Prodana nevesta.
Komična opera v treh. dejanjih..
Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Po češkem izvirniku preložil
A.. Funtek,
Izdalo in založilo
Dramatično društvo v Ljubljani.
V LJUBLJANI.
Natisnila „Narodna Tiskarna'
1893.
Osebe:
Krušina, kmet..........Bariton.
Ljudmila, njega žena.......Sopran.
Marinka, njiju h.........Snprao.
Miha, posestnik..........Bas.
Agata, nj'ega žena.........Mezzo-Sopran.
Vašek, njiju k.........Tenor.
Janko, Mihov sin iz prvega zakona . . .	Tenor.
Kecal, mešetar ..........Oas.
Vodja glumačev.........Tenoo.
Esmeralda, njega h.......Snpran
Indijanec, glumač.........Tenor.
Vaščani, fantje, glumači, otroci. Kraj in čas dejanja: Vas, o proščenjj; vrši se popdldue po službi božji do večera.
Prvo dejanje.
Trg na vasi; ob strdui krčma. — Proščenje.
Prvi prizor.
Marinka. Janko. Vaščani.
Zbor.
Kaj veseli bi ne peli, Dokler Bog nam zdravje d£; Kdo li vč, če spet veseli Poslavimo praznik td.
Kdor ženat, katera vdana, Radovanje pusti naše; Žena v hiši gospodinji, Mož v gostilni prazni čaše!
O joj, o joj! Konec rždosti! Stžrost tro premnoge Toge in nadloge.
4
Kaj veseli bi ne peli, Dokler Bog nam zdravje da; Tisti le uživa srečo, Kdor od žitja kaj ima.
Janko.
Kaj takd si žalostna, Draga ti Marinka ?
Marinka.
Slutnje imam zlč — Mati mi je pravila, Da o proščenji posčti Nas bodoči ženin moj — Bog, kaj bo iz tega ?
Janko.
Dobro! Nič se ga ne boj, Jaz zaščitnik bodem tvoj, Če le volja tvoja bo Stala vsemu v bran krepko.
Zbor.
Ne vzdihujta, ne tožita, Verno se kot slej ljubita, Ljubav zmaga stanovita!
5
Kaj veseli bi ne peli, Dokler Bog nam zdravje di; Tisti le uživa srečo, Kdor od žitja kaj imd.
Hitro z nami k plesu, spevu! Ne pustita v dušo gnjevu! Hitro, lahkih nog, Na okrog, okrog!
(Zbor odide v krčmo.)
~5HK— Drugi prizor.
Marinka in Janko.
(R e c itati v.) Marinka.
Takč se torej hitro vse zgodi! Oh, jaz nesrečnica!
Janko.
Marinka, reci, kaj tak6 te pldši ? Dej, kaj je bilo ?
Marinka.
Janko, ne ostrmi! Na Ogledi bajč še danes dojde Kmet Miha s sinom k nam, in tukaj sta Že morda.
6
Janko. Ali ti, kaj jima dčš?
Marinka.
Kaj jima dčm ? Zakaj me neki to Vprašuješ? Ali morem biti kdaj Čegava drugega kot tvoja? Toda Roditelji — znaj, oče moj je vezan!
Janko. To je, sevč, hudd,
Marinka.
Ti, Janko, si Nekamo plašen in pobit precej, Kot bi se česa bal, morda — nekoga. Prisezi, Janko, mi, da nimaš druge Ljubezni in zaveze druge kje! Glej, prišla mi je misel že nekoč, Kot bi po drugi hrepenel!
Janko.
Nikdar!
(Ariji!.) Marinka.
Če kaj takega o tebi, Janko, zvedela bi kdaj, Vračala bi ti s sovraštvom Nezvestobo vekomaj!
7
To povej mi, Janko ljubi, Kaj razvnel si se tako, Da si rodni dom ostavil, Svojcem dragim dal slovd?
(Reci tat iv.)
Napdsled je minulost tvoja vsa Zagrnjena kakdr v tajndsten mrak, In tudi oče moj se cesto že O tem je menil.
Janko.
Meni je mladost Bila pač jako bedna. Sin sem jaz Očeta imovitega, pa mati tJmrla mi je zgodaj. Na nesrečo Oženi se potem moj oče drugič, In skoro me je mačeha pregnala Od doma; šel sem v širi svet in službe Pri tujih sem si poiskal ljuddh.
(Dvospev.) Janko in Marinka.
Mati mila, to je sreča, Mačeha je vir gorja; Neprijazna je siroti, Milih ji besed ne zna.
8
Janko.
Bodi kakorkoli! . Glej, ljubezni v duši Nama moč nobena Zlobna ne razruši!
Janko in Marinka.
Ljubav srčno sva .sklenila . In zvestobo obljubila; Naj živi do groba Nama ta zvestoba!
Marinka.
Glej, tu sta! Oče ž njima moj prihaja; Pač mene iščejo.
Janko.
Nečem, da me kdo uzre; Z Bogom, milo ti dekle! Z Bogom, ne pozabi me!
(Odide; Marinka se skrije.)

9
Tretji prizor.
Krušina. Ljudmila. Kecal.
(Trospev.) Kecal.
Kakor pravim vam, držite, Kum, besedo dano; Ker že dali ste besedo. Pa je vse dognano. Le verujte, kum, Velik mi je um, Ni žebžlj, ležčč na zidu, Kaj li druga stvar, Ne uide bistrovidu Mojemu nikdar. In če hčerica bi vaša Bila kaj uporna, Pazite, jaz ji pokažem, Kaj je hči pokorna.
Krušina.
