Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 90. Sobota, 11, novembra 1933. Leto Vlil. Socializem ne more propasti. Marsikdo se čudi, da je »sociali-zem« prišel v nekako defenzivo. Ni pa to prav nič čudnega. Demokracija in socialistično gibanje je v defenzivi predvsem zato, ker se delavstvo nahaja. v težkih socialnih razmerah. Tudi je socialistično gibanje po vojni po raznih državah neenakomerno napredovalo. Socialisti niso vladali po vseh deželah in niso bili za vladanje dovelj pripravljeni. Ne morda zaradi svoje slabosti ali ne načelnosti, marveč mnogo bolj zaraditega, ker so bile za silo organiziranega proletarijata naloge prevelike, ker so jih nasprotnik; z vsemi svojimi silami ovirali v delovanju. Tudi najodličnejše ukrepe delavskih vlad in reforme za uvedbo socialističnega gospodarskega sistema so kapitalisti oklevetali in s terorjem kapitalističnih bank preprečiti zlasti socialno skrbstvo, ki je bilo v teh težkih časih najvarneje. Protiagitacija, šovinizem, obrekovanje, vse to je bilo netivo za indifirentne množice, s katerim je kapitalizem'podminiral vsa povojna leta socialistično gibanje. Izgraditi novi družabni sistem, ni lahka stvar. To smo vedeli in vemo danes po teh izkušnjah še mnogo bolje. Predvsem je pa veljalo za reakcijo načelo: uničiti demokracijo, da socializem ne pride do besede. Za treznega opazovalca pa danes ni nobenega dvoma, da kapitalistično gospodarstvo razpada ter mu mora slediti načrtno gospodarstvo kot predhodnik socialističnega gospodarskega sistema. Dasi se danes ustvarjajo ponekod brutalne diktature kapitalistov., meščanskih strank v tej ali oni obliki, zgrajene na goli plemenski ali nacionalni šovinizem, to ne more imeti trajnega obstoja. Ne zadostujejo namreč šovinistične fraze, ker bo gospodarski proces sam pognal narode tja, kamor spadajo, to je, v opozicijo proti diktaturam. Ta okoliščina je silno važna. Socializem mora zaraditega gojiti kulturno, kritično, čvrsto in nekorumpirano demokracijo. To je predpogoj. Delavsko gibanje pa mora posezati tudi v vsa druga javna vprašanja. Skrbeti mora za reorganizacijo uprav, za liberalno gospodarsko politiko, kontrolo nad gospodarskimi podjetji, delavsko varstvo ter soodločevati v gospodarski politiki sploh. Enako mora socialistično gibanje zahtevati v mednarodni politiki smotreno udejstvovanje. Med te naloge spada sodelovanje držav, odpravo eksportnih premij, sodelovanje z Rusijo, boj proti avtarkični politiki ter podpirati in okrepiti socialistično internacionalo. Predpogoji za udejstvovanje socializma so podani in ker delavski razred v sedanjem gospodarskem sistemu ne more biti odpravljen, tudi ni mogoče, da bi socializem propadel. Skrbi za svoj list! Opsmim cifateljeml O tisku lahko rečemo, da je naj-jačja svetovna sila. In če ni, bi lahko bil, če bi služil onim namenom, ki bi po zdravi pameti moral služiti Vsakdo čita časnike, knjige, morda tudi letake, pa se je lahko prepričal, da tisk (svetovni skoraj) ni več konstruktiven, marveč skrajno pristranski in neobjektiven. Kulturnega človeka to boli. Iz tega enostavnega razloga je potrebno, da se razširi delavski tisk, ki edini daje delavstvu nekaj iskrenega in objektivnega čtiva in skuša ohraniti njegovo ideološko in delav-j sko zavest. Vsak delavec naj bo na-! ročnik našega lista. V njem ne bo j čital vsega, toda marsikaj, kar ga bo bodrilo in ohranilo svežega v boju j za delavske pravice enakopravnosti S v človeški družbi. Novoizvoljene občinske uprave so prevzele posle. Dne 25. oktobra se je po vseh občinah izvršil prevzemi občinskih poslov po novoizvoljenih občinskih upravah. Izvoljeni nosilci kandidatnih list so postali župani, kateri imajo v vsakem položaju sigurno večino v ob-čimskemi odboru za seboj. Županske posle so prevzeli: v Mežici s. Robert Lampreht, v Ribnici na Poh. s. ZaboVnik, v Studencih p. Mariboru s. Kal oh, v Trbovljah s. Klenovšek Jakob, na Koroški Beli s. Šoberi Virgili. V splošnem so dobile delavske liste v okroglo 18 občinah, od teh je bila samostojna lista postavljena v 14 občinah, nad 5100 glasov- in okoli 180 mandatov. Naši sodrugi bodo imeli v občina!) težek posel; prepričani pa smo, da ga bodo vršili v splošno zadovoljnost tistih, ki so jim dali mandat. Neobzirna doslednost francoske socialistične stranke. Izključitev desničarjev, ki so šli z meščansko vlado. Francoska socijalistična stranka je sklenila definitivno urediti svoje notranje razmere, ker so nekateri poslanci proti sklepa stranke podpirali Tardieujevo, DaladierjeVo in tudi Sarrautovo vlado. Navzočih je bilo okoli štiritisoč delegatov. Kongres je izključil iz stranke osem poslancev, 21 pa izrekel ukor. Za predlog je glasovalo 