizična oseba) 9243 Kalce pri Logatcu - Obrambni stolp Lanišče (lastnik - fizična oseba) 9345 Kalce pri Logatcu - Zaporni zid Lanišče (lastniki - fizične in pravne osebe) 308 Laze pri Planini - Domačija Laze 1 (lastnik - fizična oseba) 9604 Logatec - Grad Logatec (lastnik - fizična oseba) 410 Logatec - Ipavčeva hiša (lastnik - fizične osebe) 7936 Logatec - Lipov drevored (lastnik - Republiška uprava za ceste) 17404 Logatec - Tollazzijeva štirna (lastnik - Občina Logatec) 4136 Medvedje Brdo - Cerkev sv. Katarine (lastnik - Župnija Zavratec) 14926 Petkovec - Hiša Petkovec 59 (lastnik - fizična oseba) 1845 Ravnik pri Hotedršici - Cerkev sv. Barbare (lastnik - Župnija Hotedršica) 15157 Ravnik pri Hotedršici - Domačija Ravnik 12 (lastnik - fizična oseba) 15156 Ravnik pri Hotedršici - Domačija Ravnik 2 (lastnik - fizična oseba) 630 Rovte pri Logatcu - Domačija Rovte 2 (lastnik - fizična oseba) OBVESTILO Spoštovane občanke in občani, v nedeljo 14. 3. 2013, bo v občini Logatec potekal naknadni referendum o Odloku o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec«. V tej številki je na strani 4 objavljen tudi razglas o razpisu referenduma in besedilo odloka, o katerem se bo odločalo na naknadnem lokalnem referendumu. Vabimo vas, da se referenduma udeležite! brezplačna pravna pomoč v občini logatec tudi v aprilu KDAJ: 31. APRIL 2013 MED 12. IN 17. URO KJE: SEJNA SOBA OBČINE LOGATEC, I. NADSTROPJE PREDHODNE PRIJAVE: NA TEL.: 01/7590600 praktikumi NADZOR NAD IZVAJANJEM LOČEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V VEČ STANOVANJSKIH OBJEKTIH SE VEDNO SLABO LOČEVANJE V občini Logatec je na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Logatec organizirano obvezno ločevanje komunalnih odpadkov. Z njim želimo zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov in s tem nepotrebnih škodljivih vplivov na okolje. Od uvedbe ločenega zbiranja odpadkov iz leta 2009 pa do danes se je količina odloženih mešanih odpadkov znatno zmanjšala, kar v praksi pomeni, da so občani z ločevanjem seznanjeni in ga tudi v veliki meri dosledno upoštevajo. Kljub veliki medijski kampanji in vsakodnevnemu opozarjanju pa se še vedno dogajajo primeri, ko določena gospodinjstva ne upoštevajo organiziranega sistema ločenega zbiranja odpadkov, kar povzroča dodatne stroške izvajalcu obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, prav tako pa se prekomerno obremenjuje okolje, v katerem živimo. Zadnja novembrska akcija, ki jo je izvedla inšpekcija občine Logatec, je namreč pokazala, da v večstanovanjskih objektih odpadkov še vedno ne ločujejo v skladu z veljavnimi predpisi. Zato vse uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da bo občinska inšpekcija v prihodnjih mesecih ponovno poostreno nadzirala pravilno izvajanje ločevanja komunalnih odpadkov na območju celotne občine. Globa za nepravilno uporabo zabojnikov za prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in ločenih frakcij znaša 150 evrov za fizično osebo in odgovorno osebo pravne osebe ter 800 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Odlok določa zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu ločenega zbiranja. Uporabniki morajo komunalne odpadke zbirati v zabojnikih, ki so namenjeni odlaganju posamezne vrste komunalnih odpadkov. Zabojniki se razlikujejo po barvi, za posamezno vrsto odpadkov, in sicer: v modre zabojnike odlagamo embalažo, zeleni zabojniki so namenjeni biološkim odpadkom, črni zabojniki pa so namenjeni ostankom komunalnih odpadkov. Na zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih odpadkov so nameščene posode za papir in kartonsko embalažo, votlo stekleno embalažo, in ostalo embalažo iz kovin, umetnih in sestavljenih materialov. V okviru javne službe se v občini organizira tudi odvoz kosovnih odpadkov, po razporedu odvoza, ki ga določi izvajalec. Posebej velja omeniti ravnanje z nevarnimi odpadki (ostanki različnih kemikalij, azbestna kritina itd.), ki jih je dovoljeno odlagati izključno v namenskih zabojnikih na zbirnem centru. Kakršnokoli drugačno odlaganje nevarnih odpadkov je prepovedano. Izvajalec odvoza organizira akcijo zbiranja nevarnih komunalnih odpadkov za občane v skladu z veljavno zakonodajo, oz. enkrat letno. Jure Plečnik, svetovalec za inšpekcijo in redarstvo, občinska uprava Logatec V večstanovanjskih objektih prebivalci odpadkov še vedno ne ločujejo pravilno. E222S TOVARNIŠKA KMALU V NOVI OBLEKI? FEBRUARJA JE OBČINA LOGATEC RAZGRNILA PROJEKT ZA OBNOVO TOVARNIŠKE CESTE V LOGATCU. PROJEKT NAJ BI SE ZAČEL LETA 2013. Konec februarja se je logaška javnost lahko udeležila razgrnitve projekta posodobitve Tovarniške ceste v Logatcu. Srečanje je odprl župan Berto Menard. Ta je povedal, da bi se že v 2012 moralo urediti križišče pri Kramarju; ker pa so bile težave z izvajalcem, je občina Logatec morala skleniti pogodbo z novim izvajalcem. Križišče bo gradilo Cestno podjetje Nova Gorica. Križišče bo semaforizirano, obenem pa naj bi se obnovila tudi cesta od Gasilskega doma do začetka drevoreda in od konca Rovtarske ceste proti Tovarniški še 75 metrov. Naredil se bo tudi odstavni pas za desno zavijanje proti Ljubljani. Zato se je tudi premaknil Batičev spomenik pri Kramarju. Druga faza bi bila nadaljevanje Tovarniške ceste, ki je v zelo slabem stanju. Občina je za ta namen dala izdelati projekt. Projektant je AIA inženiring d.o.o. Zamenjati je treba vodovodno omrežje, potegniti nov fekalni vod, kakšen je kanal za meteorno vodo, tako župan, pa naj bi se še ugotovilo; če je slab, bo zamenjan tudi ta. Obenem je treba obnoviti pločnike, javno razsvetljavo in asfaltirati cestišče. V okviru projekta, pravi župan, bo najverjetneje treba obnoviti tudi škarpo, kjer je sadovnjak. Dovoljenje imajo samo za zemljišče, katerega lastnik je občina. Lastnik zemljišča od krožišča pri železniški postaji so Slovenske železnice. Tako bo projekt, žal, moral biti izveden v dveh delih; v prvem bo obnovljena Tovarniška do omenjenega krožišča, v drugem pa od krožišča naprej. Župan je tudi povedal, da je bilo s Tovarniške nekaj pisem okoli postavitve zabojnikov za zbiranje odpadkov. Želja Komunalnega podjetja Logatec je, da je to nekje ob cesti oziroma da je ob cesti vsaj v času, ko je sneg. Na predstavitvi je bil tudi predsednik krajevne skupnosti g. Kete. Ta je prisotnim povedal, da je »namen razgrnitve občanom ob Tovarniški cesti projekt predstaviti, njihove želje, če gre, upoštevati, jih seznaniti s situacijo, torej videti, kaj se načrtuje«. Prisotne je g. Kete pozval k pre- dlogom in pripombam. G. Samo Mrvar z občinske uprave je poudaril, da širina ceste ostaja enaka. Pločnik v privatna zemljišča ne bo posegal. Narejena bo tudi kolesarska steza. V času gradnje ne bo zaprta cela ulica. Stanovalci Tovarniške bodo v času del o le-teh obveščeni sproti. Opomnil je, da bi bilo treba rešiti odvodnjavanje; želja je, da čimveč padavinske vode ponikne na privatnih parcelah in da se je ne odvaja v kanalizacijski sistem. Občina Logatec je glede padavinskih voda v preteklosti naredila študijo; ker je večina Logatca poas-faltiranega, to ob velikih nalivih povzroča zadrževanje vode. V takšnih primerih je dotok vode iz Dolnjega Logatca hitrejši, kot je sposobnost požiranja vode v Jački; ta namreč lahko požre od 15 do 17 kubikov na sekundo. V razpravi je g. Stane Šen povedal, da opaža povečevanje prometa z veliko hitrostjo. Vprašal je, ali bi se na Tovarniško cesto dalo postaviti grbine. Glede zabojnikov za smeti pa je dodal, da se v njih zbira- Tovarniška cesta bo kmalu urejena. Vozniki, pozor! Večja pozornost bo dana tudi omejitvi hitrosti. 16 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2013 - ŠT. 4 jo odpadki, ki vanje ne sodijo, t. j. ljudje od drugod pripeljejo neprave odpadke; tudi kurilno olje. Neka druga stanovalka Tovarniške je povedala: »Po Tovarniški cesti se je ves čas, dokler ni bil narejen obvoz v Obrtno cono, vozilo za Kli, še danes po njej prevažajo les, stroškov za obnovo škarpe ne prevzamem nase; ta je uničena prav tam, kjer se tovornjaki vanjo zaletavajo oz iztovarjajo. Ko se čisti sneg s Tovarniške ceste, se ga odlaga na stransko cesto pred skladiščem; zato imajo stanovalci te ulice ves čas težave z delavci na Komunali.« Ena od težav, ki so jo stanovalci omenili, je bil tudi ekološki otok med Tovarniško 22a in 24. Skoraj dve leti se tamkajšnji prebivalci ubadajo s težavami s smetmi; imajo namreč veliko mušic, kar je menda posledica predimenzionira-nosti zabojnikov. Prebivalci so si zaželeli, da bi se omenjeni otok premaknil bližje Tovarniški 24. Ali se otok pokrije, ali se zabojniki pokrijejo. Ljudje pridejo tja z avtomobili in praznijo svoje smeti v njihove zabojnike. Ali pa se smeti razdelijo na Tovarniško 24, 22a in 22b. G. Kete je dodal, da si je omenjeno situacijo ogledal in da je ta resnično kritična. Na ogledu je bil prisoten tudi direktor komunalnega podjetja Logatec d.o.o. g. Gregorič, ki je povedal, da so odpadki vedno problem. »Predlog za dve mesti za zabojnike izhaja iz normativov; mesti za smeti, o katerih govorimo, bi po normativih morali biti dve. Želja glede pokritosti zabojnikov je uresničljiva. Bodo pa vsi stanovalci morali iti v kompromis. Trenutno stanje, kjer imamo štiri zabojnike, je nemogoče. Komunala je svoj predlog oblikovala, a svoje mnenje bodo morali povedati prebivalci.« Prebivalci so tudi izrazili mnenje, da bi zaprte smeti morale biti pod ključem. G. Gregorič je predlagal sestanek s stanovalci Tovarniške 22 in 24. G. Kete je vprašal, ali so omenjene stvari rešljive s projektantskega vidika. Odgovor projektantke je bil pozitiven. Župan je poudaril, da bo to problematiko treba rešiti. Predlagal je, da se krajevna skupnost dobi s prebivalci in določi mesto za postavitev zabojnikov. Ostali prebivalci so vprašali tudi, ali so mogoči dodatna parkirišča okoli bloka med Tovarniško 24 in Jačko 2. Tam je zelenica, ki je zaradi parkiranih vozil postala njiva. Stanovanj tam je 16, parkirišč pa 8. Župan je dodal, da je to težavo zaradi sorazmerja med pozidanimi in zelenimi površinami treba preučiti. Ena od stanovalk je vprašala, kako se bo urejal dovoz do posameznih objektov po končani gradnji; nekateri namreč dovozov oz. uvozov še vedno nimajo urejenih. Vprašanje je tudi, ali bo končni nivo ceste po zadnjem sloju ostal isti. Zaradi občasnega zadrževanja vode pa je bilo postavljeno tudi vprašanje , ali bo število odtokov oz. jaškov večje. Projektantka je pritrdila. Glede priključitve Tovarniške na Tržaško cesto je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali je bila opravljena kakšna študija glede možnosti izvedbe krožišča manjših dimenzij. Župan je povedal, da bi za krožno križišče bilo treba podreti stavbo pri Kramarju. A to bo le za kakšna štiri leta. Pozneje bo narejeno tudi križišče pri Mercatorju. »Na Rovtarski je namreč tudi tako ozka cesta, da se dva avtomobila ne moreta srečati. Zato je treba to urediti s semaforjem.«. Je pa Tovarniška tudi dostop do skladišč Slovenskih železnic. Glede prevelike hitrosti na tej ulici je župan dodal, da razmišljajo o postavitvi opozorilnih oznak za zmanjšanje hitrosti, kupili pa bodo tudi radar. V šali je dodal, da »radarjev ne bo toliko, kot v Mariboru, a občina skuša urediti tudi promet v Logatcu.«. Ležeči policaji zaradi šleparjev niso rešitev. Stanovalci Cankarjeve ceste so omenili, da bi si želeli vedeti, kako bodo narejeni dostopi in roki del; ali se bodo izvajalci držali rokov in del. Ti stanovalci imajo namreč slabe izkušnje z zadnjo rekonstrukcijo Cankarjeve. Roke z izvajalcem naj bi dorekla občina. Župan je povedal, da razpis za izbor izvajalca še ni bil izveden. Na občino so prebivalci zato tudi apelirali, da v razpisu za izbor izvajalca določi čim krajšo zaporo. mag. Neža Sautet Pregledna situacija, obravnavan odsek ceste, ki se bo obnavljal. ipraktikum SPV V OBČINI LOGATEC BLAZ ALIČ NAGRAJEN ZA ZASLUGE NA PODROČJU PROMETNE PREVENTIVE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Logatec (v nadaljevanju: SPV), je posvetovalno telo župana, ki je bilo leta 2007 ustanovljeno z namenom izboljšanja prometne varnosti v občini. V njem so predstavniki različnih področij, ki neposredno vplivajo na zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Svetu predseduje David Čuk, ki je hkrati tudi predstavnik ZŠAM Logatec, sestavljajo pa ga tudi Blaž Alič kot predstavnik Policije, Jure Plečnik kot predstavnik občinske uprave in redarstva, Anton Simšič kot predstavnik avtošol na območju občine Logatec, Janez Marinko kot predstavnik upravljavca cest, ter Aleš Požarnik Vavken, Ermina Šimenc in Milojka Ru-pnik kot predstavniki treh osnovnih šol v Logaški občini. SPV skrbi predvsem za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni, razvija in uveljavlja zlasti ukrepe za večjo varnost, spodbuja razvoj humanih in solidarnih odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu ter razvoj prometne kulture udeležencev v cestnem prometu. SPV Logatec vsako leto sodeluje tudi v različnih projektih na področju prometne varnosti. Tako so v letu 2012 sodelovali pri projektih JUMICAR, dan brez avtomobila, varna šolska pot, svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, izvedbe kolesarskih izpitov, nakup obvestilnih radarskih tabel za merjenje hitrosti. Aktivno sodelujejo tudi v akcijah na državnem nivoju, ki jih organizira Agencija RS za varnost prometa (bodi viden, bodi PREviden, varnost voznikov motornih koles, projekt pasav-ček in mnogih drugih). Vsako leto redno izvajajo tudi preglede stanja prometne ureditve in varnosti v občini Logatec, za kar je znotraj SPV ustanovljena posebna terenska skupina, ki si ažurno ogleduje nevarne odseke cest oziroma mesta, kjer prihaja do prometnih nesreč in ogroženosti samih udeležencev v cestnem prometu. Ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti ažurno sporočajo odgovornim inštitucijam in si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo in realizacijo predlaganih rešitev. V SPV Logatec se trudijo tudi z osve-ščanjem naših najmlajših udeležencev v prometu, ki jih opozarjajo na nevarnosti v prometu in katerim ob različnih akcijah delijo tudi različna odsevna telesa (kresničke, odsevni trakovi) za boljšo vidnost v prometu. Posebej smo ponosni na dve ra- Izročanjepriznanja nagrajencu Blažu Aliču darski tabli, ki sta bili kupljeni z namenom zagotavljanja večje prometne varnosti in opozarjanja na preveliko hitrost, ki je, žal, še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom na naših cestah. Radarske table bodo občani prepoznali po izpisu hitrosti na zaslonu table, ki jih opozarja na trenutno hitrost vožnje in se temu primerno tudi obarva oziroma se ob preveliki hitrosti izpišejo različni napisi (prehitro, kazenske točke ...). Radarske table beležijo tudi statistične podatke (število vozil, zaznane prekoračitve hitrosti ...), na podlagi katerih lahko pridobimo različne podatke o sami prometni obremenjenosti ceste, številu zaznanih kršitev, iz podatkov pa lahko razberemo tudi časovne intervale, v katerih so prekoračitve hitrosti največje. Na podlagi tega lahko tudi izvedemo določene potrebne ukrepe za odpravo nepravilnosti in izboljšanja prometne varnosti. V letošnjem letu imamo predviden nakup še najmanj ene radarske obvestilne table, saj so izkušnje pokazale, da navedena radarska tabla pozitivno vpliva na zmanjševanje hitrosti voznikov brez represivnih ukrepov. V mesecu februarju je naš član SPV Logatec in dolgoletni policist, vodja policijskega okoliša Logatec Blaž Alič, za dolgotrajne zasluge na področju prometne preventive in vzgoje v cestnem prometu, prejel najvišje priznanje Agencije RS za varnost prometa, in sicer zlati znak AVP. Navedeno priznanje našega člana nam pomeni zelo veliko predvsem zato, ker so pogoji za podelitev tega najvišjega priznanja zelo strogi, to pa je uspelo ravno članu SPV Logatec, ki nesebično že več kot 10 let aktivno sodeluje pri zagotavljanju večje prometne varnosti v naši občini. Glede na to, da so člani SPV Logatec odločilnega pomena za izboljšanje prometne varnosti v občini se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za ves vloženi trud in jim želimo še veliko let uspešnega delovanja. Občinska uprava občine Logatec UREDITEV KRIŽIŠČA PRI KRAMARJU OBVESTILO O ZAPORI ROVTARSKE CESTE V ČASU DEL ■- obvoz za osebna vozila in avtobuse po lokalnih cestah Petkovec - Zaplana - Prezid - Strmica ■- obvoz za tovorna vozila po državnih cestah Kalce - Godovič - Idrija - Sp. Idrija - Žiri - območje zapore ceste Občina Logatec je prejela vlogo za zaporo cest, zaradi pri-četka del in ureditve križišča »Pri Kramarju«. Investitor rekonstrukcije ceste na omenjenem območju je Direkcija RS za ceste, dela pa izvaja družba Cestno podjetje Nova Gorica, d.d., Nova Gorica (v nadaljevanju: CPG). Spremenjena prometna ureditev bo potekala v času od 22. 3. 2013 do 15. 8. 2013. Družba CPG obvešča, da bo v času del izvedena delna zapora Tržaške ceste ter popolna zapora Rovtarske ceste. Obvoz je urejen po vzporednih lokalnih cestah za osebna vozila in avtobuse, in sicer Strmica-Prezid-Zaplana-Petkovec. Po teh cestah je dovoljen promet za lokalni prevoz tudi za tovorna vozila. Obvoz za tranzitna tovorna vozila je urejen na relaciji Rovte-Logatec-Idrija-Sp. Idrija-Žiri. V času del bo izvedena tudi delna enosmerna zapora Tovarniške ceste in sicer v smeri Tržaške ceste. Obvoz bo urejen po vzporednih lokalnih cestah po Cankarjevi cesti in Notranjski cesti. V primeru dodatnih vprašanj se lahko obrnete na odgovorno osebo družbe CPG, Damjana Lampeta, tel: 031 737 997. Vse udeležence naprošamo, da upoštevajo prometno signalizacijo in navodila izvajalcev del. Hvala za razumevanje. Občinska uprava _i ipraktikum SAVUDRIJA 2013 DODATNI VPIS BOLNIH OTROK, VPIS ZDRAVIH OTROK, NAJAVE SPREMEMB Starši bolnih logaških otrok (osnovnošolcev logaških osnovnih šol (v šol. letu 2012/2013), ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec in so težji alergiki, astmatiki, otroci s težjimi težavami s hrbtenico, otroci, ki so v minulem letu doživeli hujše poškodbe in pogoste infekte), ki so zamudili prve roke vpisa na zdravstveno letovanje v Savudriji 2013, lahko svoje otroke vpišejo v sredo 10. aprila, v sredo 17. aprila in v sredo 24. aprila 2013 med 8. in 12. in 13. ter 17. uro. Prijavnice, ki jih morate dostaviti na sedež Občine Logatec, so objavljene na naslovu http://logatec. si/vsebina/Savudrij a-2013 /, kjer boste dobili tudi vse ostale podatke o letovanju in subvencijah. Tisti starši, ki želite dobiti tonamensko občinsko subvencijo, osebno dostavite prijavnice skupaj z odločbami za otroške dodatke na sedež Občine. Občinska uprava mora preveriti odstotek povprečnega mesečnega dohodka na osebo od povprečne mesečne plače. Zaradi varovanja vaših osebnih podatkov zato uslužbenka občinske uprave Renata Gutnik osebno preveri lastno ime otroka na odločbi in dotični odstotek. Vse ostale podatke lahko prijavitelj zakrije. Na razpolago je 5.000 evrov, ki bodo na voljo do porabe. Upoštevan bo vrstni red prijav. Starši, ki bodo otroke prijavili po porabi sredstev, ne bodo deležni sofinanciranja. Sredstva so že skorajda v celoti porabljena. Starši, ki ne želite kandidirati na sredstva, pa lahko pravilno izpolnjeno prijavnico pošljete bodisi po pošti na sedež Občine Logatec bodisi poskenirano po e-pošti renata.gutnik@logatec.si do najkasneje srede, 24. aprila 2013 (v sredo 24. aprila do 17. ure mora biti prijavnica že na sedežu Občine). Isto navodilo o dostavi prijavnic velja tudi za starše zdravih otrok, ki se bodo lahko letovanja udeležili, v kolikor bolni otroci ne bodo zasedli vseh 76 mest. Starši zdravih otrok morajo plačati polno ceno letovanja, 330 evrov. Pri vseh prijavah bomo upoštevali vrsti red prispetja. V primeru, da ste starši zdravih otrok prijavnico dostavili v času, ko smo zbirali prijave bolnih otrok in je šolska zdravnica ugotovila, da se vašemu otroku zaradi dobrega zdravja ni potrebno udeležiti letošnjega letovanja, želite pa, da bi se letova- napovedujemo: Prehodili smo 100 let. Odigrali nešteto glasbenih zgodb, zamenjali zvrhan koš inštrumentov, napletli veliko novih prijateljstev, na notno črtovje naše zgodovine zatrobili in zapihali lepo število uspehov, bili na robu preživetja, pa vendar se v tem času le eno ni spremenilo- naša ljubezen do glasbe. Zato vas vabimo, da se nam pridružite 27. aprila ob 19.00. uri na Jubilejnem koncertu ob 100-letnici Pihalnega orkestra Logatec v večnamenski dvorani Logatec. Vstopnice: 5 EUR, otroci do 14. let brezplačno. Info: info@godba-logatec.si. nja udeležil kot zdrav otrok, nam pošljite pisno podpisano soglasje. Vrstni red se v tem primeru šteje od dne prejetega soglasja k prijavi zdravega otroka. Izmed vseh prispelih prijav bo šolski oziroma lečeči zdravnik izbral 76 kandidatov + 5 rezerv, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja upravičeni do letovanja. Letovanja se ne bodo udeležili otroci, ki so se na letovanju v Savudriji 2012 neprimerno vedli do animatorjev, svojih sovrstnikov, osebja doma ter stvarnega in materialnega premoženja organizatorja. Starši izbranih kandidatov bodo povabljeni na roditeljski sestanek, ki bo sklican v zadnjih tednih šolskega leta 2012/2013. Najave morebitnih sprememb pri podatkih otrok, ki ste jih starši prijavili na letovanje v Savudriji Če ste v času po oddani prijavnici prejeli novo odločbo o otroških dodatkih, nam na isti način kot pri prijavi, do najkasneje 15. maja 2013, dostavite podatke o spremembah, pri čemer vas prosimo, da predhodno najavite in uskladite vaš prihod bodisi preko elektronske pošte na renata.gutnik@ logatec.si ali po telefonu 7590-600. Postopek vpisa spremembe je isti kot pri prvem sprejemu prijavnice (osebni vpogled v odločbo). Prav tako lahko sporočate tudi druge spremembe, ko so številke novih potnih listov ali osebnih izkaznic in podobno, pri čemer pa lahko te podatke pošljete na elektronski naslov renata.gutnik@logatec. si. Te spremembe nam lahko sporočate do 5. avgusta 2013. Renata Gutnik Občinska uprava od julija krajše čakalne vrste v dispanzerju za zene Pred začetkom veljavnosti direktive o prostem pretoku bolnikov, po kateri bodo bolniki od oktobra upravičeni do zdravljenja v tujini, če bodo doma čakalne dobe predolge, je ministrstvo za zdravje že v prejšnji sestavi v splošnem dogovoru zagotovilo dodaten milijon evrov za nove oziroma širitev določenih zdravstvenih programov. »Zavod za zdravstveno zavarovanje je Zdravstveni dom Logatec marca uradno obvestil o dejstvu, da smo uspeli pridobiti še dodatnega 0,5 programa Dispanzerja za žene, in sicer s 1. Julijem letos,« je povedala v. d. direktorica zdravstvenega doma Tanja Mi-klavc Maček. Pri širitvah programov je ministrstvo upoštevalo deficitarnost posameznega med njimi, preskrbljenost, dolge čakalne dobe in realizacijo programa posameznega izvajalca ter povečalo programe v skupni vrednosti 340.000 evrov. Do- datna sredstva za dispanzer za žene bo poleg logaškega prejel tudi vrhniški zdravstveni dom, seveda, vse v prid skrajšanju čakalnih vrst. »Pri razširitvi programa gre predvsem za to, da bomo dodatno zaposlili oziroma obstoječi zdravnici podaljšali čas zaposlitve v našem zdravstvenem domu, posledično pa bo treba zaposliti tudi dodatno medicinsko sestro na tem področju,« pravi Mi-klavc Mačkova, ki poudarja, da je potreba izkazana tudi na področjih logopedije, pediatrije in zobozdravstva za odrasle. »Pričakujemo, da bo to razširitev programa financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. Sicer pa se sredstva tako krčijo, da se za vsak program čaka nekaj let, preden se odobri povečanje,« je še dodala sogovornica. Blanka Markovič Kocen BODI PREVIDEN ROVTARSKI CETRTOSOLCI NAGRAJENI S KRESNIČKAMI Četrtošolci so previdni na cesti - vedo, kaj pomenita kresnička in odsevni brezrokavnik. Ko se jeseni začnejo dnevi krajšati, deževni in megleni trenutki pa so vse pogostejši, je pomembno tudi to, da poskrbimo za dobro vidljivost, ko smo udeleženi kot pešci. Že majhnim otrokom skušamo vcepiti v glavice, da je hoja ponoči in v megli sila nevarna in je treba biti še veliko bolj pazljiv. Oblečemo jim odsevne brezrokavnike, na glavice jim damo rumene kapice in okoli vratu dobro vidne rutice. Če smo še nekoliko bolj previdni, pa ne sme manjkati niti odsevni trak na rokavih in kresnička okoli vratu ali na torbici. Marsikomu je prav gotovo taka oprema rešila življenje ali pa ga vsaj obvarovala hudih poškodb. V ta namen v začetku oktobra oživi akcija Bodi preViden, ki jo koordinira Javna agencija RS za varnost prometa. V akciji sta izbrani dve skupini, ki sta najbolj ogroženi, in sicer starejši nad 65 let in otroci do 10. leta starosti. V šoli naj bi varnosti v prometu posvetili kar dobršen del učnega programa, predvsem pri najmlajših. Zato SPV s pomočjo občinskih svetov izvajajo po šolah akcijo, ko četrtošolci pišejo svojim starim staršem pisma s priloženim letakom in priloženo razglednico, ki tudi to populacijo opozarja na uporabo odsevnih predmetov. Tudi na OŠ Rovte vsako leto pridno izvajamo to akcijo. Letos so bili četrtošolci še posebej veseli. Kar dva krat po 19 njihovih pisem je romalo v roke starih mam, očetov, starejših stricev in tet. Da jim je mar zanje, so dokazali z opozorili, kako naj se opremijo za večerne in jutranje sprehode. Kar kresničko v roke ali za vrat in trak na rokav, pa bo vidljivost takoj mnogo boljša. Starejši to opozorilo zelo resno jemljejo in so ponosni, da se tudi oni lahko od mladih kaj naučijo. V tej akciji sodelujejo naši učenci že kar nekaj let. Letos pa je bilo presenečenje še večje, kajti prvič nam je bila sreča naklonjena in smo bili za naše aktivnosti celo nagrajeni. Nagrada je bila lepa, saj je vsak dobil kar dve kresnički, ki jih lahko otroci podarijo svojim starim staršem. A mnogo več kot darilo velja to, da s takimi akcijami pomembno zmanjšamo hude nesreče pešcev v prometu, ki so posledica preslabe vidljivosti. Ko gremo takole zvečer po naši vasi, je pohvale vredno, ko vidimo starejšo ženico, ki gre po cesti in ima na rokavu pritrjeno kresničko ali odsevni trak. Torej prizadevanja obrodijo sadove. S skupnimi močmi SPV-ja na ravni države in občine ter s pomočjo šole se bomo vedno znova trudili, da bi črna kronika ne bila tako zelo črna prav zavoljo boljše vidljivosti pešcev. To bo prav gotovo največja nagrada. Zatorej stopimo iz teme in bodimo dobro vidni. Metka Bogataj izdaja osebnih izkaznic odslej tudi v tujini Državljani Republike Slovenije, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini ali so v tujini, pa se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo vrniti v državo, lahko od 1. marca 2013 vložijo vlogo za izdajo osebne izkaznice tudi na diplomatskih predstavništvih ali konzulatih Republike Slovenije v tujini, kjer jim bodo izdelano osebno izkaznico tudi vroči- li. V primeru izgube, pogrešitve ali kraje osebne izkaznice v tujini, mora državljan to dejstvo naznaniti upravni enoti v osmih dneh po prihodu v Slovenijo oziroma diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini v 30 dneh od pogrešitve. Upravna enota Logatec POČITNIŠKI ZIV-ZAV NA SEKIRICI MED ZIMSKIMI POČITNICAMI ŠOLA SMUČANJA DRUŠTVA ŠTOP Tečaja smučanja se je med zimskimi počitnicami udeležilo več kot 200 otrok. Številni logaški otroci in njihovi starši so zimske počitnice preživeli na bližnji Sekirici, kjer je letošnje obilje snega in večinoma sončnega vremena ponudilo pravo zimsko pravljico, zahvaljujoč domačemu Mladinskemu društvu Štop pa tudi možnost prvih smučarskih izkušenj. Omenjeno društvo, ki sicer poleg smučarske šole ponuja tudi gibalne urice za najmlajše in rekreacijo za odrasle v telovadnici Osnovne šole 8 talcev Logatec, je v času počitnic pripravilo tridnevni smučar- ski tečaj za otroke, od ponedeljka do srede, za najbolj vztrajne in navdušene pa tečaje pripravljajo tudi vsak konec tedna, ko vremenske in snežne razmere to dopuščajo. Da je na Sekirici tudi tokrat kar mrgolelo otrok, priča podatek, da so v svoje vrste sprejeli prek 200 malih tečajnikov, kar je veliko več kot lani, je povedal predsednik in ustanovitelj društva Boštjan Martinčič, med drugim tudi zato, ker letošnja zima ni skoparila s snegom. »Želeli bi si ureditev zasneževanja, saj je smučišče Sekirica pičel kilometer oddaljeno od avtoceste, je najbližje smučišče Ljubljani in Kopru, obiskujejo pa jo tako ljudje s Krasa kot tudi iz Kamnika, Grosupelj in Domžal,« še dodaja. Društvo Štop, ki v Logatcu deluje že več kot desetletje, ima 15 sodelavcev, financira pa se pretežno iz članarin, nekaj iz vadnin, približno tisoč evrov pa jim je letos primaknila tudi občina. Po Martinčičevih besedah se baza otrok širi, trenutno jih imajo že okoli 800. Blanka Markovič Kocen kolofon Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec.si, logaske@logatec.si v Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 4. 