No, kaj praviš, mati? To je meni všeč.
Ljudmila.
V jednem dnevi taka Ne konča se reč.
lO
Predno stalno kaj končamo, Vprašajmo nevesto s&mo, Če se dčkle ne upira In nikjer zadržka ni.
Kecal.
Kaj zadržek! Volja vaša, Zvitost moja vse zdrobi, Kar poroko nam ovira, Le bodite brez skrbi'!
Ljudmila. Kakšen ženin, to se vpraša.
Kecal
Kakšen ženin, kakšen ženin? Kaj takč-le blebetate? Da je dober, lahko znate, Če sem porok z£nj jaz sam. Za Tobijo Miho včste, Ako ne, pa pravim vam, Da za njega domovanje Stiridesettisoč dam. Kakor pravim vam, držite, Kum, besedo dano; Ker že dali ste besedo, Pa je vse dognano.
11
Ljudviila. V jednem dnevi taka Ne končd se reč.
Krušina. To je meni všeč.
.	Kecal.
Le verujte, kum, Velik mi je um; Ni žebčlj, ležčč na zidu, Kaj li druga stvar, Ne uide bistrovidu Mojemu nikddr!
(Recitativ.) Krušina.
No, res je, dobro Miho že poznam Iz mlade d6be; dva sinova: Janka Ima iz prvega zakona, Vaška Od druge žene, vender ne poznam Ni prvega ni drugega.
Kecal.
Tak6 je. Toda pred davnimi se leti ste Vi pred svedoki javno zavezali, Da daste svojo hčerko njega sinu.
12
Ljudmila.
In za katerega izmed obeh Teh sinov govorite li?
Kecai.
I, kaj!
Za kbga ? Saj ima le jednega — Za Vaška! Drugi sin od prve žene Lopčv je, potepin ; kar nič o njem Ne vč se.
KruHna.
No, in kakšen je ta Vašek ? Zakaj privedli niste ga s seboj ?
(T r o s p e v.) Kecai.
Fant poslušen in navad prijaznih, Vtipov, šal, besed ne ljubi praznih, Kakor jagnje je mehak, krotžk; Hib, slabostij ni na njem zaznati, Rada vsaka bi imela mati, Da nje sin bi Vašku bil jednak! Ni ne majhen, niti velik, Ni debelec, niti suhec, Niti hromeč, niti gluhec, Zvitorepec ali topeč,
•3
Zapravljivec ali skopec; Vse, kar zine, vse je pravo, Tčlo mu kot lipa zdravo, Krasen, bbgat mu je dom — No, kaj dlje še pravil bom?
Krušina in Ljudmila.
Hvalna vaša je beseda In obema všeč seveda; Tudi veže nas obet: Vašek bode najin zet!
Četrti prizor.
Marinka. Prejšnji.
Krušina. Ljudmila. Kecal.
Tu grč mimo, tu grč mimo, Pametno ž njo govorimo!
Marinka.
Oče, mati, ali mene Iščeta okoli ?
r4
Kecal.
To vprašanje naj se mi dovoli: Ali koga že poznaš, Da prav rada ga imaš? Glej, prišel je fant z menoj, Ki bi rad bil ženin tvoj!
Marinka. Ki bi rad bil ženin moj ?
Krušina.
Da ga le spoznaš, Rada ga imaš.
Ljudmila (tiho Marinki).
Če ne bode ti po volji, Pa mu košek daš.
Marinka.
Da ga le spoznam, Dosti ga imam; Ženin ta mi ni po volji, ) Brž mu košek dam.
Ljudmila.
Da ga le spoznaš,
Rada ga imaš;
«5
Če ne bode ti po volji, Pa mu košek daš.
v Krusina.
Da ga le spoznaš, Rada ga imaš; Če ne bode ti po volji, Pa mu košek daš.
Kecal.
Da ga le spoznž, Dosti ga imd; Ženin ji ne bo po volji, Brž mu košek d£.
Kecal.
No, tedaj pričnimo. Pismo naredimo; Brž Marinka »da*5 naj reče, In vse gladko se izteče.
Marinka.
To ne grč takd-le, Kakor mislite; Kljuk£° ima vsa ta reč, Ki vam nič ne bode všeč.
Kecal.
Kljuka sem in kljuka tam, Mi zadržkov ne poznamo; Ako jaz pomagam vam, Z zmago, z zmago vse končamo.
Marinka.
Imam že snubca, Dragega ljubca!
Krusina in Ljuldmila.
Ima že snubca, Dragega ljubca!
Kecal..
Tega danes še po svetu Pošlješ k drugemu dekletu i
Marinka
A besedo sem mu dala.
Kecal.
Na besedo nič ne damo.
Mlarinka.
Pismo že sem podpisala
'7
Kecal.
Mi to pismo pokončamo. Marinka.
Če bi šib Kar takdl
Kecal.
Le ravnati meni daj, In vse pojde, da bo kaj; Bistri moj razum, dovtip, Ta premaga vse na hip. Česar nihče ne izprlde, To moj bistri duh izvede.
Marinka. Krusina. Ljudmila,
Česar nihče ne izprede, Njega bistri duh izvčde.
(R e c i t a t i v.) Marinka.
To včm, da ne pusti me Janko moj, Na to bi stavila glavd!
Krusina.
Če te
Pusti in če te ne pusti — kaj menim
Za to se jaz? Zavezal sem se, znaj, Tobiji Mihi pred svedoki!
Ljudmila..
Ali,
Mož, prosim te, povej, kakov obèt Je to?
Kecai (potegne list iz žepa).