3046 delegatov, nad sto delegatov se je vzdržalo glasovanja. Z ozirom na močno in kon- solidirano stranko ta operacija gibanju ne more škodovati, pač pa mu koristiti, ker je verjetno, da se bodo grajani poslanci in Vsa socijalistična javnost sklepom podvrgli oziroma jih odobravali. Odločnost francoske socialistične stranke samo dokazuje, da se hoče stranka b o r i t i, ne pa podlegati demokratsko koruptivndm političnim zanikam1 buržuazije. Zahteve čeških socijalnih demokratov. Resolucija kongresa čehoslovaške socijalnodemokratske stranke, notranjepolitičnih 70.000 rudarjev v Pensilvaniji je Vasovalo za proglasitev generalne stavke. ki se je vršil na državni praznik ob 15. obletnici ustanovitve čehoslovaške države. V okviru čehoslovaške držaVe: h kateri se priznavajo, zahtevajo če-hoslovaški šocijalni demokrat j e 1. izgraditev kulturne, kritične,-čvrste in nckortuitnpirane demokracije; 2. reorganizacijo uprave; 3. znižanje davščini razdolženjc ni pravičnejši sistem obdavčenja; 4. liberalnejšo politiko narodne banke: 5. organizacijo im nadzorstvo nad glavnimi vrstama produkcije (proizvodnje), načrt proizvodnje v poljedelstvu in v glavnih industrijah; 6. regulacijo ceiv pod pretn j o kazenskih sankcij, tako navzgor, kakor navzdol: 7. znižanje delovnega časa: S. notranjo kolonizacijo: 9, da se a uti cipi ra potrebni gospodarski razvoj in da se na podlagi tega preusmeri proizvodnja. V mednarodnem okviru se zahteva: 1. politična in gospodarska izgraditev Male antante s sprejemanjem! novih članov; č. izravnan] e sil tako, da bi sc sedanja premoč agrarcev, ki je neugodno vplivala na vstvarjanje carinsko-pNitičnih zvez, paralizirala; 3. da se dovolijo eksportne (izvozne) premije (nagrade); s tem bi se omogočila konkurenca na mednarodnih tržiščih; 4. sodelovanje s sovjetsko Rusijo; 5. autarkija (gospodarstvo, ki noče izmenjave blaga z inozemstvom), naj se smatra kot reakcija; 6. da se podpira in ponovno izgradi avtoriteta (vpiliv) socijalistične intcrnacijonale. Socialni demokrati zmagali v Ženevi. Sijajen napredek švicarskih socija-Hstov. V nedeljo so se vršile v ženevsko kantansko zbornico volitve, pri katerih so socijalisti na račun meščanskih strank pridobili osem mandatov. V zbornici imajo sedaj socijalisti 45 poslancev, vse ostale stranke skupaj pa 55. Zmaga delavske stranke na Škotskem. 43 novih občinskih mandatov. Angleška delavska stranka je pridobila v občinskih volitvah na, Škotskem 43 novih mandatov. Izgubila je samo enega. V samem. Gia-sgcvu je stranka pridobila 13 mandatov in ima sedaj v občini prvič absolutno večio. _____ Dvanajsti november v Nemčiji. V Nemčiji se bodo vršile jutri volitve v nemški parlament, ki ima končno namen, da popolnoma zadavi z vveimarsko ustavo sprejeto demokratično republikansko vladavino ter jo izpremeniti v fašistično diktatorsko vladavino, To je glavni namen. Vlada pa ima s temi volitvami tudi namen prepričati inozemstvo, da je nemški narod z njo. Zato vlada tudi porablja v volilni borbi najbolj pereče »šlagerje«, to je verzajlsko mirovno pogodbo in ponižanje nemškega naroda. Mirovna bremena so težka. Prejšnje vlade so ta bremena lajšala z mednarodnimi pogajanji in raznimi olajševalnimi koncesijami, dočim hoče fašizem s silo zlomiti kapitalistični diktat vsaj navidez, da s tem privlači simpatije fanatičnih nacionalistov, ki izvajajo sedaj teror nad narodom, Če Hitler dobi pri teh volitvah zadostno število glasov, bo s tem njegov režim tudi notranje utrjen za nekaj časa. Velika opora Hitlerju je tudi, da se Nemčiji prej sovražne velesile oborožujejo, kar, povsem naravno, ne more zbujati mednarodnega zaupanja med Nemci. Psihologično je torej tudi s te strani nemški šovinizem utemeljen. Kandidati, ki jih je 600 do 700, so domala fašisti, le kakih 40 je iz bivših meščanskih strank, nemške ljudske stranke in centruma. Tudi znani Hugenberg je na listi. Vendar pa vsi ti »opozicionalni« možje direktno ne bodo nič šteli, marveč le v ozadju s svojo gospodarsko močjo, od katere bo odvisen tudi bodoči režim. Dovoljena je samo ena lista. Kdor se volitev ne bo udeležil ali bo glasoval proti listi, ga bo fašistična organizacija preganjala. In v osmih dneh po volitvah bomo zvedeli, da je »vsa« Nemčija nacionalno-socia-listična, kar pa ne pomeni nič drugega, kakor da je fašizem na oblasti in da izvaja bestijalen teror. Vendar tudi v Nemčiji ni ves narod zadovoljen s Hitlerjevimi metodami. Režim to dobro ve, zato je organiziral tajno policijo, ki deluje zlasti med delavstvom ter ga ovaja. Prav te dni se je primeril važen dogodek, ki priča, da delavstvo še ni pozabilo na svojo socialistično družabno nalogo. Tako je Hitler naznanil svoj volilni