U DK 05:624 UDC GRADBENI VESTNIH L J U B L J A N A , J U N I J - J U L I J 1971 LETNIK 20, ŠT. 6—7, STR. 169 — 200 GP TEHNIKA: Gradbišče poslovno-parkirne hiše ob Miklošičevi cesti v Ljubljani KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKO ČI R AČ U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M E S TO VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises Razstave Expositions Prikazi in ocene Publications BORUT DOBO VIŠEK: Račun prizm atičnih lup in na elektronskem ra č u n a ln ik u .................... 169 Analysis of prism atic folded s truc tu res on the com puter MIHA TOMAZEVIC: P reiskava modelov arm iranobetonskih okvirov na program irani v ibracijsk i m i z i ..................................................................................................... 178 Model investigation of reinforced concrete fram es on the program m er v ibrating p latform BOGDAN M ELIHAR: Na G o re n js k e m ..........................................................................................................185 Tudi v Č apljini g r a d i m o ......................................................................................185 P raksa naj bo res p r a k s a ......................................................................................185 Ali se štipend iran je i z p l a č a .................................................................................185 Glasilo » K o n s t r u k to r ja « ......................................................................................185 Kako delam o pri K onstruk tor B a u ................................................................. 186 Simpozij o zdravstvenem varstvu v g r a d b e n i š tv u ......................................186 G radim o novo m ariborsko k o p a l i š č e ................................................................. 186 P ričetek g radn je stanovanj sko-poslovnega b l o k a ..........................................186 G radnja betonarne v I z o l i .................................................................................187 P ro jek tivn i biro » G r a d is « ......................................................................................187 Nova top la rna v L j u b l j a n i .................................................................................187 ING. SERG EJ BUBNOV: Uvodne b e s e d e ..........................................................................................................188 PROF. B. F.: R azstava skandinavske stanovanjske gradnje v L jub ljan i . . . . 188 B. F.: K ongresna publikacija II. kongresa M ednarodnega d ruštva za m e­ haniko skale . ......................................................................................................190 Vesti iz ZGIT VLADIMIR ROT: News from ACE O delu skupščine ZGIT J u g o s l a v i j e ............................................................. 191 VALENTIN MARINKO: O rganizacijske v e s t i ........................................................................................... 192 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews A notacije iz jugoslovanskih r e v i j ............................................................. 193 Informacije zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana MIHA TOMAZEVIC: M odelna preiskava stolpnice n a Reki 197 O d g o v o rn i u r e d n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l . in ž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B ogo F a tu r U re d n iš k i o d b o r : J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č ad ež , d ip l. in ž . M a r ja n G a s p a r i , d ip l. inž . d r . M iloš M arin če k , M ak s M e g u š a r , d ip l . in ž ., A n to n P o d g o r š e k , S a š a Š k u lj , d ip l. in ž ., V ik to r T u r n š e k , d ip l. inž . R ev ijo iz d a ja Z v eza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v z a S lo v en ijo , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . ra č u n p ri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T is k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m šič a « v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m esečn o . L e tn a n a ro č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in . z a š tu d e n te 20 d in . z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 300 d in CRADDENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 6-7 — LETNIK 20 - 1971 Račun p rizm a tičn ih lup in na e lektronskem računalniku UDK 624.04:624.074.7 m g r . b o r u t d o b o v i S e k , d i p l . i n ž . 1. UVOD Prizm atično ploskev dobim o s p rem ikan jem prem ice, im enovane tvornica, ob poligonu tako, da ostane p rem ica vedno vzporedna svoji p rvo tn i legi. P resečni lik i prizm atične ploskve z ravninam i, p ra ­ vokotnim i n a tvornico so sk ladni poligoni, im enova­ n i profili. Lupino, k a te re sred iščna ploskev je priz­ m atična, im enujem o prizm atična lupina. V g radben ištvu nastopajo p rizm atične lupine pogosto kot e lem enti konstrukcij a li ko t celotne konstrukcije . M ed prizm atične lup ine štejem o tud i plošče in stene, če pa k riv u lji p ro fila valjaste lu ­ pine prired im o poligon, lahko tu d i v a ljasto lupino aproksim iram o s prizm atično. S tatično in deform acijsko s tan je prizm atične lup ine p red stav lja p rosto rsk i problem . P ri lupinah s posebnim i, v točki 3 opisanim i robnim i pogoji, lahko p rosto rsk i problem prevedem o v ravn inske­ ga. Vse nastopajoče količine razv ijem o vzdolž tvor- nic v F o u rie r j eve vrste. V rste izberem o tako, da vsak člen avtom atično izpo ln ju je robne pogoje ob obeh končnih profilih , koeficien te p a določimo ta ­ ko, da zadostijo vsote v rs t ro b n im pogojem ob tvornicah. K er so F o urie rjev i koeficien ti odvisni le od lege tvornice, ne pa tu d i od koord inate vzdolž n jen e sm eri, jih proučujem o sam o v rav n in i p ro ­ fila in prob lem postane ravn insk i. R ačun Fourier- jev ih koeficientov na pro filu je v mnogočem podo­ ben računu ravn inskega okv irja z elastično podlo­ ženim i gredam i. Sestavek podaja k ra tek p reg led postopka za račun prizm atičn ih lup in na elek tronskem računal­ n iku in k ra te k opis p rogram a, sestav ljenega po navedenem postopku. 2. KOORDINATNI SISTEM I IN RAZPETINA Vsi koo rd inatn i sistem i so p rav o k o tn i in desno­ sučni. Z arad i lažjega opisovanja predpostavim o, da leži tvo rn ica lup ine vodoravno in je vzporedna koord inatn i osi X. K oord inatna os Z kaže navzdol in tv o ri z osem a X in Y osnovni koo rd inatn i sistem. V sakem u ravn inskem u e lem entu lupine p r ire ­ dim o njegov la s tn i ali k ra jev n i k o o rd ina tn i sistem tako, da sovpada k ra jevna x-os z začetno tvornico elem enta in je torej vzporedna osnovni X-osi. Lastna y-os leži v središčni rav n in i elem enta, kaže v sm eri g iban ja tvornice in ok lepa z osnovno Y- osjo ko t a. Lastna z-os sovpada z norm alo središčne rav n in e elem enta. S lika 1 p rikazu je lego osnovne­ ga in kra jevnega koord inatnega sistema. s l i k a 1 koordinatni sistemi X Y Z osnovni sistem xyz krajevni sistem a polovična razpetina L upina je om ejena z dvem a na tvornico p rav o ­ k o tn im a profilom a. R azdalja m ed n jim a se im enuje razp e tin a in je označena z L = 2a. S redn ji p ro fil razp o lav lja razpetino in vsebu je izhodišče osnov­ nega in k ra jev n ih k o o rd in a tn ih sistemov. 3. ROBNI PO G O JI V izvajan jih se bom o om ejili na lupine, k i so na začetku in na koncu razpetine prik ljučene na togo nepom ično m em brano, stoječo pravokotno na tvornico . Pod pojm om toga m em brana si p red stav ­ ljam o m ebrano, k i se v la s tn i rav n in i ne m ore de­ fo rm ira ti, n im a p a upogibne togosti, tako da dopu­ šča pom ike v sm eri p rav o k tn o na lastno ravnino (sm er tvornice). Z lup ine se na obe m em brani p re ­ našajo le strižne napetosti, no rm alne napetosti pa m orajo b iti v lup in i n a m estu p rik ljučka nične. Ta način podp iran ja je ekv ivalen ten prostoležeče- m u podp iran ju plošče in s trižn i podpori stene. L upina je lahko vzdolž vse dolžine po ljubn ih tvo rn ic togo p o d p rta p ro ti pom iku v sm eri osi x in p ro ti po ljubni kom binaciji pom ikov v sm ereh osi y in z te r vpeta p ro ti zasuku okrog osi x. P rav tak o lahko nastopajo v lu p in i vzdolž po ljubnih tvo rn ic sprostitve (členki) za poljubno n o tran jo s ta ­ tično količino. P o ljubne točke lup ine so lahko togo ali e la ­ stično podprte p ro ti pom iku v po ljubn i sm eri in togo a li elastično vpete p ro ti zasuku okrog osi x. Po dve p o lju b n i točk i lup ine sta lahko med seboj togo a li elastično povezani z razporo ozirom a vezjo. Slika 2 p rik azu je nekaj m ožnih robnih pogojev. P ro fil lup ine im a lahko poljubno obliko, de­ belina lup ine se po p ro filu lahko skokom a m enja, vzdolž tvorn ice p a m o ra b iti konstantna. O btežba lup ine je po ljubna. 4. RAČUNSKE PREDPOSTAVKE Izhajam o iz o b iča jn ih p redpostavk za lup ine: 1. N orm alne n ap e to s ti pravokotno na sred išč­ no ploskev so zanem arljivo m ajhne. 2. Točke, k i leže p re d deform acijo n a norm ali središčne ploskve, ostanejo n a norm ali tu d i po de­ form aciji. 3. N orm ala sred iščne ploskve ostane p rav o k o t­ n a na središčno p loskev tu d i po deform aciji. 