70835 0. Ivan Mik od Sv. Križa, slovenski propovednik. Spisal prof. dr. Janko Šlebinger. Ponatisk iz izvestja c. kr. višje gimnazije v Novem mestu 1908 / 09 - 1909 / 10 . V Novem mestu. Založil pisatelj. — Tisk J. Krajec nasl. ■ 1909 — 1910 . 70835 0. Ivan Krstnik od Sv. Križa, slovenski propovednik. Spisal dr. Janko Šlebinger. L. 1604. je poklical škof Hren v Ljubljano kapucine, da mu po¬ magajo z besedo in vzglednim življenjem zatreti protestantsko . gibanje in dovršiti katoliški preporod. Kot sloveči cerkveni govorniki so se raz¬ širili po vsej deželi. L. 1634'. jih najdemo v vipavskem Sv. Križu, nato so se naselili tudi v Krškem, Kranju, Novem mestu in nazadnje 1. 1706. še v Škofji Loki. Med kapucini je našla koncem 17. in v prvi polovici 18. stoletja tudi slovenska književnost marljivih delavcev. Ivan Sveto- kriški in o. Rogerij iz Ljubljane sta gojila cerkveno govorništvo, o. Uipolit iz Novega mesta je prvi izdal v slovenskem prevodu Tomaža Kempčana jliojo za Kristom" in se bavil s slovenskim jezikom. Na tem polju mu je sledil o. Bernard Mariborčan, ki je v rokopisu zapustil „Dictionarium germanico-slavonicum"; škofjeloški kapucini pa so kot početniki sloven¬ skih pasijonskih iger položili temelj narodni dramatiki. Najznamenitejša osebnost v tej dobi pa je brez dvoma imenovani o. Ivan Svetokriški, ki fe nekako sto let potem, ko je izšla zadnja protestantska knjiga, ob hudi suši na našem slovstvenem polju začel prvi izdajati slovenske pri¬ dige in si zaslužil ime ,,očeta slove nsk e homiletike". I. Življenj opisni podatki o Ivanu H vetok riškem so pičli, ker so samo¬ stanski in provincijski arhivi za časa Jožefa IT. jako trpeli. Toliko je gotovo, da se je rodil v vipavskem Sv. Križu, ali vsaj v svetokriški župniji, ne pa v Črničah pri Gorici, kakor so nekateri domnevali. Pri kapucinih obstaja namreč star običaj, da se vsak po svojem vstopu v rod naziva le z redovnim imenom, kateremu dostavlja kraj, oziroma župnijo rojstva. Na naslovnih listih pridig in na koncu posvetil čitamo: „P. F. Joannes Baptista a Sancta Cruce Vippacensi Capucinus", ali pa „F. Io. Baptista a S. Cruce". Pristavek „Vippacensis“ je pač dodal, da loči Sv. Križ od drugih enako imenovanih krajev, ali pa zato, ker je bil Sv. Križ takrat integralen del vipavske fare; saj je še sedaj oddajatelj kriške župnije začasni dekan vipavski. V slovenskem predgovoru k prvemu zvezku svojih pridig imenuje svoj jezik „moj Vippauski.". 4 Kdaj seje narodil naš oteč, nam ni znano. Mrtvaška knjiga (mortu- ariumj goriške kapucinske knjižnice ima vpisano, da je umrl v Gorici 1. 1714. „aetatis in religione transactae 51 ann.“ Umrl je torej kot jubilar, ko je preživel v samostanu 51 let; kajti „aetas in religione tranšacta 11 pomenja leta ]>o slovesni obljubi (a professione). Ako torej odštejemo ta leta in dobo novicijata, tedaj je stopil v kapucinski red okoli 1. 1660., rojen pa je bil nekako med leti 1640—1645. Goriški prošt P. A. baron Codelli je v življenjepisili goriško-furlanskili pisateljev omenil prvi tudi Ivana Sveto- kriškega ter pravi med drugim, daje bil iz plemenite rodovine Leonellijev (della famiglia de’ Leonelli). Kakor je Jos. Balič dognal, je bivala rodo¬ vina Leonelli nekdaj gotovo na Vipavskem in sicer že v šestnajstem sto¬ letju. ,,Oče mu je bil bržkone Ivan Krstnik Leonelli, plemenitaš nižje vrste beneškega pokolenja, a mati Slovenka iz plemenite obitelji rihenberške.“ Sv. Križ je sedaj skozinskoz slovensko mestice, a za časa Ivanove mladosti je bilo v njem precej italijanskega življa. Vrhovno oblast so imeli Attemsi, ki so bili iz čedadskc okolice na Furlanskem doma in imeli obširna posestva po Goriškem. Njihovi uradniki v Križu so se v svojih spisih posluževali italijanščine. Italijanskega izvora sta bili pleme- nitaški rodbini Filipuzzi in Petrogalli. Na podlagi teli dejstev lahko re¬ čemo, da se je o. Ivan z italijanščino seznanil kolikortoliko že v Križu samem; vendar mu je bila materinščina, t. j. slovenščina, nadvse draga, da jo v svojih spisih imenuje svoj lasten jezik, Slovenijo svojo „ljubo deželo 11 in narod slovenski svoje „dobro ljudstvo 11 . V vseh imenovanih rodbinah je vladala prava pobožnost, kar nam pričajo duhovniki, ki so izšli iz njih. Mnogo so k temu pripomogli kapucini, katerim je grof Friderik Attems iz lastnega premoženja sezidal samostan in cerkev v Križu. Redovniki so prevzeli preskrbovanje romarjev in popotnikov; kajti takrat je bilo občevanje po vipavski dolini zelo živahno, ter so marljivo pridigovali v svoji cerkvi in hodili pridigovat tudi v Idrijo in sicer sedem¬ najstkrat na leto, posebno v adventu in postu. Ljudstvo je romalo k Sv. Križu kar v procesijah, in kakor poroča Št. Kocijančič, je bilo do dvanajst tisoč obhajancev na leto. Že kot deček se je zanimal za ka¬ pucine. Kakor nam pripoveduje v tretji knjigi svojih pridig (str. 407), je radovedno vprašal nekega patra, ko je prvič čul v samostanu ob polnoči zvoniti, zakaj kapucini jutrnice ponoči molijo in ne Čez dan. Iz njegove mladosti nam Codelli poroča, da je bil jako pobožen. Njegova nadaljna vzgoja je bila povsem i talijansko-latinska, naj seje že učil v Gorici pri jezuitih, ali kje drugod v Italiji. Komaj je dovršil modro- slovne nauke (neznano kje), že seje zaklenil — notranjemu glasu sledeč — radovoljno v tesno samostansko celico pri Sv. Križu. Ro prestanem novicijatu so ga posvetili v mašnika in ga odločili za slovenskega pri- digarja štajerske kapucinske provincije, ki se je ustanovila 1. 1608 in obsegala samostane po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem. Z vso navdušenostjo se je poprijel mladi kapucin svojega vzviše¬ nega poklica. Vežbal se je po grških, latinskih, italijanskih in nemških vzorih ter predaval svoje nad vse vestno sestavljene govore z mlade¬ niškim ognjem in z veliko ljubeznijo do Boga in bližnjega. Ljudstvo se je kar trlo k njegovim pridigam, da je bila večkrat cerkev premajhna. Zato je v poletnem času prepovedoval kar na pr oste m, v senci košatih lip in mogočnih hrastov, kakor nam priča pridiga na čast sv. Lovrencu v tretji knjigi. Lastnih dogodkov je vplel med svoje govore le prav malo, zato zajamemo iz njih le neznatne prispevke za njegovo življensko sliko. Bil je nekaj časa v Benetkah; menda je nadaljeval tam svoje štu¬ dije, kjer je v Markovem domu občudoval sliko sv. Frančiška, katero je// huje dal naslikati bogaboječi opat Joaliim sto let pred rojstvom imeno¬ vanega svetnika (III, str. 509). Tri leta je deloval kot pridigar v Ljub¬ ljani, ter zagotavlja ob slovesu, da nikdar ne pozabi „na letu boga¬ boječe Lublansku mestu . . . na leta bogaboječi folk, na lete poštene ludy, na letu žlahtnil mestu 11 . Prositi hoče Boga, „de bi ta folk poterdil v’ svoji sveti gnadi in nyh pamet resvetil, de bi tu dobru od hudiga rezločit znali, tu dobru Bogu dopadeče izvolili inu od tiga hudiga se zderžali, kakor te try lejta per moyh pridigah so Slišali 11 (IV. str. 485). Kdaj je preživel ta čas med Ljubljančani, je teško določiti. Da se je tudi sicer večkrat mimogrede oglasil med njimi, kaže vsebina nekaterih prigodnih prepovedi. O. Svetokriški je bil baje tudi član ljubljanskega znanstvenega društva „Academia ope roso rum 11 s priimkom „Promptus“ in se trudil za povzdigo slovenskega jezika; toda v seznamku udov iz h 1701. ni njego vega imena. L. 1679. je o. Svetokriški postal gvardijan kapucinskega samostana v Trstu; od 19. junija 1682. pa je načeloval v isti časti kapucinom pri Sv. Križu v vipavski dolini; od tam je prišel 28. aprila 1684. kot gvar¬ dijan v Ljubljano, a čez dve leti se je povrnil spet v Trst. Dne 3. sept. 1688. so ga izbrali za gvardijana novomeškim kapucinom, kjer je ostal do 5. maja 1690. Od 10. sept. 1693. do 1. 1695. je bil gvardijan v Gorici, kjer je preživel tudi zadnja leta svojega plodonosnega življenja in umrl 17. oktobra 1. 