govor po radiju za delavstvo. Zahteval je v petek, da morajo eno uro stati vsi obrati in delavstvo vseh obratov v državi mora poslušati njegov govor. Nad tem ukazom je bilo vse delavstvo silno vznejevoljeno in je potem nastal še spor, kdo bo plačal odškodnino za zamujeno delo delavcem. Seveda podjetniki te odškodnine niso hoteli plačati, čeprav je prej fašistična stranka naročila, da morajo to škodo trpeti delodajalci. Ni nobena tajna, da se pojavljajo mečna opozicionalna stremljenja v Nemčiji. In čeprav bodo volitve za fašizem izpadle morda precej ugodno, svet vendar ne sme in ne more misliti, da je s tem pokopano delavstvo, marksistični socializem in zatrt delavski razred. Potemkinove vasi raznih diktatur se varajo, da narod rad prenaša diktaturo in varanje. Ne! Iz svojega notranjega prepričanja bo prej ali slej požgal potemkinske oblasti, ki so samo krinka, s katero se zakriva pravice naroda in mu dela krivice. Dr. Živko Topalovič v Pragi. »Pravo lidu« o njem. — Stiki s češkoslovaškimi sodrugi. Alganskega kralja so ustrelili. Afganski kralj Nadir šah je zasede! prestol 1929, ko je pregnal Amanu-laha in Habibulaha. Prestola se je polastil z angleško pomočjo. Napram nasprotnikom je bil tiran in jih je dal na stotine pomoriti. Umorili so ga kljub temu njegovi politični nasprotniki, ki so pa takoj popoldan proglasili njegovega sina za kralja. V Afganistanu utegne zaveti Angležem neprijazna sapa. Molotov, predsednik sveta sovjetskih ljudskih komisarjev, je imel v Moskvi na proslavi 16 letnice okto-berske revolucije značilen, političen govor, v katerem' je na račun Jaron-ske izrekel ostre besede: Japonci se smejejo neumnemu naziranju Evrop-cev. češ. da se mora pred začetkom vojnih operacij vojna napovedati. Oni hočejo napasti brez vojne napovedi. Zato moramo biti mi vsak trenutek pripravljeni. Rumeni poševno-okci naj samo začno, čutili bodo, s kom imajo opravka, kaj je rdeča armada. Če pa bomo enkrat začeli, ne bcrno prej nehali, dokler ne bo nasprotnik popolnoma strt. Litvinov je že imel svoj prvi razgovor z Rooseveltom. V ameriških političnih krogih so mnenja, da je priznanje sovjetske Rusije vprašanje samo še nekaj ur. Ameriški farmarji stavkajo in nočejo mestom: prodajati nobenih živil. Pr svojih stražah' ustavljajo vozove, ki kljub temu vozijo živila v mesta in jih razbijajo. Prišlo je že do hudih spopadov. Mi varuiemo Vaše zdravje! NaSi zajamčeno nepremočljivi Hubertusi varujejo Vas pred deijem in mrazom. »Pravo lidu«, dnevnik socijal-de-mokratske stranke Čehoslovakov v Pragi z dne 5. novembra poroča: »Vodja jugoslovanskega delavstva dr. Topalovič v Pragi. V sredo, dne 8. novembra pride v Prago vodja jugoslovanskega delavstva dr. Topalovič, da bo v četrtek, dne 9. t. m, predaval v Socijalnem ! zavodu ČSR o gospodarski in socijal-! ni situaciji današnje Jugoslavije. Ta zelo izobraženi pravnik je bil j do ustanovitve osrednjega sekretariata Delavskih zbornic v letu 1925 | advokat in nato poklican za general-| nega tajnika tega novega središča ' jugoslovanskega delavstva. Umrli j ravnatelj Mednarodnega urada dela, i Albert Thomas, ga je poklical za na-j čelnika oddelka Mednarodnega ura-; da dela za stik z delavskimi organi-j zacijami celega sveta. Leta 1928 se j je dr. Topalovič vrnil v Beograd, da ! vnovič prevzame vodstvo Osrednje-j ga sekretarijata Delavskih zbornic. V domačem socijalističnem de-j lavskem gibanju je s. dr. Topalovič delaven že 30 let. Bil je generalni tajnik in urednik osrednjega glasila stranke. Čas nemožnosti političnega 91 Tivar-obleke“ delovanja je uporabil v korist zadružnega in izobraževalnega pokreta delavstva. Dr. Topalovič je napisal tudi več znanstvenih publikacij iz stroke kazenskega prava, celo vrsto političnih spisov o vprašanjih soci-jalno-politične teorije in o glavnih problemih Balkana in Jugoslavije. Sodeluje v raznih inozemskih socija-lističnih časopisih v nemščini, francoščini in ruščini. Od leta 1925 se udeležuje mednarodne konference dela kot delegat. V socialistični ek-sekutivi je zastopal socijalistično stranko Jugoslavije.