4. D eform acije so m a jh n e v p rim eri z debelino lupine. Z zadnjo predpostavko se om ejim o na teorijo p rvega red a in m a jh n ih pom ikov. Zato upoštevam o v po teku raču n a le lin ea rn e člene pom ikov, rav n o ­ težne pogoje pa nastav ljam o n a nedeform iranem sistem u. Iz tega sledi neposredno superpozicija raz ­ n ih obtežnih prim erov. P rv i dve p red postavk i zah tev a ta m ajhno de­ belino lup ine v p rim e ri z razpetino, če trta p a zah­ teva, da debelina le n i p rem ajhna. 5. TEORETIČNE OSNOVE a) Splošni pregled Statično in deform acijsko stan je lup ine pozna­ mo, če poznam o n ap e to sti in deform acije v vsak i točki lupine. V pog lav ju 4 navedene p redpostavke omogočajo izraču n a ti deform acije poljubne točke iz znan ih deform acij središčne ploskve. P rav tako lahko rezu ltan te napetosti po debelin i »h« združi­ mo v sile in m om ente, k i delu je jo v središčni ploskvi. S tan je lup ine to rej poznam o, če poznam o stan je v v sak i točk i središčne ploskve. Lupino razdelim o na elem ente, om ejene z dve­ m a tv o rn icam a in obem a podporn im a m em brana­ ma. D olžina e lem en ta v sm eri tv o rn ice (smer x) je enaka razp e tim lupine, dolžino v sm eri y pa izbe­ rem o tako, da lahko elem entu prip išem o ravno središčno p loskev in konstantno debelino. S tan je vsakega e lem en ta je določeno z zunan jo obtežbo e lem enta in z robn im i pogoji. N a robovih ob tv o r- n icah si m orajo b iti v ravno tež ju n o tra n je statične količine stiskajočih se elem entov in n a robu delu­ joča zu n an ja obtežba, oh ran jena pa m ora b iti tu d i k o n tin u ite ta konstrukcije . Robni pogoji ob obeh m em branah so opisani v točki 3. Z unanjo obtežbo in vse količine s tan ja razv i­ jem o vzdolž tvo rn ic (smer x) v F ourie rjevo vrsto , k a te re koefic ien ti so funkcije sp rem en ljivke y. R azvrstitev izberem o tako, da v sak člen v rste za­ dovolju je ro b n e pogoje ob obeh podporn ih m em ­ branah . K er so členi Fourier j eve v rs te m ed seboj ortogonalnii, p rip ad a isto im enskem u členu v rs te obtežbe le is to im enski del v rs te s ta n ja in k er v e lja načelo superpozicije, lahko vsak člen v rs te obtežbe obravnavam o ko t sam ostojno delno obtežbo, delna stan ja pa za vso obtežbo superponiram o. F o u rie r j ev i koeficienti razv rs titv e stan ja m o­ ra jo b iti določeni tako, da u streza vsako delno stan je vsem robn im pogojem ob tv o m icah . K er so koeficienti od sp rem enljivke x neodvisni, jih p ro ­ učujem o sam o v rav n in i yz (v ra v n in i profila) in preidem o s tem iz prostorskega n a rav n in sk i p ro ­ blem . O glejm o si n a jp re j sistem d iferencialn ih enačb in raču n F ourie rjev ih koeficientov za posa­ m ezen e lem ent lupine. b) Sistem parcialnih diferencialnih enačb Izrežim o neobrem enjen raven e lem ent lupine k onstan tne debeline, ležeč med dvem a tvornicam a in dvem a profilom a. S lika 3 p rik azu je vse nanj delujoče sile in mom ente. sl i ka 3 Pom ike točke središčne rav n in e v sm ereh x, y in z označim o s črkam i u, v in w. S trižno defor­ m acijo v ra v n in i x y označimo z yxy. Zasuk tangente središčne p loskve okrog osi y označim o s qpx, zasuk tan g en te sred iščne ploskve okrog x osi pa s \ — v ̂sn k*sn • ^sn,o ' sn E) • A -! • Bsn . . 21 /xyo E h . . . 2 0 . . . 23 k je r pom enijo Psn prenosno m atriko , E enotno m a­ trik o če trtega reda, B sn pa vek to r p rirastkov zarad i zunan je obtežbe. P reostane nam še rešitev za ničelni člen n a ­ stav k a (17). Iz enačbe (2.3) sledi = U'o . . . 22 / ) / 2 (1 + v) U0 = 1 h E y ^NXy0/ l o o In teg riran je enačbe (22) ob upoštevan ju enačbe (23) nam da 2 (1 + v) Uo N xyo y t U 0,0 ■ • • ^4 E h k je r pom eni u 0,0 pom ik u 0 na m estu y = 0. Enačbi (21) analogno enačbo za n iče ln i člen lahko napišem o v eksp lic itn i obliki ( (1 + v)2 , U o ,o T nXy + h E >. N Xy0i0 , v y n xy / D rugi sum and podaja vp liv zu n an je obtežbe, n xy pom eni p r i tem konstan tn i p rira s te k strižne sile na enoto sp rem enljivke y. e) Lupina kot celota Združene enačbe (6) in (17) opisujejo celotno stan je lupine. Od neodvisne sp rem enljivke x so od­ visne samo trigonom etrične funkcije , k i jih lahko neposredno izračunam o. K oeficienti Fourierjeve razv rstitve pa so odvisni le od sp rem enljivke y. K oeficienti so zvezne funkcije le na ravninskem , enakom erno debelem in v y sm eri zvezno obteže­ nem odseku lupine, na vsakem lom u lup ine pa se skokom a m enjajo . P ri tem se m ed seboj povezujejo količine upogibnega in m em branskega dela stan ja z naslednjo transform acijo : VD = vl • cos a + w L • sin a wp = w L • cos a — vl • sin a Nyp = N yL • cos a + QyL • sin a QyD = QyL ■ cos a — NyL • sin a Kot a p red s tav lja lom ni k o t m ed dvem a ele­ m entom a lupine, indeksa L in D pa označujeta levo in desno s tra n prereza. K oeficiente F ourierjeve ra z v rs titv e m oramo določiti tako, da zadovoljuje vsako delno stan je vsem geom etričnim robnim pogojem in p ri tem zajam e vso istoim ensko delno obtežbo. Račun po­ teka za vsako delno stan je posebej po vsem p ro ­ filu in je podobno raču n an ju rav n in sk eg a okvirja z elastično podloženim i gredam i. R ačunan je izva­ jam o po kom binaciji deform acijskega postopka s postopkom prenosnih m atrik . Postopek je podan v lite ra tu r i (4) in ga tukaj ne ponavljam o. V ektor stan ja , ki ga p renašam o po profilu p redstav lja kom binacijo v ek to rjev Zpn in Zsn. P renosna m atrik a P n je kom binacija prenosnih m atrik za upogibni in m em bransk i del stanja. M atrika H služi le za p reg rupacijo kom ponent tako, da so posam ezne količine s tan ja razporejene v nasledn jem v rstn em redu : Zn (Un, Vn, Wn, Cpyn, K xyn, N yn, Qyn, M yn)T . . . 29 O m eniti m oram o še, da om ogočajo robni po­ goji lupini, k i je podprta samo z obem a robnim a m em branam a, neom ejen pom ik v sm eri x. Taka, v sm eri x nep o d p rta lup ina ne m ore p ren aša ti obtež­ be, k a tere rezu ltan ta vsebuje tu d i kom ponento v sm eri x. Ce in teg riram o enačbo (17,6) na in tervalu — a < X < + a, vidimo, da je re z u lta n ta vse v x sm eri delu joče obtežbe zb rana v konstan tnem čle­ nu n astavka za N xy. P ri lup inah , p r i k a te rih nim a obtežba ob nobeni tvo rn ic i kom ponente rezu ltan te v sm eri x, lahko ko n stan tn i del n astavka (17) izpu­ stimo. Ce pa obtežba lu p in e tem u pogoju ne ustreza, m ora b iti lupina vsaj n a enem m estu p odprta p ro ­ ti pom ikom v sm eri x. P odpora je lahko zvezna ob poljubn i tvornici ali pa točkovna, k ar si bomo ogledali v naslednji točki. Po dosedaj navedenem postopku lahko torej izračunam o stan je po ljubno obrem enjene p rizm a­ tične lupine, ki je na p ro filih x = ± a p rik ljučena na togo m em brano, ob tv o m icah pa im a po ljubne robne pogoje. Seveda se p ri raču n u zadovoljim o le z om eje­ nim številom členov v rste . Za različne obtežbe v rs ta različno konverg ira , zvezna obtežba je v tem pogledu mnogo ugodnejša od točkovne. D osedanji račun i so pokazali, da dobim o tu d i v n a jneugod­ nejših p rim erih rea ln ih konstrukcij zadovoljive rezu lta te z upoštevanjem največ 30 členov vrste. f) Točkovne podpore in razpore Med možnim i robn im i pogoji smo om enili tud i točkovne podpore in razpore. Sile teh podpor in razpor izračunam o po siln i m etod i in jih nato upo ­ števam o p ri računu lup ine ko t zunanjo obtežbo. Pom ike pod enotno podporno silo izračunam o po dosedaj navedenem postopku za prizm atično lu ­ pino. P ri tem nam koris ti dejstvo, da p red stav lja jo pom iki že če trti in teg ra l obtežbe in, k er vsaka in ­ teg rac ija funkcijo izglaju je, so deform acije že p ri m ajhnem številu upoštevan ih členov zelo točne, tud i tak ra t, ko kaže po tek n o tra n je sile še občutna n ihan ja . S pom iki zarad i eno tn ih podpornih sil in po­ m iki zarad i zunan je obtežbe izračunam o podporne sile pod pogojem, da so deform acije v podporni točki ozirom a raz like deform acij dveh razp rtih točk sorazm erne podaj nosti podpore ozirom a razpore. Za račun pom ikov za rad i enotn ih podpornih sil m ora b iti tu d i osnovni sistem lup ine brez toč­ kovnih podpor stab ilen . K ot smo om enili v točki 5 e) lahko nastop i p rim er, da lup ina v sm eri x ni s tab ilna. V tem p rim eru štejem o eno izm ed točkov­ n ih podpor s kom ponento v sm eri x k osnovnem u sistem u. Sila v te j podpori je statično določena, n jen a kom ponenta v sm eri x je enaka rezu ltan ti vse obtežbe lup ine v sm eri x. Obe ostali kom po­ n e n ti te odporne sile pa p red s tav lja dodatne m ot­ nje, ki jih m oram o u p o štev a ti p ri računu ostalih podpor. 6. OPIS PROGRAM A P rogram je n ap isan v jez iku FORTRAN IV za raču n a ln ik CDC 3300 z 32 K 24-bitn ih besed h itrega spom ina. Za pom njen je vm esn ih rezu lta tov u p o rab ­ lja m agnetne diske. P rip rav a in sestava vhodn ih podatkov je zelo enostavna. Za lupino so p o treb n i podatk i geome­ tr i je profila, razpetina, po d a tk i o m ateria lih , k i lu ­ pino sestav lja jo te r štev ilo členov vrste, k i naj se upoštevajo p r i računu . Točkovne opore in razpore so podane z v e k to r­ jem sm eri delovanja , konstanto podajnosti te r točkam i prijem ališč n a lupini. O btežba lup ine je lahko poljubna: točkovne sile ali zvezna obtežba n a po ljubnem področju v po ljubn i sm eri. N eposredno je mogoče raču n a ti vp liv tem p era tu rn ih sprem em b, posredno pa tud i vp liv p red n ap en jan ja , če podam o kot obtežbo sk rčke lupine ob tvorn icah . S program om je mogoče raču n a ti tu d i vp livne ploskve za razne količine stan ja na po ljubnem m e­ stu lupine. 