N£, evo črno ga na belem ! Podpisan Miha je in Krušina In priče vse.
Marinka..
Kaj mi do tega — to Nič ne velja!
(Izbije mu list iz roke.) O tem nič jaz in Janko Ne včva in se tudi ne pustiva!
(Odide v krčmo.)
Kecai.
Oh, to je res narobe svet!
Krušina.
A dejte,
Kum dragi, kje ste li pustili Miho In njega sina, tega častnega In cenjenega ženina? Bilo
'9
Bi dobro, ako bi se zmenil sam Z dekletom.
Kecal.
I, sevčda! Ali on Ni vajen občevati z ženskami; On sramežljiv je kakor deklica.
Kmsina.
Tedaj pa težka bode mu snubitev! Kecal.
Kum, čujte torej me, najbolje bode, Če se sestanete kot po naključji Tam v krčmi z Miho; ondu bode hrupno; Ravnajo se na ples, v tem času jaz Poiščem Janka in' se zmenim ž njim.
(Odidejo na obe strani.)
Firaale. Peti prizor.
(Vaščani se zbirajo pred krčmo; starejši sčdejo za mize in pijo, mlajši se pripravljajo na ples. — Balet. — Med baletom:)
Zbor.
Pridi, dekle, pridi ročno, Pleši, dekle, polko skočno;
20
Roko v roki, nâme glej, Svet se suče ves, juhej! Bas pritiska, cimbal cinka, Piščal piska, struna tinka, Pod nogo se pod vrti — Ne, postati moči ni!
(Ob splošnem vriskanji pade zavesa.)
Drugo dejanje.
V vaški krčmi.
Prvi prizor.
{Na jedui strdui fantje in Janko za mizo pri pivu, na drugi Kecal.)
Zbor.
To pivo resnično nebeški je dar, Skrbij in bridkostij v njem neha vihar, Vesel je, kdor ž njim se naslaja. Ejhuhu!
Brez piva bi svet bil puščava nam zgolj, Neprilik na svetu je več kot dovolj, Bed&k pa, kdor njim se udaja!
Ejhuhu!
Janko (vstane).
Ej, fantje, verujte, Na svojo dčm čast,
22
Da večja ljubezni Je sreča in slast! Na svetu ona je samb radbst, Ki s srečo napolnjuje nam mladdst.
Zbor (jedni). Ti, Janko, zaljubljen si kar do ušes!
Zbor (drugi). Le glej, da ne pride gospod oni vmes!
Kecal (tudi vstane).
No, in kaj, če bi prišžl? Škode bi ne bilo res. — Dober svčt in ž njim denarci, To življenja ves je cvet; Kdor jih pametno uživa, Temu je igrača svet!
Zbor.
To pivo resnično nebeški je dar!
Kecal. In denarci!
Zbor.
Skrbij in bridkoštij v njem neha vihar.
23
Janko.
Ljubezen samó je radóst!
Zbor.
Vesel je, kdor ž njim se naslaja.
Janko.
j Ljubezen samb je radčst!
\	Kecal.
( In denarcil
(Med zborovo pesmijo so polagoma vstopila dekleta, ki sedaj zaplešejo)
Balet (Furiant).
(Po plesu potegnejo dekleta fante iz krčme. Vsi odidejo.)
Drugi prizor.
Vasek (boječe vstopi).
Je-je ma-mamka mi Po-po-po-vedala, Da-da ra-rada bi U u-ugledala, Ko-ko-ko bi lepó
24
Do-dobil ženo. No-no, pa se ž6 Oženim kjč. A-a-a če se ne, Pa-pa-pa oh, vsa vas Smija-ja-ja-jala se Mi bo na glas.
Tretji prizor.
(Marinka stopi zadi v krčmo; oba se zasmejeta, ko se ugledata.)
(Reci ta ti v.) Marinka.
Kaj ne, da res Marinke Krušinove Vi ženin ste?
Vasek (najprej boječe, potem zaupneje).
Da-da-da, sem; ka-kak6 to-to-to-to veste?
Marinka.
Kaj se vam to ne vidi ? Zali ste Takd, in vse o vas le govori In vas miluje.
25
Vašek (plašno).
Mi-miluje je ? Zakaj ? Marinka.
Marinka vas za norca bo imela, Ker fanta že im£..
Vašek (bedasto).
Oh, saj ne more Imeti ga, ko mene že imn,!
Marinka (se zasmeje). Vas? Kaj pozna vas, in vi njo?
Vašek.
Ka-ka-ka-kaj še; To-toda to vč, da jaz le njen sem že-že-ženin I
Marinka.
Res je, da v£, in vender se tolaži, Da bode trla in žalila vas, Doklžr vas v grob ne spravi!
Vašek (prestrašen).
To-to-to je groza! A-a-a a ma-ma-ma-ma-mamica je rekla, da se
mo-mo-moram
Oženiti!
26
Marinka.
Kaj pak! Kaj bi se ne, Tak ličen fant!
(Koketno.)
Saj tukaj na izbiro Nevest je, če le hočete!
Vašek (olajšan).
O, hčeml
(Dvospf^f.) Mlarinka.
Nevesto tukaj jaz poznam, Ki le za vas gori, Ki dolgo dolgo le za vas Sreč ji koperni.
Vašek.
O-o-oh, ti ljubi Bog, Kakšna slast:; Ko deklč zamč Čuti strast! A-a Marinka pak, Kaj bi rekla?
Marinka.
Nič, ker bi itak Prčcej vam utekla.
27
Vašek.
Ali mamica, Ta kričala bo.
Marinka.
Če uzrč nevesto, Pa prestala bo.
