Ljubljana, 26. junija 1941-XIX Posamezna Številka cent M Štev. 2| DOMOVINA in KMETSKI LIST fcjpravnlfitvo ln uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, _ . . 4 . , Knafljeva ul. 8t. 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 IZUSId VSAK 100011 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani 8t. 10.711 * Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 L, polletno 9.- L, celoletno 18.- L; za inozemstvo: četrtletno 24.- I* Posamezna številka 0.50 L. Velikodušen Ducejev dar za naše pomembne knjižnice Duce je podaril vsoto 600.000 lir v korist vseučiliške knjižnice in knjižnic srednih šol in muzejev Ljubljanske pokrajine. Visoki Komisar je izrazil Duceju zahvalo obdarovanih zavodov in prebivalstva. Vdanostno in zahvalno brzojavko za velikodušni dar Duceja, ki je s tem dejanjem ponovno pokazal svoje živo zanimanje za prosvetno življenje Slovencev, sta poslala rektor vseučilišča in župan Ljubljane. Slovenski kulturni zavodi Ljubljanske pokrajine so bili v zadnjem času že ponovno predmet velike pozornosti italijanskih obla-stev, znanstvenih zavodov in javnosti. Tako je bolognsko vseučilišče podarilo svoji po-sestrimi v Ljubljani dragoceno zbirko izbranih knjig, znanstveni zavod v Bologni pa svoje knjige. Zlasti velikodušno pa se je v tem pogledu izkazal Duce, ki je že poprej zagotovil dograditev zavodov našega vseučilišča, zdaj pa je naklonil 600.000 lir za vse-učiliško in srednošolske knjižnice in za muzeje Ljubljanske pokrajine. Z Ducejevim da-, rom bodo mogli naše knjižnice in muzeji zelo I obogatiti svoje kulturne zaklade. Maršal Italije De Bono na obisku v Ljubljanski pokrajini Maršal Italije Emilio De Bono je pred dnevi dospel v Ljubljano iz Postojne. Visoki gost je pregledal najprej vojsko v vo- {ašnici I. polka sardinskih grenadirjev na 'oljanski cesti. Ob vhodu so mu izkazali vojaške časti, na dvorišču vojašnice so bile postrojene čete. Sledil je mimohod pred Maršalom, ki je zavzel mesto v loži, postavljeni na Poljanski cesti. Po mimohodu je zaigrala vojaška godba himne, častna četa pa je potem, ko je visoki gost pregledal vojašnico, spet izkazala čast z orožjem. Iz vojašnice se je Ekscelenca Maršal De Bono napotil v vojaško bolnišnico na Zaloški cesti, kjer ga je sprejel glavni zdravnik s svojimi pomočniki in dodeljenimi mu oficirji. Maršal je stopil v več bolniških sob in se ljubeznivo razgovarjal z bolnimi vojaki, ki so bili visokega obiska zelo veseli. Iz vojaške bolnišnice je Maršal krenil na mestno pokopališče, kjer se je poklonil pred spomenikom italijanskih vojakov. Častna četa je izkazala Maršalu čast z orožjem, godba 13. topniškega polka je zaigrala himno Piave. Pod kipom Italije so bili zbrani oficirji. Dva oficirja sta položila Maršalov lovorjev venec pred spomenik. Po obredu je Maršal šel na Dunajsko ce: sto, kjer je 13. sardinski topniški polk priredil parado na konjih. Maršal si je po mimohodu ogledal prenovljeno vojašnico top-ničarjev, nato pa je prisostvoval jahalnim in športnim vajam. Nad odlično izvedbo vseh nastopov je Maršal izrazil svoje zadovoljstvo. Ko je pregledal čete ljubljanske posadke, je maršal Italije Ekscelenca Emilio De Bono zaključil svoje bivanje v Ljubljani. