XV. SREČANJE MLADIH PEVCEVZKO LJUBLJANA CENTER
Sproščena pesem brez nagrad
V festlvalnl dvoranl se Je 19. In 20. aprlla ob 17. url trlo pionirčkov, nj/hovlh mamlc, očkov, ded-kov In bablc, pa tudl mladlncev Je bllo nekaj. V teh dveh dneh se Je v Festlvalnl dvoranl namreč zvrstllo kar lepo števllo otrošklh In mladlnsklh pevsklh zborov šolsklh kulturnlh društev občlne LJublJana Center.
Število prijavljenih pev-skih zborov je bilo v pri-merjavi s prejšnjimi leti, ko se jih je prijavljalo le po devet ali deset, kar spod-budno. Lani je na tej prire-ditvi sodelovalo že 16 pev-skih zborov, letos pa kar 21. Očitno je vloženi trud v spodbujanje te dejavnosti obrodil sadove, čeprav ra-zmerje med sodelujočimi šolami ni bilo ravno enako-merno. Če bi iz vsake šole nastopil samo po en zbor, bi jih bilo 40; vemo pa, da jso nekatere šole popolno-ma odpovedale, od drugod pa jih je sodelovalo kar več. Tako je npr. šola Brat-stvo in enotnost na sreča-nju sodelovala kar z dvema mladinskima in tremi otro-škimi zbori, OŠ dr. Potrč je prispevala tri zborčke, OŠ Prule pa dva otroška zbora in komorno skupino. Sam program pa je pokazal veli-ko barvitost in vsebinsko razvejenost repertoarja so-delujočih zborov, pri mar-sikom pa tudi zelo visoko izvajalsko raven.
Sicer pa je vse navedeno v celoti odsev današnjega položaja v zvezi s kulturni-mi društvi in krožki na šo-lah. Dejstvo je, da so v iz-kušnjah in številčno najbo-gatejši in najuspešnejši prav glasbeni krožki, po-šebno otroški in mladinski pevški zbori. To pa velja v glavnem le za osnovne šo-le, čeprav se tudi tu sreču-jejo z najrazličnejšimi teža-vami.
Povsem drugačna situa-cija pa je na srednjih šolah. Letos so na srečanju sicer sodelovali tudi trije sred-nješolski zbori, kar je v pri-merjavi s prejšnjimi leti spodbudno; pa je kljub vsemu, če pomislimo, da je večina ljubljanskih sred-njih šol prav v občini Cen-ter, to število sila skromno. Prav zato je potrebno te tri srednješolske zbore, ki so se srečanja udeležili, še po-sebej omeniti in pohvaliti. To so bili dekliški in meša-ni zbor Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje, dekliški zbor doma šole za medicinske sestre ter de-kliški zbor srednje uprav-no-administrativne šole.
Skrbi pa, da na kadrov-skih šolah, to je na pedago-ški gimnaziji in vzgojitelj-ski šoli za tako razširjeno
ter v delovnih programih predšolske in osnovnošol-ske vzgoje obvezne dejav-nostj ni dovolj zanirrjanja.
Na splošno pa bi bilo v kulturnem življenju naše občine, ki nudi v tem smi-slu celo paleto možnosti, seveda iluzorno pričakova-ti za to zvrst umetniške de-javnosti tako zanimanje kot na podeželju ali manj-šem kraju. Pa še eno dej-stvo je neizpodbitno, kot zatrjuje Miro Kokol, sekre-tar ZKO Ljubljana Centier, ki je bila tudi organizatori-ca tega srečanja, in sicer, da spada Ljubljana v gla-sovno suha obniočia. Zna-no je namreč dejstvo, da so glasovne dispozicije uso-dno pogojene z geograf-sko-klimatskimi območji. To pomeni, da so y Slove-niji območja, kjer je v pov-prečju več dobrih pevcev kot drugod, npr. Primor-ska, Koroška in vzhodna Slovenija; v suha glasovna območja spada Dolenjska, najslabša pa so prav kotlin-sko močvirna območja, ka-mor spada tudi Ljubljana, Kot zgovoren primer je Mi-ro Kokol navedel dejstvo, da v Ljubljani, na šoli s ti-soč učenci, teže izberemo pevce za dober zborček, kot kje na podeželju na šoli s samo dvesto učenci. To dejstvo potegne za seboj seveda celo verigo posle-dic, od manjše motivirano-sti in interesa ter na koncu tudi slabšega rezultata.
Predhodnica današnjega srečanja prevskih zborov občine Center je bila od le-ta 1958 do 1963 revija pev-skih zborov, ki pa se je prav na pobudo Mira Ko-kola in Janeza Bitenca spremenila v srečanje, pre-rez, brez kakršnegakoli tekmovalnega duha.
To srečanje bevskih zbo-rov naj bi imelo kot glavni cilj vzgojno delovanje; na prvem mestu naj bi bila to-rej vzgoja v okusu, v obna-šanju na tovrstnih priredi-tvah, v oblikovanju lastnih kriterijev pa tudi kritično-sti, vendar brez zunanjega psihičnega pritiska, kot so žirije in ocenjevanje, ki prej zaviralno in nespod-budno vplivajo na razvoj in razmah tovrštne dejavno-sti kot pa obratno.
V. L.