1714., kakor so zabeležili štirje „mortuariji“ provincijskega arhiva. II. O. Ivan Svetokriški je p o ref ormaciji do Pohlina eden najdelavnejših slovenskih književnikov. V dobi šestnajstih let, od 1691.—1707., je izdal petero obsežnih knjig, kar je bilo za tedanje slovenske razmere veliko delo. „Jest vejm, de veliku njih se bodo čudili — tako piše v pred- govoru prvega dela — de jest sim se podstopil moje pridige drukat sturiti v’ slovenskim jeziku, dokler dosehmal oboden nej tiga sturil, de . si lili veliku le])ši slovenski jezik so imeli, kakor je moj Vippauski. 11 To pa je storil na izrecno željo duhovnikov, ki so ga večkrat prosili, da jim posodi svoje slovenske pridige v prepis, ali pa jih izda v tisku. „ Z ato raj jest hočem lete moje dobre priatele pohleunu bugat in tulikain jim pomagat kulikain premorem, dokler Tertullianus pravi: „Quid tam malignum quam nolle prodesse, cum possis.“ Nato priporoča, da bi sc. v slovenskem jeziku tiskalo več pridig; s tem bi bilo pred vsem poma- gano onim, ki nimajo časa dolgo študirati, ali pa katerim manjka po¬ trebnih in primernih književnih pripomočkov. O svojih pridigali sodi skromno; ne bo ga strašila.graja in neprijazna sodba, pa tudi ne po¬ smeh : ako bi se vsak bal zasmehovanja, bi pač malokdo kaj objavil. Po tedanji navadi obsega obširni naslov celo prvo stran ter sc glasi: „ Samim promptuarium singulis p er totum annum dominicis et testis solemnioribus Cliristi Domini et B. V. Mariae, praedicabile; e sacrae scripturae, sanctornmque patrum scriptis erutum, necnon vete runi, recen- tiorumipie anthorum historiis, non minus laboriose quam copiose ro- boratum. Ab admodum Y. 1*. F. Joanne Baptista a Santa Gruče Ordinis F. F. Mino rum Capucinorum concionatore, Slavo compositum idiomate, multorum votis expetitum, in duas partes divisum in lucern editur. Fars prima. Venctiis, MDONGI. Ex officina Zacliariae Conzatti. Superiorum permissu.“ Mala 4 a , 13 nepag. listov -(- 232 -j- 216 str. -j- 1 1. Prvo knjigo je posvetil novomeškemu proštu Frideriku Hijeronimu grofu Lanthieriju, „Libero baroni in Schenhaus, Domino Vipaci, Rcifen- bergi; liaereditario Pincernae in supremo Goritiensi comitatu, praeposito Rudolphsbertensi, nec non arcbidiacono Inferioris Carnioliac.“ Devet strani obsegajoča latinska dedikacija nam kaže Svetokriškcga kot izbor¬ nega stilista, kakor tudi posvetila v ostalih štirih knjigah. Ni bil Cicero njegov uzor, pač pa se iz njih zrcali globoka načitanost bogate patristične literature. Zanimiva pa so ta posvetila tudi po svoji vsebini, v kateri o. Ivan ni mogel zatajiti svoje plcmenitaške. krvi. S posebnim spoštovanjem se obrača do svojih zaščitnikov in mecenpv, ki so omogočili njegovo delo, da ga izroči javnosti; v duhovitih frazah slavi njih vrline in zasluge: bizantinizem tedanje dobe je obsenčil tudi njega. Skušajmo podati v slo¬ venskem prevodu približno doslovno vsebino posvetila svojemu rojaku, akoravno izgubi presajena cvetka mnogo svoje prvotne bujnosti, da spo¬ znamo duhovitega otca tudi od te strani! S pesniškim zanosom razlaga Lanthierijev grb, s katerim je odičil list pred dedikacijo. „Prejasni in prečastiti gospod grof! Ko sem se lotil še pred dnevnim svitom razlage svetega zaklada teh pridig, in ko so mi oči vsled pre- 7 mnogih prečutih noči postale meglene, me je polagoma zalotil spanec in mi čutila tako vspaval, da se mi je zdelo tudi pri zaprtih očeh, da se odpira mojemu pogledu skoro drug svet. Kajti med tem, ko je bilo obličje neba očiščeno tudi najmanjših meglic, se mi je spuščala z neba slika lune s trojno vrsto zvezd obdane. Orel pa je plaval kar najhitreje z ne- prcstrašenim očesom, da si ogleda žareči planet, prhutaje s častečim šumom in ves tako rekoč v neskončnem morju plavajoč se je bližal krogli žarkov, da se je zdelo, kakor bi se iz tega kraljevega diadema venčal. Ko sem bil vsled tega prestrašen in se prostora nisem zavedel ter vsled silnega žarenja kakor slep povesil oči, se me je bilo ne manjše obču¬ dovanje polotilo. Nato pa sta dva častitljiva leva vsled obilnega bleska grive pri tem nepremičnem in svečanem pogledu bila kakor pribita in nista mogla dvigajočega se orla doseči. Tam pa so goro, od vseh strani obdano z lučjo, oblegali (na njenem vrhu so si stari narodi mislili postav¬ ljeno svetišče pobožnosti in kreposti). Na vrh te gore se je morala neka ženska, kateri ni manjkalo nič veličastnega do dostojanstva, enkrat polnih korakov vzpenjati, nato pa spet se spuščati navzdol, omahovaje pod teškim bremenom knjig, čelad in podobnega. Med tem pa se mi je pred očmi dvigala presvetla podoba Lanthierijeva, v ušesih mi je donel pre- ljubki glas Lanthierijev, v duši pa sc mi je porajalo preljubeznivo in vsega spoštovanja vredno ime Lanthieri, in zdelo se mi je, da ^odmeva vsa okolica orožja in se skončuje v zadnji zlog tega imena. Vznemirjen in nevedoč, kaj vse to pomeni sem stezal roke proti nebesom in prosil, da mi odkrije to skrivnost; a pri tem me je dobro¬ došel globok spanec odrešil. Tedaj pa se je moj boljši in po zagonetki te vizije zmešan del zopet zavedel, in po kratkem premišljevanju posve¬ čenem razlagi teli sanj sem takoj spoznal, da moram ubogo delo svoje pameti, kateremu sem ravno takrat svoj trud posvečal, pokloniti pre- jasnemu, prečastitemu Tvojemu Gospodstvu. Edino to tedaj, kar tako teško prenaša Tvoja skromnost, prejasni grof, mi bodi dovoljeno, en del in sicer prav majhen Tvoje slave pokazati. Tvoje prednike, katerih veličastnosti in pobožnosti požrešni zob časa skoraj nič ni ugonobil, in pa Tvojo dobrotljivost in vernost, po katerih se od dne proti volji let odlikuješ, tako da boš še pri naših potomcih živel, in vse tiste posa¬ mezne čednosti, po katerih se Tvoj veleplemeniti rod odlikuje, sem po¬ vprašal z ugodnim uspehom.” In tako tedaj komu ni jasno, da je luna, bliščeča se v potokih luči, eno izmed Tvojih znamenj! Kakor namreč ta, odlikujoč se med svetlimi zvezdami — katere so med njenimi čestilkami — zajema solnčne žarke v polno naročje, potem pa jih radodarno deli temni noči: tako tudi Ti, bolj kakor višave Tvojega plemenitega rodu, ki iuso bile nikdar zastrte z oblaki zmot, razlivaš predobrotljive zaklade svoje duše, oblago- darjene z nebeškimi darovi, kakor žar od Boga Tebi podeljen, tako bogato na vse, da si gotovo vsem po svoji poštenosti, mnogim po mo¬ drosti kakor tudi po dostojanstvu, razvrščeni rekel bi kakor trojna vrsta zvezd, predpostavljen (praepositus = prošt) v največji časti od vseli. Med one Te torej po pravici štejem, o katerih pravi apostol v pismu do Filipčanov: „ Svetite se kakor luči v vesoljstvu!