192 Listek. in fantazijam. Nekateri opažajo v tem pojavu vpliv tujih pisateljev, osobito angleških. Malo pred vojno je bil stopil na to pot A. Gide s Caves duVatican, de Voisins zBar de la Fourche, sedaj mu sledi plodoviti Andre Rivoir, ki v Atlantide vodi čitatelje med Tuarege v Sahari; imenujejo se zlasti še de Miomandre, Jaloux, Vaudover, Toulet, ki vas povede v fantastično Kino. Enako podpirajo založniki to strujo s tem, da -izdajajo razne tuje romane čudovitih doživljajev (Wells etc), pa tudi domače n. pr. Dumas oče. O uspehu stremljenja je še prezgodaj poročati. Sicer je pa že G. Sand dejala: Roman mora biti romantičen! D. Simultaneizem. Dežela slovstvenih novotarij je Francija. Tam hoče vsak količkaj ugledni pisatelj tvoriti svojo „šolo". Okoli 1. 1910. so bili v Parizu iznašli unanimizem, ki je osobito v drami zahteval nastop množic namesto posameznih tipov. Izvzemši darovitega Julesa Romaina ne vem za avtorja, ki bi bil uspel v tej meri, saj umetnost je pač individualizem . . . Gdč. Mireille Havet pa zlaga stihe, svobodne verze, ki naj se pravzaprav le slišijo, ne pa čitajo in ki hočejo istočasno (simultano) izraziti več vtisov. Očividci poročajo^ da so prisostovali takemu poizkusu, kjer je mestoma dvoje ali troje oseb hkratu predavalo vsak svoj delež, kakor delajo zbori v liričnih delih. Brez dvoma pa nedostaja v sličnih nastopih prave muzike, niti besed ni razločiti.. Impresija simultaneističnih poezij se da primerjati s sinoptičnimi slikami. Mislim, da je simultaneizem zgolj transpozicija futurističnega slikarstva v besedno umetnost. D. Naši prevodi. Prevedel sem za „Omladino" Petronijevo „Pojedino-pri Trimalhijonu", za „Zvezno tiskarno" Andrejeva komedijo v štirih dejanjih „Gaudeamus"; sedaj prevajam za „S1. Matico" W. St. Revmonta „Kmete". J. A. G. Častno nagrado razpisano v 12. številki lanskega letnika Lj. Zvona, je prisodilo uredništvo pesniku Pavlu Golii za pesem ^Procesija", ki izide v prihodnji številki. 256 Listek. iz nje gradili idol in jo najrajši gledali visoko na pijedestalu, vzvišeno nad običajno vsakdanje življenje. Realistična žena je „soproga", t. j. sodelavka moževa, ki z možem stopa v borbo in trpi z njim ter rešuje z njim skupne naloge, najrajši (kakor ruska žena) socijalne in narodne. Ruski realizem je zbudil Gjalskega in Josipa Kozarca. — Modernim hrvatskim pisateljem ne sede ženski modeli v zagorskih kurijali in slavonskih ulicah, ampak se na-hajajajo v zapadni dekadansi — „moderne" žene namreč v hrvatskem življenju sploh ni. Moderna žena je plod velemesta: to je „Hekata, Medeja, velika apokaliptična grešnica, zločinka; žena, ki je nekoč bila vestalinka in svečeriica, in žena, ki je najintimnejša drugarica satanu, žena, ki je rodila Spasitelja, pa tudi potegnila človeštvo v blato, gnilobo in gnusobo." To zagonetno zvezo svetosti in zločina prikazuje Ivo Vojnovic v „Gospodji sa suncokretom". Moderni pesnik gleda na svojo „gospo" artistično, kakor nekoč renesansa; ljubezen je zopet umetnost, artizem in samo kdor umeva umetnost, ume ženo. Moderni avtor ljubi stil, „stilizovano ženo" ter beži od zakona, od dece, od meščanstva in od patriotizma v čisto estetske sfere. Lice moderne žene je kosmopolitsko; to je žena vseh vekov in kultur. Vendar je v današnji književnosti tudi še drug tip naše „južne, zdrave žene z jakimi prirodnimi instinkti"; to zastopa v hrvatski literaturi zlasti Peter Pefrovič. Obe te ženi moderne literature sta si kakor ars et natura, kakor umetnost in priroda. — Spis Prohaskov je vreden, da ga človek