7. RA ČU N SK I PRIM ER P rogram omogoča raču n an je različn ih kon­ strukc ijsk ih elem entov v gradbeništvu, s tro jn iš tv u in d rug ih ve jah tehn ike . Poleg p rizm atičn ih lup in omogoča tud i raču n an je sodelujoče širine plošče pri reb ra s tih nosilcih, p r i čem er upošteva tu d i sp re ­ m enljivo debelino plošče in reber, raču n an je cevi, sten in plošč pod točkovnim i silam i itd. Z enim ra ­ čunskim prim erom je težko zajeti vse m ožnosti, zato im a p rikazan p rim e r samo nam en vzb u d iti v opera tiv i zan im anje za točnejši račun lup inastih elem entov. B ra lcu pa prepuščam o presojo o mož­ nosti upo rab e p rogram a p ri n jegovem lastnem p ro­ blem u. S lika 4 p rik azu je p rim er m ostne konstrukcije kasetnega tip a s sprem enljivo debelino sten. Na prečnem p re rezu vidim o desno d e jan sk i izgled m o­ stu, levo pa poenostav ljen i računsk i prerez. Vzdolž­ n i p re rez i kažejo več tipov konstrukcij, vsi tip i im ajo isti p rečn i profil, le vzdolžni robn i pogoji so različni. S istem I je prostoležeč, brez p rečn ih reber v polju. Sistem II im a na sredini razpe tine nam ešče­ no prečno rebro . Prečno rebro smo sim u lira li s š ti­ rim i togim i razpo ram i (diagonale), k i jih vidim o shem atično p rik azan e na prečnem prerezu . Iz re ­ zu lta tov je razv iden vpliv p rečnega re b ra na raz- nos obtežbe. P ri d anašn ji tehnologiji g radn je lahko p r i d rsnem opažu z opustitvijo p rečn ih reber kon­ strukcijo pocenim o. S program om je mogoče zasle­ dovati vp liv p rečn ih reb e r in iz raču n a ti obrem e­ n itev plošče p r i konstrukciji b rez reber. Sistem III p rik azu je n ep rek in jen nosilec p re k tre h polj, sistem IV p a okvirno konstrukcijo . O porne sile si­ stem a IV povzročajo ugodne tlak e in negativne m om ente v sredn jem polju. D iagram i rezu lta tov kažejo po tek neka te rih količin s tan ja p r i obtežbi s točkovno silo 10 Mp na s l ik a 4 most kasetnega prereza upogibni momenti plošče na sredini razpetine poveš zgornjega roba na sredini razpetine vzdolžni prerezi povesi spodnjega roba ( točka a ) s re d in i ro b n e g a re b ra . Iz d ia g ra m o v je raz v id en v p liv ra z lič n ih ro b n ih p o go jev v v zd o lžn i sm eri. P r i s is tem u I j e b il r a č u n a n tu d i p r im e r o b rem e­ n itv e m o stn e p lošče n a s re d in i r a z p e tin e s silo 10 M p, ra z d e lje n o n a p lo sk v i 68 X 68 cm. P rik a z a n je p o te k m o m e n to v v p re č n i sm e ri p lo šče n a s re ­ d in i razp e tin e . POPRAVEK V članku mag. inž. B oruta Doboviška: Račun p ro ­ storskih konstrukcij na elektronskem računalniku, GV št. 1/1971, poprav lja av to r enačbe 8—12, ki se pravilno glasijo: L i t e r a t u r a 1. W. Flügge: »Stresses in Schells«. Springer — Verlag, B erlin /H eidelberg/ New York, 1967. 2. H. Hom berg und W. Ropers: »Fahrbahnplatten m it veränderlicher Dicke«. S pringer — Verlag, Berlin, 1964. 3. R. Z urm ühl: »Matrizen«. S pringer — Verlag, Berlin /G öttingen/ H eidelberg 1958 4. B. Dobovišek: »Račun prostorskih konstrukcij na elektronskem računalniku«. G radbeni vestnik št. 1, le tn ik 20 — 1971. ( Uk) _ U N 3N' M + 'Uo l Sk j ” U N i N. l Sz j So Sz' = 3N - 1 • Uk - 3N - 1 4N ■ Uz - SN“1 • U0 Sk — iN . 3N 1 • Uk + («N — iN ■ bN -1 • 4N) • u 2 i N • sN"1 • u 0 + s0 Sk = iN ■ 3N - 1 . Uk + (3N -1)’ - jN . 3N- 1 • u 0 + . . . 9 . . . 10 . . . 11 So . . . 12 U D K 624.04:624.074.7 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A 1971 (20) ST . 5', ST R . 169— 177 B. Dobovišek: RAČUN PRIZM ATIČNIH LUPIN NA ELEKTRONSKEM RAČUNALNIKU Sestavek podaja k ratek opis postopka za statično preiskavo p rizm atičn ih lupin na elektronskem računal­ niku. P ri prizm atičnih lupinah z ustreznim i robnim i pogoji je mogoče s pomočjo F ourierjeve ahalize p re­ vesti prostorski sistem v ravninskega in proučevati s ta ­ nje lupine le na profilu. K er se p ri tem občutno zm anjša število neznank, je postopek p rim eren tu d i za srednje velike računalnike, ki bi bili npr. za metodo končnih elementov prem ajhni. V sestavku je podan tud i k ratek opis program a, sestavljenega po navedenem postopku in računski prim er. U D C 624.04:624.074.7 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A 1971 (20) N R . S, P P . 169—177 B. Dobovišek: ANALYSIS OF PRISM ATIC FOLDED STRUCTURES ON THE COMPUTER The article is a short p resen tation of a m ethod for sta tical analysis of p rism atic folded structures on the com puter. By some kind of folded structures w ith spe­ cial boundary conditions i t is possible to reduce the space problem by the F ourier analysis into a p lane problem , and to study th e stresses and the strains only on the profile. As the consequence the num ber of the unknow ns becomes reduced to such an extend th a t the problem can, be solved an th e m iddle size com puters, w hich are too sm all fo r the final-elem ents-m ethod. The supplied exam ple ilu s tra tes some of the possibili­ ties of the program based on th is method, i Preiskava modelov armiranobetonskih okvirov na programirani vibracijski mizi UDK 624.027.33 m ih a t o m a Ze v i C, d i p l . in Z. 1.0 UVOD Zavod za raz iskavo m ateria la in konstrukcij je v okviru raziskav, k i jih je financiral Zvezni fond za financ iran je znanstv en ih dejavnosti, delno pa tu d i Zavod sam , izdelal obsežno študijo o m odelnih p re iskavah na p ro g ra m ira n i v ibracijsk i mizi, k i jo je v svojih p ro sto rih postav il p red dvem a letom a. K er so d inam ične m odelne preiskave tako p ri nas kot tu d i d rugod v svetu šele v začetni fazi razvoja, je b ila v p rv em delu štud ije obdelana p roblem atika m odelnih m ateria lov za a rm iran i beton. D rugi del š tu d ije , o k a terem poročam o na k ra tk o v tem prispevku , pa je obsegal poskusno dinam ično preiskavo arm iranobetonskih okvirov. N am en te p re iskave je bil, na m odelu konstrukcije , k a te re obnašanje se da enostavno računsko k o n tro ­ lira ti, p rim erja ti ra č u n in eksperim ent. 2.0 M ODELIRANJE KONSTRUKCIJE Kot p rim er enostavne konstrukcije je bil iz­ b ra n sistem dveh polnovpetih arm iranobetonskih okvirov v išine 4,50 m in razpetine 5,00 m, k i je bil d im enzioniran za p revzem štirih vertika lno d e lu ­ jočih k o n cen triran ih sil po 5000 kp te r p ripadajoče horizontalne po tresne sile. K er naj bi zam išljena p ro to tipna k o n stru k c ija sta la na srednje dobrih tleh v področju IX. p o tresn e stopnje po MCS lestvici, je po ve ljavn ih p red p is ih izračunana po tresna sila znašala: S = K c • T) ■ ß ■ Q = 3970 kp, če je K c = 0,10, V = 1,00, ß = 1,50 in Q = 26 450 kp Zam išljena p ro to tip n a konstrukcija naj b i b ila iz betona MB 300, a rm ira n a z gladko a rm atu ro iz jek la ČO.200. S pom očjo porušne m etode — ob upoštevan ju fa k to rja v a rnosti v = 1,33 z ozirom na m ejo lezenja a rm a tu re — izračunani p rocen ti a rm atu re so b ili v posam eznih prerezih k o n stru k ­ cije nasledn ji: v s te b ru spodaj u = ju' — 0,60 °/o, v s teb ru zgoraj fj, = /u' — 0,87 °/o, v prečki nad pod­ poro = 0,35 °/o te r v p rečk i v polju ,u = 0,98 °/o. V sk ladu s kapacite to naprave in z razpolož­ ljiv im i m a te ria li so b ili m odeli okvirov izdelani v m erilu 1 : 3 (Ki = 3). K ot sledi iz zakonov m o­ delne podobnosti p r i d inam ičnih p reiskavah (glej članek: Boštjančič, P ogoji m odelne podobnosti p ri d inam ičnih ob rem enitvah , G radbeni v estn ik št. 10/1968), so pogoji za m odeliran je m ateria la m o­ dela p ri izb ran i popolni m odelni podobnosti n a ­ slednji: 1 . o-e d iag ram a za m ateria l konstrukcije in m odela m o ra ta b iti v sm eri nan ašan ja specifičnih deform acij en ak a (Ke = 3). Ko sledi iz zakonov mo- b iti enak m erilu dolžin (Ko = Ki = 3). 2. M ate ria la m ora ta im eti enako Poissonovo število (K,, = 1). 3. M ateria la m ora ta im eti enak logaritm ični dekrem ent d u šen ja (K. Od študentov ekonom ske sred ­ n je šole se je v pod je tju zaposlilo 13, od ka te rih jih je ostalo v delovnem razm erju še 8 ali 61,5 %>. Od š tu ­ dentk adm in istra tivne šole jih je od 11 štipendistk ostalo v delovnem razm erju še 8 ali 72,8 °/o. Največ uspeha smo imeli p ri š tip en d iran ju naših delovodij. V le tih 1960—1970 je končalo gradbeno de- lovodsko šolo 67 delovodij, od ka terih je v podjetju še zaposlenih 62 ali 92,5 °/o. Iz teh podatkov je razvidno, da je največ ji riziko pri š tipend iran ju n a fakultetah , zato se bom o skušali v bodoče bolj zavarovati pri izbiri kandidatov. P red ­ vsem pa bomo povečali kontakte m ed štipendisti in podjetjem , na delovnih m estih pa se tru d iti za tes­ nejše sodelovanje med starejšim i in m lajšim i kadri.