Vašek.
Je-je-je li lepa?
Marinka. Lepa kot Marinka.
Vašek.
In je-je li še mlada?
Marinka.
Mlada kot Marinka.
Vašek.
Ta da bi me vzela res ? Marinka.
Brez vas bi zblaznela res. V vbdo bi jo gnal obup;
2S
Morda bi izpila strup, Noč in dan bi plakala, Ker vas ni učakala.
(Dela se, kakor bi jokala.) Vosek (ginjen) Kaj pak jo-jočete?
Marinka.
Ker je nočete.
Vosek,
Ja-jaz bi jo htel, Ce-če bi le smel.
Marinka.
To je izgovor prazen, In nič vam ni, da ljubi vas, Najsi jo stre bojazen.
Vosek.
Ne, umreti ji ne dam, Je-je li ka-kakor vi, Rad jo že imam.
Marinka.
Jaz da bi vam prijala?
29
Vašek. Pri-pri-prijala.
Marinka. Mene da bi vzeli res ?
Vašek.
Vze-vze-vze-vze-vzel!
Marinka.
Mehko z vami bi ravnala, Kot bi vas povijala. Ali bi vam prijala? Mene da bi vzeli res? Roko v roki prisezite, Da Marinke nečete, Da se ji na veke vekov Odsihdob odrečete!
Vašek (se praska za ušesi).
Kaj, priseči še? Te-tega pa že ne!
Marinka.
Kdor Marinko bode htél, Dneve bode zlé imel,
3°
Mnogo bo pri nji trpel! Brž se ji odrecite, Potlej z vtisi stčcite!
Vasek (jokavoj. Da, pri-prisezam vam.
Marinka. Marinki odrekam se.
Vasek.
O-odrekam se.
Marinka. Nečem je ni videti.
Vasek:.
Ni videti.
Marinka. Nečem o nji slišati.
Vasek.
Ni slišati.
31
Marinka.
Nevesto tukaj jaz poznam, Ki le za vas gori, Ki dolgo, dolgo le za vas Sreč ji kopernf.
Vašek.
O-o-oh, ti ljubi Bog, Kakšna slast!
(Hoče jo objeti, Marinka se mu izvije in smehoma odteče. Vašek za njo.)
Cetrti prizor.
Janko. Kecal.
Kecal (vleče Janka s seboj).
Daj, da s tabo govorim, Fant moj ljubeznivi!
Janko (se brani).
Rajši naj še posedim Kje pri svojem pivi.
32
Kecal.
Ali pa poznaš me, he? Janko,
Ne, te časti nimam še. In kaj vi poznate me?
Kecal.
Slišal sem, da vrl si fant, Spoštovanja vreden, A v ljubezni si Vse premalo zveden. Dej, imaš li kaj denarja?
Janko.
Saj se žčni marsikdb Brez denarja, na rokb, A deklč spet preudarja, Če je ženin fant za njb.
Kecal
Včruj, dobro svet poznam. Teh izkušenj že imam: Brez denarja zakon sam Gnezdo le je zlosti, Bede in bridkosti.
(Postavi stol in sčde.)
33
Kje, odkod
Tvoj je rod?
Svčt je moj kaj vreden,
Ker sem dobro zveden.
Janko,
Daleč je do nas, gospod, Do moravske meje!
Kecai.
Ondu kam se pojdi ženit, Tu dekleta, fant, Niso nič za té.
Janko.
Môrda, kar je drugih kjč, Moja pa Marinka, Ta je vseh jedinka, Najkrasnejši dijamant!
Kecai.
Kdor ima dekle, Hvali jo nad vse; Sreče od dekleta Mnogo si obeta, Mnogo slast; Potlej pa se stidi,
3
34
Ko napdsled vidi, V kakšno šel je past.
(Vstane.)
Potlej se kesa, Ali kaj izda Kes prepozni ta ? Beden in bolan Toži noč in dan, A zaman. Pametni pa mož, Ta ravna oprezno In pred svatbo še Vse presodi trezno; Vpraša se, kaj to Dalo bo dobrot, In če nič, lokav Gre ti svojo pot'
Janko.
Ne umejem, kaj imate, Niti kaj bi radi s tem ?
Kecal.
Dečko, to, da zate Za nevesto boljšo včm. -Včm za mladenko, ta je bogata, Dom dobode, bliga, srčbra, zlata;
35
Dve ima kravi, lepe teličke, Goske in race, tolste prašičke; Kos ima pblja, skrinjo novo še, To bi bilo nekaj, fant, kaj ne?
Kecal in Janko.
Včm | za mladenko, ta je bogata,
Dom dobode, blžga, srčbra, zlata; Dve ima kravi, lepe teličke, Goske in race, tolste prašičke; Kos ima polja, skrinjo novo še, To bi bilo nekaj, fant, kaj ne ?
(R e cit at i v.)
Kecal.
Ce odpovčš Marinki se, pa prčcej Ti nekaj plačam — evo, tukaj ti Dam roko; sto forintov, če odstopiš, Ti dam.
Janko.
Le sto forintov r Jako malo To za ljubezen takšno! Ne, takd Cenč je ne prodam!
Kecal.
No, torej tudi
Dam dvesto.
36
Janko.
To je tudi vse premalo.
Kecal.
No, torej tristo, to pa le zatorej, Da bilo bi brez nepotrebnih pravd; Ce ni tega ne vzameš, pazi, pazi, Naj stane nas karkoli, mi te že Napbsled spravimo kakb odtod. Pa pot ubereš brez neveste, sam, In brez stotakov.
Janko.