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo nad udarno silo in disciplino oddelkov, ki jih je pregledal. Ekscelenca De Bono je zapustil Ljubljano, spremljan od Poveljnika armadnega zbora Ekscelence Robottija in se napotil proti Novemu mestu. Ob mestni meji je bila postavljena častna četa z godbo in zastavo. Maršal je pregledal četo, ki je bila postavljena v pozoru Takoj nato se je Maršal prisrčno poslovil od Visokega Komisarja Ekscelence Gra-ziolija, sedel v svoj avtomobil in v družbi z Ekscelenco Robottijem nadaljeval vožnjo v smeri proti Novemu mestu. Med potjo se je ustavil tudi v Trebnjem. K sprejemu visokega funkcionarja Italijanske Vojske se je zbralo na trgu pred občinsko hišo vojaštvo z oficirskim zborom in komandantom Consolom Bor-giem na čelu. Navzočen je bil tudi civilni predstavnik okrajni župan g. Ban Ivo s številnim prebivalstvom. Ob prihodu Maršal« De Bona v Trebnje je godba fašistovski milice zaigrala himno, nakar je sledil obhod in pozdrav na trgu zbranih čet Po raaf govoru z oficirji in s komandantom Conso-lom Borgiem se je visoki funkcionar S spremstvom odpeljal proti Novemu mestu. Za sprejem visokega dostojanstvenika se je Novo mesto praznično odelo. Z javnih! poslopij in drugih hiš so plapolale državne zastave, po trgovinah in delavnicah je delo počivalo. Sprejema Maršala Ekscelence De Bona so se udeležili predstavniki vseh novomeških državnih uradov, šol, obeh sodišč in državnega tožilstva. Okrog dostojanstvenikov se je zbralo mnogo ljudi. Na določenem prostoru se je razvrstilo vojaštvo no« vomeške garnizije. Maršal De Bono se je pripeljal v Novo mesto z vsem svojim spremstvom. Obdan od visokih vojaških odličnikov je po ra-portu, ki mu ga je podal Poveljnik divizije lsonzo general Romero, obšel vojaške oddelke. Po pregledu čet je Maršal stopil na častno tribuno, nato pa so mimo nje prikorakale posamezne čete vojaštva. Nastop vojaških oddelkov je bil ob zvokih divizijske godbe veličasten. Po končanem mimohodu je Maršal s svojim spremstvom obšel še častno četo s polkovno zastavo, ki ji Je izkazal vojaško čast. Iz Novega mesta je šel visoki gost še v Karlovac, kjer so ga sprejeli zastopniki Italijanske Vojske s Poveljnikom 2. armije generalom Ambrosiem na čelu. Hrvatska vojaška oblastva je zastopal polkovnik To-maševič. Maršal De Bono je pregledal italijanske in hrvatske čete. Visoki Komisar med narodom Navdušeni sprejemi v Sodražici, Ribnici, v Kočevju in Metliki Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v nedeljo navezal stike s prebivalstvom nekaterih večjih središč pokrajine. Toplo je bil sprejet v Sodražici in Ribnici, kjer je Ekscelenca Grazioli obiskal posadko drugega polka grenadirjev. Visoki Komisar je nagovoril številno prebivalstvo z zatrdilom, da bo Italija skrbela za delo in za blagostanje, da bo spoštovala vero in običaje dežele, kakor je obljubil Duce. Rekel je, da računa pri tem na popolno vdanost prebivalstva. S klici »Zivio« je prebivalstvo sprejelo besede Visokega Komisarja. Po obisku župne cerkve je Ekscelenca Grazioli nadaljeval pot v Kočevje. Prebivalstvo, ki se je zbralo na obeh straneh glavne ceste, je s toplimi počastitvami sprejelo in pozdravilo Visokega Komisarja. Na Civilnem Okrožnem Komisariatu se je Ekscelenca Grazioli sestal z generalom Robottijem, Poveljnikom 11. armadnega zbora. Nato se je udeležil maše na prostem ter se poklonil pred zastavo 2. polka grenadirjev. Visoki Komisar je obiskal nato kočevski zavod za slepe. Po paradi grenadirjev je Ekscelenca Gra- zioli na Okrožnem Komisariatu sprejel župa* ne okraja, višjo duhovščino, zastopnike nemške maiqšine in zastopnike delavstva. Popoldne je Visoki Komisar otvoril sedel oskrbovališč v Kočevju. Ob 16. uri je Visoki Komisar prispel iz Kočevja v Metliko. Skupno s predstavniki mestnih oblastev sta ga sprejela Poveljnik 11. armadnega zbora in Poveljnik Divizija lsonzo. V imenu prebivalstva je Visokega Komisarja pozdravil