“ Ali kakor se ona nikakor ne obotavlja svojih srebrnih korakov v mrak zastaviti, nasprotno pa se brani svojo svetlobo razgrniti nad črne sence noči: enako tudi Ti, pre- jasni grof, s sipanjem svojih dohodkov, bodisi da greš iz hiše ali v hišo, razsipaš svojo ljubezen po nesrečnih skrivališčih bede, in če se tam Tvoja dejanja bolj kažejo, tako da se z nasprotnimi lahko primerjajo, bi gotovo komaj mogla poroditi Tvoja sredstva svetlejšo luč, kakor ko jih porabljaš v lajšanje bede ubožcev. S tem pa dosežeš tudi to, s čemer posvetiš svoje preslavno ime večnosti, da razpolagaš, kar se na svetu sicer nizko ceni, s sredstvi, služečimi v rast svojih kreposti. Katera krivičnost časov hi Te mogla kdaj izbrisati iz sredine živečih! Naj cveto šole znanosti, naj se zrušijo, katere so te že zdavnaj bile imenovale svojega prvaka in v Tebi izkusile svojega mecena'/, naj se kopičijo ali izostajajo dostojanstva, ki Te zahtevajo, če hočejo imeti osrečujočega nositelja: v ustih vseh boš vse slave vreden in to po vsej pravici. Tebe je namreč prisiljena kohorta (četa) toliko ubožcev in taka revščina sirot, katere noč in dan varuješ in rediš, Tvojo ljubezen razglašat; in če bodo ti vsi tekom časa molčali, bo vendarle moja vernost tje do konca sveta obstajala in nikakor ne molčala, nasprotno na sodni dan, ko bo zbran ves zbor, med tem ko bo poslednji sodnik večino ljudi zaradi pomanjkanja ljubezni v pekel pahnil, bodo kapucini v zboru vseh iz lastne izkušnje pričali, da si lačne nasi- čeval, žejne napajal, popotnike sprejemal in nage oblačil. Ti, prejasni grof, nisi le naš najmilostljivejši zaščitnik, ampak tudi najslajši naš oče. Kakor namreč očeta do otrok ne vodi samo ljubezen, ampak še večje obilice dobrot, tako tudi Ti nas ne objemaš samo z najradodarnejšo dobrohotnostjo, ampak nas premaguješ s prav posebnimi dobrotami s tem, da nas hraniš in ob enem nudiš vzgled, kateremu naj vsi ljudje slede. Kaj bi še nadaljeval! Prave ljubezni sliko je upodobila vernost v Tebi. Zato so moje sanje orla kazale, kateremu je lastno svoj plen drugim ptičem pokloniti, ker šteješ med največje darove sreče, deliti revežem to, kar se je izteklo na Te bodisi od Tvojih prednikov, bodisi iz dohodkov cerkve — in orla tedaj venčajočega se z žarom, ni čuda, da se zapazi — naj drago cenejša nagrada, ki je pripravljena Tvojim čednostim v nebesih. Nadalje sem se čudil dvema levoma, ki sta tako nepremičnega koraka obstala, da popolnoma nič nisem vedel, ko je vendar to njihova navada, da spe z odprtimi očmi, ali čujeta ali spita, ali ob enem oboje počneta. Ti pa, prejasni grof, si pred vsem tisti božji izrek dosegel: „'Pravičen kakor lev". Ti spiš in čuješ: Ti spiš, ko se zaglobljen naslajaš v molitev z nadzemskimi stvarmi, in čuješ, ko sprejemaš z veseljem na svoje rame vse dolžnosti svojega stanu čez svojo moč zato, da lajšaš drugim trdo njihovo usodo.' In spiš od vseh teh zahtev odstranjen, katere vsled neke naravne nagnjenosti človeške zahteva škrtljavost in časti¬ hlepnost, in čuješ, ko imaš oči svoje duše obrnjene vedno v božjo voljo. Ti, kateremu ne more posmrtna vrsta let nič odtegniti, pač pa mnogo zavidati, posvečaš svoje moči nalogi, k čemer Petelj Damianus predstoj¬ nika vzpodbuja rekoč: „Lev spi z odprtimi očmi, hi tudi ti počivaj tako ločen od sveta, da nikoli ne prenehaš vedno čuti v Gospodu!“ In spiš, ko Te neprestrašenega po raznih slučajih usode niti nesreča Tvojega srca ne omaja, niti Te sreča ne napravi prevzetnega. In čuješ slednjič, ko uglajaš kot previden pastir z vzgledom svoji čredi pot odrešenja. In ni čudno, kajti genij preslavnega Tvojega rodu je tak, da se za vel ika dela rodi, večja podvzema in največja hvalevredno vrši. Tako daje Farna sama, poosebljena v sliki tiste matrone, ki se mi je zdela, da gre na goro čednosti in pobožnosti, priznavala, da omaguje pod težo del, katera so Tvoji predniki v skupni prospeh domovine že zdavnaj preodlično bili izvršili in katera se naj od potomcev prejasne rodovine še izvršijo. Toda glej, med tem ko oznanjam, da si prvi, da si velik po svojem rodu, pobožnosti, vernosti, ljubezni in po vseh čednostih, obsojam samega sebe. Kajti če se namreč velike stvari za velike može spodobijo, in če sem si vendar drznil to majhno delce, tudi po najmanjši zaokroženosti dovršeno, Tvoji milosti posvetiti, mi vendar obljubuje odpuščanje, pre¬ jasni grof, Tvoja dobrotljivost, in bo moje najvišje spoštovanje do Tebe zaslužilo zaščito. Kakor namreč orel po Plinijevili besedah s svojim pre¬ visokim poletom zakrije sence, tako upam, da se bo vsa senca tega ne¬ dovršenega dela vsled Tvoje ljubeznivosti razpršila, in če je kaj pomanj¬ kljivega, to se naj skrije pod senco Tvojih peruti, s katerimi se ne braniš počastiti, podpreti in podžgati to neznatno delce. Večno bom potem pod zaščito; Ti pa na veke vseh vekov spom ina vred en med nebeščani živi in sveti med njimi kakor zvezda na vekov veke, kakor se sedaj bliščiš med živim i: kajti pisano je: „Pot pravičnih pa se vije kakor svetla luč in raste do konca življenja/ Tako molim, želim in prosim. Osvoji si naj nebesa in večno živi! Prejasnemu in prečastitemu Gospodstvu Tvojemu najudanejši in preponižni služabnik F. Iv. Krstnik od Sv. Križa . 11 »■» / 10 Kakor kaže časoslov na koncu panegirika, je posvetil knjigo do¬ brotniku novomeških kapucinov 1. 1691. O toliko proslavljenem proštu Lanthieriju nam sicer ni mnogo znanega. Dvanajst let je opravljal to častno mesto; skrbel je po očetovsko za reveže in dal pozlatiti glavni oltar; a 1. 1696. je odstopil zaradi bolezni v prid svojega nečaka Rajmunda Lanthierija, kanonika olnmuškega in župnika pri »St. Jerneju. Za tem posvetilom se obrača v slovenskem predgovoru „ad benc- volum lectorenP. Iz njega izvemo, kaj ga je napotilo, da je izdal svoje pridige v tisku, o jeziku in besednem zakladu; dodal je pregled črk z navodilom izgovarjanja. Ako je kaj nejasnega, bo vsak Slovenec pravo posnel iz zmisla in iz zveze besedi. Ge bodo te njegove propovedi raz¬ umljivo pisane in uspešno vplivale na duševno življenje, tedaj hoče z božjo pomočjo izdati v kratkem še drugi del nedeljskih pridig in ostale štiri dele, ki ima pripravljene. Prvi izmed teh bi obsegal praznike, drugi pri¬ pravo na dobro spoved, razlago božjih in cerkvenih zapovedi; v tretjem delu hoče združiti propovedi za razne prilike in potrebe, v zadnjem pa proti grehu. Ta svoj prvotni načrt je spremenil v toliko, da je razlago deset zapovedi in nauk o dobri spovedi uvrstil v drugi del nedeljskih pridig, cerkvenih zapovedi pa v celoti ni objavil. Tretja knjiga obsega govore za praznike, četrta priložnostne in peta, kakor se je prvotno na¬ menil, razpravlja pred vsem razne grehe. Prvo knjigo je o. Svetokriški razdelil v dva oddelka. Prvi oddelek obsega 18 pridig in sicer od prve do šeste nedelje po veliki noči, binkoštno nedeljo, Telovo in od prve do devete nedelje po sv. Trojici. Drugi del prve knjige (subdivisio partis primaej ima posebno paginacijo in obsega 17 pridig: od 10. do 24. nedelje po sv. Trojici; med te je vplel propo¬ vedi za praznik Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva. Rokopis sta pregledala na ukaz kapucinskega generala Karola Marije a Macerata ljubljanska kapucina Leonard Kočevski, dne 25. marca in Timotej iz Kanala, dne 29. marca 1691. Drugi del, ki je izšel istotako v Benetkah, nosi letnico 1691, kar pa ne odgovarja resnici; kajti ljubljanska kapucina Joahim iz Postojne, lektor bogoslovja, in Korbinijan »Škofjeločan sta odobrila in priporočila rokopis šele 20. aprila 1. 1695,, na kar je kapucinski general Bernardin ab Arretio dovolil tiskanje 8. junija istega leta. Torej druga knjiga ni mogla iziti pred koncem 1695. Ta del obsega na 590 str. male četverke 42 pridig: od prve adventne do četrte povelikonočne nedelje, z večjimi prazniki in petki v postnem času. To knjigo je posvetil o. Svetokriški enemu izmed tedanjih najuglednejših plemenitašev kranjskih, deželnemu namestniku Jurju Žigi Gallenbergu, katerega je cesar Leopold I. 1. 1666. povzdignil v grofovski stan. Bil je pravi tajni svetnik in pri dvoru jako vplivna oseba. Svoja podedovana posestva po Dolenjskem sije znal utrditi in pomnožiti. Kakor njegovi predniki, tako je bil tudi on vnet podpornik samostanov in cerkev, posebno tistih, katerim je bil patron. Imel j c bogate dohodke; posebno pa mu je pripomogla radodarnost deželnih stanov, da si je mogel 1. 1680. sezidati grad Sotesko ob Krki, ki je po svoji krasoti nadkriljeval vse druge. Naš propovcdnik je sicer sklenil, da posvetilo „patrono suo gratiosissimo" ne bode nikak slavospev njegovih izrednih čednosti, vendar poveličuje v superlativih slavne prednike nje¬ gove, prirojeno pravičnost Gallenbergovo, njegovo občudovanja vredno darežljivost, velikodušnost tudi proti sovražniku, junaštvo in modrost. Pred vsem pa ga slavi nad vse srečnega zaradi preodličnega potomstva; gotovo ima v mislih njegovega sina in naslednika Volka Vajkarta. Tretji in ostale dele propovedi je dal o. Svetokriški natisnili 'v Ljubljani v Mayrjcvi tiskarni, katero je na Schoenlebnovo prošnjo 1. 