Ej, a kdo teh tristo
Izplača mi ?
Kecal.
Jaz sam.
Janko (navidezno začuden)
Kaj, vi? Morda Kar zase ? Vam pa ne prodam Marinke, Ne, ni za milijon!
Kecal.
Eh, kaj li kvasiš? Saj záse je ne maram, meni je Dovdlj že jedne. Kaj ne vés, za sina
37
Le mešetarim, za Tobijo Miho! Ko bode stvar potrjena, dobiš Tristd, a potlej, hajdi, brž odtod!
Janko.
No, torej bodisi! Tristo je tristo — Odštejte novce mi, pa bode konec. A to vam pravim, da je nihče drug Ne smč dobiti, mile te Marinke, Kot sin Tobije Mihe le; sicer Pa iz vsega ne bode nič.
Kecal.
Sevčda,
Moj ljubček zlati, da je ne dobode Drug nihče nego Mihov sin!
Janko.
In jaz
Nikomur drugemu je ne pustim Kot sinu Mihovemu. V pismu si To pridržujem.
Kecal.
Pismo narediva In priče prčcej poiščiva.
38
Še prosil . . .
Janko.
To bi
Kecal.
Kaj? Janko.
Zapišite še ondu, Kadar Marinka si in Mihov sin Podasta dnč poročnega rokd, Da oče Miha več Marinčinega Očeta za denarje terjati Ne smč. Vse je do čista poravnano.
Kecal.
No, dobro je, to tudi v pismo dam.
(Zadovoljen odide.)
-ShkŠ-Peti prizor
Janka (sam).
Zvčš li, komu si Kupil nevesto, Jezen domov se Vrneš na cesto! Kdo li verjame,
39
Da bi prodal Svojo Marinko, Ljubo Marinko, Srca jedinko? Zžnjo prebijem Boj in vih&r, Zanjo le žijem Zdaj in vsekdar! Ni za tisoče Nje ne prodam, Saj nji jednake V svetu ne znam! Srčno ljubezen, Pač le sreč Vrača jednako, Ceniti vč !

Sesti prizor.
Kecal privede Krušino. Za njima vaščani. Prejšnji.
Kecal.
Bliže pridite, Da vsi vidite;
40
Vsak naj vidi, vsak naj sliši, Vpričo vas se pismo spiši.
Zbor.
Vsak naj sliši, List se spiši.
Kecal.
Tii sem v to pismo Vse naj se dene, Kar se ukrene.
Zbor.
Vse naj se dene, Kar se ukrene.
Kecal (sčde za mizo in piše).
S tem izjavljam na tem mesti, Da odrekam se nevesti.
Zbor.
S tem izjavlja na tem mesti, Da odreka se nevesti.
Janko.
Vender smč jo le dobiti V zakon prečastiti, Vzorni sin Tobije Mihe.
4«
Kecai.
Dobro, sin Tobije Mihe.
Janko.
Če jo namreč rad ima In sreč ji svoje da; Če izreče sam tako, Da jo vzame za žend.
Kecai.
Vse storjeno, Kot rečeno.
Zbor.
Je li možno, Da ustopa Ljubico ?
Krušina (Janku).
Kdo bi mislil, da takovo Dobro ti sreč imaš! Da otčl bi nas neprilik, Dobrovoljno se podaš.
Kecai.
Pa še nekaj treba znati, Predno mdči je končati:
42
Če odstopi Janko, Smo se zavezali, Da mu tri stotake Bomo izplačali. ;Za tristo se je podal In Marinko nam prodal.
Zbor.
Oj, sramota, res sramota, Da prodat nevesto grč!
Krttšina (Janku).
Hvalo jaz prekličem spet; Takovega potepina, Kot si ti, ni videl svet!
Kecal.
Punctum, satis. Pesek še na to; Zdaj podpišite, Najprej ti, moj Janko, Potlej priče.
Zanko (podpiše). Rad podpišem — Janko Gorjžn.
43
Krušina (podpiše).
Res, kar nič ni meni žal, Saj sem vender te spoznal!
Zbor.
Dekle je prodal Za tristo ;
Res ni bila draga — Sram ga bodi! — (Zavesa pade)

Tretje dejanje.
Prizorišče kakor v prvem dejanji.
Prvi prizor.
Vašek.
Vašek (jako potrt).
To-to mi glavo be-bega, Ka-kaj me čaka zle-zlega — Če-če mi strup gorju-jupi Re-res natoči v ku-kupi 1 S čim-čim naj se ute-te-te-tešim, S čim-čim življenje re-re-rešim ? To-to mi glavo be-bega, Ka-kaj me čaka zle-zlega!
45
Drugi prizor.
Prejšnji. Vodja. Esmeralda. Glumači. Plesalke i. t. d. Vodja (izklicuje).
Naznanja se občinstvu slavnemu, Da bode na proščenji danes tukaj Izvajala se znamenita igra, Ki tu je nihče videl ni doslej, In to na tleh, na konji in vrvčh.
(Fanfara.)
Med drugimi gospica Esmeralda, Domd iz Salamanke v Španiji, Napravljala bo drzovite skoke,
(Fanfara.)
A Indijanec z otahitanskih Otokov, petstotisoč milj odtod, Požiral bode vilice in nože.
(Fanfara.)
Napdsled še nastopi čudovit Amerikanski medved, ki občinstvu Častitemu se bo razkazoval Z dresiranimi vajami; potem Pa še z gospico Esmeraldo k sklepu Zaplesal preumeten španski ples. K predstavi tej ves slavni publikum Pozivlje se kar najponižneje.