4. 2013 Naklada: 4.300 izvodov Naslovnica: Obvoz zaradi del na križišču pri Kramarju. Več v rubriki praktikum. Foto: Nicolas Sautet Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. DAN ZA SPREMEMBE SPREMINJA TUDI LETOS LOGAŠKIM PREBIVALCEM ZE ZNANE GOSPE SE DOBRODELNEGA PROJEKTA LOTEVAJO TUDI LETOS. VABLJENI K SODELOVANJU. We prepuščaj so toku, SPREMINJAJ tudi TL dan za Logatec Sobota, 6. aprif 2013, od 9. do 17. ure Trg pred cerkvijo sv. Nikolaja Se spomnite lanskoletne prodaje oblačil Slovencev in Slovenk? Lo-gatčanke, Polona Slabe, Vida Ribič, Tina Musec, Mojca Petkovšek, Jana Klav-žar, Anita Rupnik, Vanja Knafelc, Gaja Jeriček, Katarina Rudolf, Tereza Novak in prostovoljci tudi letos organizirajo podoben dogodek. V soboto, 6. 4. 2013, bo od 9. do 17. ure na trgu pred cerkvijo svetega Nikolaja v Logatcu potekala izmenjava z zbiranjem donacij in dražba predmetov, ki jih bodo podarili znani posamezniki. Organizatorke zato že s polno paro zbirajo predmete za dom in prosti čas, ki so se jih želeli znebiti znani posamezniki. Ideja za dogodek se je porodila iz želje pomagati. Dan za spremembe je namreč vseslovenska akcija, katere pobudnica je Slovenska filantropija, ki jo tudi koordinira. Lanska logaška prireditev je letos postala model za letošnje vseslovensko dogajanje. Tako se bodo podobni dogodki odvili tudi drugod po Sloveniji, najmanj 54 v več kot 35 krajih. Tereza Novak, ki se s humanitarnimi dejavnostmi ukvarja tudi v službenem času, deluje namreč v prostovoljski organizaciji Slovenska filantropija, pravi: »Humanitarne organizacije ugotavljamo in že nekaj časa opozarjamo na naraščanje revščine v Sloveniji in na poglabljanje stisk ljudi. Če danes ostaneš brez zaposlitve, kar sploh ni nujno tvoja krivda, je življenje v Sloveniji vse prej kot lahko. Res moramo posamezniki in organizacije narediti vse, da se ta trend prekine, ob enem pa lahko naredimo marsikaj, da posledice zgrešenega razvoja blažimo.« Dogodek, ki ga organizirajo letos, je namenjen prav temu. »Prepad med ljudmi, ki imajo dovolj vsega, in tistimi, ki živijo v pomanjkanju, se poglablja,« meni Novakova in zaključuje: »Materialne dobrine so nekaj, kar res lahko kroži. Doma imamo marsikaj, česar ne uporabljamo, komu drugemu pa bo ta reč prišla prav. In ker je prav, da smo ljudje solidarni, vsa menjava poteka ob zbiranju donacij. Dejansko vsak tolar šteje.« Lansko leto so prostovoljke na ta način zbrale več kot 5.000 evrov za tri družine v logaški občini. Vsak, ki si je kaj izbral, je bil donator in je prispeval k skupnemu znesku. »Lanski obisk nas je vse presenetil. Cel dogodek smo raztegnili do večera, saj je bilo ves čas polno ljudi. In kar je bilo najboljše, da so bili vsi, s katerimi smo govorili, navdušeni nad dogodkom,« ko- mentira Novakova. In komu so namenjene letošnje donacije? Te gredo letos v celoti v sklade treh logaških šol, da se porabijo za udeležbo otrok iz socialno šibkejših družin v šoli v naravi. - Nekatere prostovoljke imajo namreč poleg želje pomagati sočloveku še eno skupno točko: njihovi otroci obiskujejo isto šolo oziroma so celo sošolci. - Zato gotovo vedo, kakšne stiske pestijo nekatere logaške otroke oziroma njihove družine. Novakova pri tem poudarja: »Naš cilj je, da gredo vsi logaški otroci v šolo v naravi, ne glede na finančno stanje družine.« Kot prostovoljci letos sodelujejo tudi nekateri šolarji OŠ 8 talcev, verjetno pa se bodo projektu pridružili še iz drugih logaških šol. Seveda pa pri Dnevu za spremembe sodelujeta tudi Občina Logatec in Komunalno podjetje Logatec. Prostovoljci in prostovoljke vabijo vse zainteresirane, da podarijo kakšen lepo ohranjen predmet, ki ga ne potrebujejo in ga lahko podarijo. Predmete bodo zbirali od 2. do 5. aprila v prostorih bivšega SDK v Logatcu. Nato pa - vabljeni na trg pred cerkvijo sv. Nikolaja, 6. 4. 2013 od 9. do 17. ure; poiščite nekaj zase in se vpišite med donatorje. Novakova obljublja: »Cene bodo res simbolične, in glede na to, da načrtujemo tudi dražbo predmetov znanih posameznikov iz TV ekranov, verjamemo, da bo vsa stvar tudi zabavna.« Upamo, da bo dogodek pospremilo lepo vreme. A Novakova se dežja ne boji: »Letos resno računamo na lepo vreme, bomo pa dogodek v vsakem primeru izpeljali.« mag. Neža Sautet Idruzba DOBRODOŠLI V LOGATCU O NEKATERIH NERODNOSTIH, KI SO SE ZGODILE V OBČINI. PRIČAKUJE SE POPRAVEK. Napačna slovenska himna; morala bi biti 7. kitica Zdravljice. O sole mio Ob tem naslovu se žal spomnim neprimerne »O sole mio«, ki so je bili deležni zamejski Slovenci iz pobratene občine Repentabor na zadnji proslavi ob občinskem prazniku. Pri programih za določene prireditve bi se res bilo treba vprašati, s kakšno vsebino se »nagovarja« občinstvo oz. goste, ki so se ob omenjeni skladbi kaj čudno spogledali. Nasploh pa; seveda je najbolj preprosto enak program zaigrati na različnih prireditvah, ampak to ne gre. Skratka, z občutkom. Pravzaprav me spet bega vprašanje, kdaj bo na občinski meji postavljena tabla Dobrodošli v Logatcu, kjer bo navedena pobratena občina Repentabor. Le-ta ima na svoji občinski meji (praktično na državni meji) na tabli navedeno pobrateno občino Logatec. Kaj pa pobratimstvo z občino Gacko iz Bosne in Hercegovine? (Borci 29. hercegovske brigade so v začetku maja 1945 osvobodili Grčarevec ter Logatec. Precej jih je padlo, o čemer pričajo spomeniki.) Uradno je verjetno še vedno pobratena z našo. Spodobilo bi se obnoviti stike. Torej - tudi občino Gacko na tablo! ... prijatlji prašajo me, kam? »Dobrodošli v Logatcu« pa je naziv publikacije in zemljevida, ki ju je izdala občina Logatec. V publikaciji so osnovni geografski in zgodovinski podatki, naravne in kulturne znamenitosti, značilno živalstvo in rastlinstvo, tradicionalne prireditve, seznam rekreativnih športnih dejavnosti ter seznam turistično-nastanitvenih kapacitet. Turistični katalog je fotografsko bogato opremljen in privlačen. Pohvalno. Zemljevid (tudi v povečani obliki v veliki zastekljeni tabli ob parku nasproti Občine Logatec) nam seveda pokaže pozicijo vseh teh znamenitosti in turističnih točk. Zanimiva je legenda z naslovom »Naravne in kulturne vrednote«. Pri logaških vrednotah se na prvem mestu kot glavna logaška naravna in kulturna vrednota bohoti Upravni center Logatec z rdečim kro- gcem, ki pa nam ga legenda ne razloži. Potemtakem bi po tej analogiji pričakovali v tem sklopu naravnih in kulturnih vrednot tudi policijsko postajo, kakšno šolo, zdravstveni in gasilski dom, kaj šele sakralni objekt, lokacijo rimske cestne postaje Mansio Lon-gatico (Informativne table o rimskem Longaticumu ob avtobusni postaji pod Narodnim domom, kjer so pod igriščem ostaline te rimske naselbine še vedno ni!) ali celo Narodni dom s knjižnico. Pa temu ni tako. Turist o rimskem Logatcu na terenu, pa tudi na omenjenem zemljevidu znamenitosti oz. vrednot ne najde popolnoma nič! Ironično je, da je med enajstimi označenimi logaškimi kulturnimi in naravnimi vrednotami tudi Mihova domačija (Kal-ce 2), ki se počasi, a vztrajno spreminja v nekakšne fragmente antičnega rimskega limesa. Tudi »Krpan« (Tollazzijeve štale)« je (upravičeno) našel mesto na karti, 90 let star znameniti Narodni dom (Sokolski dom), verjetno najbolj impozantna zgradba v tem obdobju v Logatcu (predvidevam, da je tudi pod spomeniškim varstvom), pa ne. Če zaključim - škoda za tako nerodnost pri zemljevidu. Al prav se piše kaša ali kasha? Nekaj korakov od informativnega zemljevida v smeri Knjižnice Logatec pridemo do »osamosvojitvenih lip«, ki sta bili posajeni 26. junija 1991 ob svečanosti v čast rojstvu države Slovenije. Nedavno je Občina Logatec (na tabli je občinski grb) postavila manjšo tablo, ki obeleži ta dogodek. Besedilo zaključuje Prešernova Zdravica iz l. 1844, kakor je navedeno pod pesmijo. Na desni strani je angleški prevod. Ampak - to ni himna! Halo?! Niti ni to Zdravica iz l. 1844, saj sta na tabli le dve kitici (2. in 7.), kar pa ni posebej navedeno! 26. junija 1991 se je pod tema dvema lipama pela še danes aktualna himna v izvedbi dveh zborov - Društva mladih glasbenikov in Obrtniškega pevskega zbora Logatec. Do nedavnega sploh ni bila sporna. Zadnja leta pa bi jo nekateri radi spremenili (oz. se že vsiljuje „paralelna himna", kar je bilo vidno na lanski osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti). Kar zame tudi ni sporno, če je to stvar konstruktivnih debat, literarnozgodo-vinske stroke in uradne potrditve s strani parlamenta. Obstaja namreč več variant Prešernove Zdravljice. Sporno je to, da na tabli ni niti sedme (»izvedbene«) kitice himne niti celotne Zdravljice. Ničemur podobno. „Kr neki." Prav bi bilo, da se to popravi in se na spominsko obeležje napiše himna, taka kot se je pela 26. junija 1991 inje še danes uradna in znana, pa čeprav jo lahko jutri popolnoma spremenimo. Skratka, kako si je Občina Logatec dovolila to milo rečeno šlamparijo? Da je Zdravljica slovenska himna, piše v 6. členu Ustave Republike Slovenije, v zakonu pa natančneje, da je himna sedma kitica Zdravljice na melodijo skladatelja Stanka Premrla. Slovenska skupščina je Zdravljico sprejela za državno himno 27. septembra 1989. Če se vrnem k spominski tabli - pa ja nimamo tako kratkega zgodovinskega spomina ali kaj?!? Koliko zdaj drugače mislečih (glede himne) je 26. junija 1991 s cmokom v grlu prepevalo himno Zdravljico? Garantirano nobeden! Naen- krat pa je »Esmeralda spregledala«. Prav bi bilo, da bi o tem dal mnenje tudi Občinski svet Občine Logatec, saj gre za zgodovinsko spominsko obeležje najvišjega pomena za prihodnje rodove. Mislim pa, da sta Prešeren in Zdravljica tako globoko vtisnjena v slovensko kolektivno narodno zavest, da si težko predstavljam drugačno himno. Navsezadnje, kaj pa je narobe z našo miroljubno himno, ki ji ni para v svetu? Pa si vsi želimo miru, kajne? Skrajno žalostno in sramotno je, da odgovorni (glede te postavitve) politični živelj v Občini Logatec (pravzaprav občinski predstavniki »pravne države«) ne pozna ali noče poznati uradne slovenske nacionalne himne. Je to poskus uvoza »paralelne himne« skozi »mala vrata« določene politične stranke? »O sancta simplicitas!« Za konec pa še ena dobrodošlica z logaškim koledarjem 2013 (ki so ga izdali: Občina Logatec, Naklo d.o.o. in Komunalno podjetje Logatec d.o.o.), ki je verjetno romal kot poslovno darilo v roke morebitnih gostov in prijateljev omenjenih založnikov. Lepe fotografije naravnih in kulturnih vrednot, pod njimi pa teksti »Ko- Zemljevid logaške občine z naravno in kulturno dediščino. munalno podjetje Logatec svetuje«. Pa me najprej na »junijski« strani zmoti napis pod fotografijo kapelice sv. Jožefa: »Plečnikova kapelica«. Do sedaj je to bila kapelica sv. Jožefa (Od l. 1922, ko je bilo dozidano stebrišče, je hkrati tudi spomenik žrtvam 1. svetovne vojne). Kolikor vem, se izraz »Plečnikova kapelica« za ta sakralni objekt do sedaj v Logatcu ni uporabljal. Po podatkih je načrte za stebrišče, dozidano prvotni skromnejši kapelici sv. Jožefa, izdelal študent arhitekture, domačin Ciril Oblak pod mentorstvom (vodstvom) svojega profesorja arhitekta Jožeta Plečnika. Verjetno se načrt kot avtorsko delo po pravilnikih res pripisuje mentorju, ampak to še ne pomeni, da se kapelico samovoljno preimenuje. Z namenom večje veljave Logatca na zemljevidu Plečnikovega opusa? Če že, bi se bilo treba angažirati glede Plečnikovih del v Logatcu in Hotedršici vsaj l. 2007, ko so bili 17. dnevi evropske kulturne dediščine (22.