1678. J. P. Mayr prenesel iz Solnograda v Ljubljano. Zunanja oprema je slična oni iz Conzattijeve tiskarne. Naslov tretji knjigi se glasi: „Sacrum promptua- rium singulis per totum annum festis, quae tum ex praecepto, tum ex devotione celebrantur, praedicabile. Ab admodum. V. P. F. Joanne Baptista a S. Cruce Vippac-ensi, Slavo compositum idiomate in lucern editur. Pars tertia. Permissu superiorum. MDCNCVI. Labaci, Ex Typographeo Mayriano. (Mala 4 a , 10 nepag. listov in z enim grbom -j- 626 str.) Po¬ svetil jo je odličnemu juristu in politiku Frančišku Albertu baronu Pelz- hofferju Schoenauskemu, ,,nobili Domino de Schnekenpihel, Sagoriz et Schwarzenbach. Domino in Stainprikel et Giittenau." Pelzhoffer se je rodil v Ljubljani 1. 1643. in se posvetil po dokončanih juridično-političnih študijah državni službi ter dosegel v svoji domovini visoke časti; nazadnje je bil cesarski svetovalec. Živel je v svojem gradiču „Pred Mostkom 11 (Steinbriickl, sedaj „Na Kamnu") v Kandiji pri Novem mestu, kjer je umrl 13. okt. 1710., v 65. letu svoje starosti. V začetku 18. stoletja je začel svoje literarno delovanje. Kranjski zgodovinar J. J. Dolničar pravi o njem, da „nomen suum non tam imaginibus atavorum, quam clarissimis ingenii et prudentiae monumentis illustravit." Latinska posvetitev se glasi v slovenskem prevodu sledeče: „Ni vzroka, zakaj bi se Secundus Aristippus čudil, če sem spoznavši Tvojo Človekoljubnost se dal od vseh okolnostih zapeljati, in sem med drugimi odličnimi možmi in bojnimi junaki obrnil svoj pogled na Tvoje prejasno Gospodstvo, hoteč Ti posvetiti v znak hvaležnosti te izreke svetnikov. Kajti Tebi, prejasni mož, to spoznavam in priznam, ne dolgujem samo iz enega, ampak iz mnogih vzrokov mnogo, da po pravici govorim: iz vseh vzrokov vse. Kajti vse to se druži v tebi in meni, v obeh, kar me sili, da sem ti dolžan. V meni živi neka prirojena naklonjenost in spo- 12 štovanje do Tvojega prejasnega Gospodstva; in te občutke so vzbudile, '; množile in krepile premnoge usluge in največje dobrote. Ti imaš staro plemstvo svojih prednikov, blesk znanosti, prebleščeč sijaj duše in telesa, zasluženo odličnost časti — čeprav še ne do konca doseženo — tako da menim, ko gledam te preslavne darove v Tvojem prejasnem Gospodstvu, da vidim podobo kreposti, namreč Temistokla, v katerem so si kakor v svojem središču postavile kreposti in vednosti svoj sedež, kakor nam poročajo grški pisatelji. Kajti kdor Te pogleda s pravičnim očesom, vidi //na Tvojem čelu vzvišenost, v Tvojih očeh pobožnost, v obličju priljud¬ nost, na jeziku zgovornost narečij, v rokah tehtnico ncpristranosti, v srcu velikodušnost. Tako razvnameš srca drugih — zasmehujoč bledo za¬ vist Zoila — podžigaš razum v občudovanje, hotenje v ljubezen, besede v poveličevanje — najsi tudi moje besede ne morejo Ti primerne slave peti — in iz obilice Tvojih donebesnih zaslug raste moje uboštvo. Samo 1 1 to bi tedaj želel, prejasni grof, da bi Ti mogel pokloniti večih spome¬ nikov kakor so ti, ki bi mogli izjednaČiti tvoje velikanske zasluge: potem bi vsaj nekolikšen del Tvojih dobrot dosegel in na drugi strani se ska- zal bolj hvaležnega. Za velike može se spodobijo velike reči, to priznam; ravnotako Tebi, ki si velik, to izprevidim, so premalo primerna tako priprosta dela. Ne, vendar motim se: kajti to delo vsebuje dejanja in nebeške kreposti svetnikov, v katerih so skoraj v neskončnem številu na zemlji živeči blesteli; in ko bo Tvoje prejasno Gospodstvo te prebiralo, Ti to, upam, nikakor ne bo nadležno: nekaj bolj vrednega bi se Tebi kot zaščitniku pač nikdar ne moglo posvetiti. To svoje delo tedaj sem bil iz vseh vzrokov dolžan Tvojemu prejasnemu Gospodstvu, ki se ne bo branilo ga z veselim in blagohotnim obličjem sprejeti; kajti dosti plačila bom prejel, tako menim, iz tega svojega delca, najsi bo že kakršnokoli hoče, če ne boš zaničeval dokaza mojega vnetega spoštovanja do Tebe. Živi do skrajnih mej možnosti Bogu, domovini, rodbini, prijateljem in varovancem! Tako naj za mojega prejasnega Gospoda mecena vsi svetniki in svetnice, ki se jih spomnim v tem svojem delu, milostno posredujejo pri Bogu vsegamogočem, ki je bogat v usmiljenju, veliko¬ dušen v pravičnosti, radodaren v milosti, da tu doseže nesmrtno slavo svojega imena in po smrti venec za svoje čednosti. Da ta, ki tu spre¬ jeme slike (ectypa) svetnikov, gleda v nebeški domovini njihova obličja (prototypa) večno srečen! Bodi pozdravljen! V Gorici 1696“. Tej posvetitvi sledi latinski predgovor „Candido ac benevolo lectori 11 , kjer priporoča življenje svetnikov kot posebno koristno čtivo, saj v njem se zrcalijo vsakovrstne čednosti ne samo v besedi, ampak tudi v de¬ janju, ki kažejo duši pot k svojemu središču in početku — k Bogu. Tri spisovanju teh propovedi se je posluževal lakonične kratkosti zaradi pičlo 13 odmerjenega časa ter prepušča čitatclju, da razširi po svoje, kakor zahtevajo slučajno okolnosti. Posebno želi, da pridigarji opominjajo po¬ slušalce, da slede čednostnemu življenju svojih in cerkvenih patronov. V tej knjigi je nanizal o. Svetokriški 56 propovedi, začenši od božičnega praznika do sv. Tomaža apostola. Odobrila in priporočila sta da del ista ljubljanska kapucina kakor drugega, koncem decembra 1. 1696.; dovoljenje, „ut typis mandetur", pa je dal kapucinski general 2. marca 1697. Zaradi tega je naslovnega lista letnica 1696 na vsak način prezgodnja, ker je istotako cenzor škofijskega ordinarijata, generalni vikar dr. Ivan Anton Dolničar, dal dovoljenje za tisk šele 23. januarja 1698. Po svoji pestri vsebini je najbolj zanimiv četrti del: „Sacrum promptuarium diversos pro diversis occurrentibus sacris ministeriis prae- dicabiles continens sermones . . . Pars quarta. Permissu superiorum. MDCC. Labaci, Ex Typographi Mayriano“. (Mala 4 a , 4 nepag. listi + 490 str. -j- 5 str. „Index“). Posvetil ga je Pet. Ant. Codelliju de Fo- nenfeldt, „Carnioliae nec non Carinthiae ducatus patritio 11 . V prvem delu dedikacije razlaga na duhovit način Code llijev grb, v drugem pa pove¬ ličuje svojega zaščitnika in njegove prednike, pred vsem Ivana in Petra Codellija, ki sta v divjem bojnem metežu pri Norimbergu prelila za vero in dom svojo junaško kri; Lovro Codelli pa je v bitki proti kralju Gustavu v navzočnosti vsega vojaštva odnesel hrabro se boreč telesne straže imenovanega kralja prvo zasta vo, ki še se zdaj shranjuje y ko- stanjevški cerkvi pri Gorici v slavo rodu Codellijevega. Redovnik, ki je obljubil radovoljno uboštvo, mu ne more pokloniti zlatih daril v znak iskrene hvaležnosti za brezštevilne dobrote, s katerimi obsipava slavni rod kapucine, naj sprejme to knjigo, katera lahko reče s Sokratovim učencem: „Ako bi ne bilo Sokrata, bi tudi mene ne bilo.“ „Effunde igitur in illum gratiosos lueis Tnae radios, explica super illum serenas bene- f / volenti tuae faccs, ut a tuo splendore decorem, a copiosis virtutum tuarum influentiis capessat augmentum. Vive et vale quam diutissime et ut fiat divinam clementiam obseero quam possum dimississime: Hoc meum et ordinis mei ardentissimum est votum“. — Ali velja ta posvetitev bo¬ gatemu baronu P. A. Codelliju, posestniku graščine Podturn pod Ljub¬ ljano, ki si je kot menjavec in trgovec z denarjem pridobil veliko imetje in baje dal vliti veliki šenklavški zvoil^ ali kateremu drugemu, ne morem povedati, ker se enaka krstna imena v tej rodbini ponavljajo. Codellijev rod je bil kapucinom izredno naklonjen, kar nam spričujeta tudi obe latinski dedikaciji Roger ijevi h propovedi. Mnogo propovedi, ki jih je kot priložnostne govore združil v tej knjigi, je imel v Ljubljani, kar spričuje njih vsebina. Ko se poslavlja od ljubljanskih vernih poslušalcev, jih spomni, ,,kar ste Slišali v’ moj pervi P trl. fl 4 “-n ^ t-rr/f /nvtf J. S p# S. ^ 4 ' < ^ h jv jht& (rC Jt- -rt, ^rV^r-H-O t /4 f<* j > rt, %rU* >1 /1 1 m j , 14 pridigi, kako imenu inu potrebni! je hodit poslušat božjo bessedo, lire/, katire duša nemore v’ božy gnadi živeti, kakor telu brez špiže, inu de bi človek terdu serce imel kakor kamen, h’ zadnimu se bo omečila. Spumnite na tu, kar ste v’ drugi moy pridigi Slišali, de naša sama vera je ta prava, skuzi katiro si zamorimo tu večnu izveličajne zadobiti, če tudi naše djaine se z’ vero zgliha 11 (str. 485). To je vsebina obeh pridig, s katerima začenja to knjigo: „De verbo Dei“ in „De vera fide“ (str. 1 — 26). Kot slavnostni govornik je nastopil naš kapucin pri novih mašah, ob ustoličenju župnika, pri volitvi opatice, ob vstopu v samostan, ob slovesni obljubi, ko so Turki 1. 