46
Toda izkušnjo naj občinstvo slavno Uzrč takoj — hola, hold, naprej 1
(Balet in produkcija glumačev, ki potem odidejo. Vaščani za njimi.)
(Recitativ.)
Vašek (ki je ves čas kakor zamaknjen gledal Esmeraldo).
Ej-ejej-ej, to bode krasno! Ta-tale Indijanka, Kakd ima no-nožice lepe!
Ešsmeralda.
Ali
Gospod nas tudi počasti potem?
Vašek.
Se-sevčda! Rad bi vi-vi-videl vas na vrvi!
Tretji prizor.
Indijanec (priteče preplašen). Prejšnji.
Indijanec.
O joj, gospod ravnatelj, čujte me! Kakova je nesreča to! France Napil se je tam v krčmi ddlenji,
47
Takó, da niti ne stoji na nogah, Kaj li, da bi medveda delal danes Takč pijan!
Vodja.
Ej, vraga, vraga, naša Najlepša točka! Brez medveda — to Ni nič. Da ples bi španski se ne plesal? Ne, to ne more biti in ne smč! Poiščimo si hitro drugega, Morda kje v vasi bil bi takšen fant.
Indijanec.
Ta bi kaj blebetal, ljudje pa bi Smijali se, in kje ga tudi vzeti? Prav mora biti rasel, da medvedja Bila bi koža ravno zdnj; že ljudstvo Ondot se zbira, več ne bode časa Kogd iskati kje.
Vodja. No, kaj pa ti
Dčš, Esmeralda ?
Vašek.
Oh, to-to-to je mladenka! To-to bi takoj si vzel; to bi-bi-bi-bila bi Radost; kar vsa-vsa-vsa vas bi bi jo gle-gle-gledala !
48
Esmeralda.
Vi meni prijate, in jaz bi tudi Vas vzela.
Vosek.
Ka-kaj, da vze-vzeli bi me res ?
Indijanec,
No, temu-le medvedja koža bi Pristajala, kot bi prirasla nanj!
Vodja.
Vi pojdite in kličite po v&si,
Jaz pa v tem času se z gospodom zmenim.
(Indijanec odide.) Tedaj, gospodek! Ako Esmeralda Vam prija, morete dobiti jo, Kar z nami danes pojdite igrat, A drugo se storisamo po sebi.
Vašck (veselo iznenddejan).
Kaj ? Jaz igrat ?
(Žalostno.)
O-o-oh, tega pa ne znam!
Esmeralda. Vsega vas ljubav 'moja nauči
49
Vasek.
Oh, ljubav, to je krasno!
Vodja.*J
Dobro se
Pri nas vam bo godilo; novcev mi, Dolgbv dovolj imamo, jesti, piti, Kar poželimo, in slobodni smo Vsekdžr. Sloboda pa umetniku Pomeni mnogo! Znajte, sploh je stan Komedijašev prvi med stanovi, Kumstos kumstorum, kakor se latinski To pravi. Vsi ljudje do malega, Vsakdo po svojem, so glumači zgolj, Le da vsak ne umeje zvrševati Komedije te dobro kakor mi. *)
Esmeralda.
No, torej, ljubček moj, bodite naš, Ljubezen vam zamena sladka bo.
Vodja.
Saj niste vezani, poskusite
Vsaj srečo, danes morda, enkrat le.
*) Lahko izostane.
4
5 °
Esmeralda.
Le danes, danes, zlati moj, potem Pa bodem vaša.
Vašek.
Ka-kaj pa bi igral?
Esmeralda.
Kankan.
Vašek,
Ka-ka-kankan ? Kaj pa je to ? Esmeralda.
No, da,
Plesala bova, z vami jaz, vi z mano. Vašek.
A mo-mo-moja mama . . .
Esmeralda.
Ta vas ne spoznL
(Dvospev.) Esmeralda in vodja.
i V ličnega medveda Naredimo vas, Okrog vrata damo
5
Pozlačen vam pas. Krinčica prelepa Skrije lice vam, Čevlje mehke damo ■J Na nožiče 'vam. Kakor Amor boste Medved novi naš, Svet bo vriskal, kadar Ples bo gledal vaš.
(Esmeralda in vodja odideta.)
Tretji prizor.
Vašek. Precej nató Miha, Agata in Kecal.
(Recitativ.) Vašek,
Oh, ne-ne-nesrečnik jaz! Vsa-vsa-vsaka hoče me Lju-lju-ljubiti, umoriti!
Agata.
Ej, zakaj
Vzdihuješ, Vašek ? Sinček moj, veselo! Oženi se, dej, pa ti bode dobro Na zemlji!
4'
52
Vašek.
Ja-ja-jaz bojim se!
Agata.
Česa bi se Bal, ljubček moj! Saj se nič hudega Ne more ti zgoditi. Ženo, glej, Dobodeš, in to je najlepša stvar Na svetu.
Kecal.
Da, takó je! Vašiček podpiše To pismo, potlej pa vse bode v redu.
Vašek.
A ka-kaj podpi-pi-šem naj ?
Miha.
To, da Marinko Krušinovo si vzameš za ženb.
Vašek:.
Ja-jaz ne-ne-ne-nečem je!
(En s e m b 1 e.) Agata. Miha in Kecal.
Kaj, kaj je, neče je ? A kaj se je zgodilo? Dej, Vašek, dej, kaj misel to V glavb ti je ubilo ?
53
Vaseh.
Tr-tr-trpinčila bi mene zla In zaudala mi morda.
Agata. Miha. Kecal.
Kakt5 neumna misel! Dej, kje si to pobral?
Vaseh.