« Na potu v Prago se je dr. Topalovič ustavil tudi v Mariboru, kot smo že zadnjič poročali in se udeležil zborovanja zaupnikov za oživlje-nje kulturnega delovanja naše »Svobode«. Pri tej priliki nam je s, dr. Topalovič sporočil, da bo v Pragi obenem navezal in oživil čim ožje stike med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi socijalisti, ker je to v interesu delavstva obeh držav in tudi nadaljnjega gospodarskega kot političnega sodelovanja Jugoslavije in Češkoslovaške. Doma in po svetu. O raznih problemih so razpravljali. Narodni poslanci in senatorji za dravsko banovino so imeli v četrtek sestanek v Beogradu ob navzočnosti ministrov dr. Kramerja in Puclja ter bana dr. Marušiča. Razgovor se je tikal važnih problemov, v *• ' ’ Narodna skupščina in senat zborujeta. V četrtek sta bili otvorjeni redni zasedanji narodne skupščine in senata v Beogradu. Seji sta imeli samo formalni značaj. Druga seja narodne skupščine je bila sklicana včeraj. Eno biti in drugo govoriti. To lepo navado smo sedaj odkrili tudi pri »Kmetskem listu« in njegovem ožjem krogu. Zadnjič je prinesel članek o izidu volitev v »Delavsko zbornico«, ki bi ga lahko ponatisnilo tudi »Jutro«, delal pa bi čast tudi vsakemu drugemu »plavemu« listu. Mi smo — odkrito povedano — imeli doslej o naših kmetijcih drugačno mnenje, odslej pa vemo pri čem da smo in niti članki v »Kmetskem listu«, polni simpatij do preganjanih demokratičnih kmetskih voditeljev na Poljskem ki se bore ramo ob rami s socialnimi demokrati, ne bodo nikogar več mogli prepričati o tem, da naši kmetijci niso to kar so — nož na dve strani — nikoli pa ne demokrati, za katere bi radi veljali, napram svobodoljubnemu kmečkemu pokretu ostalih dežel. Trboveljski rudar Andrej Miklavčič, ki ga je zasulo v jami in je bil devet ur pokopan, nato pa odpeljan v ljubljansko bolnišnico, je v četrtek podlegel težkim poškodbam. # Andrej Ljapčev umrl. Andrej Ljapčev je bil med najuglednejšimi bolgarskimi nacionalističnimi politiki. Večkrat je bil ministrski predsed-nk. Rojen je bil 1866. leta in je umrl dne 6. t. m. Rumunska vlada je odstopila. Ru-munska vlada je odstopila ter gre samo za nje preosnovo. Pruski ministrski predsednik Go-ring, ki se je v procesu o požigu nemškega parlamenta tako prostaško vedel, postane najbrže državni vojni minister. Da, kvalifikacijo ima! Bojkot Nemčije je sklenilo na židovskem kongresu v Londonu 500 delegatov, ki so zastopali 150.000 angleških Židov". Deset milijonov mark je dala nemška vlada za nacijonalno-socija-listično nemško propagando v Zdrti ženili državah Amerike. Ameriška vlada je zato protestirala pri nemškem poslaniku, ki pa je izjavil, da so te vesti neresnične. Medte mi pa je nemški advokat Unterm'eyer v Newyorku, ki je sam sodeloval v tej nemški propagandi, to dejstvo potrdil. Newyorško sodišče vodi točas-mo več razprav proti ameriškim Nemcem, ki so vršili prepovedano nacijonalno - socijalistično propagan- Knjige »Carkarjeve družbe" so dotlskane in se še razpošiljajo! Ali si že član »Cankarjeve družbe"? do. Pri zaslišbi se je posebno ošabno ponašala predsednica društva »Prijateljev Nemčije«, gospa Gribl. Predsedniku sodišča, državnemu pravniku Medalietu, je v obraz zabrusila, da mu ne bo odgovarjala, ker je židovske krvi. Ko so položili 'pred njo biblije, na katero bi morala po ameriškem zakonu priseči, je izjavila, da na biblijo ne bo prisegala, ker je njen prvi del, stari testament, židovska knjiga. Ko pa so ji zagrozili, da če se ne bo pokoravala predpisom ameriških zakonov jo bodo takoj vtaknili v luknjo, sc je končno uda-la. Nacijcnali-tična Nemčija izgublja zadnje simpatije med ameriškim ljudstvom1 in ne bo trajalo dolgo, ko se znajo ponoviti ekscesi proti »Humorni« iz leta 1917. Kulturni napredek tretjega carstva. Berlinski »12-Unr Abendblatt« objavlja prvo poročilo o »čiščenju« v berlinskih bolnišnicah, ki obsega rezultate iz približno polovice bolnic berlinskega upravnega okrožja. Po tem poročilu je bilo radi židovskega pokolenja ali radi marksističnega prepričanja odpuščenih iz službe. 10 znanstvenih članov zdravstvene službe, 6 zdravniških ravnateljev, 9 šolskih zdravnikov, 38 zdravnikov-asi-stentov, 16 višjih zdravnikov, 65 pomožnih zdravnikov, 3 zdravniki-vo-lonterji, 12 medicinskih praktikantov in 2 mestna zdravnika. Od strežnega osobja je bilo odpuščenih 250 bolniških strežnikov in strežnic, 55 bolniških sester in'200 pomožnih moči. Samo v nekaj nad polovico slučajev so bile te moči nadomeščene z novimi, medtem ko so ostala mesta ostala izpraznjena in se bodo izdatki zanje prištedili. Tudi napredek . . . Trocki je napisa! v pariški »Oeuvre« članek, v katerem.' pravi, da je mnenje o nepremagljivosti Japonske prazna bajka, ki se bo nekoč razpočila kakor balonček iz milnice. Nabori kandidatov smrti. Japonska vojna tehnika je iznašla novo orožje, vodilne torpede. Ti so tako narejeni, da se po izstrelu v vodi lahko poljubno naravnajo na določeni cilj po osebi, ki se nahaja v notranjosti torpeda in se z njimi vred da izstreliti. S temi se prepreči, da bi torpedi svoj cilj zgrešili. Seveda pa ob zadetku; in sledeči eksploziji pogine tudi čliovek, ki se je nahajal v torpedu. Sedaj je japonsko vojno ministrstvo razpisalo rekrutacijo za te žive torpede in smatra, da se bo spričo visoko razvitega pa tri joti zrna Japoncev našlo dovoli kandidatov smrti. Tone Maček: 21 StuZaL »Sedaj približno razumem. Iz tega sledi, da čim je kakšna ruda ali kamen trši, tem starejši je.