1683. oblegali Dunaj in bili prema¬ gani, za časa kuge, lakote, suše, blagoslavljanja cerkve, ob raznih bra¬ tovščinah, pri pogrebu župnika, plemiča, mladeniča, vdove, dolgoletnega bolnika, trgovca, dekle, kmeta, ob cerkvenem jubileju itd. Te propovedi hra n ijo v sebi marsikako zrnce za poznavanje tedanjih razmer na Slo¬ venskem. Po četrti knjigi o. Ivana je nastopilo v slovenski književnosti sedem // suhih let; niti ena knjiga se ni prikazala v tem času na našem slovstvenem trgu. To duševno sušo je I. 1707. prekinila peta knjiga pridig otca od Sv. Križa: „Sacrum promptuarium singulis per totum annum dominicis praedicabile . . . Pars quinta. Permissu superiorum. Labaci, Typis Joannis Georgii Mayr, inclytae provinciae Carniol. tipograplii et bibliopolae. Anno MDCCVII." (M. 4 a , 8 nepag. listov -j- 640 str.) — Ta del obsega 52 pridig: za vse nedelje celega leta, začenši s cerkvenim letom, s prvo adventno nedeljo. Svojo zadnjo knjigo propovedi je posvetil„patrono suo gratiosissimo in obseqnisissimae testimonium observantiae" o. Anzelmu, priorju kartuzijanskega samostana v Bistri (saorae ac eeleberrimae Car- thusiae vallis Jocosae). V izbranih pesniških slikah poveličuje bistriški samostan, njegovo samotno in sveto življenje v „dolini radosti 11 („Freu- dental", vallis Jocosa), ki pa je bila večkrat dolina solz (vallis lacrimosa), posebno ob smrti Anzelmovega prednika, prelata Hugona Murcggerja, ki je celih 34 let samostan modro vladal in mu pomogel do blagostanja. Toda „vallis lacrimosa 11 se je spremenila spet v dolino radosti, ko je bil izvoljen velikemu predniku o. Anzelm za naslednika, najvrednejši izmed vseh. — Po Milkovviczu (Die Klbster in Krain, str. 400) je bil o. Anzelm Kimovec, po rodu Ljubljančan, prior od 1. 1704. (gotovo žc 1. 1703., ker je prelat o. Hugo umrl 1. jan. 1703.) do 1707. in umrl 1727., po pet¬ desetletnem bivanju v samostanu. Peto knjigo sta pregledala nam že znani Škofjeločan o. Korbinijan, kapucinski pridigar v Kranju, in pa oteč Hipolit Novomeščan (Concionator capucinus, s. theologiae exlector) dne 1. febr. 1707. Gez deset dni je Dolničar podpisal dovoljenje škofijskega ordinarijata, in še istega meseca 15 je dal tudi kapucinski general Augustin a Tisana svoj „imprimatur“, da nas ta nepričakovana točnost skoro iznenadi. Vseli pet knjig obsega na približno 2800 straneh 233 prepovedi, torej skoraj še enkrat toliko kakor jih ima o. Rogerij. O. Ivan Sveto- kriški ni le prvi slovenski propovednik po času, ampak tudi po obsegu in — zanimiv po vsebini. III. Vsebina prepovedi nam kaže o. Svetokriškega kot vnetega in uče¬ nega oznanjevalca verskih resnic, ki se je dobro zavedal svojega važnega poklica. Zahteval je, da tudi vsi duhovniki vestno opravljajo svojo pridi¬ garsko dolžnost: „Vsi mašniki poflissaite se kar ner več je mogoče vučiti inu pridgvat vašiniu folku zavolo vaše dolžnosti, ki ste namestniki božy, dokler obena služba Bogu ble nedopade inu letu ner ble hudiča martra: nepustite pridige iz zanikornosti ali za drugih opravil volo, de na vašo pusledno uro lmdičy nebodo imeli uržoli vass zahvalit inu v’ palcu s’ sabo pelat, ampak de g. Bug vass bo za svojga praviga namestnika spoznal in s’ sabo v’ svoje nebesku kraljestvu pelal“ (IV. 87). Toda duhovnik ne bodi le vnet učitelj svojim vernikom, kaži jim pravo pot tudi z lepim vzgledom. „Ner poprej je dolžan g. fajmošter en dober exempel svojim oučicam dati skuzi enu svetu nedolžna, žiulejne, de nikdar obedu nebo imel uržoha kaj liudiga mislit ali govorit od njega, de bi si lih sauražnik bil . . . Zakaj folk več gleda na djaine svojh duhonih pasterjou kakor pak na bessede ali pridige, inu exempel je močnejši kakor pak besseda . . . Zabstojn en mašnilc šraja na pridižinci, de bi se imeli greha varvat inu nikar tu zemelsku, ampak tu nebesku iskati, če on greha se nevarna inu li blagu vlcupaj spraulat se flissa. Zabstojn vuči andolit pruti Bogu inu svetnikom, če on obene andohti nima. Mašnilc ima sam poprej taista sturiti, kar hoče, de bi njega podvaržene oučice sturile, kakor je sturil ta nebeški paster Cliristus Jezus 11 (IV, 67). — Kar je zahteval od duhovnih sobratov, gotovo je to izpolnoval tudi sam. Nekaj značilnih primerov naj nas seznani z dušno hrano, ki jo je ponujal o. Ivan svojim poslušalcem. Na prvo nedeljo po veliki noči pre¬ mišljuje o ljubezni božji, ki -išče in vabi grešnika, „de bi žnim myr sturil inu se zapet spravil". „0 nezrečna inu nezgruntana lubezen božija, de talcu lubi to nehvaležno inu hudobno stvar tiga človeka! Ah, sedaj se nečem več čudit, de Tiberius cesar se je bil zalubil v’ eniga stru- peniga lintuorna, inu de cesar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil, de ukupaj pcr eni mizi sta jedla, v’ eni hiši spala; de ena žena v’ Egipti 16 eniga krokotila je lubila, kakor ena matti lubi svoje eclinn (leteče, inu cilu v’ eni posteli sta ukupaj spala. Zakai g. Bng' preš vse glihe je več prati človeku, kakor ta človik prati tej nepametni živini, ina vener Bng tulikain labi tega Človeka, de pred njim se poniža, de stanovitna za mir njega prossi ina čila njemu oblabi iz svoje fraj ina dobre vuole vse po- verniti, kar je zgubil v’ tem čassa tega sauraštva" (I, 12). Kakor mi z Bogom, tako Bog z nami! „Tard ina neasmilen tem, kateri njega režalijo, zvejst priatel je svojin šlužabnikam, sladak ina vsmilcp je tem, kateri njega lubio“ (I, 24); to je predmet propovedi na drago nedeljo po veliki noči. V sledečih treh nedeljah je razpravljal o potrebi in darovih straha božjega, da „ena sveta manunga stari, de vse naša dobra della ena čista zlata rataio“, in „ta sveta molitva nikar li sama nass rejši od vsiga tiga hudiga ina škodliviga, temuč tudi nam sprossi vse, kar je dobra ina nacnu“ (I, 58). Na praznik Vnebohoda („v nebuliojejna") slavi prečudno skrivnost in našteva čudeže, ki so se dogodili, „ kadar Christns je bil od smerti gori vstal: teh mertvih jame se so odperle ina velika smertnikoa, kateri so mertvi ležali, so gori vstali ina so naprej šli iz jamm ina so prišli v’ ta s. mestu ina se so dragim ladem perkazali. Te vrata paklenska se so bile odperle, ti hudiči se so bili prestrašili ina skrili, taka de nad letem ti jogri se so čudili" (I, 65). „Na ta veliki praznik teh s. Finkušti" razlaga bogate milosti sv. Daha, na praznik sv. Trojice dokazuje, da vera brez dobrih del nam ne more pomagati, na Telovo premišljuje globoko skrivnost Sv. rešnjega Telesa in njegovo čudotvorno moč. „ Videte et admiramini, vi astrologi, ina bote vidili ta rumeno sonce stati na sred teh zvezd, katere svojo svetlobo ina mač od sonca prajmeio. Videte et admiramini, vi mathematici, ina začudite se, de ta, kateriga celli svejt obseči nemore, v enim majhnim oblata prebiva. Videte et admiramini, vi zastopni dohtari ina arcati, ina bote vidily ina našli medicinam univer- salem, katero do sehmal nikdar nej ste mogli najti, inu bote zamerkali, de ta s. arcnja od g. Boga nam dana ozdravi vse bolezni naše duše: ozdravi otuk te offert, vodenico te ohernje, gobe te nečistosti, jetiko te nevošlivosti, bodlaj tiga sauraštva, vročino te lubezni nespodobne, kašel tiga marmrajna, z eno besedo je medicina universalis . . .