-29. september) posvečeni najpomembnejšemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, enemu od klasikov arhitekturne ustvarjalnosti 20. stoletja. Ob tej priliki je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdal knjižico »Program prireditev« - koledar dogodkov tistih dni, urejen po abecedi krajev, kjer je Plečnik pustil svoj pečat ali pa tudi ne. Logatca in Hote-dršice žal tam ni najti. Pa v Logatcu stojita dve kapelici; že omenjena ter kapelica na Brodu, ki je prav tako delo Cirila Oblaka, Plečnikovega študenta. Tako piše tudi na občinski spletni strani! V Hotedršici je Plečnik naredil načrt za nagrobni spomenik družine Matije Plečnika ter načrte za ureditev trga pred župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika, menda pa tudi most pred cerkvijo, kar pa strokovno ni potrjeno. Poleg tega sam Plečnikov rod izvira iz Hotedršice. Odlično razstavo o Jožetu Plečniku je v tistem času pripravila dr. Marija Ipavec. Razstava je bila nekaj časa v hodniku »Stare šole«, po katastrofalni poplavi septembra 2010 (mislim, da takrat) pa je za stalno postavljena nadstropje višje v prostore Krajevne skupnosti Hotedršica. Zanimivo, da v knjižici pod Črna na Koroškem najdemo dogodek: »Jože Plečnik in njegovi učenci na Koroškem«. Še celo Piran, kjer Plečnik ni ustvarjal, je imel kar štiri prireditve v čast Plečnikovi arhitekturni dediščini in je našel mesto v tej brošuri! V naši občini pa nič! Le kako, da je šlo to mimo Logatca, doseglo pa celo tako obskurne kraje, kot je Horjul. Glede na vsa odprta vprašanja in dileme glede Plečnikove prisotnosti v logaški in hotenjski arhitekturi bi bilo prepotrebno strokovno raziskati arhivsko gradivo v zvezi s tem. Druga stvar so pa komunalni nasveti. So zelo koristni, toda mislim, da ne sodijo pod fotografije sakralnih objektov. Npr. Komunalno podjetje svetuje: o pasjih iztrebkih pod »Plečnikovo kapelico«, pa glede zavarovanje pred preplavitvijo iz kanalizacije pod sliko cerkve sv. Nikolaja in Pihalnega orkestra Logatec in še o hišnih odtokih pod »bohkovim kotom«. Neprimerno in neokusno. Vsekakor vredno premisleka v bodočih snovanjih občinskega koledarja, ki ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Logatec ali za namen darila kot promocije naše občine. Gvido Komar SOCIALNA IZKLJUČENOST JE HUJŠA OD GMOTNE STISKE pogovor z direktorico centra za socialno delo, tatjano milavec Center za socialno delo logatec je za denarne in izredne denarne pomoči lani namenil skoraj pol milijona evrov. Vloge rešujejo v roku, dosegljivi so tudi preko elektronske pošte. Delo logaškega centra so v letu 2012 krojili Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o socialnovarstvenih prejemkih in Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki so na področje socialnega dela prinesli številne spremembe. Uvedli so enotno vstopno točko, center pa se je vključil tudi v program »Zaposlitev strokovnih delavcev - informatorjev na centrih za socialno delo«, sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Z direktorico Centra za socialno delo Logatec Tatjano Milavec smo se po seji sveta zavoda med drugim pogovarjali o tem, kakšne stiske pestijo logaške občane, kako jim Center za socialno delo lahko pomaga, kolikšen znesek denarnih pomoči je bil lani izplačan ... Kdo je upravičen do pravice iz javnih sredstev? Obstaja več kategorij, za vsako od subvencij oz. denarnih prejemkov zakon določa, kdo in na kakšen način je do nje upravičen. Za otroški dodatek, denimo, lahko zaprosijo družine, ki imajo otroke v starosti do 18. let, njihov dohodek pa ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače. Našim občanom vedno predlagamo, naj o konkretnih pravicah pridobijo informacije na centru, kajti za vsako dajatev ali subvencijo niso isti pogoji, tudi spremembe tekom leta so pogoste. Kako se lahko občani glede tega pozanimajo? S februarjem 2013 nam je uspelo vzpostaviti spletno stran, vprašanja lahko občani posredujejo tudi po elektronski pošti. Trudimo se biti ažurni, odgovorimo načeloma isti dan, dosegljivi smo po telefonu, ne samo med uradnimi urami, ampak v vsem poslovnem času. Vzpostavitev spletne strani pomeni korak naprej, saj smo se na ta način približali našim uporabnikom. Koliko vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ste prejeli v preteklem letu? Če govoriva o vseh pravicah, smo prejeli več kot 2600 vlog, odločili smo približno o 7000 pravicah. V primerjavi z letom prej to pomeni 3000 izdanih odločb več. Kako to komentirate? Lahko rečem, da nam je zaposlenim na centru uspelo osvojiti nov proces dela, učinkovito smo vzpostavili enotno vstopno točko, tako da se je delo zdaj normaliziralo in zadeve rešujemo v zakonskih rokih, to je, če je le mogoče, v mesecu ali dveh. Preteklo leto vidim kot izziv, ki je sicer zahteval veliko truda, a smo ga s skupnimi močmi uspešno obvladali. Kdaj pa vendarle nastanejo težave? Vlogo, ki jo vlagatelj prinese, najprej vnesemo v informacijski sistem. Na prenos podatkov iz vseh virov čakamo teden dni. Če pride do napake pri prenosu, kar ni izključeno, moramo vlogo izbrisati ter ponovno vnesti v sistem. V takem primeru se lahko zgodi, da postopek traja nekoliko dlje, še posebej pri denarnih in izrednih denarnih pomočeh, ko namesto vlagatelja zaprosimo še za bančne izpiske. Tatjana Milavec, direktorica CSD Logatec: »Srečujemo se s težkimi situacijami, a naše poslanstvo je, da skupaj z ljudmi, torej ne mimo ali namesto njih, rešujemo stiske, težave.« S kakšnimi stiskami ljudi pa ste se oz. se največ ukvarjate? Poleg gmotnih stisk, ki jih je v tem času in v dani situaciji zelo veliko, tudi z osebnimi stiskami, ki so največkrat pogojene prav s prvimi. Gmotna stiska namreč vpliva na odnose v družini, na doživljanje sebe, občutek lastne vrednosti, posledično lahko prihaja celo do socialne izključenosti. To so precej kompleksne težave, zato se poskušamo tudi prek naših drugih javnih pooblastil, storitev, svetovanj, približati ljudem. Vedeti morajo, da niso sami, da obstajajo možnosti reševanja teh stisk in težav, je pa težko, ker velikokrat nimajo moči za spremembe in pomoč odklanjajo. Srečujemo se s težkimi situacijami, a naše poslanstvo je, da skupaj z ljudmi, torej ne mimo ali namesto njih, rešujemo stiske, težave. Kolikšen znesek denarnih pomoči je bil lani izplačan? V letu 2012 smo izplačali za okoli pol milijona evrov denarnih in izrednih denarnih pomoči, kar je več kot leto prej. V lanskem letu smo imeli na mesec 30 vlog za izredno denarno pomoč. To pomoč običajno potrebujejo tisti, ki ostanejo brezposelni oz. zaposleni, ki zaradi minimalnih dohodkov ne zmorejo plačevati izrednih in rednih stroškov, kot so kurjava, elektrika in drugo. Samo teh vlog je v povprečju 15 na mesec več kot leto prej. S katerimi organizacijami v prid učinkovitejšemu nudenju pomoči CSD sodeluje? Na našem centru imamo zelo dobro izkušnjo sodelovanja s Kari-tasom v Logatcu in Rovtah ter Območnim združenjem Rdečega križa Logatec z namenom medsebojnega seznanjanja z možnostmi nudenja celostne pomoči. Sami pri nudenju materialne pomoči nismo tako učinkoviti, kot smo lahko skupaj. Pred kratkim ste ustanovili skupino za krepitev socialnih veščin. Za kakšno skupino gre? Naša strokovna delavka Maja Koren je pri svojem delu ugotovila, da prejemniki denarne socialne pomoči, ki so že dlje časa brezposelni, zavod za zaposlovanje pa jih je odstopil v obravnavo centru za socialno delo, niso vključeni v nobene aktivnosti. Da bi aktivirala to populacijo, je uvedla to skupino, katere člani se učijo novih veščin, si med seboj pomagajo, sodelujejo pri aktivnostih z namenom zmanjševanja tveganja socialne izključenosti, ki je večji problem od materialne stiske. Kaj se zgodi z osebo, ki ji preneha prejemanje nadomestila za brezposelnost, službe pa v tem času ne najde? Če govorimo o preživetju, ta oseba lahko vloži vlogo za denarno socialno pomoč, ki ji pripada, če njeni dohodki ne presegajo 260 evrov neto mesečno ali nima kakšnega večjega premoženja ali prihrankov. Prejemnik denarne socialne pomoči je upravičen tudi do kritja obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Če oseba prebiva v najemnem stanovanju in ima nizke dohodke, lahko vloži tudi vlogo za subvencijo najemnine, ki je odvisna od dohodkov in višine najemnine. Nekaj možnosti torej je, prejemniki denarne socialne pomoči se lahko obrnejo po pomoč tudi na Območno združenje Rdečega križa in Karitas in tako niso prepuščeni sami sebi. Ali ste zaposleni na CSD tarča nasilja in groženj ljudi v stiskah in če, kako ta problem rešujete? Zlasti v preteklem letu je bilo nezadovoljstva naših uporabnikov več, predvsem zaradi spremenjene zakonodaje. Nenadoma nekdo ni bil več upravičen do otroškega dodatka ali štipendije. Do slednje, denimo, so upravičeni dijaki in študentje po 18. letu starosti, zato so nekatere družine izgubile razmeroma pomemben vir dohodka. Za delo z ljudmi smo usposobljeni, ljudi poskušamo razbremeniti, njihovo stisko razumemo. Težave nastanejo, kadar so strokovne delavke deležne osebnih groženj. Tega ne smemo dopuščati in tolerirati. Varnostnika, ki smo ga imeli do septembra, zdaj nimamo več. Kadar gre za osebne grožnje našim zaposlenim, je moja dolžnost, da o tem obvestim policijo. Ali v letošnjem letu pričakujete zmanjšanje sredstev s strani države in kaj bo to pomenilo za vaše delovanje in za uporabnike, seveda? S pristojnim ministrstvom imamo do junija podpisano polletno pogodbo o delovanju in izvajanju nalog. Spremembe pričakujem le v masi plač, ki bo nekoliko nižja, manj sredstev bo verjetno na voljo tudi za materialne stroške, za uporabnike po mojem mnenju ne bo večjih sprememb. Kaj bi čisto na koncu še želeli sporočiti občanom? Vsi tisti, ki potrebujejo pomoč ali zgolj nasvet, naj pridejo na center, smo odprti za ljudi, obenem pa zavezani k varstvu osebnih podatkov. Zadeve, ki jih obravnavamo, ostanejo znotraj centra. Blanka Markovič Kocen EKVADOR IN GALAPOS KAKO STA JU OBČUTILA PETRA IN JANEZ MATOS, EKOLOGA, GEOGRAFA IN SVETOVNA POPOTNIKA. Ekvador, država,ki deli Zemljo na dve polobli in vsakemu obiskovalcu pusti svoj pečat. Izjemno pestre pokrajine zaznamujejo zasneženi vulkani, deževni gozd in rodovitna obalna ravnica prav tako, poseben pečat pa državi daje tisoč km oddaljeno Galapaško otočje. Bi tudi vi radi zaplesali v ritmih divjine, splezali na najvišje vrhove, se potopili v kristalne vode Tihega oceana in opazovali čudesa narave? Pridružite se popotnikoma na predavanju,« so vabili delavci Knjižnice Logatec. Res je v torek, 26. februarja zvečer, prišlo kar precej Lo-gatčanov v veliko dvorano Narodnega doma. Prišel je tudi Janez Matos in opravičil ženo, ki je bila tik pred tem, da bo rodila. S fotografijami in video posnetki nam je predstavil, kar je obljubljal napove-dnik Knjižnice Logatec, ki je tudi organizirala predavanje. Slišali smo marsikaj, kar se je zanimivega zgodilo na tem štirimesečnem popotovanju. Zakaj tako dolgo? Ker sta se vmes ustavljala, prvič v nekakšni ekološki vasi daleč na višavju Ekvadorja, drugič pa v gozdovih Amazonke. Tam sta prostovoljno pomagala pri urejanju okolice, drugič pa v zavetišču za zavržene in izgubljene divje živali. Potovala sta torej dokaj skromno, a pri tem imela tudi nekaj sreče. Spoznala sta prijazne ljudi, ki so jima omogočili obisk otočja, katerega slavo je v svet ponesel Charles Darwin. V dobri uri nas je Janez Matos odpeljal v deževni pragozd marsikje še neprehodnega porečja Amazonke, skupaj z njim smo se povzpeli na najvišje vulkane in potem zaplavali z miroljubnimi morskimi psi v zalivih tisočerih otokov Galapagosa. Najprej pa smo si ogledali vzdušje na nogometnem stadionu: »Sise puede!« »Dajmo naši!«. Bilo je enkratno, polno zanosa, veselja in tistega, kar manjka nam Slovencem: domoljubje, narodna zavest. Brane Pevec ZLEPLJENA KULTURA KAKO SO NA OŠ 8 TALCEV PRAZNOVALI KULTURNI PRAZNIK. Otroci so prebirali besedila, ki so jih izbrali sami. Sprašujete, kako je kultura lahko zlepljena? Ponavadi lepimo papir, strgane fotografije, žvečilne gumije pod stole in mize. Lepimo tudi nalepke na zvezke, plakate ... Da se tudi kulturo da lepiti, smo 7. februarja dokazali na OŠ 8 talcev Logatec, saj smo v »maraton« zlepili več področji umetnosti: branje proze in poezije, petje, slikanje in risanje, fotografiranje, poslušanje instrumentalistov, plesanje baletk in pisanje pisarjev. Poleg tega so si učenci lahko ogledali razstavo knjig in fotografij pesnikov in pisateljev, katerih dela smo brali, v istem času pa je nastajala tudi ročno sešita slovenska zastava. Naše kulturne dejavnosti so potekale neprekinjeno od 8. pa vse do 13. ure. Do sedaj smo v počastitev kulturnega praznika več let pripravljali klasično proslavo, v kateri smo poleg Prešernovih del in njegovega življenja posebej poudarili tudi kakšno drugo vsebino, kot so obletnice drugih avtorjev, ljudsko izročilo ... Osebno se mi je zdelo, da je prispevek učencev pri oblikovanju celotne proslave (predvsem vsebine) premajhen, za tako številčno šolo (650 učencev) je bilo tudi zelo malo nastopajočih. Če odmislimo pevske zbore, in folklorno skupino, je nastopalo le od 10 do 20 učencev, kar me je napeljalo na misel, da bi letos kulturni praznik obeležili nekoliko drugače. Osnovna zamisel, ki sva jo želeli izvesti skupaj s Simono Nagode, je bila, da bi prireditev trajala neprekinjeno dlje časa, da bi sodelovalo čim več učencev iz vseh oddelkov od 1. do 9. razreda (ne glede na njihove sposobnosti), ter da bi ustvarjali in poustvarjali kulturo iz čim več področij. V izziv nama je bilo, kako naprej? S časom izvedbe nisva imeli težav, ravno tako ne z izbiro različnih področji umetnosti. Učence, ki so želeli nastopati na tej Nekateri so se odločili za risanje prireditvi, sva zbrali na najbolj klasičen način. Preko razrednikov sva jih obvestili o možnosti sodelovanja, učenci pa so se prostovoljno prijavljali. Nad prvim odzivom sva bili prijetno presenečeni, saj se je prijavilo več kot 90 učencev. Tako