« GLASILO »KONSTRUKTORJA« katerega izdaja delovni kolektiv SGP KONSTRUK­ TOR — MARIBOR, stopa v deseto leto rednega izha­ jan ja. Iz skrom nega začetka prve številke v juniju 1962 je nastala skoraj revija, z barvno sliko z g rad ­ bišč n a naslovni in zadnji strani, vm es pa 30 stran i člankov, fotografij, inform acij, grafikonov, reportaž, strokovnih in drug ih sestavkov. P rav vsak član kolek­ tiva dobi p rek glasila redno vpogled v vse, k ar se po­ m em bnejšega dogaja v pod je tju al povezavi z njim. P a ne samo člani kolektiva, tudi drugi, ki glasilo p re­ jem ajo, ga z zanim anjem prečitajo. G radbeni vestnik je v povzetku objavil p renekatero zanim ivost in jo posredoval članom . Zato res upravičeno čestitam o vsem sodelavcem GLASILA KONSTRUKTORJA k vzorni kvaliteti vsebine in oblike in želimo, da bo to glasilo v prihodnjih desetih letih doseglo še večje uspehe. RATIONELLE BAU WIEN Kot p re jšn ja leta tako tudi letos sodeluje SGP K onstruktor v m ednarodni delitvi dela n a avstrijskem tržišču. S svojim i specializiranim i skupinam i sodeluje kot kooperant p ri izvajan ju različnih gradbenih objek­ tov. Zahvalju joč ugledu iz p re jšn jih le t se podjetje ne m ore odzvati vsem vabilom avstrijsk ih firm . To leto sodeluje p ri g radnji naj večjega objekta v A vstriji n a h idrocentrali O ttensheim , 4 mostov, k a ­ kor tudi n a industrijsk ih objektih v L inzu, na Dunaju, v Lenzingu, K undlu in Beljaku. KAKO DELAMO PRI KONKSTRUKTOR BAU? Iz ju n ijsk e številke GLASILO KONSTRUKTORJA povzemamo nasledn je zanim ive ugotovitve te r in fo r­ macije iz člankov pod gornjim naslovom. Pot in sm er razvoja, ki smo jo v le tu 1968 skupno začrtali našem u gradbenem u podjetju v ZRN, je p ra ­ vilna. R ast n a novo ustanovljenega p o d je tja m ora biti organska v m ejah zm ogljivosti, n ik ak o r pa ne sko­ kovita. Po tej po ti teče razvoj m ladega pod je tja na tu jih tleh. V sakom ur m ora biti jasno, da so pogoji za rast in razvoj v tu jin i mnogo težji kot na domači njivi. V času od sredine leta 1968 do danes je podjetje doseglo lepe uspehe. D osedanji investito rji priznavajo, da je naše delo kvalitetno in da v red u izpolnjujem o pogodbene obveznosti. To je prvi in osnovni pogoj za ustvaritev dobrih referenc. V trile tn em poslovanju je K onstruk to r Bau izvedel naslednja g radbena dela: V Bad G odesbergu šest stanovan jsk ih objektov, tj. skupno 650 m odernih luksuznih stanovanj. Poleg teh stanovanj sm o zgradili dve podzem ni garaži z 280 p a r­ kirnim i m esti. V P erlachu v p redm estju M iinchna je podjetje v letu 1969 zgradilo dve stolpnici s 184 stanovanji. V ap rilu 1970 smo pričeli z g radn jo stanovanjskih objektov v o lim pijski vasi. O lim pijska vas je malo mesto za 15.000 prebivalcev. N aselja tvo rijo 13-nad- stropni in 5 -nadstropni objekti. K onstruk to r Bau gradi dva 13-nadstropna te r š tiri petnajs tnadstropne objekte. V teh ob jek tih je skupno 241 stanovanj. Dodatno smo še prevzeli podzem eljske garaže s 125 park irn im i prostori. B ilanca stva ritev podjetja K onstruk to r Bau v treh letih je : 1075 stanovanj, 405 garažn.h prostorov v podzem eljskih garažah. O snovna vrednost gradbene oprem e je narasla na 2,000.000 DM. Ta oprem a je do danes odplačana 96 °/o. G lavno gradbeno oprem o tvorijo : dva sto lpna žerjava A 35, tr ije sto lpni žerjavi A 45, en stolpni žerjav A 65, dve betonsk i m ešalni naprav i 600/900 1, dve stanovan jsk i barak i z inventarjem , san ita rn i voz, šest b iva ln ih vozov po šest ležišč, p isarn iška baraka s skladiščem , opaži hiinnebeck v vrednosti 600.000 DM, kom presor, ogrevalni parn i kotel, lahka oprema (to so v ib rato rji, v rtaln i in brusilni stro ji idr.), ročna električna kladiva, c irku larke itd. S to opremo m oram o letno u stva riti 6 do 7 m ili­ jonov DM realizacije. Do danes smo gradili v g lavnem velike objekte. A naliza gradbenega trg a v ZR Nem čiji nam kaže, da se bo lje zasluži p ri m anjših objektih . Seveda pa je za te g rad n je potrebna večkratna in h itre jša selitev. P rogram in naloga vodstva podjetja je, da v le tih 1971 in 1972 u stva rja letno realizacijo 6 do 7 milijonov DM. Za to realizacijo je potrebno skupno 120 delavcev, in to 90 kvalificiranih in 30 polkvalificiranih. Za ope­ ra tivno vodstvo potrebujem o: 1. gradbenega inženirja, 4 g radbene tehnike, 5 do 7 delovodij in 2 nabavna referen ta . A naliza gradbenega tržišča v ZRN za bodoči čas kaže, da se bodo investicije v bodočih dveh le tih zm anjšale. P ričakovati je, da se bodo v Miinchnu sam em v letošnjem letu sprostile p recejšn je gradbene kapaci­ tete. Zato bo nastala — k a r se že močno občuti — zelo ostra konkurenca. Zavedati se moramo, da bomo tej konkurenci kos le, če bomo visoko produktivni in če bo celotni naš kader kvalite ten te r zelo discipliniran. SIMPOZIJ O ZDRAVSTVENEM VARSTVU V GRADBENIŠTVU Dne 18. in 19. 6. 1971 je b il v V elenju strokovni sestanek sekcije za m edicino dela slovenskega zd rav­ niškega društva. R eferati so bili zelo zanim ivi, diskusija pa je poka­ zala, da je zdravstveno varstvo v gradbeništvu nespor­ no zelo problem atično, k er rezu ltira ta problem atika iz specifičnih pogojev dela in živ ljenja gradbenih d e ­ lavcev. Zal pa je treb a pripom niti, da se je odzvalo k ljub 120 povabilom predstavnikov gradbenih podjetij le nekaj gostov, k a r je v p recejšn ji m eri obsoditi, ker dobrega zdravstvenega varstv a ni mogoče nuditi g rad ­ benim delavcem brez naj ožjega sodelovanja obratn ih zdravnikov s tistim vodilnim osebjem gradbenih pod­ je tij, na katerih leži skrb za delovnega človeka. GRADIMO NOVO MARIBORSKO KOPALIŠČE PRISTAN Takole pišejo o tem iz K onstruk torja: »Z gradnjo kopališča smo začeli 14. aprila. Pogod­ bo smo sklenili za prvo fazo izgradnje, to je za g rad ­ njo higiensko-sanitarnega dela kopališča skupaj z zim ­ skim bazenom, s sam opostrežno restavracijo in d rug i­ mi prostori v vrednosti ca. 12 m ilijonov din. Rok za dovršitev h ig iensko-sanitarnega dela ob­ je k ta je 29. novem ber 1971, pod pogojem, da bi p ravo­ časno sklenili pogodbo za instalacijska dela. Ta rok je 5. m aj 1971, do danes pa še ta dela niso oddana. Težava, ki nas sp rem lja v mesecu m aju, je po­ m an jk an je rebrastega betonskega železa te r cem enta, k a r nam dnevno zm anjšu je h itro st dela. Takšno stan je resno ogroža rok dovršitve objekta.-« PRIČETEK GRADNJE STANOVANJSKO-POSLOVNEGA BLOKA P ri vhodu v bolnišnico v M ariboru je SGP K on­ s tru k to r v ju n iju pričelo z g radn jo drugega objekta. O bjekt bo vzporedno z L jub ljansko ulico in bo delno 8-, delno pa 6-nadstropen. Severozahodni tr a k t ob jek ta bo 8-nadstropen in bodo v n jem samo poslovni prostori, v jugovzhodnem 6-nadstropnem trak tu pa bodo: v p ritlič ju lokali, v osta lih šestih nadstrop jih pa stanovanja. V pritlič ju ob jek ta je predvideno skupno šest lokalov, v nadstrop jih pa 90 stanovanj, od k a te ­ r ih bo 48 dvosobnih, 24 enosobnih, 13 trisobnih in 5 garson jer na terasi. P ri tem bloku se bodo tu d i srečevali s težavam i g rad n je z om ejenim m anipulacijsk im prostorom na razm erom a prom etnem delu m esta. Na ob jektu bodo uporab ljali dve tehnologiji g radnje, in sicer bo po­ slovni ob jek t grajen kot skeletna zgradba, stanovan j­ ski del pa v tehnologiji litega betona z uporabo hiinne- beck velikostenskih opažev in miz, enako kot je g ra ­ jen blok ob L jubljanski ulici 1—3a, p ri katerem so si n ab ra li že precej izkušenj. O bjek t bo predvidom a dograjen do konca prihod­ n jega leta. GRADNJA BETONARNE V IZOLI Po dolgi in težavni poti je končno SGP »Stavbe­ nik« K oper pričel graditi novo centralno betonarno v in d u strijsk i coni v Izoli. B etonarna je zasnovana kot stabilni objekt, ki bo oskrbovala vso obalo z betonsko mešanico in ustreza osnovnim zahtevam : a) kapaciteta betonarne je 35 m3 vgrajenega beto­ na na uro, b) avtom atizacija proizvodnje, c) m ožnost hitrega m en jan ja kvalitete oz. v rs te b e ­ tona z uporabo elektronskega uprav ljan ja , č) avtom atska reg istracija in izdaja knjigovodske dokum entacije, d) m ožnost uporabe cem enta v vrečah, e) možnost uporabe treh dodatkov z avtom atsko dozacijo, f) deponiranje agregatov in cem enta za večdnevno neprek in jeno proizvodnjo. Poleg teh zahtev bo v betonarn i tud i omogočena labo ra to rijska kontrola sveže betonske m ešanice in tu d i kontro la vgrajenega betona. B etonarna je tipa W AIM ER-TT 35 B z avtom atiko in 10 program i te r možnostjo ročne m anipulacije. Cem entni silosi: ITAS — 2 X 200 ton, 1 X 50 ton, ITAS — naprava za prečrpavan je cem enta iz vreč v silos. Voda: iz vodovoda p rek hidroforske postaje, de­ lovni tlak 4,5—6 atm. E lek trika: iz lastne TP — instalirana moč 80 kW. Gramoz: silos za 5 frakcij s koristno vsebino ok. 1800 m 3. Potrebno osebje: v eni izmeni 2 delavca. Stroški gradnje: skupno ok. 4,000.000 din. PROJEKTIVNI BIRO V SLUŽBI DEJAVNOSTI GIP »GRADIS« Delo projektivnega b iro ja se odvija v tesni pove­ zavi z drugim i službami cen trale in operativnim i nalo­ gam i. P ri vsakem delu, p ri vsakem pro jek tu vedno poskušam o najti takšne rešitve tehničnih problem ov, k i naj bolj ustrezajo možnostim naše operative in raz ­ položljive mehanizacije. V tem smislu naš biro n i sa­ mo ena izmed enot podjetja, tem več tudi posebna služ­ ba, k i skrbi za razvoj in napredek lastne tehnologije. Biro je razvil že v rsto sistem skih rešitev za razne objekte, k a r pomeni, da naši p ro jek tan ti že p ri osnut­ kih upoštevajo G radisovo tehnologijo, organizacijo in mehanizacijo, k a r potem investitorja, ki je naročil načrte, tud i napoti h konkretn i odločitvi, da objekt prepusti v izgradnjo tej ali oni G radisovi enoti. Na ta način je naš p ro jek tivn i biro v zadnjih le tih dosegel že vrsto pom em bnih uspehov, med k a te re spadajo: — skladišča s proizvodnim i objekti s predalčnim i sekundarnim i nosilci razpona 12 m. Do sedaj je po tem sistemu zgrajenih 50.000 m 2 objektov; — skladišča s proizvodnim i objekti z velik im i raz­ poni. Do sedaj je zgrajeno ali v g radn ji 13 objektov skupne k v ad ra tu re 30.000 m 2; — več sanovanjskih objektov po sistem u LIT-6,40. Po tem sistem u se g rad ijo Nove Jarše , otok III v Ce­ lju, poslovni stanovanjsk i objekt v M ariboru itd.; — gradnja stanovanj tipa Š alara in Olmo v K opru; — vrsta novih m ostov; — kompleks CO železnic v L jubljan i, objekti