“ (I, 120). Od drage do zadnje nedelje po binkoštih (po sv. Trojici) je govoril o sledečih predmetih: „Ah, moj dobratlivi Bag! k službi tiga sveta, hudiča ina messa je vse lahka, tebi pak h’ službi je vse teška" (I, 131). „Ah, moj Bag, moj Bag! S krijvavimi solzami bi se človek imel nad nepametio teh grešnih ladij jokati: zakaj kadar hudiča imajo služiti, so močni, kakor de bi glavo imeli z’ železa, parsi z’ brona, noge s’ kamenia, rame kakor Atlantes, roke kakor Herkales, serce kakor Akilles, mač kakor sloni, kateri celic 17 turne nossijo; kadar pak Bogu imajo služit, imajo glavo z’ glaža, persi s’ pavolne, želodic s’ poperja, slabij so kakor grilli, strašnij kakor zaicij 11 (I, 134). „0 grešni folk, tulikain se pomujaš ozdravit tvoje telil, kadar zboli, iim te nar manši skarbi neniaš, de bi dušo ozdravil z’ arcnio tc svete pokure“ (I, 145). Na četrto nedeljo opominja vernike, da izpolnjujejo božjo zapoved ljubezni do bližnjega. „Človik je dolžan timu drugimu v’ potrebi na pumoč priti, potrplejne žnim imeti inu kar je mogoče njemu pomagat, kateri smo vsi glidi Christusa 11 (1, 161). „Ne pravi Bug: Moje zapuvidi so goreče? Zakaj ranim kakor ogin ugasne, ako derva se ne perkladaio, taku tudi ta, kateri lioče moje za¬ puvidi deržati, ima vse skuzi se ]>otlissat dobra djania dopernašat inu perstaulat, sicer moja s. gnada bo s’ čassam premankala 11 (I, 168). . . „Nej zadosti, de neč liudiga nesturite, temuč ste dolžni dobra djania do¬ pernašat; nej zadosti, de blagu tvojga bližniga neukradeš, temuč terbej tudi tiga lačniga nasitit, terbej tiga nagiga oguantat“ (I, 170). Vsa narava slavi in hvali Boga; dolžni smo tudi mi za brezštevilne telesne dobrote hvaležnost svojemu stvarniku (6. nedelja). — Kakršno življenje, taka smrt. „Naša smert diši po našem živeniu 11 . „Ta, kateri ima černo dušo kakor ta negnusni oru inu vse skuzi taisto njegovo pre¬ deto peissem poje: „Cras, cras se bom pobulšal inu spokoril 11 , tešku bo mogal takrat peiti kakor ta belli inu čisti labut, kateri pred svoio smertio tako slatku poje, de vse rezveseli te, kateri ga slišio 11 (I, 192.—7. nedelja). Kakor pokaže učitelj na tabli učencem pravilno pisavo po¬ sameznih čerk ter koncem ure pohvali vestne in kaznuje malo¬ marne, enako nam je Kristus zapisal, kako moramo živeti. Na sodni dan ponese vsak svojo knjigo življenja pred nebeškega učitelja in sodnika, ki bo „puštob za puštobom premišluval" in grešniku pokazal, da niti ene črke v vsej abecedi ni tako izpolnil, kakor mu jo je zapisal. „Ta puštob A, Andoht, nej si prav merkal na moje pissmu, kir stoji zapissanu inu zapovedanu: Devota ac promptissima mente Deo tuo servies 11 . . . Ta puštob B, Brumnost je preveč vmadežen. Jest vam sim bil zapovedal: Ambulate in via immaculata, ti pak taužentkrat si umadezal svojo dušo, po pildu s. Troyce stvarjeno, s'kuzi nesramne bessede, negnusne misli inu grešim djanie . . .“ (str, 208). Enako razlaga po vrsti ostale črke abecede. (8. nedelja) — Cerkev je hiša molitve, posvečena službi božji; torej bodi naše obnašanje na svetem prostoru dostojno. (9. nedelja). Na 10. pobinkoštno nedeljo šiba človeško slabost, ki vidi tudi naj¬ manjše napake svojega bližnjega, lastne pa prezre. „Samy tedai na sebe glodajte inu čez vaše grehe nar poprej jokajte se ter druge per myru 18 pustite in n nikar taku hndu yh ne sodite, dokler vy ste liudobniši kakor ony, zakaj leta je ena velika nespodobnost g-. Bogu zoper . . (L S., 12.) — Greh spremeni človeka v grozno grdo spako (11. nedelja). — Bog nas tepe s šibo, da bi se poboljšali, ne pa, da bi nas pogubil (12. ned.) - Naj se grešnik ne sramuje v svojo večno pogubo olajšati vesti pred spovednikom, ki pozna in nosi tudi sam človeške slabosti (13, ned.) — Božja dobrota je nam obljubila, da ne bomo trpeli pomanjkanja, če iščemo najprej nebeško kraljestvo; naši grebi so krivi, ako nas lakota muči — „dokler nej bilo greha na svejtu, nej bilo tudi lakoti" (I S., 76). — Večkratna misel na smrt človeka najbolj od greha odvrne, to je naj¬ boljše zdravilo za razne dušne bolezni. „Raunu kakor arcati veliko sort areny so našli za zdravje tiga telessa, inu kadar vidio, de temu bolnimu občna n’hoče pomagat, za tu nar nucniši derže, de ta bolni luft preminy inu v’ svoio deželo prebivat gre: glihi viži ty s. vučeniki veliku sort arcny nucajo za zdrauje te duše, inu kadar obena bi nemogla pomagat, za to nar zdraviši inu nucniši spoznajo, kadar eden v’ svojo deželo se verne z’ mislio, namreč kadar stury, kar nass s. katoliš cerku vučij: Memento bomo, quia pulvis es ct in pulverem reverteris" (I S., 91 — 15. nedelja). — Iz katerega studenca izvira greh, iz istega izvira tudi kazen; kakor grešiš, tako boš kaznovan (16. nedelja) — Bog hoče le naše srce; da¬ ruj mu ga v znamenje ljubezni in hvaležnosti, očiščenega vseh grehov! (17. ned.) — Na 18. nedeljo uči poslušalce, „kakušni viži se imajo h’ s. spovidi perpravit, de bodo zagvišeni, de nyli grehi so ym odpuščeni". - Veliko je poklicanih, malo izvoljenih (19. ned.) — Stariši so dolžni skrbeti ne samo za telesne potrebe svojih otrok, ampak tudi za izveli- čanje njih duš (20. nedelja). — Neskončna je božja usmiljenost! (21. ned.) — V vsakem stanu se lahko izveličaš. „Bug negleda v’ kakušnim stanu človek se najde, ampak aku živi v’ svojin stanu kakor Bug za¬ povej ; zatorai vy deželski taku lahku morite v’ nebu priti kakor ty duhouni, ako li bote pravičnu inu bogaboyečiu živeli" (I S., 179 — 22. ned.) — Ne pritožujmo se čez nikogar, ampak edino čez sebe, ako nas tepejo nadloge! „Nej vselej rejss, de hudič človeka v’ greh perpravi inu de mu hude misli noterda, ampak sam od sebe človik lmdu misli inu izvoli, nad katerem hudič obeniga uržoha nema, zakaj sainy od sebe v’ nevarnost in v’ skušnave se podado (I S, str. 196.—23 ned.) — Nevarno je od dne do dne odlašati pokoro. (Zadnja pobink. nedelja). Dva slavospeva na Marijina praznika je vplel v to dobo: na veliki in mali šmaren. Prvi je bil dan radosti za angele. „Sam Bug Cliristus Jezus je današni dan z’ nebess Mari Divici napruti šal, pred katerim so šli vsy chori teh angelou inu zlate bandjere so v’ rokah deržali, nad katerih so bile zapissane inu zmalane te ss. čednosti božye“ (I S., 29). Kakor 19 liimna se glasi pridiga „Na praznik svetiga rojstva Divice matere Maric 11 . Marijino rojstvo jc prineslo veliko veselje vsemu svetu in vsem ne- beščanom. Kakor so liktori z orožjem v roki naznanili prihod rimskih cesarjev, tako naznani katoliška cerkev na prvo adventno nedeljo z evangeljem polnim groz in straha prihod odrešenikov, da se nanj dostojno pripravimo. S pretresljivo grozo je predstavil svojim poslušalcem srdito obličje kaznu¬ jočega, večnega sodnika na sodni dan. Na drugo adventno nedeljo do¬ kazuje, da „vse revo tiga sveta pcrglihane revam inu škodi, katere ta greli duši pernesse, nej so druziga ampak trošti; sam greli, sam greh je to prava reva inu škoda, zakaj greh nam zejye nabessa inu nas v’ paku pahne, kir do vekoma z’ dušo inu telessom bomo terpeli inu go¬ reli. Za tiga volo my imamo rajši tauženkrat smert kakor greh si iz¬ volit . . . “(II, 35). Na praznik brezmadežnega spočetja Marije brani z dokazi razuma, sv. pisma in cerkvenih očetov ta nauk katoliške cerkve. Najlepši in najdragocenejši zaklad na svetu je človeška duša. Kaj nam pomagajo vsi zakladi sveta, če smo dušo izgubili (3. adv. ned.) — Brezkončno in neizrekljivo veselje je pripravljeno v nebesih za one, ki Boga ljubijo in njegove zapovedi izpolnjujejo. 