Ne-ne-nekd6 je danes to dejal.
Agata Miha. Kecal. Kdo bil je ta hudobnik?
Vaseh.
Bila je de deklica.
Agata. Miha, Kecal. Kaj je povedala ?
Vaseh.
Oh, lepa je in rada me i-i-imd!
Agata. Jo li poznaš ?
54
Vašek.
Ne, nič!
(Odide.)
Kecal.
V	tem skriva se sleparstvo! A nihče drug ni
Kot dni hlapec v tem. No, jaz že vse pozveml
Agata. Miha.
V	tem skriva se sleparstvo! A nihče drug ni
Kot dni hlapec le. No, on že vse pozvč!
Cetrti prizor.
Marinka. Krušina. Ljudmila in prejšnji. Pozneje Vašek.
Marinka (hitro vstopi, za njo Krušina in Ljudmila).
Ne, tega ne - verjamem, To vse ni res, ni možno ! Moj Janko ni nikoli Ravnal tako brezbožno!
55
Krušina.
In vender res je vse 1
Kecal. O čem li dvoji še?
Krušina.
Da jo prodal je prej. Kecal.
Tu je podpisan, glej!
(Pokaže na list.)
Stotake tri mu damo, Potem pokoj imamo.
Marinka
Oh, kakšna je sramota to! Oh, moško, moško ti sreč! Prisezal je, da žrtvoval Na svetu vse bi rad zamč!
Krušina.
Marinka, ne ž,aluj! Sedaj vsaj dobro včš, Da njemu nikdar več Zaupati ne smeš'
5&
Kecal.
Le brž podpiši to, deklč, In Vašek tudi — kje pa je?
Ljudmila.
Ej, ondu spet pri plotu Zijoč po vasi zrč.
Marinka.
Jaz nikdar ne podpišem —-Kaj, Vaška vzamem naj ? To rajši pač ostanem Samica vekomaj I
Krusina. Miha. Agata. Kecal.
Možitev, to ni Bog vč kaj, Le hitro se, deklč, udaj!
Kecal.
Vašek, hej, čuj, Vašek moj, Pojdi sem, pri nas postoj!
Vašek (pride, nejevoljno).
Ka-ka-ka-kaj pa je že zopet?
(Ugleda Marinko, veselo osupel.)
Oh, ta ta-ta-ta je bilal
57
Ljudmila. Agata. Krušina. Miha. Kecal.
Kaj, Marinka? Dobro glej, Ta splašila te je prej ?
Vašek
Ta dejala je, prav ta, Da me vzame za možd.
Ljudmila. Agata. Krušina. Miha. Kecal.
Marinka to je, no, Ki žena tvoja bo.
Vašek.
Ta, ta je meni všeč. Kecal.
No, torej brez ekscesov In tudi brez procesov Podpišita to reč.
Marinka (jokajej.
Dajte, da premislim Vsaj še kratek hip!
5 §
Ljudmila. Agata Krusina. Miha. Kecal,
Marinka, le pomisli dobro vse, Glej, sreča, radost čaka te, deklč; Pred sabo lep in vaben pot imaš, Le pazi, da se trmi ne udaš!
Marinka.
Da, vse pomislim dobro, vse!
(Vsi odidejo razven Marinke.)
Peti prizor.
Marinka (sama).
Oj, to boli, oj to boli, Ko ljubav se razdere! In vender ne verujem še, Kar tam se v pismu bere 1 Oh, govoriti moram ž njim, Mordk ne vč ničesar sam -— Oh, da v tej stvdri žalostni Vendčr resnico že spoznam! . . . Ljubezni sen je krasen bil, LepO se je razcvital In nad ubogim srcem mi
59
Kot tiha zvezda svital. Kakč sem o veselih dneh Nevesta jaz sanjala ! A hipno je prihrul vihar, Ljubdv je moja pala . . . Ne, saj ni možno tžko zlo, Ljubezni ni okanil; Jokala zemlja bi z menoj, Ko bi tako me ranil!
Sesti prizor.
Marinka. Janko.
Janko (pride veselo).
Marinka, ti moj srčni žar, Ti zvezda moja mila, Povej, kako li vsa ta stvar Bo nama se zvršila?
Marinka.
Pojdi ! Z menoj si se igral, Sramotno si ravnal, Ponižal sebe, svojo čast, Sreč prodal to drugim v last.
6o
Dej, ali res je ali ne ?
Dej da, dej ne — to bodi vse 1
Janko.
Dovdli, da izgovorim — Marinka
Ničesar čuti ne želim. Kžj res je v pismu tisto?
Janko,
No torej, res je čisto, čisto! Marinka (jokaje).
No, pa odtod v drug pojdi kraj In več se ne prikaži.
Janko.
Vsaj jeden še poljub mi daj, Da srd se tvoj ublaži.
Janko.
Ljubezni več med nama ni, In jaz si Vaška vzamem.
Janko (se smeje).
Haha, ej, to bi bila burka res Kot kdaj v predpustu samem.
6i
Marinka.
Kaj, ti se smeješ mi celk>?
Janko.
Lahko se pač, to. rečem. Dovoli, da izgovorim —
Marinka.
Poslušati te nečem.
Janko.
Kaj, taka si, da ne želiš Ni zvčdeti resnice? Kak6 bi gledal tebi kriv Takb naravnost v lice?
Marinka.
Včm dobro, da ne govoriš, Nezvestnik ti, resnice; Nikdar več, dokler bodeš živ, Ne h6di mi pred lice!

62
Sedmi prizor.
Kecal. Prejšnja.
(Recitati v.) Kecal.