župan. Poudaril je, da se čuti prebivalstvo najstarejšega slovenskega mesta počaščeno zaradi visokega obiska. Visoki Komisar se je nato udeležil slavnostnega odkritja spominske plošče na pročelju meščanske šole, katero je v nedeljo v svoj« varstvo prevzel Poveljnik 13. pehotnega polka in katera nosi datum italijanske zasedbe mesta. Visoki Komisar je govoril narodu in ponovil zagotovila Duceja. Sledil je mimohod bataljona pehote, nato pa je Ekscelenca Grazioli sprejel na županstvu domaČe predstavnike oblastev. Obiskal je tudi gledališče in prisostvoval sveti mašL Kamorkoli je prišel, ga je prebivalstvo sprejelo s prisrčnimi počastitvami. Iz Metlike s* je Visoki Komisar vrnil v Ljubljano^ r stran 2 Italija, Nemčija, Rumunija in Finska v volni z Rusijo Hitler je v svojem razglasu utemeljil potrebo vojne s Sovjetsko Rusijo f Iz Berlina poročajo: V nedeljo dne 22. junija ob zori so obo-Tožene sile Nemčije skupno s finskimi in fumunskimi prestopile mejo Sovjetske Rusije. Zgodovinsko odločitev je ob 5.50 objavil po radiu nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki je tedaj prebral razglas nemškega državnega poglavarja in kance-larja. Ob 3. zjutraj so rumunske čete prestopile Prut. Kondukator general Antonescu je bil Imenovan za vrhovnega poveljnika oboro-šenih sil. * Iz Rima poročajo: Italijanska vlada je ob.vestila ruskega podanika, da se Italija od 5.30 dne 22. junija Smatra v vojnem stanju z Zvezo sovjetskih socialističnih republik. * Iz Berlina poročajo: Nemški propagandni minister dr. Gob-tels je ob začetku sovražnosti med Nem-iijo in Sovjetsko Rusijo prebral po radiu Eitlerjev razglas, ki v uvodu utemeljuje, iko je Anglija hotela z obkoljevanjem uničiti Nemčijo in kako je Nemčiji, Italiji In Japonski odrekla pravico do bogastev sveta. Leta 1939. je Anglija prepričevala »vet, da Nemčija ograža Litvo, Letonsko, Estonsko, Finsko, Besarabijo in Ukrajino, fearadi česar so nekatere izmed teh držav Sprejele angleška poroštva in stopile v ob-oljevalno fronto proti Nemčiji. Zaradi tega je Hitler bil primoran podati slovesno izjavo, da bo spoštoval ruske koristi. Posledica pogodbe, ki jo je sklenil s Sovjetsko Rusijo, je bila, da je moralo nad pol mili-lona Nemcev zapustiti stare domačije, da jih ne bi boljševiški red docela uničil. Ti- eči in tisoči teh Nemcev so izginili, a Hit-r je molčal na vse to, ker je hotel doseči popolno pomirjenje z Rusijo. Toda sovjetski oblastniki so že ob nemškem pohodu na Poljsko zahtevali tudi Litvo, ki je Nem-Žlja ni nikdar mislila zasesti. To je bil sa-ino začetek sovjetskih izsiljevanj. Po zlomu Poljske so Angleži poslali v Moskvo za poslanika Crippsa, ki naj bi od-ftošaje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo tazvil po angleški zamisli. Prve posledice tega so bile priprave za napad na Finsko in baltiške države, kar so v Moskvi utemeljevali z razlogom, da jih nekdo ograža. To bi mogla biti edino Nemčija. Hitler je tudi na vse to molčal. Ko je pomladi Nemčija umaknila večino Svojih čet z vzhodne meje, je Sovjetska Rusija začela zbirati svoje oddelke v takem številu, da je to bilo treba smatrati ogražanje Nemčije. To število se je čedalje bolj množilo, tako da v avgustu leta 1940. koristi Nemčije niso dopuščale več, oa bi bila država na vzhodni meji brez varstva. Namen sovjetskega zbiranja je bil ve-fcatl čimveč nemških sil, zlasti letalstva, da »e bi Nemčija mogla naglo in uspešno končati vojno na zahodu. Ta namen je ustrezal angleškim in sovjetskim težnjam, da bi se vojna podalj-Sala in Evropa omagala. Ruski napad na Rumunijo je imel namen prinesti