14. adv. nedelja). Na božični praznik oznani veselo poročilo, da je za nas vse postal Bog človek, ki nas vabi k sebi, da ga ljubimo. — Bog kaznuje neka¬ tere očitno zaradi njihovih grehov, da bi se mi vzdržali in varovali ena¬ kih grehov (ned. po Božiču). Na dan novega leta dokazuje, da „se ne- more dopovedat inu zgruntat, kulikajn sreče, žegna inu nuca človeku pernesse letu svetu ime Jezus" (II, 116). Na praznik treh kraljev pove¬ ličuje odrešenika kot kralja vseh kraljev, ki „ima to pravo oblast čez vse tu, kar je stuarjenu". „0h, koku veliku več, ti grešna duša, imaš uržoli žalovati, kadar g. Boga zgubiš; zakaj raunu kakor vse sreče, žegne inu trošte imamo, kadar g. Bug je per nass, talcu tudi vse nesreče inu reve čez nass pri- deio, kadar g. Bug nass zapustij" (II, 146. — 1. ned. po treh kraljih). Srečen zakon, kjer domuje ljubezen; nesrečen in žalosten brez nje (2. ned.) — „Oh srečen inu izveličen je ta človilc, kateri to kunšt inu čednost ima, de druziga ne želi, ampak kar g. Bug hoče" (3. ned,) — Bog hoče vse ljudi izveličati. „Aku tulikain jih v’ nebu nepride ampak v’ paku, letu ne pride s’kuzi pomajnkanje pomoči božje, temuč skuzi samovol- nost in terdouratnost teh grešnikou" (4. ned.) — „Z’ djajna se pozna človek, če je pšenica ali lolka, če sliši v’ ta nebeški skedenj ali pak v’ ta peklenski ogin“ (II, 200 — 5. ned.) — Boj se grešnih navad; kajti tem težje se poboljšaš, čim dalje tičiš v grehu! (6. nedelja). 20 Praznik Marijinega očiščenja nm da priliko govoriti o božji lepoti Marije, „katcro gledat angeli inn svetniki se nemorio naveličat". — „V’ pakli vse martre inu reue se nknpaj zbereio inn čez leto fardamo dušo vzdignejo ter preš vsiga konca martrajo . . . Inu ranim kakor v nebessili vsij počutiki imaio nyh vesselje, taku v’ pakli vsij počutiki, s’ katenni na zemli se so rezluštali, svojo susebno martro počutio (II, 243 — Sexa- gesima) — Na septugesimo je govoril „od žlahnusti tiga časa, de bi ga posebmal nucnniši dopernesli". — V postnem času je pridigoval razen nedelj tudi po petkih in je do cvetne nedelje razlagal deset božjih zapovedi. Po razlagi se povrne spet k pustni nedelji ter toži, da „ celin kerščanstvu je tebe zapustili!, o moj dobrutlivi inu vsmileni Izveličer, ter gre za tem punterskam liudičam, svejtam inu messam." V šestili novih postnih pridigah pripravlja vernike k dobri spovedi; uči in opominja jih, da delajo pokoro za svoje grebe, ,,K eni pravi spuvidi je potrebnu tudi si naprej vzeti se annat inu ločit od lmdiga tovarštva inu perložnosti, katera je uržoh, de človik v greli pade" (II, 509). Na praznik Marijinega oznanenja premišljuje neskončno ponižnost in dobroto Sinu božjega, katero nam je izkazal s svojim včlovečenjem. — Na cvetno („cvejtnično“) nedeljo opominja poslušalce, da ni dovolj, če se grešnik „zgreva čez svoje grehe, spovej in spokori, temuč je treba tudi stanovitni v’ gnadi božy ostati, ako hoče izveličajne doseči" (II, 536). — Zaradi naših grehov se je dal odrešenik sveta po nedolžnem na smrt obsoditi. (Na veliki petek) — „Na ta veliki gud inu vesseli dan svete velike noči" razlaga odgovor angela: „Jesum quaeritis Nazarenum, cru- cifixum: Surrexit, non est hic. Bessfcde polne nebeške skriunusti, zakaj zapopadeo Christusau premagajne, kakoršnost te persone božje, vižo njega vojskovaina inu ta častiti titil, katerimi! gliha obeden nej imel in tudi nebo imel" (II, 567). Drugi knjigi je dodal propoved na četrto nedeljo po veliki noči s pripombo, da je bila namenjena za prvo knjigo, pa se je izgubila. Na njeno mesto jc bila uvrščena druga (I, 41—50), „non ab authore com- posita, sed ab alio supposita". Ker je lastno pridigo spet našel, se čuti dolžnega, da jo objavi. V njej priporoča vernikom, da vprašajo pogosto sebe: „Kam greš? Greš h’ temu večnimu vesseliu ali pak h’ temu večnimu terpleinu? Kadar bi letu vedno premislovali, nikder bi negrešili" (II, 579). Razen nedelj so posvečeni pobožnosti vernikov pred vsem prazniki, ki so bili nekdaj mnogo številniši ko pa dandanes. Škor Hren je zapisal v svoj dnevnik okoli 70 zapovedanih praznikov. Mnogo praznikov je odpravil papež Urban VIII. 1. 1632.; a vendar jih najdemo pri o. Ivanu Svetokriškem še približno šestdeset, za katere je zbral večinoma v tretji knjigi primerne pridige. Ako primerjamo Hrenov zapisnik (Izvestja muz. društva III, 39) s prazniki našega propovednika, ne najdemo po preteku dobrih 50 let sledečih zapovedanih praznikov: sv. Doroteja, angel varuh, sv. Urban, sv. Primož in Felicijan, sv. Aliacij, sv. Mohor in Fortunat, sv. Krištof, sv. Ožbalt in M. 1). Snežnica, sv. Radegunda, sv. Avguštin in sv. Danijel, sv. Egidij, povišanje sv. Križa, sv. Mavricij, sv. Lukež, sv. Lenart, darovanje M. D., sv. Barbara in sv. Lucija. Umaknila sta se apostola naših pokrajin, sv. Mohor in Fortunat in patrona kranjske dežele, sv. Primož in sv. Aliacij. Posebno praznik sv. Akacija so svečano obhajali v spomin in zahvalo na slovečo zmago nad Turki pri Sisku. Ko pa je cesar Leopold dal notranjeavstrijskim deželam sv. Jožefa za patrona, tedaj je obledel sčasoma tudi spomin na sv. Akacija. — Nasprotno pa ima o. Svetokriški nove praznike, deloma take, ki so jih obhajali le v samostanih: sv. Anton puščavnik, sv. Neža, sv. Agata, sv. Apolonija, sv. Valentin, sv. Jožef, sv. Gothard, sv. Anton Pad., sv. Bonaventura, sv. Aleš, sv. Klara, sv. Bernard in sv. Frančišek Serafinski. Ker je o. Ivan Svetokriški uvrstil po časovnem redu med pridige prve in druge knjige tudi prepovedi za glavne praznike, ima po dvakrat sledeče govore: na Božič, obrezovanje Gospodovo, razglašenje Gospodovo, na svečnico, oznanenje M. D., vnebovzetje M. I). in rojstvo M, D. Iz prve in druge knjige pa je zaznamoval vrh tega še sledeče propovedi, ki spadajo po svoji vsebini v tretji del: na veliki petek, vstajenje, vne? bohod, binkošti, praznik sv. Trojice in Telovo. Pomudimo se vsaj pri nekaterih, ki nas mičejo po svoji vsebini in nam nudijo kaj novega! Propoved na dan novega leta 1697. nas iznenadi po svojem obsegu —- 27 strani — še bolj pa po zabavnem tonu. Ker nima cekinov, da bi jih razdelil med svoje poslušalce, hoče vsakemu stanu „en faconetil šenkat“ in sicer najprej duhovnikom „ta ncr lepši, namreč faconetel s. Veronike ... v’ lejtiga vednu gledajte inu premi- šluite in poslušajte, kaj vam pravi . . .“ (III, 55). „Za mašnikam gre ta žlahtni inu bogati. Pridite tedaj semkaj inu vzimete vaš faconetel, inu leta nej en gmain, ampak kraljevi, kateriga danass je meni poso¬ dila krajlica Elisabeth, portugalskiga krajla hči“, in če jim eden ne zadostuje, hoče jim darovati še drugega, enako lepega, „faconctel Cio til de, španskiga krajla hčere 11 . . . „Oh, koku ste srečni vi bogati! Dokler vsak dan lahku zamorite takoršne čuda dellat; zakaj če hočete, vaši pisilci kruha, vaše raztrgane guanti inu polomneni šulini, kateri pot postelo se valaio, če za božio volo vbozim petlerjom yh daste, lepe rože inu gartrože rataio, iz katerih angeli v’ nebessih bodo lepe kran- celnc spletli inu vaše glave kronali, katere vass bodo leipši cerale kakor te krajleve krone" (III, str. 57). Enako daruje zakonskim po dve ruti ženi rutico s podobo Livije, soproge cesarja Avgusta, da jo posnema v dobroti in potrpežljivosti, možu pa rutico s podobo Sokrata, kateri je imel takoršno potrpežljivost s’ svojo hudo iuu tagotno ženo, de vuss volni svejt se čudi“ . . . „Zatoraj vij žene, aku hočete enu dob ni lojtu imeti, leta taconetel hranite inu dobra premislite Livio cessarico ter nepošilajte špegat za vašem možam, neodgovariate niemu, kadar on pravi ja, vi nerecite ne, de vam se nebo godilu kakor uni ženi, katera je imela en taku dolli jezik, de vselej je hotela možu vdobit. E 11 dan mož pernese damu 12 druzgu ter ženi reče, de ima taiste h’ kossili perpravit. Ona yh vzame inu gleda ter pravi: ,,Nej so druzgi, te- muč so kussi“. Mož pravi: „Si slepa, de nevidiš inu nepoznaš kusse od druzgu?