sva dobili nabor učencev, ki so bili pripravljeni sodelovati na različnih področjih. Zelo hitro sva ugotovili, da morava k sodelovanju pritegniti še kakšnega sodelavca. Ker so bili med prijavljenimi tudi likovno nadarjeni učenci, nama je na pomoč priskočila učiteljica likovne vzgoje ga. Alenka Ložar. Med nastajanjem prireditve se je porodila misel, da bi učenci med potekom lahko sešili tudi slovensko zastavo, zato je pri pripravah na izvedbo z nama začela sodelovati tudi učiteljica gospodinjstva ga. Petra Fefer. Celotno prireditev smo tako oblikovale štiri mentorice. Simona Nagode je prevzela vsebinski del in pripravo vseh bralcev. Za izbor tekstov, ki so jih bralci izbrali sami, si je zamislila obletnice naših pesnikov in pisateljev. Zelo jo je navdušilo druženje učencev, ko so izbirali svoje tekste. S predlogi in izbiro so jo pogosto presenetili li, ker so se potrudili najti najbolj primer-„§ ne odlomke in besedila. Seveda so mlajši ^ učenci pri tem potrebovali več pomoči, ^ starejši pa so bili pri izbiri zelo samostojni. Pripravila je tudi okvirni potek in vrstni ^ red bralcev, saj sva želeli, da se izvajalci starostno čim bolj pomešajo med seboj in Takole so šolarji lahko opazovali celodnevno dogajanje. da prireditev ne poteka po pogostem zaporedju »iz majhnega raste veliko«. Ga. Alenka Ložar je prevzela pripravo risarjev in slikarjev. Naročila jim je, naj izberejo temo, ki naj se nanaša na vsebino izbranih tekstov in tehniko ustvarjanja. Narisati so morali tudi skico, da pri samem slikanju v živo ne bi imeli preveč težav, poleg tega je pripravila tudi ves potreben material. Učence za šivanje zastave je pripravila ga. Petra Fefer, zanimivo pa je, da je bilo med prostovoljci veliko fantov. Preden so začeli »v živo« šivati, jih je preizkusila, ali jim ta spretnost res gre od rok. Na sami prireditvi so skupaj sešili belo, modro in rdeče blago, ki so ga tudi zarobili (zastava) ter nato na zastavo prišili grb, ki so ga na drug kos blaga narisali z barvami za tekstil. Sama sem prevzela glasbeni del prireditve, postavitev razstave pred in po prireditvi, ter precej organizacije. K sodelovanju sem povabila instrumentaliste, ki so z glasbili popestrili branje, med pevci v pevskem zboru sem poiskala prostovoljce s potrebnimi glasovnimi sposobnostni za petje himne. Poleg tega sem pripravila časovni razpored vseh oddelkov, za obisk prireditve. Kot sem že prej omenila, smo ena večjih šol, zato je bi tudi to pravi podvig. Preračunali smo, da lahko vsak oddelek (na šoli jih je 28) prireditvi prisostvuje le 20 minut. Na začetku se mi je to zdelo malo, vendar sem na sami prireditvi ugotovila, da je to ravno dovolj, da vsak poslušalec dobi občutek, kaj se v prostoru dogaja. Nekoliko me je sicer skrbelo, kako bo prireditev potekala med odmori (tudi glavnim), saj smo tudi takrat želeli nadaljevati brez prekinitve, pa je tudi to potekalo brez večjih težav. To je bil okvir prireditve, ki sva jo želeli izvesti v najkulturnejšem prostoru na šoli - v knjižnici. Mogoče omenim še najine priprave na prireditev: zanimivi so se mi zdeli predvsem najini kratki sestanki med odmori. Kadar sva se s Simono Nagode srečali, se nama je pogosto porodila kakšna nova zamisel, kaj vse lahko še naredimo. Nekatere ideje so bile izvedljive, nekatere pa še čakajo na uresničitev v prihodnosti. Nekatere teh idej so bile, da sva branju tekstov, petju himne, igranju instru-mentalistov, slikanju in risanju likovnikov dodali tudi baletne plesalke, ki so v tem dopoldnevu oblikovale svojo koreografijo, pisarje, ki so pisali tekste o kulturi na star način (kaligrafija), v obliki rokopisa in tudi na sodoben način z računalnikom. Končni rezultat naše zLEPljenE KULTURE je bil, da je na peturni prireditvi v knjižnici sodelovalo 115 učencev različnih starosti, kar je nekaj več kot 17 % vseh učencev, s čimer smo dosegli, da se je v času priprav na šoli veliko govorilo o tem. Ostali učenci pa so dokazali, da znajo v tišini priti, prisluhniti, si ogledati dogajanje in tudi tiho oditi. Tudi razstavo po prireditvi so si vsi z zanimanjem ogledovali in komentirali, kaj jim je bilo še posebej všeč, marsikdo pa je pripomnil, da se bo naslednje leto s svojim prispevkom pridružil številčni kulturni druščini. Pod črto lahko rečem, da nama je bila priprava prireditve velik zalogaj, njen rezultat pa je bil izredno navdušujoč! Naslednje leto jo bova verjetno ponovili, zato vas že zdaj vabiva, da nas obiščete. Marinka Istenič, predmetna učiteljica glasben vzgoje, OŠ 8 talcev Logatec Manjkala ni niti glasba. S PESMIJO POMLADI IN PRAZNIKU NAPROTI Notranjska« na prvem po-jubilejnem koncertu v Gor. Logatcu. LETNI KONCERT OMEPZ NOTRANJSKA Na soboto pred cvetno nedeljo je OMePZ »Notranjska« v Gornjem Logatcu odpel svoj letni koncert z gosti. Vabilu nanj so se odzvali učenci taborske šole in mešani zbor Jurij Vodovnik iz Zreč, in, seveda, poslušalci. Program, naravnan na pomlad in bližnji materinski dan, so prikupno in z veliko pretanjene domiselnosti suvereno vodile Andreja, Sara in Klavdija, učiteljica in učenki domače šole. Gostiteljski zbor se je prvič po koncu jubilejne sezone koncertno predstavil domačim poslušalcem. Zbor še naprej vodi Janez Gostiša, ker je želena zamenjava spodletela. Zapel je pet pesmi koroških avtorjev, zvečine očeta Pavla in sina Mira Kernjaka ter štajersko in primorsko narodno. Spevne pesmi so šle poslušalcem dobro v uho. Gašper Klevišar je nato urezal eno na harmoniko, Urša Rožmanc pa je na citre milo odigrala mamicam in čebelarjem posvečeni skladbi. Gostujoči pevci, tridesetčlanski mešani zbor Jurij Vodovnik, je pod vodstvom mag. Mojce Koban Dobnik odpel tudi sedem pesmi iz domačega in tujega glasbenega opusa. Poslušalce je navdušil z urejenim petjem, lepo barvitostjo in dinamično velikim razponom zvoka od tihega do glasnega petja. Še posebej lepo se je oglašal solist Marjan Hren. Po koncertu so se nastopajoči zadržali v prijetnem pomenku, še pesem, dve skupaj zapeli. Gostje so se poslovili v skupni želji po ponovnem srečanju. In se odpeljali v sneženo noč 23. marca 2013. Pomladi naproti? Jago ŽLAHTNA PLESEN OB SREČANJU S PESNIKOM MILANOM JESIHOM Naj vas naslov ne zavede. Nič, ampak prav nič ni zaudarjalo tega dne v Prešernovi dvorani logaškega Narodnega doma, žlahtnost gorgonzole je namenjena tistemu delu spomina na slovenskega pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha, ki se nanaša na njemu ljubo poetiko, v meni pa je prebudil spomin na lastne študentske čase, ko smo skušali razumeti in čutiti Pupilijo Ferkeverk. Kdor se tega spomni, mu bo takoj jasno; komur Pupilija ni bila v dosegu, pa bo prebral tale moj zapis bolj neprizadeto. Večer je bil zanimiv tudi zato, ker je glasba lebdela nad našimi čustvi v podobi kitarista Roka Škrlja, violistke Simone Skvarča in pevke Urše Mihevc. Pa začnimo pri poeziji sami. V preplet vezane besede so vstopali člani Zelenih oblakov Branka Novak, Barbara Be-zek Rot in Jaka Dolenc s poezijo, ki je bila vsakemu svojska, predvsem obrnjena navznoter (tam je 'najvarneje', ne?), kajti humor in svetovljanstvo so raje prepustili uglednemu gostu. KLŠ je bil vključen v ta večer kot nekakšna vlečna sila povezav in prepletanj hotenj logaške kulture ali bolje rečeno literature, zato je bilo prijetno presenečenje prisotnost članov Inštituta IRIU s predsednico Gloriano Veber ter pesnikoma Petrom Semoličem in Alešem Mu-starjem. Vsi so se izpovedali skozi ritem lastnega občutenja, tudi z nekaj aluzijami na sodobnost družbe, ki 'se razkraja', vsekakor pa so prišli povedat (pokazat), da je ustvarjanje vedno nekje odraz časa z več ali manj determiniranim napovedovanjem prihodnosti (v kar poezija 'rada' vstopa). Tim Uršič, vztrajni in prepričani pesnik, a tokrat bolj kot animator in povezovalec večera, je z Milanom Jesihom spregovoril o odnosu do sveta. Milan Jesih je 'priznal', da ga poezija in tudi prevajalstvo vedno bolj zanimata, dramatika manj, čeprav se bo pozorni spremljevalec slovenske dra-maturgije najbrž spomnil njegove zgodnje Pupilije in morda poznejšega »Srebrnega rebra«. A o tem Milan Jesih ni hotel go- voriti. Spregovoril je o svojih sonetih, ki so ga zaradi zgradbe vedno privlačili, in jambih, ki dajejo že stoletja poseben ritem tej pesniški obliki. Jesih se tu kaže kot mojster jezika, kar je pokazal tudi v svojih prevodih iz ruske ali angleške (tudi Shakespeare) literature. Za konec večera nam je Milan Jesih prebral nekaj svojih zadnjih del, ki so odražali veliko humorja in celo sarkazma o današnjem času, a vendar ostali poezija, ki se nas zlahka polasti. Počutili smo se izbranci, ker smo slišali tisto, kar pesnika vznemirja prav zdaj, v tem času. Po svoje zahteven, a predvsem prepričljiv 'spoznavni' večer, ki je v svojem najglobljem pomenu izničil 'pridobitve' moderne civilizacije. Če je kdaj kdo zapisal kako pesem - mislim na vse vas, spoštovani bralci - je bil že prvinski. Zato poezija ne bo nikoli usahnila. KRAS »POČNEM NEKAJ TAZGA, DA DUŠA RASTE« MILENA MIKLAVČIČ 9. MARCA V GRČAREVCU Pred desetimi leti je bilo ustanovljeno Turistično kulturno športno društvo Grčarevec. Kar nekaj prireditev se bo zvrstilo ob obletnici, prva je bila ob 8. marcu Dnevu žena. Grčarevci so povabili na klepet Mileno Miklavčič iz Žirov. Je novinarka, ki je začela pisati že v osnovni šoli za Dnevnikovo Mlado njivo. Danes jo lahko slišimo na lokalnih radijskih postajah, njene prispevke zasledimo v različnih časopisih, tudi v Nedelu, kjer svetuje v rubriki Nedelova svetovalnica, je pisateljica, ki je izdala vrsto knjig za otroke in odrasle, ter bloger-ka, ki vedno brez dlake na jeziku pove, kaj misli. Precej deklet in žena se je zbralo na ta večer, tudi nekaj predstavnikov moškega spola je prišlo prisluhnit, o čem sta se pogovarjala z Gvidom Komarjem. Najprej je tekla beseda o Raziskavi o spolnosti na Žirovskem v začetku 20. stoletja, ki jo je avtorica izvedla konec stoletja. Pogovarjala se je z ženskami, starimi nad 85 let, ki so ji zaupale, da v spolnosti včasih ni bilo nobenega užitka, samo trpljenje. V tistem času so ljudje o spolnosti vedeli zelo malo, tudi pogovarjali se niso o njej. Zato je bilo normalno, da so imele ženske po deset in več otrok, smrtnost je bila velika, »tisto« pa je bilo za ženske zlo. Ni bilo poljubljanja, saj je iz ust krepko smrdelo, zobozdravnika skoraj niso poznali, tudi umivali se nekateri sploh niso. »Višek ljubezni je bilo, ko je oče mami zavezal ruto, kadar je šla k maši«, se je spomnila to, kako so ljubezen doživljali njeni starši. Potem je spregovorila o knjigi Ženske, ki jo je izdala lani. V njej je 52 večinoma resničnih zgodb iz sedanjih dni. Knjiga govori o tem, da se da v vsakem obdobju življenja lepo živeti, če se le potrudimo:« Moje ženske nočejo biti podložne, preveč šibke, nočejo biti negotove in neodločne, zaradi tega težje dobijo zakonskega partnerja, ki bi ji ustrezal.« Še posebno pozornost namenja ženskam v »srednjih letih«, ki jih opozarja, da se takrat življenje ne končuje, ampak šele dobro začenja. Sicer pa je knjiga napisana tekoče, »žmohtno«, tudi erotičnih prizorov ne manjka. V dveh urah je živahna avtorica povedala še marsikaj zanimivega, odgovarjala na vprašanja in zaključila, da je zadovoljna, da »v življenju počnem nekaj tazga, da duša raste«. Sedaj pa hitro v knjigarno ali v Knjižnico Logatec, če ne, pa vsaj za računalnik na njen blog. Brane Pevec Milena Miklavčič: »Zadovoljna sem, da počnem nekaj tazga, da duša raste.« let si delimo naravo 20 let Društva tabornikov ROD SRNJAK LOGATEC 20 let si delimo naravo/ TABORNIŠKI. ZIV ZAV 12-00 taborniki izdelujejo 15:00 Mtoavne aktivnosti 18-00 spomini 20-ih let z nami bo Gojmir Leštijak-Gojc 19:00 taborniško druženje 20.4.2013 igrišče pred Narodnim domom 23 6 2013 ob 21:00 OB TABORNEM OGNJU igeneracije S SKUPŠČINE NOB LOGATEC »ŽELIMO OHRANITI POZITIVEN ODNOS DO VREDNOT NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V LETIH OD 1941 DO 1945«. Vtem stavku je na kratko zajeto bistvo delovanja Združenja borcev za vrednote NOB Logatec (v nadaljevanju: združenje). Predsednik Samo Štempihar je na skupščini, ki je bila prvega marca popoldne v jedilnici OŠ 8 talcev Logatec, uvodoma spregovoril nekaj besed: »Združenje borcev za vrednote NOB je samostojna, domoljubna, nepridobitna organizacija, ki združujejo borce, druge udeležence narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja ter vse, ki imajo pozitiven odnos do vrednost narodnoosvobodilnega boja. Naša organizacija ni strankarsko opredeljena, zato vanjo vstopajo ljudje, ne glede na svetovno nazorsko opredelitev, veroizpoved, raso, spol in druge kriterije, ki v družbi na takšnih osnovah pogosto razdvajajo ljudi. Združuje nas samozavest, strpnost in solidarnost. Organizirani smo po Zakonu o društvih, po vsebini pa del civilne družbe s statusom posebnega družbenega pomena.