« »T očno!« »Sedaj tudi razumem, kar mi je pravil oče, da celo savsko in dravsko polje sestoji iz več metrov debele plasti okroglega rečnega kamenja, na katerem leži samo pol metra debela plast prsti. Ta polja so gotovo morala biti kedaj tudi preplavljena?« »Prav gotovo. Ves ta rečni grušč so vodne mase kedaj naplavile iz hribovitih pokrajin in so ga odložile v ravnimi, kjer so se ustavile, dokler si niso izdolble izhoda.« »Pravijo, da kameno olje. petrolej, tudi črpajo iz zemlje. Kako pa je to nastalo?« »Na sličen način kakor premog. V morju živi milijarde rib in drugih morskih živali, ki jih človek še ni nikdar videl. Ko so se nekatere pokrajine dvignile iz morja in je voda odtekla, je ostalo na suhem in v kotanjah cele kupe teh živali, ki so poginile in jih je sčasoma pokrila zemeljska plast. A tudi v morju samem pogine teh morskih živali brez števila, zlasti kadar izbruhne kaka ribja kuga. Mornarji pripovedujejo, da so v gotovih morskih predelih zašli večkrat na mesta, kier je bila morska površina na milje in milje daleč pokrita z več metrov debelo plastjo morskih rib. ki so poginile po kaki posebni bolezni, tako da si ie parnik le s težavo rezal pot skozi tako goščo. Vse to se je potem pogreznilo na morsko dno, kjer je to ribje pokopališče sčasoma prekril morski pesek. Zlasti gotove morske globine in kotanje so znane kot skladišče mrtvih rib, kakor da bi te nalašč tja hodile umirat. Ti kadavri mrtvih morskih živali se potem! pod zemljo spreminjajo potom razpadanja in kemičnega presnavljanja iz organskih v anorganske snovi, maščoba sc spremeni v olje. Tega olja so ponekod velikanski re-zerva.ri, ki se zde neizčrpni. Vsaj zaenkrat.« France je kar zijal in se čudil toliko učenosti. Le odkod ta mož vse to ve. Ravno ga je hotel vprašati, ko so zavili iz glavnega rova v stranskega, mnogo nižjega, iz katerega je zadišalo po trohuelem lesu. »Fant, zdaj pa le pazi, da si glave ne razbiješ. Sicer bi zanjo ne bilo toliko škoda, a nerodno bi bilo, če bi nam kako prečko izbil in povzročil zasip.« Sli so skozi vzdušna vrata, za katerimi je naenkrat prenehal občutek svežega prepiha. Bilo je kakor da so prišli v toplo zakurjeno vlažno kuhinjo. Ozek rov je bil ob tiru ves založen z različnim lesom, bruni, deskami in latami. »Tale kup je naš,« je ugotovil Kurent. Popoldanska zmerna ga je spravljala v jamo. Naložiti borno »cizo« in vzeli s seboj kolikor bomo potrebovali.« Morali pa so čakati na »cizo« še dobre pol ure, ker jo je ravno uporabljala neka druga to-varšija za svoj les. Ko so končno dobili »cizo«, inal voziček, ki ima samo dno in štiri ročice, so naložili spodaj debela debla, podpornike, na nje droben les za vmesno zakrepitev, na vrh pa deske-krajce. Celo naložbo so povezali z vrvjo. Porinili so cizo po tiru, a že po par korakih se je zadela v oviro, v kup lesa, naloženega ob strani in je klecnila s tračnic. Mučili so se in vzdigovali precej časa, da so jo postavili zopet na tračnice. Oprezno so rinili naprej, zadevajoč s tovorom zdaj v desno, zdaj v levo. Za kakih trideset metrov je bilo poti konec; tam je zi'a‘a }'?: globine črna luknja, razdeljena v dva dela. Večji predel je bil obit z gladkimi bruni in namenjen za spuščanje materijala navzdol. V manjšem predelu se ie pa nahajala lesena lestva. »Hajd fanta, vidva pojdita doli, da bosta odvzemala les, ki vama ga bom spuščal. 1 i Kumu berger pazi, da kaj ne dobiš na glavo.« Spodaj pri luknji sta čakala, kdaj bo zaklical stari »pozor« in ko je padlo bruno pred nju. sta ga hitro pograbila in odnesla stran ob stene, kjer sta zlagala kos na kos. Nato je Janez zakričal »gotovo« in naslednji trenutek je priletelo novo bruno po jašku. , (Dalje prihodnjik* Maribor. Radi nedeljskega počitka odpuščeni. Pri tovarni Doctor & drug gradi neko stavbo ljubljanska^ gradbena družba »Obnova«. Naše delavce prav slabo plačuje, komaj po Din 2.50. Razven tega pa družba ne spoštuje zakona o zaščiti delavstva. Delavci bi rnorali biti v službi tudi ob nedeljah, ne da bi jims družba plačevala to nadurno delo z zakonitim 50% poviškom. Več delavcev se je vsi e d tega upravičeno odločno uprllo nedeljskemu delu. Tvrdka ima v Mariboru dovolj delavstva med tednom, tako da ni treba siliti k nedeljskemu delu. Kljub temu je minuli pondeljek tvrdka odpustila iz službe one delavce, ki niso hoteli priti V nedeljo na stavbo. Tak odpust je seveda neutemeljen m mora delodajalec v takem slučaju plačati uslužbencu mezdo za zakonito 14-dncvno odpovedno dobo. »Obnova« ie