“ Ona pravi: „Menem, de ti si obnoril, kir praviš, de so kussi.“ Mož pravi: Bodio kussi ali druzgi, gledaj, de yh ti dobru spečeš!“ inu se proč pobere, de bi uržoli neimel se žnio preperat. Sedeta k’ mizi, začneta te tiee jeisti, ona vse skuzi je diala: Ah koku dobru so pečeni ty kussi, gvišnu so debeli inu dobri leti kussi.“ Mož k’ ny pravi: Bodite vže druzgi ali kussi, jei inu molči!“ Ona pak: ..Zakaj bom molčala? Ja, ja, ja, de so kussi“ etc. Takrat mož: „Jest bom sturil tebi molčati!“ ter jo dobru oklofeta ter se shiše pobere. Drugu lejtu na taisti dan spumne žena na kusse ter pravi k’ možu: „Spumniš, kaj šibil meni lani na današni dan sturil zavolo unili kussu, katere si dial, de so druzgi ?“ Zupet se začneta preperat inu spet jo še ble oklofeta. Ona začne šraiat na vus glass; en Šuster, kateri blizi je štacuno imel, teče v’ hišo gledat, kaj ta šraj pomeni, zastopi od gospuda, kaj se je zgodilu ter gre nazaj v' štacuno, začne svoji ženi pravit, kaj se je zgodilu. Ona pravi, de taista gospa ima pravu, on pak je djal, de ne; se začneta kregat inu preperat, dokler on se je bil rezjezil, inu popade za šobo ter ženo začne ometat inu gozlat. Ludje, kir so mimu šli inu so ta boj videli, vprašajo, zakaj letu gre; zastopio uržoli, se rezglasi po mejsti: žene so ženam provu dale, možje, možje so diali, de nimaio provu; polsot se vzdigne kreli inu boj. Oh, preproste žene, de za enu neč sebe v’zamero per možu perpravio! 11 ČILI, 62). — Nato še pripoveduje znano dogodbico o malovrednem možu, kateremu je žena naročila, da varuje piščeta. (Ponatis v Sketovi Slov. slovstveni čitanki, 1906, str. 103). Može opominja k potrpežljivosti, kakršno je imel Sokrat. „Inu če nej si hotel preterpeiti, bi ne bil imel žene vzeti, zakaj si dobru vejdil, de ta, kateri ženo vzame, en velik križ na ramo si založi . . . Ti si dobru tudi vejdil poprej, de vsij možje yščeio eno ženo preš vsiga tadla inu vener obeden taiste nemore najti, kakor je dial enkrat vicekrajl neapolitanski enemu možu, kateri sedem žen je bil poročil ter vse je bil zapustil, inu leta tožba je bila pred vicekrajla prešla. Pokliče tiga človeka k’ sebi, ga upraša, aku je rejss, de tulikajn žen ima. Odgovori, de je rejs. Vicekrajl ga začne sta- rit, da on karšenik se je podstopil Machometavo vero v kršanštvu per- pelat. On odgovori: „Jest sim iskal inn želil eno dobro inn preš tadla ženo, ali še občne nej sim našal. Ta perua ,je bila Spanigarca, katera nuo inn dan nej hotela drugiga dellat ampak cukar jeisti; inu kadar bi bil dolgu žnio, vse glatku bi bila meni na cukru zajeidla.. Ta druga je bila nemsknta, ena velika pyanka; ta tretja ena Benečanka, katera je bila meni stnrila taku dolge roge, de nej sim mogal s'kuži obene urata. Ta četerta je bila ena Florentinerca, katera taku malu je kuhala, de skorej od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderca, taku oftertna, de bi bila mene na petlersko palco perpravila. Ta šesta je bila ena Rimlerea, katera šest mili dolh [jezik je imela], inu vselej ona je hotela reč amen. Ta sedma je leta Neapolitanarca, per kateri sim malu časa, zatoraj še navem nje termo.“ Vicekrajl takrat k’ njemu reče: „Moj človek, ti zabstoin na zemlji ženo preš tadla yščeš, zakaj sanic try žene na zemli preš tadla se so našle. Ta perua je utonila, ta druga se je zgubila, de obeden ne vej kej je, ta tryetia je šla v’ nebessa inu nečc nazaj priti; zatoraj hočem tebe v’ nebessa poslati, dokler na zemli nej vupajna ene preš tadla najti." Mu zapovej glavo odsekat ter v’ tej viži ga na uni svcjt pošle yskat ženo. Koku ti mož hočeš, de bi tvoja žena preš tadla bila, dokler na zemli takoršne se nenajde!" (III, 66). V svoji neizčrpljivi zgovornosti nadaljuje: „Nucajte vi pamet, če žena pameti nyma ter nebodite taku nori inu nagli, kakor uni mož, kateri je bil svojo ženo pelal prangat na en traunik, kateri malu časa poprej je bil pokošen. Ta sruta nej vejdila, kaj je košna, zakaj vse skuzi je per poušterci inu pred špeglam doma v’ senci sijdela; ona je za gvišnu me¬ nila, de so travo s’ škariami postrigli. Mož jo začne z’ noricami zmer¬ jat, ona nej hotela svoje bessede nazaj vzeti etc. Se začneta za letu kregat inu cukat taku dolgu, de mož se je bil taku močim reserdil, de ven globok potok je jo pahnil bil, inu ta sruta, zakaj nej mogla z’ bessedo, je z’ roko kazala, de s’ škariamij inu nikar s’ kosso so travo porezali, inu dokler sruta nej znala plavat je bila utonila inu dolgo čassa je z’ roko kazala, de so bile škarje. Ah! secundum scientiam. Mož bi bil imel pamet nucat inu takrat molčat inu drugu lej tu ženo poslat, de bi bila ona s’ škariamij travo porezala; zakaj s’ pametio inu kunštio je treba ženo na pravi pot perpravit. Secundum scientiam, kakor je bil sturil uni pametni mož, čegar žena je hotela po vsi sili, de bi tudi on sklede inu lonce pomival inu nikar ona sama. Kadar mož je letu nespo¬ dobni! pegcrvainc svoje žene vidil, pravi: „Bodi tedaj! Jest bom en dan pomival, ti ta drugi, inu če bo eden kaj umazaniga pustil, de ta drugi žiher mu taisto possodo na glavi resbye“. Ona rada pervoli. En dan mož pusti en umazan Ione, žena ga zagleda ter možu ga na glavi rezbye. 24 Drugi dan mož skrie pod klop en železen možer, pride v’ kuhamo, najde ta umazani možer, ga pokaže ženi ter pravi: „Derži glavo, nej ga rez- hiem!“ Se začne jokat inu prossit, de bi ji šenkal inu de hoče vse nje živoče dni sama pomivat. Inu s’ to kunštio je bil ženo na pravi pot perpravil. Taku vij možje imate s’ pametio andlat, kadar vidite, de žena kaj norskiga želi ali della inu nikar precej s’ kregam inu bojam, zakaj v’ tej viži nebote neč opravili.“ (III, 67). — V tej pridigi tudi ni pozabil na vdove, katerih razločuje dve vrsti: prave in vdove po imenu, ki bi se spet rade omožile, še predno je prvi mož pokopan. Iz življenja takih ve pripovedovati par veselih dogodkov, n. pr.: Ženi so ravnokar pokopali moža; ostala je sama na pokopališču ter nemilo jokala. Vojak, ki je nedaleč od tam stražil obešenea, jo pride tolažit ponudi ji roko in srce, in takoj sta obhajala novo zvezo v bližnji gostilni celo noč. Ko se začne daniti, gre vojak spet stražit obešenea. Toda kako se pre¬ straši, ko vidi vislice prazne. Beži k ženi in ji razodene nesrečo in kazen, ki ga čaka. Ona ga potolaži rekoč: „Nc boj se nič hudega, pojdi z mano, hočeva mojega rajncega izkopati, ga na vislice obesiti — in ljudje bodo mislili, daje to pravi hudodelec/ — ,/J’akoršncm vduvam jes ne bom šenkal faconetela . . . temuč tem, katere so prave vduve“, in tem poklanja ru¬ tico Marije Device, da si obrišejo svoje grenke solze. Rokodelcem, delavcem in deklam da ruto sv. Jožefa ter jih navdušuje, da osta¬ nejo v svojem stanu zadovoljni in ne hrepene višje, ako vidijo, da se godi drugim navidezno bolje. Kot svarilni vzgled jim pripoveduje basen o volku, ki je zdravil šepavega osla in za plačilo dobil hud udarec v glavo. „Prau meni stoy, dokler jest sim en messar inu sim hotel arcat biti 11 . Hlapce in dekle bodri k delu, da ne bodo podobni kači hidri, ki ima sedem glav in ust, pa nobene roke. Naj ne menjavajo služb, da se jim nazadnje ne zgodi kakor oslu v basni, ki je služil mlinaiju, pa se mu je služba zdela pretežavna; vdinjal se je torej nazadnje pri krznarju, kjer je dobival toliko batin, da se je komaj držal pokonci. Zvita lisica mu je dala seveda slabo tolažbo. — Starcem je odprl pogled v boljšo večnost, za katero se naj lepo pripravijo; mladino opominja k uboglji¬ vosti in ljubezni do starišev, da se ji ne bo godilo kakor neposlušnim miškam ali pa Jurju, ki je vzel Nežo za ženo, „katera Juriu je vse za- lebala inu še polek rogatiga sturila“. — Gotovo je ostala ta z narodnim humorjem prepojena propoved poslušalcem bolj v spomin kakor pa marsikatera resna.