Te- ola, objekti S ladkogorske tovarne, h lad iln ica P reh ran a- Emona te r v rs ta poslovnih, tu rističn ih in drugih ob­ jektov. Naši strokovn jak i pa so sodelovali tu d i p r i p ro­ jek tiran ju objektov p ri nem ški firm i H olzm ann te r pri m ednarodni tehnični pomoči v L ibiji. Sedaj p rip rav ljam o program za n ad a ljn jo izpopol­ nitev in razširitev asortim enta teh objektov. To gre v okviru na novo nastajajoče razvojne dejavnosti v podjetju. Nove rešitv e bodo upoštevale tako sodobno mehanizacijo, nove tran sp o rtn e možnosti in tud i od­ nose med ceno tran sp o rta in ceno dela na gradbišču. V zvezi s stabilizacijo razm išljam o, ali ne bi kazalo vsaj za sistem ske g rad n je ugotoviti lastno ceno in na podlagi te določili p rodajno ceno, ki bi jo držali tudi takrat, ko bi bili zarad i pom anjkan ja gradbenih kapa­ citet objekte možno dražje p rodajati. P repričan sem, da bi si s tem pod je tje pridobilo še dodaten sloves solidarnosti in si zagotovilo delo tud i ta k ra t, ko je kriza, k a jti naše sistem ske rešitve niso d raž je od po­ dobnih dom ačih in tu jih . NOVA TOPLARNA V LJUBLJANI P etnajstega m arca so delavci G radisa zasadili prve lopate, 1. ja n u a r ja 1972 pa m ora b iti top larna že v pol­ nem pogonu. K apacite ta tople vode in pare bo v prvi fazi znašala 100 G -kalorij, v dokončni fazi pa 200 G- kalorij. Kot gorivo bodo začasno upo rab lja li mazut, pozneje pa bodo za pogonsko sredstvo uporab lja li plin. Temu p rim em o bodo u rejene vse druge naprave. Novi ob jek ti top la rne stojijo na 25.000 m 2 tlorisne površine. Na tem prostoru bodo glavni ob jek ti s kot­ larno, skladišče goriva s prečrpovalno postajo, 100 m visok dimnik, industrijsk i t ir te r v rs ta kom unalnih objektov. Delo poteka po strogo predvidenem planu, saj bodo v prečrpovalni posta ji in skladišču goriva že 1. ju lija začeli z m ontažo nap rav in cisterne. T op lam a II bo ogrevala obm očje Bežigrada, Šiške te r del občine Ljubi j ana-C enter. B o g d a n M elihar r a z s t a v e UVODNE BESEDE ING. SERGEJA BUBNOVA, DIREKTORJA GIPOSS-a, OB OTVORITVI RAZSTAVE SKANDINAVSKE STANOVANJSKE GRADNJE V prizadevan ju za izboljšanje razm er n a področju stanovanjske izg radn je pri nas je Poslovno združenje GIPOSS p rip rav ilo razstavo Skandinavska stanovanj­ ska gradnja, z nam enom , da našim občanom in m ero­ dajnim dejavnikom n a področju stanovan jske gradnje prikažem o sistem stanovanjske g rad itve v nekaterih skandinavskih državah. P ri tem smo želeli prikazati ne samo u rban izem in arh itek tu ro stanovanjsk ih ob­ jektov, tem več tu d i ves sistem p rip rav e stanovanjske graditve, vk ljučno z zem ljiško politiko in financira­ njem. Glede na om ejenost p rostora in finančnih sredstev — k ajti G IPO SS p rire ja to razstavo v celoti iz lastnih sredstev — ni bilo mogoče podati celovitejše podobe stanovanjske izgradnje v skandinavsk ih deželah. Ome­ jili smo se le na nekaj fragm entov, v en d a r upamo, da bo tud i to spodbudilo naše občane in m erodajne dejav­ n ike v naših občinah in v naši u p rav i k sprejetju takšn ih rešitev p ri stanovanjski g radnji, zlasti na teh­ ničnem področju, kot jih uporab lja jo v skandinavskih deželah. S tem bi lahko bistveno pocenili našo stano­ vanjsko gradn jo , pa tud i povečali n je n obseg. Na tem m estu bi m orali izraziti novo iskreno hva­ ležnost vsem, k i so nam pom agali p ri realizaciji te razstave, zlasti Borisu V adnjalu — članu IS Slovenije in Borisu M ikošu, dipl. ing. — republiškem u sekre­ ta r ju za urbanizem , ki sta dala pobudo za organizacijo te razstave in nam nudila p ri tem vso možno pomoč, skupščini m esta L jub ljane — predsedniku Mihi Koša­ ku, dipl. ing., k i je omogočil našo povezavo z županom m esta S tockholm a; županu Stockholm a g. Ew aldu Jo- hanessonu, k i nam je omogočil zb iran je m aterialov in podatkov v Stockholm u, kakor tud i njegovim sodelav­ cem g. F o lkeju Lundinu, g. Jungu, g. T orstenu L jund- bergeru, g. T orstenu W estm anu in kom iteju za in for­ m acije p ri občini Stockholm, ki so p ri tem nudili n a j­ bolj učinkovito pomoč, dipl. ing. J. C. Holmu, d irek­ to rju danskega podjetja Jespersen, in dipl. ing. P. Folk- m annu; sodelavcu danskega podjetja M almström, ki sta nam zbra la podatke na Danskem, in ne nazadnje našim a rea liza to rjem a te razstave arh itek tom a Alešu Šarcu, dipl. ing., in B ranku Rebeku, dipl. ing., ki sta vložila v p rip ravo te razstave veliko svojega truda in znanja. In g . Sergej B ubn ov RAZSTAVA SKANDINAVSKE STANOVANJSKE GRADNJE V LJUBLJANI Dne 2. ju n ija letos je b ila v L ju b ljan i v razstavnih prostorih A rkade odprta nadvse zanim iva in spodbud­ na razstava, k i jo je ob prizadevni pomoči naših republiških in m estnih forum ov organiziralo te r ob lastn ih s trošk ih priredilo poslovno združenje GIPOSS. Take specializirane strokovne razstave, ki im ajo po velikih m estih že staro tradicijo , so p ri nas prava redkost in jih velja že iz tega razloga toplo pozdraviti. V p rim eru razstave skandinavske stanovanjske g rad ­ n je pa je pom em bnost te p rired itve za našo ku lturno in tehnično sredino še toliko večja, k e r posega nepo­ sredno v problem atiko stanovanjske graditve, ki po­ sta ja p ri nas iz leta v leto bolj pereča te r »resen družbeni problem «, kot ugotavlja v svojem uvodniku v razstavn i katalog d irek tor G IPO SS-a ing. Sergej Bubnov. R azstava je že takoj v začetku ( tra ja la je do 25. 6. 1971) n a le te la n a lep odmev v naši javnosti. Ob otvo­ ritv i je p red številnim i obiskovalci pojasnil n jen n a ­ men d irek to r G IPO SS-a kot p rired ite lja njegove uvodne besede objavljam o zgoraj), nato pa jo je s pohvalni­ mi besedam i toplo posprem il član Izvršnega sveta S lovenije Boris Vadnjal. D va dni po otvoritvi je b ilo v razstavnih prostorih zelo uspelo predavanje g. T orstena W estm ana, glavnega arh itek ta m esta Stockholm a, ki je p rikazal osnovna načela urbanske in arh itek tonske politike v g lavnem m estu Švedske — tis te dežele, ki je dosegla v družbenem standardu (sta­ novan je je bistveni elem ent tega standarda) doslej naj višjo stopnjo v Evropi. P rired ite lj razstave poslovno združenje GIPOSS je ob p rilik i razstave izdal uspešno urejen razstavni katalog z obširno dokum entacijo . K atalog obsega uvodni članek d irek to rja ing. Bubnova, prikaz raz­ stavnega gradiva in nazadnje »Predlog GIPOSS-a za racionalizacijo in pocenitev stanovanjske gradnje v S loveniji«. K er so vsi ti p rispevk i po svoji vsebini izredno teh tn i in aktualni, naj v naslednjem za našo širšo javnost, zlasti tis to izven L jubljane, ki m orda ni im ela možnosti za ogled razstave, povzemamo glavne m isli in dokum entarne prikaze, predlog GIPOSS-a pa ponovimo v celoti. V svojem uvodniku poudarja ing. Bubnov neovrg­ ljivo dejstvo skoraj popolnega stagn iran ja stanovanj­ ske g rad n je v Sloveniji, k i je padla na doslej (tudi v d ržavnem merilu) najn ižjo raven, hk ra ti pa cene kvadra tnem u m etru stanovan jske površine astronom ­ sko raste jo te r postajajo za navadnega občana že po­ vsem nedosegljive. (O problem atik i teh cen je ing. Bubnov že izčrpno razp rav lja l in cene analiziral v članku »S truk tu ra cene stanovanjskega objekta v le tu 1970«, ki je b il objavljen v G radbenem vestniku št. 3/1970, str. 91—92.) Vzroki takem u stan ju so različni in vsem dobro znani, od nedoslednosti naše zem ljiške politike do prem ajhne racionalnosti naše stanovanjske g rad itve v celotnem gradbenem procesu, zlasti pa še p ri zaključnih delih. K ritika na račun vseh teh po­ m an jk ljivosti je bila vse doslej bolj malo učinkovita in neuspešna. Razstava, ki jo je p rip rav il GIPOSS, je imela po besedah ing. Bubnova nam en, da bi »našim občanom pom agala oblikovati stališča zlasti p ri naslednjih vp rašan jih : — do kakšne m eje je treb a ščititi privatnega la s t­ n ika zemljišča, ki je nam enjeno stanovanjski izgradnji za širok krog lastnikov, — kakšen naj bi bil postopek pri odkupu in eks- p ropriaciji zemljišč in zgradb, k i sta potrebna za re a ­ lizacijo p lanske stanovanjske izgradnje, — kaj je stanovanjski s tandard : m ajhna stano­ v an ja v bogati u rban ističn i in arh itektonski zazidavi, ali večja stanovanja v skrom nejši u rbanistični in a rh i­ tek tonsk i obdelavi, — ali je industria liz irana m ontažna g radn ja s ta ­ novanj tipsk ih objektov (z vidnim i instalacijam i in ponekod vidnim i regam i n a stropu) ustrezna, če je b istveno cenejša in tako omogoča nakup večjih sta ­ novanj.