»Dober delavec še ni ustrezno nagrajen« »Sistem nagrajevanja smo izdelali pred dvema letoma, vendar smo naredili napako, ker ga nismo sproti dograjevali z izkušnjami.« Drago P1e*ko |« v ČGP Datu i*Č9\ kot griflk, dan«i |e po-močnlk komerclslnega direfc-tor|a. Lata 1962 $« Je priial jem uLtt, d«n«s s* na|v»č ufc-varj* i oskrbo z repromatarla-lom. -Lahko raiem, da sem rastel i* delovnem kotektivu Moje na-Čelo |e. da je Ireba zaupane dolžnosti sp'ejeli in jih odgo-¦forno opravi/ati ~ z vot/o m vztrajnostjo pa se da v^liko na-reditl - Pr*c«J pa «1* •kttvnl tudl v družb«nopolHKn«m in aamou-prsvnam žtvljanju? •¦Sem izvrSm sekretar za or-ganiziranost. razvoj in kadrov-sko politiko pri komiteju Mest-ne konference ZK. v koteklivu pa sem opravlja) vrsio politič-nih in samoupravrnh nalog - V grsfttnl lndustrl|l Imal« v tadn|«m čbsu pr«c«j tazav pti oskrbl • •urovlnaml. Je to po-, sl»dlca zadnjth onw|N«v uvo-za ali pa m t»2«v« kop*4ljo im dalj 6aaa? ¦»Naia giavna skrb je, da za-gotovimo vsakodnevno izhaja-nje politično informaiivnega li-ska, prf lem pa v zadnjem tasu zares ne gre brez tezav Zgodi-lo sa je tudr. da ie tovornjak tapelial časopisni papir nepo-srsdno w rotacijo, Čeprav vemo, da t» zaradi boljše kvalitet« ti-sfca moral pdpir vsaj leden dni -pofitvati- V zadnjih letih smo namrei v caloti preSli na offsel tehniko. ki iflhteva veliko uvo-žemh repromatenalov ali pa suiovin za njihovo izdelavo. DsnaSnji problemt v oskrbi pa so posiedica preslabe pova-zanostt v reprodukcijshi verigi v prelektosti - povezanosti od gozdarja, izdelovalca papirja. do gralika in založnika - in ku-poprodajnih odnosov, ki jih Se-le dsnes presegamo s satnou-pravnim spofazumevanjem in Hdruževanjem sredstev, zlasti deviz. Laftko redem. da smo idaj v fiasu posp«4«nega sovla-ganja. recimo v tovarno lepen-ke v Prevaijah. v nakup novega papirnega stroja v Medvodah in podobno Izvalamo iz leta v teto ve*. saj so tudi naSe potrebe pre-cejSnje - po em strani potrebu-jemo devize zaradi lagotovitve repromaleriala. po drugi strani pa za kritje stroSkov nafiih do-pisnikov po svbIu. agencij in podobnega. Uvoz je Se vedno enkrat veiji od izvoza. vandar menim, da se bo razmerje v dveh do treti fetih izravnalo.- Kaksno pa |« pri vaa samou-pravno zivl|«n|a? -V naSi tiskarni smo bilt prvi v Jugoslav?|i v grafični industri-ji. kt smo se organizirali v le-meljne organizacije zdruzene-ga dela. Veljalo jo namtoč mne-nje, da /a tiskama ena cefota, vendat )« ptaksa pokaiala. da Siirje tozdi v lisharm s 1200 de-lavci mnogo bolje omogotfajo uveljavtjanje inieresov naSih delavcev. Seveda pa ima vsak delavec ie toliko možnosti za odloča- nje, VoHkor je sam zavz&\, koll-kor je pcipravljen narediti. In-tormiranost je namreft dobra, 2al pa je Se vedno občutiti pre-veltko iagodnost. (e*. saj bo kdo drug opravil delo namesto mene Sele ko je tak posamez-nik neposredno phzadet. se oglasi - tu bi moraii sivan spre-menitl » V tako vallkem kolsktlvu •• prav gafovo pofavlfafo *ud( te-iave z dlKtpHno. Kakt> ukre-pat«, uporsblfat* prf t«nt umo dlactpllntk« mmn ill poakuia-ta tudl drugač«? »Začenjamo s pogovori v de-lovnib skupinah in labko reče-mo, da lovarfška kritika in na-sveti največkrat obrodijo sado-ve. Naslednji korak je disciplin-ska komisija, ki je morala neka-terim že izreči ludi ukrep pre-n«hanfa delovnega razmerja. Sicer pa je vzdušje v kolektivu tako. da večma vpfiva na posa-memike m jih vzpodbuja k vei in boljSomu delu - Kaj pa nagra}«van)» po d«lu? "Sistem nagrajevanja smo iz-glasovali ze pred veC kol dve-ma letoma. vendar smo ob tem naredili napako, da ga msmo sproti dogtajevati z izku&njami iz prakse Dober defavec na-mret ni v cetoti nagiajen za svo| prispevdk. ie zlasti zaio. ker v veCini skupin ocenjujejp vs« priblizno enako, v nekakS-nem povprečju. Tudi tu bo lah-ko kongres precejfinja vzpod-buda - Kongr«» pa nam bo dal vzpodbud* najbrž tudi n« dru-glh podroL|ih? -VeMko priiakujem od kon-gresa. Pfadvsem upam.