« Kot običajno so tudi na tej skupščini, ki se je udeležilo tudi nekaj predstavnic in predstavnikov borčevskih, veteranskih organizacij, društev in krajevnih skupnosti ter naš župan, predstavili program dela za letošnje leto, še prej pa s ponosom povedali, da je lani združenje organiziralo spominske slovesnosti (Laze, Ljubgojna, Sovra), pohode k spominskim obeležjem v naši občini, člani so se udeležili vseh de- javnosti ob 30-letnici pobratenja naše občine z občino Repentabor, bili so tudi na slovesnostih po vsej državi (Dražgoše, Sv. Ana, Babno polje, Ogenjca. Pokljuka ...). Osrednji prireditvi letos bosta v Centru vojnih veteranov: proslava s pohodom in druženjem l.maja, prvič pod pokroviteljstvom Občine Logatec (spomnili se bomo treh pomembnih datumov: 27.aprila 1941, l.maja 1886 in 5.maja 1945) in slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve Logaškega partizanskega bataljona, ki bo 15.septem-bra. Tudi letos bodo krajevne organizacije organizirale pohode, izlete, skupaj bodo obiskovali prireditve drugih prirediteljev, organizirane bodo spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve, obisk in krajšo slovesnost bodo organizirali v Repentabru in se poklonili partizanskemu komandantu Francu Nemgarju. V logaški občini je precej spomenikov in spominskih obeležij, ki jih člani in članice prostovoljno urejajo, čistijo, kosijo travo, poskrbijo, da so dvakrat na leto ocvetli-čeni. Pri tem pa je treba vedeti, da noben spomenik ali spominsko obeležje ni v lasti Združenja. V večji meri je lastnik Občina Logatec in zasebni lastniki zemljišč, na katerih stojijo spomeniki in spominska obeležja. Osrednji spomenik pri Kramarju je že obnovljen in kot je dejal župan, bodo spomladi dela dokončali. V proračunu so tudi sredstva za obnovo spomenika v Ho-tedršici. Sicer pa se v Združenju zavedajo, da je kriza in da je treba varčevati, zato morda vsega programa ne bo moč v celoti izpeljati. Vsekakor pa bo treba dokončati spominsko sobo in nadaljevati s pisanjem Kronike NOB na Logaškem; priložnostna zgibanka bo izdana ob 70. obletnici Logaškega partizanskega bataljona. Še beseda, dve o organiziranosti: v petih krajevnih organizacijah (Hotedršica, Laze, Logatec-Naklo, Logatec-Tabor in Rovte) je 31. 12. 2012 bilo 216 članic in članov, od tega jih je 10 v domovih za starejše. Njih in druge, ki se zaradi starosti, bolezni, ne morejo udeleževati članskih aktivnosti, člani združenja pogosto obiščejo, saj jim prijazna beseda veliko pomeni. Najmlajša članica je učenka petega razreda podružnične OŠ Laze Natalija Kermavner. Pogumno in odločno je s partizansko pesmijo navdušila prisotne. Kasneje je zaigrala še venček Slakovih melodij, ki se jih je tudi naučila v glasbeni šoli Marolt. O članstvu še to: veseli so vsakega novega člana, še posebej mladih. Le mladi rod bo posredoval naprej vedenje o tem, da je v naši državi štiri leta potekala borba za osvoboditev našega naroda izpod fašističnega jarma; predvsem pa bo širil vrednote, ki so bile omenjene v uvodu. Brane Pevec Združenje borcev za vrednote NOB v petih krajevnih organizacijah šteje 216 članov. 32 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2013 - ŠT. 4 MLADI PARLAMENTARCI O ODRAŠČANJU UČENCI OSNOVNIH ŠOL NOTRANJSKE REGIJE SO JASNO POVEDALI, KAJ PRI REŠEVANJU SVOJIH TEŽAV PRIČAKUJEJO OD ODRASLIH. Občina Logatec je 20. marca gostila mlade parlamentarce, udeležence že 23. regijskega otroškega parlamenta, ki ga je tokrat pripravila Osnovna šola 8 talcev Logatec. Udeleženci so nanizali vrsto zanimivih in uporabnih rešitev za svoje težave na poti v odraslost, na katere bi se starši, učitelji in vzgojitelji morali odzvati. Problemov ne rešuje ulica Parlament se je, tako kot se spodobi, začel s himno, sledili pa so nagovori koordina-torke Patricije Frlan, logaškega župana Berta Menarda in ravnateljice Osnovne šole 8 talcev Logatec Karmen Cunder, ki je udeležence med drugim pozvala k jasnosti, glasnosti in vljudnosti, medtem ko je župan poudaril, da morajo mladi že v šoli začeti razmišljati, da mora skupnost vselej nekdo voditi. »V življenju mora biti človek vztrajen in delati korak za korakom. Če se spotaknemo, se moramo pobrati in nadaljevati pot,« je župan položil mladim na srce in dodal: »Problemov ne rešuje ulica, temveč pogovori.« Vesna Soster, mentorica otroškega parlamenta, je tik pred začetkom parlamentarne razprave izrazila pričakovanje, da bodo učenci rešili veliko problemov, zlasti na področjih, ki so se že v šolskih parlamentih izkazala za poglavitna, to so ljubezen, spolni odnosi in težave z odraslimi. »Glede na novosti, ki so nas doletele v tem šolskem letu v zvezi z glavno temo, pričakujem ogromno, saj so nas otroci zelo presenetili že na občinskih parlamentih. Letos imajo prvič možnost predstaviti rešitev in poskusiti svoje probleme rešiti, seveda s pomočjo odraslih, kajti mi smo tisti, ki jim bomo pomagali,« pa je dejala Patricija Frlan, regijska koordinatorka pri za otroški parlament. Mladim ne manjka inovativnosti Po uvodnih nagovorih so mladi parlamentarci predstavili poročila o aktivnostih šolskih parlamentov in šolskih skupnosti. Sporočali so, na kakšen način so se ubadali s problemi odraščanja, prisotni pa smo tudi slišali, kako inovativne pristope so pri tem ubrali. Tudi v podajanju poročil so učenci izkazali veliko mero iznajdljivosti, saj so večinoma nastopili v skupinah, Osnovna šola Ivana Cankarja z Vrhnike je svoje poročilo popestrila celo z dramskim vložkom na temo odnosa med materjo in odraščajočim sinom. Na logaški osnovni šoli Tabor so se, kot smo slišali, ubadali z vprašanji, kako povedati, da imaš nekoga rad, s telesnimi spremembami in s strahom mlajših učencev pred starejšimi. 23. maj so raz- glasili za dan ljubezni, ki ji bodo posvetili tudi vsebine učnih predmetov, sklenili pa ga bodo šele naslednji dan s plesom. Učenci Osnovne šole 8 talcev Logatec pa so kot ključne obravnavali teme vpliv vrstnikov, izguba bližnje osebe, težave s starši in spolni odnosi. Predstavitvam poročil je sledilo delo po delavnicah, temu pa volitve predstavni- kov v nacionalni parlament in novinarja, ki bo o tem dogodku poročal. Izvoljeni so bili Nejc Nagelj, Monika Pivk, Teja Oblak in Luka Boštjančič ter novinarka Minela Valagic, ki bo imela možnost prispevek z nacionalnega parlamenta predstaviti tudi na postojnskem Radiu 94, kar bo gotovo nepozabna izkušnja. Blanka Markovič Kocen LOGATEC - na železniški postaji 6.4. od 8.00 do 13.00 LAZE - pred OŠ 6.4. od 14.°° do 16.00 ROVTE - športni park 13.4. od 8?° do 13°° HOTEDRŠICA dom krajevne skupnosti 13.4. od 14™ do 16.0D TEHNIČNI PREGLEDI Maroft Beton d.o.o. Sinjo Gorica 13, 1360 Vrhniko IŽtetffeftsfc iT^KERtR! [j^föras: SPOMINI NA 1. SVETOVNO VOJNO V LOGAŠKI KNJIŽNICI 21. MARCA V LOGAŠKI KNJIŽNICI AKCIJA ZBIRANJA SPOMINOV NA 1. SVETOVNO VOJNO ft,™-- J.rv. r .....^TtS?^ Spomini iz 1. svetovne vojne so obogatili domoznansko zbirko Knjižnice Logatec. Ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, ki jo v Evropi že od leta 2011 obeležujejo z zbiranjem spominov na ta dogodek, so tudi v Knjižnici Logatec sklenili raziskati bogato zgodovino lastnega kraja in okolice iz tega obdobja, jo ohraniti za prihodnje generacije in prek spletnih portalov deliti s širšo javnostjo. Spomnimo, Logatec je spadal v zaledje soške fronte, od tod proti Idriji in del poti proti Črnemu vrhu je potekala ozkotirna železnica, s katero so na soško fronto prevažali orožje, živež in drugo, skozi Hotedršico v Logatec pa nazaj ranjence. O pomenu Logatca v zaledju fronte večinoma pripovedujejo ustni viri, več informacij, pričevanj, dokumentov in fotografij pa so pridobili prav z akcijo, ki so jo zgovorno poimenovali Zbogom orožje, dobrodošli spomini. Po besedah knjižničarke Urške Orešnik, ene glavnih, če že ne glavne organizatorke akcije, je bilo sodelovanje v projektu odziv na povabilo prek območne službe Mestne knjižnice Ljubljana. »Obiskovalci so prinesli dokumente, predmete, zbiralci tudi nekaj zelo zanimivih, ki so jih našli na soški fronti,« je povedala Orešnikova. Sprejela jih je ga. Mira Hodnik iz ljubljanskega Arhiva, ki je preverjala primernost predmetov, potem so jih prevzeli katalogi-zatorji in po pripovedih zapisali zgodbe, ki se skrivajo za temi predmeti, dokumenti. Predmete so v knjižnici fotografirali in poskenirali, obiskovalci pa so se medtem zadržali med knjižnimi policami, se pogovorili, izmenjali zgodbe in na koncu stvari prejeli nazaj. Logaški zbiralci Med zbiralci so bili tudi domačini, denimo, g. Borut Gostiša, je ljubiteljski zbiratelj, ki je v 70-ih letih veliko hodil po terenu in zbiral predmete iz vojne vihre. »Tako je prinesel ostanke bajonetov, pušk, čelado, menažko z zajemalko ... Sicer pa je nekaj predmetov dobil tudi z izmenjavo z drugimi zbiralci,« pove Orešnikova, ki med zbiralci spomni tudi na go. Ivanko Urbas, lastnico Muzeja starih predmetov v Logatcu. »Sicer tukaj orožja ne sprejemamo, vendar smo v tem primeru napravili izjemo, saj je šlo za zgodbo. Pet kosov orožja namreč pomeni, da je pet ljudi umrlo in so tu nekje pokopani,« dodaja sogovornica. Zgodbo so torej zapisali in bo verjetno predstavljala nov izziv za raziskovalce. Med prinešenimi predmeti je bilo največ fotografij in razglednic, tudi z ljubezenskimi zgodbami, ko je vojak pisal svoji ljubezni, pa se potem ni nikoli več vrnil domov. »Dobili smo tudi dnevnik g. Ivana Albrehta, bratranca pisatelja Ivana Albrehta, ki je v dnevniku iz 1. svetovne vojne opisal, kaj se je dogajalo v Hotedršici. »Naša domoznanska zbirka se je na ta dan močno obogatila. Prejeli smo tudi stvari, ki ne zadevajo konkretno 1. svetovne vojne, a smo jih zabeležili in popisali ter ohranili spomin nanje,« še pove sogovornica. Blanka Markovič Kocen a £ Med spomini se je našlo veliko zanimivih zgodb iz 1. svetovne vojne. EJ, TE IZMIŠLJOTINE pisma bralcev Logaške novice so za vse nas zelo pomembna publikacija, saj že desetletja dolgo pomenijo ogledalo kraja in pričevanje o dogodkih in ljudeh. Mnogi jih uporabljamo kot vir pri oblikovanju podobe o zgodovini Logatca. Zato je toliko bolj pomembno, da je čim več vsega, kar je v Logaških novicah natisnjeno, tudi res. V marčevski številki je pod naslovom Ej, ti Narodni dom izšel iskrivo napisan članek o tej naši značilni stavbi, žal pa se je vanj prikradlo nekaj napak. Popraviti jih je treba zato, da jih ne bi zmotno ponavljal še kdo. Ni res, da so Sokoli svoj dom zgradili sredi tridesetih let prejšnjega stoletja, kot piše, pač pa že leta 1923. Nov stavbni odsek je Sokol v Dolnjem Logatcu izvolil leta 1921. Njegov predsednik je bil Josip Tol-lazzi, sestavljali so ga še Ivan Rihar, Franc Plečnik, Anton de Gleria ml., Karol Serini in Alojzij Mihevc. Načrte za dom je izdelalo ljubljansko gradbeno podjetje Slograd. Med zidanjem doma je moral vsak član Sokola pomagati najmanj en dan. Lahko pa je poslal namestnika ali se odkupil s 15 dinarji. Les za ostrešje je dal Branko Ožbolt. Dom so zidali 218 dni. Nad pročelje so postavili velik kip sokola. Tehtal je od 500 do 600 kg. Izdelal ga je Bogdan Oblak. Kjer je danes dvorana z odrom, je bila velika telovadnica. Dom so slavnostno odprli prvo nedeljo v avgustu leta 1923. To je bil tedaj drugi največji sokolski dom v Sloveniji. K odprtju so prišla sokolska društva iz Ljubljane in okolice, Planine, z Rakeka, Vrhnike, iz Ži-rov, Cerknice ter Gornjega Logatca. Zbrane so pozdravili društveni načelnik Smolč, starosta Hodnik in botra Sicherlova. Logaške sokole sta pozdravila predsednik sokolske zveze dr. Ravnihar in v imenu ljubljanskih sokolov dr. Krejči. Tudi ni res, da je »sokol s pročelja izginil sredi petdesetih let«. Ker je to omenjeno skupaj s tem, kako je revolucija razgradila Prosvetni dom na griču, bralci lahko sklepajo, da je tudi sokol moral z Doma zaradi revolucije. V današnjih časih ni sicer nič čudnega, da so mnogi pozabili, da je imel Logatec v svoji zgodovini tudi italijanske fašiste in ne samo revolucijo, vendar ostaja dejstvo, da so sokolski simbol z doma odstranili italijanski okupatorji, in to že leta 1941. Knjige iz sokolske knjižnice, ki je bila tudi v domu, so Italijani sežigali pred vodnjakom na Čevici. Poseben znak pripadnikov Sokola je bil rdeč nagelj. Fantje so ga nosili v gumbnici na prsih. Pod Italijani je moral vsak, ki si je nagelj pripel, cvet vreči na tla, ga poteptati in pljuniti nanj. Izmišljanje zgodovine Sokola ni potrebno, ker je o tem dovolj podatkov. Zgodovini Sokola v Dolnjem Logatcu je bila leta 1998 namenjena posebna raziskava učencev Osnovne šole 8 talcev. Mentorica mladim raziskovalcem je bila Mira Hodnik. V šolskem letu 2000-2001 je bila na isti šoli raziskava razširjena še na organizacijo Orel, pri tej sta bili mentorici Bibijana Mihevc in Viktorija Mrzel. Ugotovitve obeh raziskav so izšle v dveh publikacijah, zanimivo napisanih in zgodovinsko verodostojnih. Janez J. Švajncer ipisma bralcev ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV PROSLAVILA 40-LETNIC0 PROSLAVITEV OBLETNICE, KI JE (NI)BILO Vmarčevskih Logaških novicah je bil objavljen prispevek »Zveza kulturnih društev proslavila 40-le-tnico, ki je (ni)bilo«, v katerem je bilo navedeno, da leta 2012 Zveza kulturnih društev Logatec ni mogla praznovati 40-letnice, ker da jubileja ni bilo. Trditev, da se leta 1972 ni zgodilo nič takega, kar bi »dišalo« po začetku delovanja Zveze kulturnih društev Logatec, je netočna. V arhivu Zveze kulturnih organizacij Logatec je dokument iz Poslovnega registra Slovenije, v katerem je kot datum ustanovitve in vpisa naveden 20. julij 1972. Tako že preprost matematični izračun pove, da je leta 2012 res bila 40-letnica Zveze, saj ni mogoče zanikati, da ne drži seštevek 1972 + 40 = 2012. Tega dokumenta ni zanikal še nihče. Morda je avtor članka v Logaških novicah želel povedati, da leto 2012 ni bilo leto počastitve najstarejšega jubileja predhodnic organizacijsko-pravnih oblik naše današnje Zveze, vendar o tem brez dokumentov lahko le ugibamo. Rad verjamem, da je zgodovina zveze logaških kulturnih društev starejša od leta 1972, toda ob proslavljanju 40-letnice smo se opirali na dokument, ki ga hranimo. Lepo je, da se bogata zgodovina kulturnega udejstvovanja Logatčank in Logatčanov ponovno razkriva v vsej svoji izjemnosti, za kar se avtorju iskreno zahvaljujem, vse, ki bi imeli kakršnekoli dodatne podatke in dokumente o zgodovini Zveze kulturnih društev Logatec pa prosim, naj jih ne hranijo doma in jih prepustijo našemu arhivu. Predsednik Zveze kulturnih društev Logatec, Jurij Švajncer ZAKAJ JE PRIŠLO DO RECESIJE? Živimo v času t. i. neoliberalizma, ampak vedno, ko pogledam okoli sebe, ne vidim nič liberalnega, naprednega, novega ... Vse, kar vidim, je le plenilski korporativizem, ki po definiciji sistem dojema kot človeško telo, kjer ima vsak organ svojo funkcijo, svoj smoter, med seboj pa so življenjsko odvisni, kajti nobeden od njih ne more samostojno preživeti. Bistvo kapitalizmaje prosti trg, kjer se po principu proste ponudbe in povpraševanja izoblikuje cena. Svobodni trgpomeni, da sta ponudba in povpraševanje enakovredna in dabo trg poskrbel za »pravo« ceno. Ko seštejem 1+1 mi je precej jasno, da ekonomija in politika delujeta z roko v roki, korporativistično, kjer je edini namen izčrpati zunanje vire (družbo) za lasten obstoj in razvoj (povečanje profi-tov lastnikov kapitala in politikov, kot njihovemu servisu). Zakaj torej recesija? Odgovor je preprost! Zaradi prebujenja »ne-konvencionalnih« svetovnih gospodarskih igralcev, je bilo treba sprožiti umetno krizo, s katero bi omogočili vzpon desne politične opcije (prav to se je zgodilo v Evropi), preko katere bi kapital ponovno pridobil svoje dobičke. Se trudimo živeti in delati za profite kapitalistov ali si želimo politike, ki bo vedno postavila človeka pred kapital? Janez Istenič TRANSGENI ORGANIZMI Članek Gensko spremenjeni organizmi mi ne da miru, prebuja se mi razmišljanje, ne, ker je tako dober, ampak, ker tako pomembno stvar, kot so transgeni organizmi, odpravi na kratko in brez razlage, kaj to dejansko je. V članku piše, citiram: »Uporaba transgenih organizmov v medicini in farmaciji ni sporna, saj že od leta 1979 tako pridelujejo človeški inzulin.