« Ni slučaj, da je razstava vse te problem e skušala v p rim erja ln i obliki p rikazati p rav na dosežkih stano­ van jske izgradnje v skandinavsk ih deželah: Švedski, F insk i in Danski. Saj so p ra v te države spričo svoje sm otrne in dosledne po litike glede pridobivanja g rad ­ ben ih zemljišč, u rbanističn ih , gradbenih in finančnih rešitev dosegle svoj izredno visoki stanovanjski s ta n ­ dard . In tudi to — cena stanovanjem je v skandinav­ sk ih deželah nižja kot p ri nas! Iz bogatega kom parativnega gradiva, ki ga je raz ­ stava prikazala v slikah in številkah, naj povzamemo nekaj osnovnih te r zelo zgovornih podatkov: Šv e d s k a O snovni podatki — površina 450.000 km 5 — prebivalcev ca. 8 m ilijonov — gostota naseljenosti 18 preb ./km 2 v m estih 170 preb./km 2 — poprečni dohodek na prebivalca ca. 3.100 US $ — letno zgrajenih stanovanj ca. 100.000 od tega 70 % blokovne gradnje — poprečna mesečna po trošnja: h ran a 30 % obleka 10 °/o stanovanje 15—20 % pohištvo, oprema, avto 15—18% potovanje, drobna po trošn ja 5—10 % p rih ranek 15 % V rsta stanovanjske zazidave — stanovanja v blokih 89 % — enodružinske hiše 11 % Izvajalci skupinske gradnje — zasebniki 47 % — organizacije 40% — solastniki 13 % Lastništvo stanovanj — zasebniki 75% — organizacije 15 % — solastniki 10 % K ot enega izmed tip ičnih prim erov organizirane stanovan jske izgradnje na Švedskem je razstava p r i­ kazala množično najem no stanovanjsko naselje »Orm inge«, ki leži približno 12 km vzhodno od S tock­ holm a in je z glavnim m estom povezano z avtocesto, do konca desetletja pa je predvidena podzem eljska že­ leznica. N aselje obsega površino ca. 67 ha, število s ta ­ novanj znaša 2.700 z zagotovljenim i park irn im i p ro ­ stori. H itrost gradnje je 2,4 stanovanj na dan v času od le ta 1966 do 1971. F inanciranje: — 90 % stanovanjske g radn je financira d ržava s posojili, z dobo odplačevanja 30 let in 2—6°/j obrestm i, — 10°/o plačujejo najem niki. R azstava je tud i zelo nazorno pokazala, kako je v Stockholm u u rejena zem ljiška politika: — sm otrna zem ljiška politika v glavnem m estu se je začela že leta 1919, ko je b ila ustanovljena uprava stavb. M estna občina je p ričela načrtno kupovati zem ­ ljišča za stanovanjsko zazidavo, tako da im a danes v ta nam en v svoji lasti 50.000 ha zemljišč, k a r zadošča za 20 le t načrtne stanovanjske izgradnje; — leta 1958 je bil izdelan regionalni p rostorski n a ­ č r t z upoštevanjem vseh urbanističnih fak torjev . Ta n ač rt je osnova za program stanovanjske g radn je v vseh m estnih občinah; — m estna občina kot la s tn ik gradbenega zem lji­ šča ne prodaja, am pak ga oprem i z vsemi potrebnim i in frastru k tu rn im i elem enti in nato oddaja uporabniku v najem . N ajem nina se po zakonu regulira vsak ih 10 let. Tehnologija gradnje: M ontažni sistem »Skarne 66«, za katerega so zna­ čilni : — fleksibilni tlorisi stanovanj — nosilni elem enti za zunanje stene in steb ri — instalacije so združene v eni steni — no tran je stene so iz lahk ih elem entov — strop: beton z v idnim i regam i + oplesk — tla: ladijsk i pod ali um etna m asa — v san ita rijah in ku h in ji plastični oplesk — ogrevanje: cen tra lna kotlovnica Še podatek o stroških: —sedanja gradbena cena za m- stanovan ja je ca. 645 škr (1850 din); — letna najem nina ca. 76 škr/m - stanovan ja (220 dinarjev), v najem nini je všteto: elek trika , ogrevanje, topla voda, vzdrževanje zgradbe, odvoz sm eti in u re ­ jan je okolice. Družine z nizkimi osebnimi dohodki p re­ jem ajo pomoč od občine, če najem nina presega 22 °/o mesečnega dohodka. DANSKA Osnovni podatki: — prebivalcev ca. 5 milijonov, — poprečna gostota naseljenosti 110 preb ./km 2 — poprečni dohodek na prebivalca ca. 2200 $ — letno zgrajenih stanovanj ca. 45.000, od tega 50 odstotkov blokovne gradnje in 60 % m ontažne g radn je — območje glavnega m esta K obenhavna im a 1,4 m ilijona prebivalcev in letno zgrajenih stanovanj ca. 13.000, od tega 70% blokovne gradnje. S tanovanjska izg radn ja v D anski je p rikazana na vzorčnem prim eru stanovanjskega naselja »G rantof- ten«, ki leži v m estecu Ballerup-M alov s 35.000 p reb i­ valci. Površina naselja znaša ca. 45 ha, število stano­ vanj je 1300, bločnih stanovanj je 840 in stanovanj v vrstn ih h išah 460. Vsako stanovanje im a svoj park irn i prostor, vsaka v rstn a h iša dva. N aselje je zgrajeno v montažnem sistemu »Jesper- sen«. Notranja obdelava: — stene: beton + tapete, v san ita rijah in kuh in ji plastični oplesk — strop: beton z vidnim i regam i + oplesk — tla : ladijsk i pod — inštalacije: vidne ali v m ontažnih stenskih ele­ m entih — ogrevanje: cen tralna kotlovnica. Tipi stanovanj — enosobna 15 % — dvosobna 19 % — trisobna 41 % — štirisobna 19 % — petsobna 6% Financiranje: — 94 °/o posojila, — 6 % vplaču je jo najem niki. Občina je vseh 15% stanovanj rezerv ira la za d ru ­ žine z nizkim i dohodki. Gradbena cena: — za m 2 stanovan ja ca. 750 D kr (1500 din) Letna najemnina: ca. 110 D kr (220 din) za m 2 stanovanja. V najem je všteto: ogrevanje, topla voda, e lek trika in vzdrže­ vanje okolice. FINSKA Osnovni podatki: — prebivalcev ca. 5 m ilijonov — poprečni dohodek na prebivalca ca. 1.600$ Sistem stanovanjske ku ltu re na F inskem je bil na razstavi prikazan s podatki o znanem stanovanjskem naselju »Tapiola«. Na površini 270 h a je naseljenih 16.000 prebivalcev z gostoto naseljenosti 65 preb ./ha v idealno u rejenem okolju. S tanovanja so v blokih, v v rstn ih hišah, v te rasasti g radn ji in v individualnih hišah. Tipi stanovanj: — enosobna 1 % — dvosobna 26 % — trisobna 27 % — štirisobna 22 % — petsobna 16 % Skupno število stanovanj je 4650. od tega jih je polovica v v rstn ih hišah. N aselje »Tapiola« je v spo- m inu vseh, ki so ga spoznali, zapustilo tako dobre od­ meve, da je eden izmed obiskovalcev razstave čustve­ no izrazil svoj v tis na nap isn i deski z besedam i: »Ta- piola — ljubezen moja!« R azstava skandinavske stanovanjske g radn je je p rired ite lju služila tud i za p rikaz neka te rih kom para­ tiv n ih podatkov o stan ju , načinu in stroških stano­ van jske izg radn je p ri nas v Sloveniji. P rim erjav a je za nas dovolj negativna in osnovnih podatkov tu ne bi ponavljali, k e r so dovolj dobro znani. Š tejem o pa za um estno, da v celoti ponatisnem o predlog poslovnega združenja GIPOSS za racionalizacijo in pocenitev s ta ­ novanjske g radn je v Sloveniji, ki je podan v naslednjih točkah: 1. V S loveniji b i čim prej vpelja li visoko in d u stria ­ lizirano tehnologijo graditve, s katero bi povečali ob­ seg in pocenili stanovanjsko gradnjo. 2. GIPOSS bi izdelal 10-letni p lan in d u stria liz ira ­ ne g rad n je stanovanj s kapaciteto 1500 stanovanj letno z m ožnostjo povečanja obsega n a 2500 stanovanj letno. 3. GIPOSS bi odkupil licenco in nabavil oprem o za proizvodnjo enega izmed najbolj ustrezn ih sistemov p r i k a z i in ocene KONGRESNA PUBLIKACIJA DRUGEGA KONGRESA MEDNARODNEGA DRUŠTVA ZA MEHANIKO SKALE V prv ih tre h delih kongresne publikacije drugega kongresa M ednarodnega d ruštva za m ehaniko skale je ob jav ljen ih 279 refera tov prak tično z vseh področij teo rije in p rak se m ehanike skale. K ongresna pub lika­ cija nud i izreden pregled današn jega stan ja , n a jv až­ nejših problem ov, kot tud i n ad a ljn jih razvojn ih ten ­ denc n a tem področju. O bjav ljena kongresna publikacija (prvi tr i je deli) obsega celotno tem atiko kongresa in sicer: 1. Osnovne lastnosti skaln ih m as: p rirodne nape­ tosti, heterogenost, anizotropija, diskontinuirnost. 2. D eform abilnost skaln ih m as: m ehanizem in zna­ čaj deform acij, vplivi obrem enitev in časa. 3. M ehanske odpornosti skaln ih m as: na pritisk, upogib in zdrs. P roblem loma. 4. Podzem eljska dela: sekundarno napetostno s ta ­ nje, deform acije, podzem ni pritisk i, m edsebojno učin­ kovan je skalne m ase in podgradnje ozirom a obloge. 5. U ničenje skalne m ase: fizikalno-m ehanski tem e­ lji, v rtan je , m in iran je, d robljenje, obraba. 6. P oboljšanje lastnosti skaln ih m as: in jek tiran je , d ren iran je , s id ran je itd. 7. S tab ilnost brežin v skaln ih m asah: sta ln ih in občasnih. 8. P onašan je skalnih m as pod tem elji objektov, vk ljučno z deform acijam i in seizm ičnim i učinki pri po ln jen ju vodnih akum ulacij. P ri se tav ljan ju kongresne publikacije, kot je ob­ jav ljena v prv ih treh delih, je sodelovalo 485 av to rjev iz 33 držav. Izredno bogati in vsebinsko teh tn i m aterial je ob jav ljen na 2200 straneh velikega fo rm ata s 1800 slikam i in grafičnim i prilogam i. R ezultati obširne d iskusije na kongresu, v kateri je sodelovalo okoli 150 diskutantov, bodo objavljeni v četrtem delu kongresne publikacije h k ra ti z gene­ raln im i poročili in prikazom vseh kongresnih m an i­ festacij. stanovan jske g radn je skupaj z vso pro jek tno doku­ m entacijo , ob ustrezn i k red itn i podpori naših bank. 4. Z ain teresirane občinske skupščine bi pogodbeno zagotovile G IPO SS-u neoprem ljena zem ljišča v takšnem obsegu, da bo na teh zem ljiščih možno zgraditi skupno letno 1500—2500 stanovanj za dobo 10 let. 5. Izvršni svet SRS bi sprožil postopek za revizijo obstoječih predpisov za pridobivanje zem ljišča, tako da bi se lahko ekspropriacija izvršila v najk ra jšem m ožnem času, n a jd lje pa v roku 2 let. 6. GIPOSS bi prevzel p ri tej stanovan jsk i g radn ji kom pleten inženiring, to je p rip ravo zem ljišča, izdela­ vo u rban istične dokum entacije, pro jek tov in izgradnjo stanovanj te r kom unalnih naprav. 7. GIPOSS bi Izvršnem u svetu SRS in občinskim skupščinam predložil natančno kalkulacijo cene tako zgrajen ih stanovanj, ki bi veljala kot fiksna cena sku­ paj z vnaprej določeno drsno lestvico. 