tudi to odklonila in so radi tega delavci vložili tožbe proti tvrdki, ker ima vsak delavec pravico do zakonitega nedeljskega počitka. Delavci, vstopajte v organizacije, ki vas bodo v takšnih slučajih ščitile in napravile končno red pri delavski zaščiti! Peke in gostilničarje tožijo. Nekako pred 4 leti so dvignili neki podjetniki in gostilničarji veliko agitacijo za ustanovitev lastne pivovarne v Laškem. Ustanovila se je delniška družba »Gostilničarska pivovarna«, d. d. v Laškem in njeni agenti so se razkropili po deželi, pridno obljubljali znižanje cen pri pivu in kvasu, ki bi ga naj tudi izdelovala nova pivovarna. Na ta način so dobili gostilničarje in peke, da so podpisovali delnice. Nekateri so podpisali kar za par tisoč dinarjev delnic, čas je potekal, a pivovarne ni bilo in sedaj bi morali podpisniki plačevati delnice. Denarja seveda nimajo in tako vlaga »Gostilničarska pivovarna« po celi Sloveniji tožbe, ki jih je na stotine. Tudi pri mariborskem sodišču je vloženih okrog 100 tožb proti raznim gostilničarjem in pekom. Razprave se vršijo in prelagajo in stroški rastejo. Najbolj se branijo plačila peki, češ, da so jim obljubili že za leto 1931 izdelovanje kvasa po znatno znižani ceni, pa ga še danes ne delajo. Pivovarna namreč nima denarja, da bi izgotovila tovarno. Med podpisniki pa je povrhtega še nebroj gostilničarjev in pekov, ki danes nimajo niti pare premoženja. Smrtna kosa. V sredo, dne 8. t. ?P; je nenadoma preminul s. Viljem Bibič, ključavničar drž. železnice. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil danes, v petek, 10. novembra ob 16. uri na pokopališču v Studencih. Mir njegovemu pepelu. Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje. Tiskovna tožba. Ta teden se je vršila pri okrožnem sodišču razprava v tiskovni tožbi delavca R. A. proti Rudolfu Ciermu, ki je nameščenec Nabavljalne zadruge državnih železnic, doma iz Trsta, radi klevete. Okrožno sodišče je najprej po končani preiskavi izreklo, da obtožba — sploh ai dopustna, češ, da je vtoževana kleveta jkloma dokazana, deloma pa je logični zaključek. Na pritožbo tožnika je apelacijsko sodišče v Ljubljani ta sklep razveljavilo ln naročilo razpravo. Mariborsko okrožno sodišče pa je ostalo pri svojemi stališču in obtoženca tudi pri razpravi oprostilo iz ‘nakih razlogov. Tožnik je vsled tega po svojem zastopniku dr. Reismanu vložil proti tej sodbi pritožbo in se bo z zadevo ho i ° "%viš;e sodišče v Zagrebu. Ko ^ izreklo svojo sodbo tudi najvišje sodi- ročali ° Xanimivi pravdi obširneje po- skpm0d,rl‘A za uradne dneve. Pri maribor-dišinu * ! ču So vpeljani kot pri drugih so-sprejiJ ■ oz,vani uradni dnevi, v katerih Predlog" ?ri s°dišču na št. 17 tožbe in zadevah \ kazenskih, civilnih in izvršilnih uradni dnev- zapisnik- V Mariboru so ti na hodniku 'n , s°botah' in sredah ter se dišča ob tej nrn-i^obo št' 17 sreskeKa so" di, največ reveži \edno gnete polno ljubi šli k advokatu n ,nimai° denarja, da na tej številki 17 ' j so pa uradovali pripravniki. Sodiščp - sodpi 'n odvetniški morajo biti za uradni ,sedai odredilo, da razpolago sodniki, in «t«ne,Ve občinstvu na določena v to svrho •*? mespca aprila kelj ob sredah in g. Milo. Mesarja, ki bi zahteval višjo ceno k«>t navedeno, ie treba prijaviti tržnemu nadzorstvu. Zakai tako. Neka mati se nam pritožuje, da je bil njen fant po prstih do krvavega tepen češ, da je na vseh Delavstvu izobrazbe! Rekorden obisk ob priliki prvega prosvetnega večera mariborske »Svobode«. Preteklo sredo, dne 8. novembra se je vršil prvi prosvetni večer »Svobode« v letošnji zimski sezoni. Za. to prireditev ie vladalo veliko zanimanje med delavstvom in kar je najbolj razveseljivo, zlasti med mladino. Še pred 8. uro zvečer je bila dvorana Delavske zbornice natrpano polna, pa še vedno so prihajali novi obiskovalci, ki so že moTali ostati v predsobi, ker v dvorano ni bilo mogoče več priti. Prosvetni večer je otvoril s. prof. Teply s kratkim nagovorom o pomenu in namenu izobraževalnega dela »Svobode«. Nato je nastopil mešani zbor »Svobode« s pesmijo Pozdrav« in pa »Zaljubilo se je solnce«. Zbor je bil v prav dobri formi in so njegove pesmi užgale poslušalce, ki so dali duška svojemu razpoloženju z dolgotrajnim ploskanjem. Globoko je dojmila navzoče recitacija s. Štandekarja, Aškerčeva »Pesem o premogu«. S. Štandekar pa je tudi v resnici recitiral globoko občuteno in s patosom. Žel je burno pohvalo. Nato je sledilo predavanje s. prof. Stu-pana o »Današnji Nemčiji«. V svojih izvajanjih je podal historijat razvoja povojne Nemčije od revolucije 1. 