Rusiji Važno gospodarsko oporišče, s čimer naj bi bila prizadeta zlasti Nemčija. Ta vdor in pa angleško-grško zavezništvo sta spremenila tudi Balkan v bojišče. Rumunska vlada je poslala nujen klic na C>moč, toda proti nemškim načelom je Hit-r iz miroljubnosti svetoval, naj popusti in izroči Besarabijo Sovjetski Rusiji. Pač pa Sta Nemčija in Italija prevzeli poroštvo za Ostalo ozemlje. Da bi se naposled rešila vsa tprašanja glede vzhodne meje, je bil po- vabljen v Berlin sovjetski Zunanji minister Molotov, ki je pri tej priliki zahteval odgovor na vprašanja, ali bi Nemčija svoje poroštvo do Rumunije izpolnila tudi proti Sovjetski Rusiji, ali bi Nemčija odrekla Finski svojo pomoč, ker se je Rusija odločila, da ne bo več dopuščala, da jp Finska ograža, ali bi Nemčija privolila, da prevzame Sovjetska Rusija poroštvo za Bolgarijo in pošlje tja svoje čete in ali bi Nemčija ne nasprotovala, če bi Rusija zasedla nekaj novih važnih oporišč ob Dardanelah, da dobi izhod na morje. Na prvo vprašanje je bil odgovor, da nemško poroštvo velja za vse države, da Nemčija novo vojno proti finskemu narodu ne more dopustiti, ker ne verjame, da bi mala Finska ogražala Rusijo, da bi se glede Bolgarije Nemčija morala posvetovati s svojimi zavezniki in da ne dovoli Rusiji zasedbe oporišč. Tako stališče do sovjetskih zahtev je Hitler zavzel kot zavezni zastopnik evropske prosvetljenosti. Posledica teh odklonitev je bilo ojačeno politično delovanje proti Nemčiji: poskus prevrata v Rumuniji, ojačeno zbiranje sovjetskih čet, zlasti padalcev in oklepnih enot. Nemčija pa ni imela niti ene motorizirane divizije ob meji. Sodelovanje med Sovjetsko Rusijo in Anglijo je dokazal zlasti prevrat v Jugo- slaviji, ki ga niso pripravili izključno Angleži, temveč bistveno Sovjetska Rusija, ki je po prevratu sklenila še prijateljsko pogodbo s Simovičevo vlado. Obljubili so ji celo, da ji bodo čez Solun pošiljali orožje, letala in drugo za boj proti Nemčiji. Nagli predor nemških sil v Skoplje in Solun sta to preprečila. Srbski letalski oficirji pa so zbežali v Rusijo in bili tam sprejeti kot zavezniki. Sovjetski načrt je bil ta, da naj bi dolga vojna na jugovzhodu omogočila Sovjetski Rusiji vse priprave, da bi potem z Anglijo in ameriško pomočjo napadli in štrli Italijo. Sovjetska zveza je s tem izdala prijateljsko pogodbo z Nemčijo, na zunaj pa objavljala preklice in hlinila prijateljstvo in miroljubnost. Okoliščine so vse doslej silile Hitlerja, da je molčal. Zdaj pa bi vsako čakanje pomenilo zločin nad nemškim narodom in nad vso Evropo. Ob nemški meji stoji 160 ruskih divizij. Rusi že nekaj tednov kršijo mejo, ruske patrole so pred nekaj dnevi vdrle na nemško ozemlje, zato je zdaj prišel čas, da Nemčija nastopi proti zaroti židovskih in anglo-ameriških vojnih hujskačev, ki so se pobratili s prav tako židovsko in boljševi-ško Moskvo. Ta trenutek se razvrščajo nemške sile, pravi v zaključku Hitlerjev razglas, v takem obsegu in številu, kakor ga svet do-zdaj še ni videl. Z njimi so finske in rumunske čete od severnega rtiča do Črnega morja. Zdaj gre za varnost Evrope in za rešitev vsega sveta, zaradi česar se je Hitler odločil, da izroči usodo in bodočnost države in nemškega naroda nemškim vojakom. Bog naj Nemčiji v tej vojni pomaga kakor še nikoli. Skrb za javna dela - v Ljubljanski pokrajini Iz Rima poročajo: V zvezi z velikim programom javnih del na področju Ljubljanske in Reške pokrajine in Dalmatinske gubernije, ki je bil sprejet na zadni seji ministrskega sveta in za katerega je bil določen znesek 500 milijonov lir, se je