8. V prim eru zagotovitve gorn jih pogojev bi G I­ POSS prevzel vso m oralno in m aterialno odgovornost za izgradnjo predvidenega obsega stanovanj po v n a­ prej določeni ceni. Menimo, da je zgoraj podani predlog tolikanj po­ m em ben, da bi ga m orali proučiti vsi odgovorni fo­ rumi. P rof. B. F. Sodelovanje znanstvenikov in strokovnjakov z raz­ n ih širših področij, disciplin in strok, posebno pa gradbeništva, rudarstva , proizvodnje nafte, urbanizm a, geologije, geofizike itd., je na kongresu omogočilo bo­ gato izm enjavo izkušenj in dosežkov, s tem pa plodno m edsebojno obogatitev z novim i spoznanji. Zato bo tud i pokongresna publikacija (četrti del) zelo koristna vsem strokovnjakom , ki se zanim ajo za m ehaniko ska­ le, k e r bo v n je j, kot rečeno, ob jav ljena celotna kon­ gresna razprava, to pa pomeni prispevke vseh tistih, ki v vsakodnevni inženirski in raziskovalni p raksi dajejo nove rešitve in p riha ja jo do novih spoznanj. I. del tiskan na 580 straneh, obsega prvo in drugo tem o kon­ gresa : In trinsic p roperties of rock masses; D eform ability of rock masses: 78 referatov in 455 prilog. II. del tiskan na 638 straneh, obsega peto, šesto, sedmo in osmo tem o kongresa: M echanical resistance of rock masses; U nderground w orks: 122 refera tov in 808 prilog. III. del tiskan n a 638 stran i, obsega peto, šesto, sedmo in osno tem o kongresa: C om m unication; Im provem ent of th e properties of rock masses; S tability of n a tu ra l and excavation slopes: perm a­ nen t and tem porary; B ehavior of rock m asses as s tru c tu ra l foundations: 79 refera tov in 581 prilog. IV. del bo izšel v prvi polovici 1971 in bo obsegal okoli 800 stran i, ilu s triran ih s približno 1700 risbam i in fo togra­ fijam i. Vse kn jige so tiskane v odlični g rafičn i oprem i in n a izredno kvalite tnem p ap irju (papir za um etniški tisk 100 g/m 2), fo rm at 21 X 30 cm in vezane v celo platno. Ves m ateria l je podan v angleškem , francoskem ali nem škem jeziku (po želji avtorjev), z obveznimi rezim eji v vseh treh jezikih. Z arad i lažje uporabe m a­ te ria la so razen rezim ejev tiskane v vseh treh jezikih tud i legende k risbam in fotografijam . v e s t i i z Z G I T P O R O Č I L O O DELU SKUPŠČINE ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE (ZITJ) V BEOGRADU V dneh 18. in 19. ju n ija t. 1. je bila v Beogradu skupščina Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Skupščina je b ila še posebno svečana, k e r se je na n je j p roslav ila 25-letnica obstoja. Od p rijav ljen ih 277 delegatov je oddalo svoje poveriln ice 236, s čim er je b ila dosežena 85 °/o udeležba. Po glavnem uvodnem re fe ra tu predsednika Z IT J tov. D jekiča, dipl. ing., so bile podeljene kolektivnim članom zveze posebne diplome, im enovane »povelja«, k a tero je p re je la tudi Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije. S pre je t je bil tudi predlog cen tra l­ nega odbora o im enovanju častn ih in zaslužnih članov Z ITJ. Od 59 novo p red laganih častn ih članov jih je bilo 11, od 97 novih zaslužnih članov pa p rav tako 11 iz republike Slovenije. Novo im enovani častn i člani Z IT J po p red lagan ju ZGITS so: Čadež V ladim ir, dipl. ing. gradbeništva, P rezelj M arjan, dipl. ing. g radbe­ n ištva in Žnidaršič Branko, dipl. ing. gradbeništva. Ob zaključku zasedanja skupščine prvega dne je bilo v avli Doma Z IT J odkritje spom inske plošče vsem padlim inženirjem in tehnikom v narodnoosvobodilni vojni. Na k rasn i plošči iz pobakrene alum inijeve zliti­ ne so m ed 54 im eni vklesana tud i im ena 4 Slovencev: Cesnik Ivan, H erm anko Jože, Perc M irko-M aks in Ma- te jk a Evgen-Penc. Z odkritjem plošče je bil svečani del skupščine zaključen. Za udeležence skupščine je bil nato »pri­ jem « v k lubskih prostorih IT Srbije, ki so nam eščeni v lepo u rejen ih k le tn ih prostorih novo zgrajenega do­ ma. V nada ljevan ju popoldne je b ila izvolitev delov­ nega predsedstva, volilne in verifikacijske kom isije in podano poročilo o delu Z IT J v obdobju zadnjih 5 let. D rugi dan so bile na dnevnem redu diskusije, izvo­ litev novega odbora cen tralne up rave in sp reje tje zaključkov. Iz poročila o delu cen tralnega in izvršnega odbora Zveze inženirjev in tehn ikov Jugoslav ije v obdobju m ed dvem a skupščinam a — od ju n ija 1967 do ju n ija 1971 — je razvidna vsestranska ak tivnost v razv ijan ju sam oupravnih socialističnih odnosov, v kreativnem delu izobraževanja strokovnih kadrov, v jav n ih raz ­ p ravah in d iskusijah sam oupravnih dogovarjanj in v zvezi s številnim i drugim i problem i. 2 e od vsega za­ četka so se organizacije inženirjev in tehnikov re la ­ tivno sam ostojno razv ijale in so b ile p ri tem prisoten in aktiven fak to r v našem razvoju in v mobilizaciji inženirjev, tehn ikov in drugih strokovnjakov. Naj n a ­ vedemo nekaj najvažnejših akcij v obdobju zadnjih let: izvedba prvega kongresa o vodah Jugoslav ije od 28. do 30. m aja 1969 pod pokroviteljstvom predsednika SFR J tov. Josipa Broza Tita, na katerem je sodelovalo nad 1400 udeležencev. V Beogradu je bil v le tu 1969 dokončno zgrajen Dom inženirjev in tehn ikov Jugo­ Vse kn jige je mogoče naročiti p ri In s titu tu za vo­ doprivredu »Jaroslav Č em i« za ceno 625 din (deli 1 do 4). Ta cena velja za člane M ednarodnega d ru štv a za m ehaniko ta l (individualne in kolektivne). Cena za nečlane znaša 1000 din, p ri dveh ali več izvodih naročila 750 din. P rv e tr i kn jige pub likacije je mogoče dobiti takoj, če trta kn jiga pa bo naročnikom dostav ljena takoj po izidu iz tiska. P r e v e d e l B. F. slavije. Z gradba s skupno površino nad 8000 m 2 ima poslovne prostore za Zvezo inžen irjev in tehn ikov J u ­ goslavije in za strokovne federa lne zveze in strokovna d ruštva. Z izgradnjo dom a so dobili Z IT J in n jen i ko­ lek tivn i člani osnovne pogoje za n ad a ljn ji razvoj. U sta­ novljeno je bilo v tem obdobju tud i samostojno* založ­ niško pod je tje »Tehnika«, ki izdaja rev ijo »Tehnika« in »IT novine«. Poleg navedenega sta se cen tra ln i in izvršni odbor angažira la v razv ijan ju ak tivnosti v n a j­ širšem družbenem p lanu in vzpostavila odgovarjajoče sodelovanje po vseh vprašan jih , ki so bila ak tua lna in koristna za organizacije inžen irjev in tehn ikov in n ji­ hove člane. Na podlagi poročil in refera tov in drugega gradiva, p rip rav ljenega za skupščino, je bila drugi dan živahna razprava. V n je j je bilo vsesplošno ugotovljeno om alo­ važevanje organizacij IT s s tran i družbenoupravnih organov. K ljub tem u, da se je že n eš te to k ra t poskušala to lm ačiti političnem u vodstvu vloga in pom en dela organizacij, to n i rodilo n ikak ih uspehov. Ne poslušajo se strokovni nasveti in predlogi zveze IT, zaradi česar p rih a ja do ekscesov v našem gospodarstvu. Tako m o­ ram o ugotav lja ti, da se še vedno gradijo politične tovarne. V k re iran ju politike niso dovolj upoštevane tehnične znanosti. Zato naj bi bila glavna naloga bo­ dočega cen tralnega odbora, da v in te resu delavskega razreda postav lja veto pro ti strokovno neutem eljenim odločitvah politično-družbenih organov, da se bo boril za družbeno afirm acijo in za sam oupravno socialistično aktivnost. Poleg skrbi za človeka naj bo na prvem m estu prisoten elem ent m atem atične eksak tnosti in sistem tehničnega no rm iran ja v najširšem smislu. K er je kad e r IT na konici delavskega sam ouprav ljan ja , je nujno, da se ta v družbi tud i prim erno afirm ira. Za dosego afirm acije pa je poklicana Z IT J in n jen i člani. V diskusiji je bilo p rikazan ih še mnogo problem ov in sugestij za nada ljn je naloge ZITJ, izm ed k a terih nekaj važnejših navajam o: — skrb za strokovno izobraževanje inžen irjev in tehnikov, skrb za varstvo p ri delu in s tem v zvezi naj bi spadalo v njeno p risto jnost tudi, po laganje strokov­ n ih izpitov; — proučevanje zakonskih osnutkov, d a jan je m iš­ ljenj in predlogov; — sodelovanje in vk ljučevan je p ri izdelavi po­ m em bnejših načrtov in p ri razp rav ljan ju važnejših vprašan j o gradnji; — sodelovanje p ri izdelavi tehn ične regu la tive — v ta nam en je že form irana posebna grupa s trokovn ja­ kov, ki naj izdela konkretne predloge; — organiziran je izm enjave znanstvenostrokovnih izkušenj v nacionalnem , m edrepubliškem in v m edna­ rodnem področju; — sodelovanje z dom ačim i in m ednarodnim i inže­ nirskim i, znanstvenotehničnim i in d rugim i organiza­ cijam i; — Z IT J naj bi bila aktiven družbenopolitični o r­ gan, p ri čem er pa naj tud i člani sami po svoji lin iji sodelujejo s političnim i forum i; — Z IT J naj bi sodelovala z gospodarskim i zborni­ cam i p r i reševan ju strokovne problem itike; — DIT naj im ajo v bodoče več kon tak ta s tiskom, radiom in televizijo za seznanjan je javnosti o inžen ir­ sko tehničn i p roblem atik i; — v prim erih , k ad a r se ugotovi, da se investicija n i obnesla, naj zveza ugotovi, kdo je za to odgovoren; — Z IT J naj vzpostavi kon tak t z vsem i strokovnim i organizacijam i, ki naj pokrene j o skupno akcijo p rek Socialistične zveze delovnih lju d i za opredelitev d e jav ­ nosti m ed strokovnim i in političnim i krogi; — k e r je v Jugoslav iji nad 300.000 inžen irjev in tehnikov, od ka te rih pa jih le malo sodeulje v d ru ­ štvih, je sk rbe ti za vk ljučitev m ladega strokovnega k ad ra in ga p ri tem tud i ak tiv ira ti; — IT se bodo še nada lje sesta ja li b rez ozira na kakršneko li separatistične okoliščine; o r g a n i z a c i j s k e v e s t i IZVRŠNI ODBOR SPREJEL FINANČNO POROČILO ZVEZE IN GRADBENEGA VESTNIKA ZA LETO 1970 Izvršn i odbor Zveze gradbenih inžen irjev in te h n i­ kov Slovenije je pod predsedstvom ing. L juba L evsti­ ka na svoji 6. seji obravnaval in spreje l finančno po­ ročilo Zveze in G radbenega vestn ika za 1970. Skupni prom et je znašal 812.252 dinarjev . Poslovanje je bilo uspešno te r je preseglo postav ljen i proračun. N adzorni odbor, ki je ak tivno sp rem ljal poslovanje in p regledal bilanco za leto 1970, je dal nekaj um est­ n ih pripom b, kako bi se izboljšalo poslovanje. P r i­ pom be so zadevale zlasti likvidnost in neažurnost v do tekan ju članarine. Ta je nam reč 80 %> pobrana za preteklo leto, m edtem ko je akc ija pob iran ja članarine za leto 1971 v teku. G lede p ro računa Zveze in G radbenega vestn ika