1918 do današnjih ,-ini. Zlasti je lepo razložil prve početke reakcije v republiki, do prevzema vrhovne državne uprave po zastopniku vojaške kaste in eksponentu junkerje-v, današnjemu državnemu predsedniku Hindenburgu. Kot vzroke za razvoj fašizma je omenil predavatelj ponižanje premagane Nemčije in pojav velike gospodarske krize z vsemi neprijetnimi posledicami. V zvezi s tem je govoril predavatelj o mnogoterih napakah delavskega gibanja v Nemčiji, katere so zmago fašizma še pospešile. Razkol v delavskih vrstah je rodil v Nemčiji najbolj žalostne posledice: fašistično diktaturo. Hitler je zavladal Nemčiji s pomočjo oboroženih band, potem ko se je spoprijaznil i z jurvkerji, i z industrijskimi magnati, ki so mu tudi že prej nudili vso mogočo pomoč. Kazoč na goro-stasne krivice, ki se gode delavstvu pod fašističnim gospodstvom, med tem, ko imajo kapitalisti vsega v izobilju, je predavatelj izrazil svoje prepričanje o tem, da ta režim ne more biti stalen, kajti obljube fašizma so ostale neizpoln ene. Zanimivo predaiva-nje so navzoči poslušali z največ rim zanimanjem in so predavatel:a nagradili s ploskanjem, Nato ie sledil še ponoven nastop mešanega pevskega zbora, ki je tudi to pot navdušil, nakar ie govoril s. Teply zakl učne besede in je obenem -povabil vse navzoče na diskusijo, ki se bo vršila prihodnjo sredo, dtie 15. t. m. v Delavski zbornici. Le naprej po začrtani poti! mrtvih dan na pokopališču kradel sveče. Zatožili da so ga več i učenci, dasi otrok, sicer res poreden in manj nadarjen, sploh na pokopališču ni bil, ampak na paši. Tudi stariši imenovanega ne potrebujejo sveč, ker imajo električno razsvetljavo. Mnenva smo, da bi bilo potrebno, zadevo temeljito I fond, ko pa je potem zbolel in v bolnici v I Slovenjgradcu umrl, so računali svo;ci. da beto dobili izplačano pogrebnino. Toda prevarali so se. Posrrvrttjinski fond ni iz-i plačal pripadajočih Din 2."C0 svojcem umr-j lega in to kljub urgencam. Se-le na po-’ novno zahtevo dedičev ie prejel sorodnik razčistiti, predno se otroka kaznuje in zla- I poko rika Din 200. O stvari se sedaj mno- sti tudi zaslišati njegove stariše. Pa tudi tepenje samo po našem ni posebno priporoči ;‘ivo vzgojno sredstvo. Olepševalnemu društvu v vednost. Okolica in steza pri lični cerkvici Sv. Ožbalta nudi večkrat lepo sliko, ker se ponavadi bližine tega »blagoslovljenega« kraja radi poslužujejo naši verniki, ki tu pogrešajo javno stranišče. Mogoče bi oo kapucini ta nedostatek iz tirsko-prometnih in higijenskih ozirov vendarle naknadno odpravili, ako se že lani pri renoviranju cerkve niso na to spomnili... Listnica uredništva. Ptuj. Z notico »Verfluchter...« bi najbrž škodovali trpečemu, če bi jo priobčili, ker bi bil ob kruh. Ruše. Prusi agitirajo za »plavo« nacionalistično listo. Pri volitvah v Delavsko zbornico smo z začuden:ein ugotovili, da je bil zelo glasen agitator za plavo listo neki M Prus in nemški državljan. Ker ne zna slovenščine je agitiral v nemščini: »Fiir die blaue Liste«. Njegova agitacija pa ni rodila posebnih uspehov, najbrž radi tega, ker ga naši slovenski delavci, ki Ih nacionalisti ob vsaki priliki zmerjajo za nemčurje, niso razumeli. Slovenski nacionalisti so res lahko ponosni na svoje agitatorje. Če bodo potrebovali še kaj pomo či iz Prus '.'s, jim jo bo Hitler gotovo rade-volje poslal, saj ima še dovolj takih Pru-sakov, ki bi lahko v volilni borbi stali na strani naših stoodstotnih slovenskih in jugoslovanskih nacionalistov. Vse ruško delavstvo se smeje in zbija šale na račun tega nainovejšega zavezništva slovenskih in nemških nacionalistov. Mi pa pravimo: Gliha vkup štriha. Heil und Sieg! Ribnica na Pohorju. Prevzem poslov po novi občinski upravi. Dne 25. oktobra se je vršil prevzem občinske uprave po novoizvoljenem občinskem odboru. Župan je postal naš s. Zab-ovnik, ostale funkcije so prevzeli odborniki, izvoljeni na delavski listi. Funkcijo občinsk ga blagajnika ima s. Ambrož, predsednik naše podružnice Splošne delavske zveze. Mi smo ponosni na to, da imamo v naših delavskih vrstah toliko sposobnih sodrugov, ki jih lahko postavimo na odgovorna mesta javne uprave. Danes vemo, da imamo na občini naše prijatelje in sodruge, o katerih vemo, da bodo delali požrtvovalno za naše koristi. go govori v našem kraju. \ se pa išče pojasnil. ki bi zadovoljile radovedneže. Saj stvar se da končno tudi iztožiti, ako kdo misli da ie prikrajšan. besedami se je g. V. sam dovolj lepo kvalificiral in ni treba, da bi mi dodali še kakšen komentar. Res lepo izobrazbo imajo gotovi I:udje. V zvezi z volitvami moramo še pripomniti, da se nekateri gospodje znašajo nad delavci, ki so volili delavsko listo. Mi protestiramo proti takemu postopanju, ker je vsakemu na prosto dano, kako glasuje in tudi po zakonu ne sme nihče nikogar