izvedelo, da se bodo javna dela že v kratkem začela. V Ljubljanski pokrajini, na katero odpade 150 milijonov lir, bodo nanovo uredili državno cesto od stare meje do Ljubljane. Obnovili bodo vse ostalo cestno omrežje, tudi manjše ceste, povečali bolnišnico, dogradili vseučiliške stavbe in poslopja manjših zavodov. Hkratu bodo zgradili tudi 50 ljudskih stanovanjskih hiš. Tudi v ostalih pokrajinah bodo gradili ceste, zdravstvene naprave in javna poslopja. Poleg tega bodo poskrbeli za zdravstvo mest in vasi, zgradili bodo nove šole in vrsto naprav, s katerimi naj se pospeši razvoj v teh krajih. Kakor vidimo, zna Italija kljub temu, da je zapletena v vojno, skrbeti za blagor ljudstva. Ljubljanski velesejem pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja Visoki Komisar je določil, da bo Ljubljanski velesejem od 4. do 13. oktobra. Velesejem bo letos potekel v novem razmahu pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja zaradi posebnega in velikodušnega zanimanja fašistične Vlade. Letos bo Ljubljanski velesejem prvič navezal razsežnejše stike z industrijo in trgovino v ostalem delu Kraljevine in bo obenem prireditev, ki bo nudila vsem rabni- kom Ljubljanske pokrajine z najrazličnejšimi razstavljenimi izdelki popolno sliko narodne produkcije. Velesejem bo z razstavami najboljših krajevnih izdelkov obiskovalcem drugih pokrajin prikazal krajevno pro- iz dukcijo in njene kmetijske, tehnične, industrijske, obrtniške in umetniške vire, ki bodo nudili popolno sliko gospodarske značilnosti nove pokrajine. Raba živilskih nakaznic Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino so bile v soboto 21. junija uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Za nabavo in rabo živilskih nakaznic daje mestni preskrbovalni urad tale navodila: 1. Vsak državljan, ki stalno prebiva v ljubljanski občini, dobi živilsko nakaznico, ki daje pravico do mesečne nabave 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha, 1 kg testenin in 1 kg riža pri svojem trgovcu na podlagi dosedanjega popisa in prijav. Kdor še ni prijavljen odnosno iz katerega koli vzroka ni prejel živilske nakaznice, naj jo vzame v mestnem preskrbovalnem uradu, Mestni dom, II. nadstropje, od 8. do 14. ure od 23. junija dalje. Pridelovalci žita z družinami in njih posli in oni, ki imajo zaloge moke, pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža mesečno. 2. Vsi lastniki živilskih nakaznic morajo takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojemu trgovcu za mesec julij vse tri naroči Ine listke, ki so na desni strani karte označeni kot »listek za zapis« in sicer za riž, testenine, moko ali kruh 3. Trgovci morajo predložiti preskrboval-nemu uradu do 25. junija naročilne listke, ki so jih odrezali od živilskih nakaznic. Vsak državljan se mora strogo in vestno držati navodil. Vsaka zloraba bo strogo kaznovana. V Ljubljani, dne 22. junija 1941, Mestni preskrbovalni »rad. Duce je obiskal letalsko šolo Duce je pregledal neko šolo za pilatiranje lovskih letal druge stopnje v nekem kraju Padske doline. Nato se je v poletu napotil nad mesto Lugo ter je vrgel šopek lovorove-ga in hrastovega listja na spomenik France- sca Baracca." Po povratku je pred gojenci šole imel govor, v katerem je poveličeval junake zraka. Gojenci so poslušali besede Duceja z navdušenjem in ponosom. Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 22. | junija vojno poročilo, iz katerega povzemamo: V Severni Afriki je osno letalstvo napadlo skladišča, baterije in utrdbe tobruške trdnjave ter je na področj* Bugbuga bombardiralo motorizirane oddelke in angleške čete. V Vzhodni Afriki so se naše čete na področju Gala in Sidama umaknile iz Džime, ki je bila razglašena za svobodio mesto, da ne bi bilo prebivalstvo prizadeto, ter so se razvrstile na novih postojankah bolj proti zapa-du. Majhna italijanska posadka v Džimi je predala mesto Angležem. Izkazane so ji bile vojaške časti. Na Atlantskem morju so naše podmornice v napadih, ki so jih izvedle v prvi polovici tega meseca proti velikemu sovražnemu konvoju, potopile 15 ladij s skupno 98.500 tonami. Torpedirale so en rušilec in sestrelile veliko dvomotorno letalo. Iz Berlina poročajo: V letalskih bitkah nad Kanalom so bila 18. junija sestreljena tri angleška letala, brez izgube na nemški strani. V času od 13. do 17. junija so izgubili Angleži na vseh bojiščih skupno 90 letal, medtem ko so istočasno znašale nemške izgube 25 letal. Iz Rima poročajo, da je bila pretekli teden velika bitka pri Solumu v Afriki, v kateri so bili Angleži poraženi. Najnovejše vesti o tej bitki pravijo, da je bil to eden izmed največjih spopadov motoriziranih oddelkov v tej vojni, nedvomno pa največji na kolonialnih tleh. Sedma angleška oklopna divizija je bila uničena. Razdejano ali zaplenjeno je bilo najmanj 200 tankov, 31 letal pa sestreljeno. Pred dnevi je bila podpisana nemško-tur-ška prijateljska pogodba. Kakor poročajo iz Ankare, so prijateljsko pogodbo pred njenim podpisom odobrili tudi poslanci turškega državnega zbora. Sestali so se k tajni seji vsi poslanci turške nacionalne stranke in jim je zunanji minister Saradzoglu poročal o zaključku pogajanj za sklenitev pogodbe. Poslanci so poročilo zunanjega ministra soglasno odobrili in obenem izrazili vladi k sklenitvi pogodbe svoje čestitke. Prav tako so se sestali k seji tudi neodvisni poslanci, ki so soglasno odobrili pogodbo. Iz Rima poročajo, da je predsednik Ze-dinjenih držav Roosevelt izvršil novo sovražno dejanje proti Nemčiji. Vlada Zedinjenih držav je namreč nemškemu odpravniku poslov v Washingtonu izročila spomenico, v kateri zahteva, naj zapuste ozemlje Zedinjenih držav vsi uradniki in uslužbenci nemških konzulatov v Zedinjenih državah, vsi uslužbenci nemških knjižnic v New Yor-ku, uslužbenci agencije »Transoceana« in vse osebje urada nemških državnih železnic. Vlada Zedinjenih držav utemeljuje to zahtevo z razlogom, da so se omenjeni Nemci nedovoljeno vedli. Nemška vlada je vse te ob-dolžitve zavrnila kot neutemeljene in samovoljne ter je v odgovor sklenila takoj uvesti zaporo nad vsem imetjem državljanov Zedinjenih držav v Nemčiji. Nato pa sta Italija in Nemčija zahtevali takojšno odstranitev vseh ameriških konzulatov na svojem zasedenem ozemlju. Iz Rima poročajo, da je imel angleški ministrski predsednik Churchill govor, ki je nov dokaz sodelovanja med Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Churchill je izjavil, da je vojna Nemčije in zaveznikov z Rusijo četrto razdobje. Prvo razdobje je bil zlom Francije, drugo je bilo tisto, ko je angleško letalstvo vzelo nemškemu vrhovnemu poveljstvu misel za vdor v Anglijo, in tretje razdobje se je začelo z ameriškim zakonom za pomoč Angliji. Churchill je dejal, da bo angleška pomoč Rusiji tehnična in gospodarska. Dalje je rekel, da Italija in Nemčija z vojno proti boljševi-štvu ne bosta ustvarila razdora v angleškem in ameriškem javnem mnenju, češ da zdaj-šna vojna ni socialna vojna, temveč vojna za uničenje narodnega socializma in fašizma. Churchill je obljubil, da bo Anglija vsak dan in vsako noč bombardirala nemški narod ter mu prizadevala čedalje večjo mero bolečin in ruševin. Na