« To je v medicini in farmaciji, mi v Logatcu pa lepo roke v žepih in .. Transgeni organizmi zaznamujejo vsak trenutek našega življenja tudi v Logatcu (rjuhe, v katerih se zjutraj zbudimo, so verjetno iz transgenega bombaža, ocvrto jajce je znesla kura, kr-mljena s transgenimi rastlinami, olje je iz transgenih rastlin ....). V svetovni pridelavi hrane pri glavnih industrijskih rastlinah prevladujejo transgene sorte rastlin (soja, bombaž, koruza), kar pomeni nižje stroške, bolj ekološko pridelavo, večjo prehransko vrednost, večjo konkurenčnost, zaslužek ... Transgene živali se niso tako masovno uveljavile, leta 2007 transgenim prašičem in kravam v USA še niso dovolili ekonomske uporabe, so pa 2009. leta dovolili transgeno rejo koz (to so moji podatki, ne nujno ažurirani). V Slovenji večji del hrane uvozimo brez pomislekov, tudi iz transgenih organizmov ali pa živali, krmljene s temi rastlinami, kakor tudi izdelke iz teh rastlin. Sedaj pa bistvo tega pisanja. Nam in našim kmetom pa niso omogočili setev transgenih rastlin. Tako so zmanjšali konkurenčno sposobnost našega kmetijstva, nas pa zadržujejo v zaostalosti in v revščini. Pričakoval bi, da se bosta gospe avtorici borili za razvoj in napredek slovenskega kmetijstva, ne pa za širjenje nezaupljivosti med ljudmi. Mogoče niso za današnjo krizo krivi samo bankirji, ampak jo sestavljajo po delčkih tudi tisti, ki tako ali drugače skrbijo, da ostajamo v nevednosti in zaostalosti. Vjanej Vičič pisma bralcevI ŽALJIVE IN NERESNIČNE IZJAVE VODSTVA OBČINE LOGATEC V članku z naslovom »Na občinski zgradbi žaljivi napisi«, ki je bil objavljen v zadnji številki Logaških novic (03/2013), je novinarka Blanka Markovič Kocen navedla tudi izjave vodstva logaške občine, župana, podžupanje in podžupana v zvezi z napisi na zgradbi Upravnega centra Logatec. Najbolj žaljiva in neresnična je izjava podžupanje ga. Ladislave Furlan, ki med drugimi izjavlja: »... ter, da so se nanje dejanski pobudniki referenduma, Slovenska ljudska stranka, Koliševka in Zares zgolj sklicevali, ob tem pa mislili le na dosego svojih političnih ciljev. Žal so pri tem bile uporabljene tudi nekulturne in nesprejemljive metode, bodisi grobi napadi na Logaški tribuni in ne nazadnje tudi žaljivi grafiti na zgradbi Upravnega centra Logatec.. « Če tokrat pustimo ob strani, kakšni politični cilji vodijo vladajočo koalicijo pri ustanavljanju javnega zavoda, moramo na tem mestu ostro obsoditi neposredno obtožbo podžupanje ga. Furlano-ve, da smo za žaljive napise na zgradbi Upravnega centra, krive navedene stranke oziroma pobudniki referenduma o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mlade. Izjava, praktično obtožba ga. podžupanje jasno kaže na politiko obtoževanja političnih nasprotnikov kar počez, brez kakršnegakoli dokaza ali argumenta, ki je tako značilna, vsakdanja za predstavnike stranke SDS tudi na državni ravni. Pri ga. Furlanovi pa gre pri zgoraj navedeni izjavi, ki je bila objavljena celo v občinskem glasilu, še za nekaj več, saj ima njena navedba jasne znake kaznivega dejanja obrekovanja oziroma žaljive obdolžitve po 159. in 160. členu Kazenskega zakonika (Ur.l. RS, št. 50/12). Ga. Županja je popolnoma neosnovano, na podlagi njenih razmišljanj in povsem zmotnih prepričanj, obtožila pobudnike referenduma dejanja, ki ga nismo storili. Nasprotno, tovrstna dejanja kot je bil žaljiv napis na zgradbi Upravnega centra Logatec, obsojamo in se z njim nikakor ne strinjamo, saj menimo, da nestrpnost in sovraštvo nista prava pot za reševanje medsebojnih političnih nesoglasij. Tovrstna dejanja niso element demokracije. Žal podžupanja Furlanova ne sledi tej poti tolerance, čeprav naj bi kot javna funkcionarka bila tudi tvorec in oblikovalec demo- kracije. Neposredne obtožbe in javne obsodbe brez kakršnih koli dokazov, indicev ali česar koli drugega, ne sodijo v čase demokracije, čase dialoga. Sodijo v druge čase, ki jih v celoti zavračamo. Zahtevamo, da se podžupanja ga. Ladislava Furlan za izrečen obtožbe javno opraviči, sicer bomo prisiljeni pristopiti k ustreznim pravnim ukrepom. Žalosti nas tudi, da Logaške novice, ki naj bi bile glasilo za vse občane občine Logatec, vse bolj postajajo glasilo ene politične opcije, katere predstavniki lahko v omenjenem glasilu objavijo vse, tudi očitne neresnice in obtožbe, kakršna je zgoraj omenjena. Zavrača pa se objava člankov iz strani opozicije in drugih občanov, ki nekoliko drugače razmišljajo. Morda je v tem iskati vzrok nastanka Logaške tribune. Na srečo to zavračanje prepoznava tudi vse več bralcev Logaških novic. Verjamemo pa, da bodo napačno politiko vladajoče koalicije v občini Logatec dokazali tudi volivci na referendumu o javnem zavodu. Tudi podžupan, g. Vladislav Puc bi rad obtožil za nedopustno dejanje pisanja grafitov na stavbo Upravnega centra Logatec, tiste politične stranke, ki so bile prisotne na lokalnem političnem prostoru že v času, ko je on kot predsednik Izvršnega sveta občine Logatec, snoval in pričel graditi obrtno cono. Če s tem misli na Slovensko ljudsko stranko, mu člani le te sporočamo, da po tej poti javno obsojamo tiste, ki so rodili idejo in tudi izvedli pisanje sramotnih grafitov in tudi to, da Slovenska ljudska stranka nikoli ni nasprotovala izgradnji obrtne cone, kar je kasneje tudi dokazala z nadaljevanjem gradnje in odpiranjem možnosti po izgradnji še druge obrtne cone. Javno pa je nasprotovala načinu, nekaterih okoriščanj in mnogim nepravilnostim gradnje v času, ko je bil sedanji podžupan g. Puc predsednik IS občine Logatec. S spoštovanjem ! Boris Čičmirko, Lista Koliševka, Občinski svetniki Slovenske ljudske stranke, Miran Obreza, občinski svetnik. križ kraž mladih 2013 Tradicionalni, tokrat že šesti Križ kraž mladih, bo pod v Kulturnem domu Bevke. Vstopnice lahko kupite na dan okriljem društva Aktiv 11. maja potekal na trgu sv. Nikolaja v dogodka, eno uro pred predstavo. Dolnjem Logatcu. V primeru dežja bo program v dvorani sv. Jožefa medgeneracijskega doma na Griču in župnijski cerkvi 11. maja se bo na festivalu Križ kraž madih, ob 16.00. uri sv. Nikolaja. Križ kraž mladih letos prehaja v festival, ki bo predstavilo več mladinskih zborov ob spremljavi glasbene potekal štiri mesece, vseboval bo začetno prireditev KKM skupine Spes, sledil bo pester program z animatorji, osrednjimi 2013, predavanja, okrogle mize in zaključno prireditev v gosti in glasbo. V zaključnem delu pa bodo nastopile različne Veržeju. glasbene zasedbe. Vljudno vabljeni mladi in mladi po duši. V podporo festivalu bo v Bevkah 19. aprila ob 20.00. uri monokomedija Hagada. Dramski igralec Gregor Čušin bo, kot že prejšnja leta, dobrodelno odigral svoje avtorsko delo in s tem podprl Križ kraž mladih. Monokomedija bo izvedena Društvo Aktiv zgoja LOGAŠKE NOVICE DOBILE KONKURENTA OTROCI Z OŠ ROVTE, ČANI NOVINARSKEGA KROŽKA, PRIPRAVILI SVOJ LOKALNI ČASOPIS. KMALU BO IZŠLA NOVA ŠTEVILKA. Na 14. 3. 2013, ne preveč prijazen večer, saj je močno snežilo, smo se odpravili v Knjižnico Rovte, kjer so otroci tamkajšnje osnovne šole, člani novinarskega krožka, skupaj z mentorico, učiteljico Metko Bogataj, predstavili svoj zadnji novinarski podvig; pravi lokalni časopis Pero Zavrti. Ideja o lastnem časopisu je menda zorela kar nekaj časa; tamkajšnjemu novinarskemu krožku idej o tem, kako se učiti pravega novinarskega pisanja namreč ne manjka; prestali so obisk radia, pisali prispevke za šolski časopis, a po toliko ustvarjalnih letih so si želeli preseči ustaljene šolske okvire; kaj pa, če naredimo pravi časopis, ki bi govoril o našem kraju in bil blizu našim ljudem? Otroci so bili takoj za. In so prav resno pristopili k delu, h kateremu jih je vsake toliko časa po elektronski pošti priganjala mentorica Metka; »Punce in fant, bomo kaj pisali?« Na srečanju se nam je predstavila novinarska ekipa; Karin, Pia, Zala, Lidija, Marjana, Ema, Angelika, urednica šestošolka Mojca in Alen. Prisotnim v navihanosti niso želeli izdati, zakaj ima časopis tak naslov. Metka, ki vodi novinarski krožek na OŠ Rovte, je povedala, da so za nastanek takšnega časopisa potrebni »volja, radovednost, mladost in delavnost«. Novinarski krožek na šoli deluje že kar nekaj let, a šolskih sten nekako niso presegli, pravi Metka, ki je kot učiteljica, poleg dobre volje, izstopala tudi po tem, da je otroke hvalila z besedami: »Hvaliti je treba, kritiziramo tako preveč«. Časopis, prava konkurenca Logaškim novicam, se je lotil štirih krajev, saj poleg rovtarskih otrok v OŠ Rovte prihajajo tudi iz Zavratca, s Petkovca in z Vrha sv. Teh kraljev. Urednica Mojca je povedala, da »so se otroci naveličali le pisanja in branja Jutranje misli. Zato so v goste povabili novinarko Blanko, ki jim je predstavila novinarski časopis, novinarsko delo. »Tako so prišli na idejo, da bi tudi oni naredili svoj časopis«. Metka je dodala, da je na svojo elektronsko pošto o časopisu do sedaj prejela tri mnenja, ki so bila zelo pozitivna; »morda so mnenj pričakovali več, a morda bo tudi njihovo število z novimi številkami raslo,« dodaja Metka. Pia iz Rovt je na primer pokrila prireditev Rock in Rovte, »saj je bila edina, ki se je prireditve udeležila«. Zala, ki je doma iz Zavratca, je povedala, da se je treba lotiti dela, a je na koncu veliko zadovoljstvo. Ema je pisala o dražgoških kruhkih in tudi o dogodkih iz Petkovca, Angelika pa je za to številko naredila intervju. »Intervju je fajn, ker veliko novega zveš,« je dodala. Mojca pa je na vprašanje, kako so določili urednika, odgovorila, da je »urednik pač postal tisti, ki je največ delal«. Metkina desna roka pri pregledu časopisa in oblikovanju je bila gdč. Petra Fister. Pa tudi gospa Ljudmila Treven, ki je časopis lektorirala. Prva številka časopisa je imela svojega sponzorja Janeza Kavčiča, saj novinarski krožek denarja za natis in oblikovanje nima, otroci pa so tudi časopis po hišah raznašali sami. Časopis je zamišljen kot trimesečnik; druga številka je že v pripravi. Da otrokom pomagate uresničiti željo, lahko časopis tudi kupite; cena enega izvoda je 2 evra. Seveda pa je njihova želja tudi ta, da se jim pridružite z idejami in lastnimi prispevki. Več informacij na elektronski naslov: metka.bogataj11@gmail.com. mag. Neža Sautet Številčna ekipa konkurenčnega časopisa Pero Zavrti: Karin, Pia, Zala, Lidija, Marjana, Ema, Angelika, urednica Mojca in Alen. ZDRUŽENJE TURISTIČNIH KMETIJ SLOVENIJE ZDRUŽENJE JE MARCA OBELEŽILO 15-LETNICO SVOJEGA DELOVANJA. Na Jožefovo«, v torek, 19. marca 2013, smo v centru Mariapoli upanje v Planini pri Rakeku praznovali 15 let delovanja Zveze turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). Zveza ima sedež na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Celju, kjer Renata Kosi, svetovalka za razvoj turizma na podeželju, skrbi za učinkovito delo te zveze. Za sodelovanje v Združenju se je odločilo 395 turističnih kmetij iz vse Slovenije. Združenje članom nudi brezplačno svetovanje o aktualnih zadevah, predstavitev na sejmih v okviru združenja, cenejše objave v promocijskih materialih združenja, cenejšo objavo na internetu, ugodnejša in brezplačna izobraževanja in usposabljanja. Tokratno letno srečanje so gostile turistične kmetije iz osrednje Slovenije. Aktivno so sodelovale tudi kmetije iz naše občine, ki so članice Združenja: kmetija Šinkovc z Medvedjega brda, kmetija Urbanovc z Ravnika in kmetija Žigon iz Grčarevca. Vse kmetije so pripravile pogostitev za udeležence - narezke in sladke dobrote, s kosilom pa je vsem udeležencem po končani prireditvi suvereno postregla gostilna Turk iz Hotedršice. V kulturnem programu v uvodnem delu srečanja je nastopila citrarka Maruša Pišljar iz Rovtarskih Žibrš, s prikupno odrsko predstavo pa so udeležence razvedrili