čita; karakterizacija zgodovinskih ženskih tipov je ostra in jasna. Dr. Fr. L Paul Margueritte. Rojen leta 1860. v Alžiriji, kjer je študiral, potem je služboval v naučnem ministrstvu do leta 1887. Svojo prvo knjigo „Mon Pere" 1884. je posvetil spominu svojega očeta generala, padlega 1870. Mladi pisatelj se je živahno udeleževal dvojnega slovstvenega gibanja v oni dobi. Na eni strani naturalizem in realizem z Zolo in Goncourtom na čelu, na drugi simbolizem z Mallarmejem, ki je bil njegov sorodnik in je močno vplival s svojo rafinirano umetnostjo na Margueritta. V igrokazu se je poskušal uspešno, vendar pa so glavna rjegova slava mnogoštevilni romani: „Tous Quatre", „Tourmente" itd. Po 1. 1896. je združil svojo literarno usodo z mlajšim bratom Viktorjem, ki je bil ravno ostavil armado, in se do tedaj uveljavil kot darovit pesnik. <|kozi 12 let sta se udejstvovala Kastor in Poluks v slovstvu, morali, politiki, zgodovini, osobito na polju vojaškega romana. Omenjam le vestno pisano trilogijo „Troncons du Glaive", „Braves Gens Desastre" iz nesrečne vojne; 1904 jo je izpolnila „Commune". Zadnja leta je Pavel objavil samostojno še precej uspelih romanov, n. pr. „Ma grande", „Jouir" (poslednji). Bil je član Goncourtove akademije, od 1906. pa predsednik »Pisateljskega društva". Radi rahlega zdravja se je podal sloviti romancier z mlado svojo ženo in dvem sinovoma v pokrajino Landes, kjer je umrl lani na Silvestrovo pri prijatelju J. H. Rosnvju ml. A. D. Naši prevodi. V kratkem dovršim prevod H. Barbussovega romana „Le Feu" — »Ogenj". D. * 320 Nove knjige. gova prva čednost „panache" ? Odgovor je bil vsekakor ta, da zavzema Ro-stand poleg najbolj narodnega pesnika V. Hugoja častno mesto, pa naj obdeluje katerekoli predmete, torej brez ozira na to, da se v mušketirjevi zgodbi zrcali cela Francija. Zakaj pravi umetnik je vselej naroden, tudi če prikazuje edino grške, rimske ali hebrejske žaloigre kakor n. pr. Racine. Shakespeare je nacijonalen že zbog Hamleta, Beneškega trgovca ali Nevihte. Le o Goetheju je sodil Moreas: „Goethe je največji med Nemci, to se pravi najmanj Nemec", Toda temu so krivi njegovi rojaki. A. Debeljak. Paul Claudel nam ni čisto tuje ime. Pred vojno nam ga je predstavil A. Ogris v „Omladini". Ta težki, mistični pesnik in dramaturg, razen v ozkem krogu, ni posebno češčen v Babilonu ob Seini, deloma zbog svojega „lierme^ tičnega" značaja (Jeune fille Violaine, Co-naissance de 1' Est), še bolj pa zavoljo svoje stalne odsotnosti. On je namreč pooblaščeni minister. Pred leti je deloval v Kini, svetovni požar ga je pa zalotil v Hamburgu, potem ga nahajamo v Italiji, dve leti v Braziliji, kjer je storil dosti uslug zaveznikom, zlasti francoski trgovini in narodnemu gospodarstvu. Pri vsakdanjih poslih je dokazal latinsko jasnoto duha ter je tako uravnovesil drugo smer svoje notrine, megleno spekulativno delavnost. V kratkem objavi poleg drugega fantastično komedijo L'Ourse et la lune, in balet 1'Homme et son de sir, poprej namenjen plesavcu Nižinskemu, zakaj pisatelj Tete d'or občuduje prelestno umetnost ruskih plesov. A. D. Naši prevodi. J. Šest je prevedel Andrejeva dramo „Dnevi našega življenja" in Arcibaševa dramo „Gorečnost". Sedaj prevaja dramo Arci-baševa »Sovražniki" in kneza Volkonskega „Človek na sceni". J. Vidmar je prevedel iz Andrejeva: „Misel", „Povest o sedmih obešencih", „V megli", „Brezdno" in „Plat zvona". ----------•---------- = NOVE KNJIGE. = Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico (*) označene knjige so natisnjene v cirilici): Jurčič, Josip. Zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani, 1919. Izdala in založila »Tiskovna zadruga". I. zvezek (Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen.) XXIV—503 str. 12 K. Vošnjak, Bogumil. Poglavje o stari slovenski demokraciji. Z epilogom N. Županiča. Iz angleščine preložil V. Zupane. V Ljubljani, 1919. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. 17 str. 2 K. Dostojevskij, F. M. Besi. Roman v treh delih. Preložil Vladimir Levstik. V Ljubljani, 1919. Založila »Tiskovna zadruga". 2 zvezka. 758 str. 30 K. (Prevodna knjižnica, 1). Erjavec, Fran. Naša Istra. V Ljubljani, 1919. Tiskala in založila Zvezna tiskarna. 20 str. 1 K. * Aus der neuen slovenischen Lyrik. Ubersetzt von Anton Funtek. Laibach. Gedruckt bei Ig. v. Kleinmavr u. Fed. Bamberg. 1919. 64 str. (Privaten tisk.) 448 Nove knjige. U divnom mesecu maju, Kad pupci svi sire nedra U srcu mome se javi Ljubav topla i vedra. Z majhnim trudom, mislim, bi se dala v tem slučaju doseči originalova metrična oblika. Nočem množiti zgledov, nego priznam rajši, da se je pesnik vseeno potrudil večkrat in z lepim uspehom zadostil tudi tej zahtevi; primerjaj št. 9.: Na kriFma pesme ove („Auf Fliigeln des Gesanges"). Čudno se sliši prevod številke 49. (Aus alten Marchen winkt es Hervor mit weifier Hand), v prevodu št. 43 (Sve bajke stare snežna Ruka me maše . . . ?!). Tiskarska oprema (papir, tisk) je brez višjih pretenzij. J. K. Naši prevodi. Janko Tavzes prevaja G. de Maupassanta „Contes du jour et de la nuit", J. Mulacek pa je prevedel sledeča dela: F. Anstev: „The Brass Bottle"; W. Besant: „The Revolt of Man"; D. Blackmore: „Lorna , Doone",- E. Bulwer: „The Last Days of Pompei"; F. Cooper: „The Last of the Mohicans" (deloma); F. M. Crawford: „Via Crucis"; Ch. Dickens: „A Christmas Story in Prose", „The Cricket on the Hearth", „The Chimes"; Conan Doyle: „A Study in Scarlet", „The Tragedy of the Koroško"; Geo. Elliot: „The Mili on the Floss"; R. Haggard: „She", „Jess"; J. K. Jerome: „ldle Thoughts of an Idle Fellow"; D. Jerrold: „Mrs. Caudle's Curtain Letters"; R. Kip p lin g: „The Jungle Book"; „The Second Jungle Book"; Fiona Mac-1 e o d: „Wind an Wave" ; J. H. N ewm a n: „Callista" ; O u i d a: „Don Jesualdo" ; E. A. Poe: „Weird (Fantastic Tales)"; R. H. Savage: „Prince Shamyl's Wooing"; W. Scott: Ivanhoe (deloma)"; R. L. Stevenson: „Dr. Jekyll and Mr. Hide"; J. „Swift: „Gullivers Travels"; M. Twain: „The Adventures of Tom Sawyer"; H. G. W e 11 s: „The War in the Air", „The World set free". ----------->*<----------- = NOVE KNJIGE. = Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico (*) označene knjige so natisnjene v cirilici): Jugoslovanska žena za narodno svobodo. Uredil Alre. V Ljubljani, 1919~ Izdala pisarna za zasedeno ozemlje. Tiskala in založila Zvezna tiskarna. 21. str. Vladimir Levstik. Zapiski Tine Gramontove. V Ljubljani, 1919. Založila in izdala „Omladina." Natisnila „Zvezna tiskarna" v Celju. 264 str. K 4*50. M. K. Gregov. Kapljice za srca in možgane družini Slovencev, Hrvatov in Srbov za vporabo ob postnih dneh. Ljubljana, 1919, 30 str« 1 K, Josip Jurčič. Spisi. Uredil Dr. Ivan Grafenauer. IV. zvezek. V Ljubljani 1919. Jugoslovanska knjigarna. 240 str. 10 K, vez. 14 K. Knezova knjižnica. XXII. zvezek. V Ljubljani, 1918. „Slovenska Matica." 169 str. Glonar Joža. Naš jezik. V Ljubljani 1919. Založba Omladine. 66 str. K 2*50' Stritarjeva antologija. Uredil in uvod napisal Ivan Prijatelj. V Ljub-jani 1919. Izdala in založila „Tiskovna zadruga." 247 str. 15 K.