koncu je rekel, da bo Anglija z vsemi silami podpirala Sovjetsko Rusijo, ker je vsak nasprotnik Nemčije naravni zaveznik Anglije. — Med nemškimi politiki v Berlinu so z zanimanjem sprejeli to Churchillovo sporočilo, češ da samo potrjuje Hitlerjeve besede, da je Sovjetska Rusija že dolgo igrala staro igro in dejansko sodelovala z Anglijo. Iz Lizbone javljajo, da je imel te dni predsednik angleškega dominiona Južnoafriške unije general Smuts govor, v katerem je svaril Južnoafriško unijo, naj ne misli, da je že konec njenih žrtev. češ, da se vojna v resnici morda šele pričenja. Rekel je, da se morajo prebivalci Južnoafriške unije pripraviti na prav trde preizkušnje. Iz Aten poročajo: V kratkem bo nemško vrhovno poveljstvo izročilo oblast nad Atenami italijanskemu poveljstvu. Na Akropoli bo izobešena italijanska zastava. Prve italijanske čete so bile ugodno sprejete. Človekoljubno zanimanje italijanskih oblasti za grško prebivalstvo, ki se je pokazalo po prvih Ducejevih ukrepih za zagotovitev prehrane, so sprejeli vsi Grki z velikim priznanjem, kakor ga zasluži to dejanje. Hkratu zbuja tako dejanje v Grkih tudi prepričanje, da se bodo izboljšali življenjski pogoji za grško ljudstvo. Iz Rima poročajo: V gospodarskih vrstaH opozarjajo na veliko važnost in na velike posledice, ki jih lahko ima napredovanje Nemčije v Ukrajini, ki je z gospodarskega stališča srce Sovjetske zveze. Ukrajina sama prideluje 33®/» ruskega žita in 23% sladkorne pese. Iz Ukrajine dobiva Sovjetska zveza polovico svojega premoga in 63% železnih rud. V Ukrajini se izdela tudi 43% jekla, 42®/« aluminija in 55°/« mangana. Te številke pričajo, kako usodno bi bilo za Sovjetsko zvezo, če bi izkoriščanje teh bogastev pripadlo Nemčiji. Iz Rima poročajo: Glede na angleški mir in pravico, ki sta bila razglašena med drugim za smoter zdajšne vojne na nekem zborovanju v Londonu je neki angleški list objavil nekaj podatkov, ki kažejo na pravo mišljenje Angležev. List pravi, da se bo v Evropi ustanovilo poleg onih, ki so doslej obstojale, IS novih držav. Nemčija naj bi se razdelila na sedem ali osem držav. Angleži bi torej radi razdrobili Evropo v 30 državic, ki bi bile vse odvisne od Londona. Angleži vidijo v tej razdrobitvi Evrope jamstvo za svojo varnost. Evropa p«' bi v takem primeru dobila napol kolonijski značaj tržišč, ki bi bila vsa odvisna od velikega londonskega trga. I Iz Rima javljajo: Te dni je govoril po radiu avstralski predsednik vlade in je napovedal, da misli razširiti svojo vlado, in sicer, n" ta način, da bo ustanovil tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za oskrbo, za letalsko proizvodnjo in za protiletalska obrambo. Vlada bo na novih osnovah pospešila nadzorstvo nad plovbo in premogovno industrijo. Predsednik vlade je narodu razložil tudt vladni načrt dela in je med drugim izjavili Vlada bo preprečila stavke in z vsemi sredstvi onemogočila oviranje vojne proizvodnja« Prav tako bo vlada omejila rabo petroleja. Vojna proizvodnja se bo povečala in vse življenje se bo razvijalo po načrtu tako, da bodo vse industrije služile predvsem vojni proizvodnji. Prav tako bo vlada omejila uvoz in se bo iz tujine in iz drugih dominionov do-važalo samo tisto, kar je nujno potrebno* Vlada bo preprečila vojno dobičkarstvo. Predsednik vlade je tudi omenil, da se bodo zvišali davki. Predsednik vlade pa je tudi dodal, da zmagujejo tiste države, ki imajo večjo sposobnost zbrati vojno gradivo tam, kjer ga potrebujejo. Na tem načelu slonijo angleški poraz na Kreti in neuspehi v Ci-renajki. Menzies je pozval Avstralce, naj