klicati na odgovor. To naj si prizadeti zaponuii;o in naj dajo že končno enkrat mir, ker se bomo sicer oglasili še s kakšnim daljšim dopisom v našem listu, ki dotičnikom, ki se jih to tiče, morda ne bo pogodu. Crna. Ježica. Psovati sc ne pustimo. Pri volitvah so nacionalisti agitirali in so imeli za agitatorja tudi nekega stoodstotnega rentnika. ki revež ni za nobeno delo, za agitacijo pa še vedno stoodstotno sposoben. Na dan volitev so govorili štirje rudarji na cesti, ki vodi na volišče, eden med njimi je bil nek vpokoenec, katerega sta dva sodruga nagovarjala, da naj voli našo listo. Prav tisti trenotek pa je prišel po poti rudniški nameščenec gospod V. Ko pride do naše skupine, se obrne do vpokojenca rekoč: -»Pojdi in glasuj kakor sem ti :az rekel, kaj boš take »lauspobe« poslušal. S temi Pretresljiva vest je odjeknila dne 1. novembra po našem naselju, da je po kratki bolezni umrla naša prva članica »Zveze delavskih žen in deklet« sodružica Katrica Šahmanova. Katrica je bila zvesta članica naše Zveze in marljiva sotrudnica »Svobode«. V 26. letu starosti je kot mlada proletarska mati že nastoipila težko pot življenja. Zato je tudi razumela gibanje proletarske žene in je z veseljem sledila našemu delovanju Dasi ljubljena od svojih domačih in cenjena od svojih r.odružic, ji je vendar skrb, katera tlači vsako proletarsko mater, ležala kot mora v njenem srcu, da ie vidno venelo njeno sveže lice in da so njene oči vedno nekam žalostno gledale v bodočnost. Katrica ni Te več! Tvoja borba je končana, našla si mir v grobni tišini, kamor smo Te položili dne 3. novembra. Kdo si nam bila, o tem so pričali številni venci ob Tvoiem mrtvaškem odru, od naših organizacij in prijateljev. Polnoš'evilno so se udeležile pogreba članice Z. d. ž. i. d., kakor tudi sodrugi. Celo iz Mežice so prihiteli v lepem številu sodrugi, da jo spremijo na njeni zadnji poti. Katrica! Smrt Te je rešila. "Nič več ne boš okušala grenkobe in gnusobe sveta, počivala boš, me ra bomo nadaljevale borbo za človeške pravice in pravice vseh proletarskih ^ žen. Obljubljamo Ti, da se bomo borile in vztrajale do končne zmage. Pogrešale Te bomo. Pogrešali Te bodo tudi Tvoj ljubljeni mož in Tvoia ljubka štiribtna hčerkica ter vsi domači. — Sodružica Katrica, naj Ti bo lahka zemljica. Tvojemu možu. našemu zvestemu sodrugu in vsem ostalim izrekamo ob priliki težke izgube naše naiiskrenejše sožalje! — CMbor Zveze delavskih žen in deklet v Črni. Izobraževalni tečaj predviden 12. t. m. se preloži na naslednjo nedeljo vsled rudarskega zborovanja v Črni, katerega se naj rudarsko delavstvo v čim večjem številu udeleži, posebno iz razloga, ker se gre za važne stanovske interese. Zborovanje se vrši v gornji dvorani gostilne Knez. Prevalje. Kako pa ie s posmrtnino pri Posmrt-ninskem skladu gasilnega društva. V maju 1. 1932 je umrl star član Posmrtninskega sklada gasilnega društva. Z največjo težavo je do 1. 1932 plačeval članarino za ta Za Solo TIVflR obleke. To pot prinašamo za naše male prijatelje mnogo lepih stvari. Dražestno Amerikan otroško Trpežno mornarsko obleko obleko Din 240*— Din 90*— Elegantno Kadet otroško obleko Din 210'— PERJE sivo, čehano, kg 25’— Polputl beli, kg 95'— Puh sivi, kg 100-—■ Puh beli, najfinejii kg 220 — vse kemično čiščeno! Eksportna hlia |„Luna“, Maribor Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni TRGOVINI »DELAVSKI DOM" r. z. z o. z. Maribor, Frankopanov« ul.l. Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini. Prinašamo lepe in cenene obleke za šolo: Za n a j m 1 a j š e: Velikost 3—4 Din 70 -, 90*-, 110--Vellkost 5-6 Din 90 -, 110--, 130-Vellkost 7—8 Din 110—. 130*-, 150*-Vellkost 9-10 Din 130-, 150-, 170--Vellkost 11-12 Din 150--, 170--, 190-- Z a dečke: Din 200--, 220--, 240-- Za mlade gospode: Din 190--, 220 -, 240*-290- Športske bluze: Din 140- Bllža se začetek šolskega leta, a Vaš ljubljenec bo potreboval novo obleko. Prosimo Vas, da sl, predno se odločite za nakup, ogledate naše otroške obleke. Primerjajte kakovost in cene. Ako boste pri nas nakupovali, bodete prihranili mnogo de-narja In napravili Vašemu ljubljeni u veliko veselje Tudi za mlade dame prinaSamo to pot nekaj: H u b e r t u s za deklice Din 290 — Proti mrazu ščitijo naši dobri in topli: otroški raglanl: Din 170--, 190--, 210*- Raglani za dečke: Din 290 -, 340--, 390 - Eleg. Boy plašči: Din 250--, 320-- ln Baby plašči Din 230--, 290'-. Proti vetru, dežju in burjl v jeseni ščitijo naši garantirano nepremočljivi otroški Hubertu sl Din 160*-, 200'-, 240- Hubertus za dečke Din 260— TIVAR OBLEKE Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru. - Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.