učenci podružnične Osnovne šole iz Rovtarskih Žibrš pod mentorstvom Anice Žakelj. Poleg predstavnikov drugih institucij in predsednika ZTKS je imel pomenljiv uvodni nagovor tudi župan občine Logatec Berto Menard. Občina Logatec je poleg Mestne občine Ljubljana, občine Cerknica in občine Domžale tudi finančno podprla prireditev. V nadaljevanju srečanja je predsednik ZTKS Vencelj Tušar predstavil delo Združenja v letu 2012. Izpostavil je najpomembnejše dogodke in aktivnosti: distribucijo kataloga slovenskih turističnih kmetij Prijazno podeželje in začetek produkcije novega kataloga, predstavitve na sejmih in borzah doma in v tujini, oglaševanje slovenskih turističnih kmetij v medijih, skrbništvo spletnih strani www.slovenia.info ter portala ZTKS www.turisticnekmeti-je.si. Pomembna naloga združenja je tudi usposabljanje nosilcev turističnih kmetij. Tako so izvedli 10 delavnic o komuniciranju na socialnih omrežjih in strokovni posvet za turistične kmetije in strokovno javnost. Organizirali so strokovno ekskurzijo - ogled primerov dobrih praks malih čistilnih naprav na podeželju in ogled primerov dobrih praks turizma na kmetijah na Bavarskem. Na srečanju je bila izpostavljena tudi problematika krčenja javnih sredstev kmetijske svetovalne službe za delo na področju dopolnilnih dejavnosti in s tem nevarnost stagnacije razvoja turizma na kmetijah. Strokovni program srečanja je popestrila tudi Nina Cvirn iz organizacije SPIRIT Slovenija, ki je prisotnim predstavila načine učinkovitega komuniciranja in predstavitve turistične ponudbe na razširjenih in vplivnih kanalih socialnih omrežij. Dr. Boštjan Kos z Ministrstva za kmetijstvo in okolje je predstavil pogled v prihodnost dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v luči skupne kmetijske politike 2014-2020. Vilma Topolšek je govorila o pomenu vsake posamezne turistične kmetije za ugled turizma na kmetiji. Pozvala je nosilce turističnih dejavnosti na kmetijah, naj se trudijo s svojo ponudbo, naj ohranijo posebnosti in pristnost ponudbe turističnih kmetij in ne nazadnje naj med seboj tvorno sodelujejo in se dopolnjujejo v ponudbi za čim kvalitetnejšo ponudbo gostom. Srečanje se je zaključilo z novinarsko konferenco, prijetnim druženjem in izmenjavo izkušenj. Planinsko polje, ki se je ravno prejšnji dan napolnilo z vodo, je goste iz vseh koncev Slovenije navdušilo s svojo edinstveno podobo v lepem, sončnem zgodnje spomladanskem dnevu. Mojca Vavken, KGZS - Zavod LJ, KSS Logatec Prisotni so na 15-obletnici Združenja turističnih kmetij lahko pokusili marsikatero dobroto. Z NADALJEvANJA 19. SEjE OBČINSKEGA SvETA ANALIZO PROjEKTA IZGRADNjE KANALIZACIjE V GORENjEM LOGATCU bo OPRAVILO posebno DELOVNO TELO, SO NA NADALjEVANjU 19. seje občinskega sveta med drugim odločili svetniki. Dnevni red februarske seje občinskega sveta je bil namreč na predlog Franca Rudolfa (SLS) razširjen s pobudo občanov iz dela Krajevne skupnosti Tabor za sprejetje sklepa o moratoriju na odmero in plačilo komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu. Svetniki so potrdili tudi Sporazum o ustanovitvi Varnostnega sosveta Občine Logatec, soglašali z njegovo ustanovitvijo in pooblastili župana Berta Menarda, da ga sklene s logaško policijsko postajo.Pristojnost občinskega sveta kot najvišjega organa lokalne samouprave v zvezi z odmero komunalnega prispevka je, da sprejema programe opremljanja v obliki odlokov, s katerimi predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, v zvezi s tem pa ima tudi pravico določiti, da se določen del obračunskih stroškov izgradnje komunalne opreme ne bo pokrival iz komunalnih prispevkov, ampak se bo denar zagotovil iz proračuna. V upravnih postopkih odmere komunalnega postopka odloča in jih vodi občinska uprava, ki mora v primeru vodenja posebnega upravnega postopka izdati upravno odločbo najpozneje v 60 dneh od uvedbe postopka po upravni dolžnosti. Ne Zakon o upravnem postopku ne o prostorskem načrtovanju pa občinski upravi ne dajeta pravice odločati o tem, ali obstaja javni interes za odmero komunalnega prispevka ali da samovoljno podaljšuje roke, v konkretnem primeru z moratorijem. Ali za določeno zadevo obstaja javni interes, pa v skladu s predpisi lahko ugotavlja občinski svet. Župan Berto Menard je ob tem vnovič poudaril, da ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Svetlana Makarovič ALBERT MALNAR 1969-2013 Ob boleči izgubi moža, očeta, sina in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za pisno ali ustno izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala SKP Ljubljana in g. Kočanu za poslovilne besede. Hvala PP Logatec in Vrhnika, TSK Logatec in vsem sodelavcem. Hvala tudi organizatorju pogreba Komunalnemu podjetju Logatec in PU Ljubljana. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. gre v upravnih postopkih odmere komunalnega prispevka na omenjenem območju za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča in ne za povečanje vrednosti nepremičnine, kar, kot je dejal, zmotno izpostavljajo občani. V zvezi s trditvami, da so obveznosti plačila komunalnega prispevka že zastarele, je opozoril, da zastaranje začne teči šele po izdaji odmernih odločb, ki pa v konkretnih primerih še niso bile ali pa so bile izdane šele pred kratkim. Župan je zanikal tudi trditve, da gre za ponovno odločanje o isti stvari: »O istih upravnih zadevah se upravni postopki v preteklosti še niso začeli, prav tako pa tudi niso bile izdane upravne odločbe, ki bi bile pravnomočne.« Kot ugotavlja predlagatelj, pogoji za prekinitev postopka odmere komunalnega prispevka, kar je po vsebini najbližji institut moratoriju, ki ga Zakon o upravnem postopku ne ureja, niso bili izpolnjeni, morebitna ustavitev postopkov pa bi povzročila neenakost med tistimi občani, ki so odločbe o odmeri že prejeli, in onimi, ki jih še niso. Gre za prelaganje odgovornosti? V razpravi je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje, ali ne gre zgolj za prelaganje odgovornosti z ramen občinske uprave na občinski svet. »Če je bilo vprašanje posredovano občinskemu svetu, to ne pomeni, da mora ta prevzeti odgovornost,« je, denimo, opozorila Vanja Uvalič Kosijer (SD) in poudarila, da morajo za vse občane veljati enaka merila. »Zelo preprosto je vse prelagati na občinsko upravo,« je dejala Ladislava Furlan (SDS) in spomnila, da si tudi krajani sami želijo ustanovitve posebne komisije. Krajani Tabora so se zgolj skromno odzvali pozivu občinske uprave, naj se opredelijo glede brezobrestnega obročnega plačila odmerjenega komunalnega prispevka za največ 12 mesecev, zato jim je bila ali jim bo izdana odločba za plačilo v enkratnem znesku. Svetniki so ob koncu razprave sprejeli sklep o oblikovanju občasnega delovnega telesa, ki bo izdelalo analizo projekta izgradnje kanalizacije v Gorenjem Logatcu, do naslednje seje pa bodo pripravili vsebino nalog, sestavo in predloge kandidatov, ki bodo imenovani v to telo. S sosvetom nad varnostne težave Z namenom preprečevanja in reševanja varnostnih težav v Občini Logatec je občinski svet v nadaljevanju seje soglasno potrdil Sporazum o ustanovitvi Varnostnega sosveta Občine Logatec, soglašal z njegovo ustanovitvijo in pooblastili župana, da ga sklene s Policijsko postajo Logatec. Zaradi vse večjega števila različnih odklonskih dejanj, ki jih zaznavamo v okolju, zlasti povečanega vandalizma, je namreč smiselno okrepiti sodelovanje s policijo, ki je prisotna v lokalnem okolju. Glede na predlog sporazuma bi varnostni sosvet sestavljali stalni in nestalni člani, med prve bi povabili tudi ravnatelje vzgojno-varstvenih zavodov, ki delujejo v občini, ter direktorici centra za socialno delo in zdravstvenega doma. Miran Obreza (Zares) pa je predlagal, naj v sosvetu sodelujejo tudi predstavniki gospodarstva. Blanka Markovič Kocen PROTI Na referendumu 14. aprila 2013 bomo glasovali PROTI uveljavitvi občinskega odloka, s katerim bi v Logatcu nastal novi javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino, ker: • Smo PROTI zapravljanju našega denarja! • Smo PROTI, ker najprej potrebujemo konkretno vsebino, programe in projekte, šele nato zavod! • Smo PROTI, ker naloge predlaganega zavoda že opravljajo strokovni sodelavci občine v sodelovanju z društvi! • Smo PROTI, ker dodatna birokracija ne bo pripomogla k izboljšanju programov, prej obratno! • Smo PROTI, ker bodo stroški zavoda še dodatno siromašili kulturne, športne, turistične in mladinske programe! • Smo PROTI, ker zavod ne zagotavlja uspešnejšega črpanja evropskega denarja! • Smo PROTI, ker zaupamo prostovoljstvu in društvom, ki že pomembno bogatijo našo skupnost! • Smo PROTI politizaciji kulture, športa, turizma in mladine v Logatcu! • Smo PROTI, ker druge občine takšne zavode zaradi prevelikih stroškov ukinjajo! VABLJENI NA REFERENDUM! Podporniki referenduma. ia so atec. Spoštovane občanke in občani, pred nami je referendum, na katerem bomo odločali o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Logatec. Zakaj je prišlo do tega? Do te situacije je prišlo predvsem zato, ker smo se predlagatelji osredotočili na rešitev in izjemne prednosti, ki jih zavod prinaša, nismo pa toliko pozornosti posvetili predhodnem navduševanju posameznikov in skupin, ki trenutno delujejo na teh področjih. Glede na to, da bo zavod posegel v določene ustaljene načine dela in poslovanja, je povsem razumljivo, da številne ljudi skrbi, kje se bodo našli v novi ureditvi. Napaka je bila storjena, saj nismo predvidevali, da bo strah pred spremembami tako velik. Videli smo le dobre plati za občanke in občane. Na uvodnih okroglih mizah so nam nasprotniki zavoda očitali, da nimamo konkretnih načrtov in da smo se lotili zadeve brez koncepta. Kakšen odgovor vam lahko ponudimo? Najboljši odgovor so dejstva. O zavodu smo začeli razmišljati zato, ker so področja kulture, športa, turizma in mladine ključnega pomena za to, kar razumemo kot dušo in utrip kraja. Na teh področjih je aktivno veliko občank ter občanov, ki trenutno nimajo na voljo dovolj sredstev, prostorov in drugih pogojev. Dejavnosti niso dovolj povezane, upravljanje objektov ni dovolj transparentno. In kaj so naši konkretni predlogi? Osnovno strategijo lahko razdelimo v tri sklope. Vsebinsko gledano so usmeritve precej jasne: Kultura na področju kulture želimo obnoviti kulturne domove v občini in povezati kulturne aktivnosti s turizmom. Šport Na športnem področju nameravamo poenotiti upravljanje infrastrukture, odkupiti bazen in športno dvorano, predvsem pa skozi nove programe zagotoviti dodatna, izvenproračunska sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov in tudi za plače ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Turizem Na področju turizma bo v sklopu zavoda aktiven turistični center, ki bo povezal in okrepil vse dejavnosti na tem področju. Mladina Mladinski center pa bo omogočil klubu študentov, da se razbremenijo birokracije in boja za sredstva, ampak usmerijo vse sile v angažiranje mladih. Financiranje Toliko z vidika vsebine, ostane še področje financiranja. V tem smislu bo zavod prevzel skrb za državne in evropske razpise, ki morajo nadomestiti sedanji primanjkljaj 500.000 EUR letno, ki nastane skozi vse omenjene dejavnosti in ga pokrivamo iz v državni blagajni se bo poznal tudi na ravni občin in takrat se odlagališča smeti - torej vira, ki bo usahnil čez dve leti. ne bomo pogovarjali o tem, ali nameniti 50 ali 100 tisoč evrov za te dejavnosti, ampak, ali bomo kje drugje črtali, da lahko Kam konkretno se bo Javni zavod za šport, kulturo, sploh kaj namenimo. Zavod je izhod, ki nam omogoči, da smo turizem in mladino prijavljal na razpise in s kakšnimi neodvisni od javnih sredstev in obenem bistveno okrepimo te vsebinami? dejavnosti. Prvi korak je, da preidemo iz stanja, v katerem relativno majhne organizacije poskušajo izvajati relativno majhne projekte, v soorganizacijo aktivnosti, ki se štejejo v skupne aktivnosti zavoda. Tako bomo sposobni prijavljati se na večje razpise agencije MOVIT, Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Fundacije za šport, Urada za mladino in na druge evropske sklade. Kakšne prihodke lahko pričakujemo iz tega naslova? V prvem letu načrtujemo okvirno 100.000 EUR prihodkov in postopno povečevanje v naslednjih letih. Načrt in merilo uspeha je, da zavod v prvih treh letih pridobi toliko sredstev, da ima dovolj za lastno delovanje in obenem zagotovi kulturnim in športnim društvom, turizmu in mladini več sredstev, kot jih v tem trenutku občina namenja skozi proračun. V javnosti se je pojavlja vprašanje ali je sedaj pravi čas. Namreč privoščiti si zavod kriznih razmerah? Prav zaradi kriznih razmer je to nujen korak. V tem trenutku si občina lahko še privošči, da požene zavod. Primanjkljaj sredstev Nasprotniki so nam tudi javno očitali, da se angažiramo s projektom zato, ker bi si tako občinski funkcionarji urejali zaposlitve. Tak očitek nas ne preseneča, saj je blatenje vedno lažje od pogovora o vsebini. Tja sodi strokovnjak za povezovanje ljudi na teh področjih, ki je obenem dober poznavalec pridobivanja razpisnih sredstev. V kolikor ste v zgornjih odgovorih prepoznali tudi svoja razmišljanja, vas vabimo, da se nam 14. aprila pridružite na voliščih, kjer se bomo skupaj odločili: ZA več kulture ZA več športa ZA boljšo turistično prepoznavnost ZA našo mladino Hvala ZA vaš glas GREGORJEV SEJEM 2013 Tole so utrinki z letošnjega Gregorjevega sejma, ki se v Logatcu tradicionalno prireja ob Gregorjevem. Letošnjega je sicer želelo pokvariti vreme, a obiskovalci se niso dali. Uredništvo Foto: Arhiv O.L.