se vojskujejo z vsemi svojimi silami. Izrekel je svoje osebno mnenje, da se bo v letu 1941. odločilo, kdo bo zmagal v letu 1942. Iz Vichyja poročajo: Ob priliki prve obletnice nove vladavine v Franciji je imel maršal Petain govor, v katerem je priznal resne težave, s katerimi se mora boriti francoski narod, pozval pa je Francoze, naj zaupajo vladi, da bo dosegla obnovo Francije, in naj se prepričajo, da se je delo za obnovo dejansko že pri-* čelo. Maršal je izrazil svoje prepričanje, da bo Francija izšla iz strašne nesreče, v kateri, I se je znašla pred letom dni. čas nabiranja gozdnih sadov Gozdni sadovi so važni za prehrano, a prinašajo tudi lepe dohodke V Ljubljanski pokrajini imamo dobrih 3000 ha sadovnjakov in v gozdovih naše pokrajine je obilo raznih gozdnih sadov, za katere je zdaj doba nabiranja. Na trg prihajajo jagode in borovnice, ki so ponekod na Dolenjskem prav dobro obrodile. Pred dnevi so prodajali v Ljubljana jagode po 18 din za liter. Pozneje je cena popustila na 16 in celo na 14 din. Gozdni sadovi, tako jagode, borovnJee, maline in robidnice nudijo ubožnejšemu prebivalstvu dober vir dohodkov, samo potrebno bi bilo, da bi se nabiranje in prodaja uredila na neki stalnejši podlagi. Vsekakor je v teh časih važno, da se nabere čim več gozdnih sadov, kar bo znatno olajšalo prehrano. Z gobami pa je letos težava. Gobarji zaman brskajo po gozdovih. Tu in tam kdo zasledi kakega jurčka ali kakšno drugo užitno gobo. Vse kaže, da bo letos šele proti jeseni več gob. Takrat pa smemo pustiti, da bi užitne gobe brez koristi zgnile v gozdu. V »Domovini« smo že opozorili na užitne gobe, ki rasejo pomladi. Toda vrsta užitnih gob, katerih rast se začne pozneje, je še večja. Namenili smo se, da bomo sproti opozarjali na rast vseh pomembnejših užitnih gob, ki so zelo redilna hrana. I Ekscelenca Grazioli al je med obiskom v Kočevju ogledal zavod slepih. — Na sliki ga vidimo med malimi slepci. Trebanjski živinorejci snujejo zadružno mlekarno Trebnje, junija. Se pred leti so v Trebnjem sprožili mi-naj bi se ustanovila zadružna mlekarna, li imela dovolj možnosti za uspešno po-Dvanje. Ta zamisel pa takrat ni naletela ItA dovolj pozornosti In zato na odločujočih mestih tudi ni bilo mogoče dobiti potrebno 6poro. V zadnjem času je ta stara zamisel znova Oživela. Zlasti se za njeno uresničenje trudijo večji živinorejci s trebanjskim župa-ftom g. Obaro na čelu, ki so pridobili tudi bdločujoče činitelje v Ljubljani za ta načrt. Prepričani smo, da bi mlekarska zadruga y Trebnjem v teh časih mogla lepo uspevati. Trebanjski okoliš ima napredno živinorejo, o čemer priča dobro delujoče selek-eijsko društvo, katerega sadovi se že ka- žejo v veliki mlečnosti krav. Tudi dejstvo, da so v okolišu izboljšali precej travniške površine, ki živinoreji daje večjo količino boljše živinske krme, potrjuje skrbnost naših živinorejcev. Zaradi dobro razvite živinoreje razpolaga torej okoliš z znatno količino mleka, katerega prodaja pa ni urejena. Na ta način se mleko porazgubi v domačih gospodarstvih brez večje koristi, čeprav bi ga bilo mogoče brez škode za domačo prehrano dobro prodati bolj oddaljenim odjemalcem. Spočetka bi zadruga mleko, ki bi ga prejemala od zadružnikov, zbirala in ga prodajala v oddaljene kraje. Del mleka pa bi porabljala tudi za izdelovanje sirovega masla. Šele pozneje, ko bi se zadruga že bolj okrepila, bi izdelovala tudi sir. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Za kg žive teže so trgovali: vi ljubljanski okolici: voli in telice I. po 17 d«) 19, II. po 14 do 16, III. po 12 do 14, krav