Glej, glej, fantiček, čakaš že denarjev ? Nekoliko potrpi še; kadar Že pismo bo podpisano, prejmčš Na krajcar, kar ti grč.
Marinka.
To je ostudno!
Kecal.
In kaj pa ti? Dej, deklica, kaj vzameš Sinu ti Mihovega ?
Janko.
Kaj pak, to Sevč, da si ga vzame, in nihčč Nje drug ne smč dobiti, to prisezam.
Kecal.
Ti vrl si fant in pameten si tudi.
63
Marinka.
Nesramnik si, lažnik! Ne, zdaj nalašč Ne vzamem Vaška in najsi umrčm Pri tej-le priči.
Janko .
Kaj pa daste mi, Če jo pripravim, da bi vzela sina Mihovega ?
Marinka
Kaj dčš ? Ti bi me k temu Se nagovarjal? Take podle duše Svet videl, slišal ni, odkar stoji!
(Trospev.)
Uteši se, dekle ljubo, In meni le veruj zvestó! Saj ti ne včš, jaz dobro včm, Kaj skriva se blaginje v tem 1 Sin Mihov ljubi te vsekdžr, Sreé mu záte bije, Verjemi, ž njim le sreče žar V življenje ti prisije!
64
Marinka.
Gorjč, gorjč, od teh besed Brezupna še umrèm.
Kecal.
Jaz nisem čul modrejših pred In vse mu prav dajem.
Roditelje pokličimo In priče vse na mesto, Da vsemu pregovarjanju Že konec bo z nevesto.
Marinka.
Roditelje pokličem jaz In znanke vse na mesto, Da konec tej neumnosti S prodano bo nevesto.
Janko.
Roditelje pokličite In priče vse na mesto, Da konec tej komediji S prodano bo nevesto.
(Kecal odide.)
Janko.
Kaj res ničesar še ne včš?
6$
Marinka. Proč! Čas je žže, da greš!
Finale. Osmi prizor.
Agata. Ljudmila. Krušina. Miha.Kecal. Zbor in prejšnja.
Zbor.
Reci, Marinka, nam, kaj in kakb, Ali vse, reci, končž se lepio ?
Marinka (zdse).
Osvetim se, pa naredim, Česar on sam ni menil. O, krivo, krivo, Janko, si Mladenko svojo cenil! — Da, jaz storim, kar hočete!
Zbor.
Oj, hvala ti, Marinka! Končan prepir je in nemir, In skoro bo poročni pir.
Janko (stopi naprej).
Res, skoro dojde tisti čas, In vsak vesel bo izmed vas.
&
66
Agata in Miha.
Glej, Janko 1 Kje se ta je vzel ?
Janko.
No, oče, dobro dolgo je, Odkar že hodim tu in tam, A zdaj je vender čas, bi del, Da grem domčv in pridem k vam.
Kecal.
Kaj, je li res in sžn nikak, Da bi ta prosti potepin Bil Janko, starši Mihov sin? Saj deli so, da je vojaki
Janko.
Očeta res sem Mihe sin, Kot vidite, in ne vojak, Daši sem mnogo se boril Povsod z usodo, kjer sem bil.
Agata.
A časa si dovolj imel Postopati po tujem.
Janko.
Ej, to vam rad verujem, Da dobro nisem vam doščl.
67
A kaj! Na to prav nič ne dam: Do ljube pravo pa imam, Jaz sin očeta Mu,, sam 1
Agata.
To je sleparstvo! To ne grč!
Janko.
Sleparstvo ? Ne, zvijača le. Kar v pismu je, to veže! Pred sabo dva, Marinka, glej, Kdo srečen bo tako, povej, Da svoj namen doseže?
Marinka (ga objame).
Oh, zdaj umejem vso to stvar —-Da, tvoja sem vsekdžr, vsekddr!
Kecal
Oj, človek ta je ptiček zrel, Tak sam bi hotel biti; Zvijačno me je v past ujel, !mč, ugled in čast mi vzel, Ne včm več, kaj storiti I
Miha (Kecahi).
No, reči moram, všeč Močnd mi je vaš um!
68
Agata.
Recimo: glupo reč Napravili ste, kum!
Marinka. Janko. Ljudmila. Krušina.
To moram reči, všeč Močn6 mi je vaš um.
Zbor.
Recimo: glupo reč Napravili ste, kum I
(Kecal srdit pobegue.)
Deveti prizor.
(Hrup za prizoriščem. Dečki tečejo čez pozornico. Jeden kriči: »Bežite, medved je utekel!« Drugi: »Medved se je splašil; ravno sčm beži.Uj
Vašek. Prejšnji. (Reci tati v.)
Vašek (priteče za medveda oblečen, strga si kožo z glave in zapoje:)
Ne-ne bojte se, jaz nisem medved, ne Ne-ne, Vašek sem!
6q Agata.
Prismoda, kaj uganjaš Ondot? Oj, te sramote! Hitro se Poberi, sleci že to maškaro!
{Vleče Vaška s seboj.)
Krusina.
No, zdaj, kum Miha, menda vidite Sami, da Vašek za Marinko ni. Saj nima še razuma! Pomnite, Kum Miha, Janko je vaš sin po r6du.
Ljudmila, Da ga imate zopet, Bogi za to hvalite; Podajte v spravo mu rok6 In ž njim se pomirite!
Mliha.
No, da vse bode srečno v kraju, Bog blagoslovi vaju!
Vsi in zbor. Srečno stvar je dokončana, Zmaga je ljubezni dana; Pojmo, da zveniokrog: Zaročenca živi Bog! — Konec.