je izvršni odbor m enil, da ga v sedanjem obdobju ni bilo mogoče sp reje ti, k e r niso dovolj jasn i n ek a te ri zunanji fak to rji, k i vp livajo n a stroške Zveze, zato Zveza po­ slu je na podlagi lanskoletn ih pokazateljev. Ob pregle­ du polletnega poslovanja in po sp re je tju sporazum a o delitv i osebnih dohodkov bo Zveza p rip rav ila do­ končni p roračun, ki ga bo obravnaval glavni odbor Zveze na svoji se ji sep tem bra letos v Celju. Izv ršn i odbor Zveze je n a nekaj se jah izredno zavzeto obravnaval več sprem em b zakonskih p redp i­ sov te r je dal n an je svoje pripom be. Med tem i so bili z lasti tem eljito obravnavan i: sprem em ba in dopolnitev zakona o g radn ji investic ijsk ih objektov, pripom be zakonskega osnutka o tehničn ih inšpekcijah na pod­ roč ju in d u strije in g radbeništva, osnutek zakona o ce­ stah , stanovan jsk i in d rugi zakonski osnutki. Izvršni odbor Zveze je tu d i sp reje l stališča do ing. I. stopnje, kak o r je bilo ob jav ljeno v G radbenem vestn iku št. 3 oz. 4/71. Zveza je posredovala svoje pripom be S ekretaria tu za gospodarstvo SR S lovenije in d rug im ustreznim organom . Zveza p rip ra v lja posvetovanje o osnutku za­ kona o cestah in osnutku zakona o kategorizaciji cest, k i bo v C elju združeno s sejo G lavnega odbora ZGIT Slovenije. P rogram dela za prvo po lle tje je v celoti izveden. Nekaj več težav je čutiti p ri organizaciji strokovnih ekskurzij, k je r n i še povsod doseženo u sk la jevan je p ro ­ gram a izobraževanja m ed Zvezo in delovnim i organi­ zacijam i. Zveza se nam reč zelo zavzem a za organiza­ cijo dobro p rip rav ljen ih in strokovno popolnih stro ­ — v sedanjem obdobju, ko se sprejem ajo am and­ m aji k novi ustavi, m orajo DIT zlasti skrbeti za uve­ ljav ljan je svojih teženj; — vse zveze naj izdelajo svoje delovne program e. Glede dokončne izdelave s ta tu ta Zveze je bilo do­ govorjeno, da se še počaka, ko bodo sp reje te dokončne sprem em be ustave, vendar ta rok naj ne bo daljši od 12 mesecev. Z javnim i volitvam i je bil enoglasno izvoljen za novega predsednika Z IT J Vuka Petrovič, dipl. ing. iz Sarajeva. V cen tralnem odboru, ki šte je 12 članov, zastopa ZITS tov. Jančar, te h n ik iz Celja. P rogram dela, ki bo dopolnjen z upoštevanjem pripom b in pred­ logi diskutantov, bo poslan vsem DIT. Ob koncu skupščine je bila poslana brzo javka predsedniku repub like Josipu Brozu T itu, s čim er je b ila skupščina zaključena. V lad im ir Kot, d ip l. in g . gradb. d e leg a t ZIT S lo v en ije kovnih ogledov, m edtem ko n eka te re organizacije odo­ b ravajo potovanja s tu rističn im i organizacijam i, k je r strokovni cilji na jvečk ra t niso doseženi. VABILO ZA PORAVNAVO ČLANARINE ZA LETO 1970 Vsi člani (k jer ni poverjenikov) boste p reje li oseb­ no vabilo s položnico za poravnavo članarine. P riča­ kujem o, da se boste odzvali in tako omogočili redno poslovanje in izdajan je G radbenega vestnika. Za vašo pozornost se lepo zahvaljujem o. ANKETA O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Na podlagi sklepa izvršnega odbora Zveze o raz­ iskavi po treb strokovnega izobraževanja m ed člani in v delovnih organizacijah, ki zaposlujejo gradbene inže­ n irje , a rh itek te in tehnike, boste v k ra tkem preje li vprašaln ik . P rosim o vas, da ga pazljivo izpolnite, da bi Zveza lahko zbrala po trebne podatke za izdelavo najbolj ustreznega program a strokovnega izobraževa­ nja. Vsem, ki se boste vab ilu odzvali, se lepo zahva­ ljujem o. NOVI STROKOVNI OGLEDI MÜNCHENSKIH IN DRUGIH NOVEJŠIH OBJEKTOV so v program u v sep tem bru z odhodi 15., 22. in 29. sep­ tem bra. Doslej je Zveza p rired ila šest potovanj. Izve­ den je bil program , ki ste ga člani p reje li v prilogi G radbenega vestn ika št. 4/71. Isti p rogram velja tudi za strokovne oglede v septem bru. V aše sodelovanje zelo priporočam o, saj je M ünchen s svojo veliko gradbeno akcijo p red olim piado izredno zanim iv. Zelo p ris tn i in poglobljeni stik i s strokovnim i krogi, ki jim je zaupana izgradnja M ünchna, so tud i zanesljivo jam stvo, da udeleženci naših strokovnih po­ tovanj ne bodo razočarani. STROKOVNI OGLEDI IZ NAŠEGA PROGRAMA SO ŠE Ogled novejših objektov Beograda ter spotoma ogled Hidrocentrale Djerdap, po program u, ki je bil priložen G radbenem u vestn iku št. 4/71. P rogram irano v septem bru letos (12). Ogled gradbišč slovenske h itre ceste V rhn ika— Postojna bo 1. septem bra, če bomo preje li dovolj (40) p rijav do 25. avgusta 1971. Ogled gradbišč h itre ceste Zagreb—K arlovac bomo organizirali v septem bru, če bomo p reje li dovolj (40) p rijav do 15. septem bra 1971. V alen tin M arinko iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO— Beograd, 1971. St. 4 Dr. Ing. D. M i l o v i č : M ogućnost p rim ene m etode konačnih elem enata na neke problem e m ehanike tla. S tr. 73—77, 7 sl. Dr. ing. R. L u j i č , prof. u n iv .: S avrem ene m etode zaštite škarp i i v rle tn ih padina. S tr. 77—85, 20 sl. Ing. L. K o d e l j a : Analiza nedostataka i grešaka za­ beleženih u Skoplju i Banjoj Luci kod g rad jev in- skih ob jekata oštećenih potresom . S tr. 86—92, 21 sl. Ing. V. Č a d e ž : N eka p ita n ja u vezi s tehničkim p ro ­ pisima. Str. 92—93. M. M.: Inostran i odzivi o publikaciji »Skopski zemljo­ tres 1963«. S tr. 94. K ra tk i izvodi i ano tacije iz članaka ovog b ro ja T ehni­ ke koji su od in teresa za oblast g rad jev inarstva — O rganizacija rada. R. Jovičič: M odernizacija p r i­ vrede, p roduktivnost rada i industrijska andrago- gija. S tr. 95. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. St. 4 P rofili za b rtv lje n je iz Bayprena. D odatak. JU B — kem ična industrija. Inform acije br. 6. Dodatak. Mgr. Ing. I. S e n j a n o v i ć : R iješen je homogene diferencijalne jednadžbe to risferične ljuske m e­ todom asim ptetske integracije. Str. 93—100, 5 si., 2 tab. Ing. D. R i s t i č : O brana od poplava k rašk ih polja. M etoda dopunskog kapaciteta. S tr. 100—103, 2 sl. Ing. Z. V a z d a r : U napred jen je proizvodnje u gra- d jevinskom poduzeću. S tr. 103—106, 3 sl. K ra tke vijesti. Str. 107—109. K orišten je skrepera za zem ljane radove. S tr. 109— 114, 3 sl., 2 tab. Iskop grad jevne jam e s kosim bokovima. S tr. 114, 3 sl. Naftovod Ja d ra n —Beč. S tr. 115, 1 sl. Term ička obrada betona u u lju . S tr. 115—118, 3 sl., 3 tab. V ijesti s G radjevinskog faku lte ta u Zagrebu. S tr. 118— 124, 16 tab. K ongresi i sastanci. S tr. 124—125. Iz Saveza grad jev. inžen jera i tehn ičara H rvatske. Str. 125—127. IZGRADNJA — Beograd, 1971. Št. 6 JU B — kem ična industrija . Inform acije br. 10. Dodatak. Dr. Ing. V. B o ž i č k o v i č : Doprinos isp itivan ju gu- stine i raspodele saobraćajnih tokova u odredje- nom sistem u saobraćajnica. S tr. 1—12, 17 sl. Ing. M. V u č i č : JU S U. A9. 001 zajednički činilac u p ro jek tiran ju , proizvodnji i g rad jen ju . S tr. 12—16, 11 sl. Ing. M. D a n č e v i č : P rim ena a rm a tu rn ih k o n stru k ­ cija na HE Džerdap. S tr. 17—22, 7 sl. Ing. J. V i d i č : Izg radn ja budućih vazdušnih p r is ta ­ n išta sa daljim razvojem vazdušnog saobraćaja. S tr. 23—33, 14 sl. Ing. I. R i d j e š i č , Ing. U. V u k o m a n o v i ć : Mo­ gućnosti p rim ene eksploziva p ri izgradnji nasu tih brana . S tr. 34—37, 4 sl. Iz inostran ih časopisa: — Tipizacija — osnova industrijske m etode m asovne izgradnje. — M ere za odbranu od plim e za luku Tokio. — S avrem ena bugarska arh itek tu ra . — Tendencije razvoja industria liz irane izgradnje u B ugarskoj. S tr. 38—42. Vesti i saopštenja. S tr. 43—44. Pregled m esečne periodike i knjiga. S tr. 44. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971. Št. 5 P oruka dosadašnjeg predsednika ISO. S tr. 87—88. P oruka novog predsednika ISO. S tr. 89. Jav n a d iskusija predloga s tan d ard a JU S A. A 0 .004 (klasifikacija jugosl. standarda). Str. 90—119. A notacija predloga revizije standarda. S tr. 119—123. M edjunarodna standardizacija. P rim ljen a dokum entacija. S tr. 124—127. K alendar zasedanja organa ISO. S tr. 128—131. Inform acije ISO. Str. 131. Novi objavljeni JU S standard i. S tr. 132. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1971. Št. 217 ILG — 452. Proizvodnja u g rad jev inarstvu do k ra ja feb ru ara 1971. g. 4 str. ILG — 453. L ični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u ja n u a ru 1971. g. 2 str. ILG — 454. Inform acija o radu Saveza za g rad jev inar- stvo Savezne p riv redne kom ore X X X V III. 10 str. DGA — 1143. Z aštita podzem nih čeličnih i bešavnih vodovodnih cevi bitum enskim m aterija lim a. 12 str. DGA — 1144. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovi- ma za izradu investicione tehničke dokum entacije za ob jek te u g rad jev inarstvu (načrt). 10 str. KIG — 116. Sadržaj klasifikovanih ind ikatora za gra- d jev inarstvo u 1970. g. 1. P redm etn i registar. 38 str. K IG — 117. Isto. 2. A utorski registar. 12 str. K IG — 118. K lasifikovani ind ikatori za g rad jev inar- stvo. Ind ikato ri od br. 338 do br. 421. 24 str. TKD — 179. Cene gradjevinskog m a terija la u feb ruaru 1971. g. 18 str., tabele. Z A V O D Z A R A Z I S K A V O MERITVE POD BETONSKO OBLOGO DOVODNEGA KANALA HE SREDNJA DRAVA 1 V spodnjem pasu betonske obloge brežin do­ vodnega kanala HE v Z latoličju so po hudem nalivu z dne 17. 7. 1967 nasta le razpoke. Da bi ugotovili vzrok teh i-azpok, je bil n ap rav ljen po­ skus, ki je sim uliral enake pogoje, kot so bili ob nalivu. Za poskus je bilo v betonsko oblogo b re ­ žine (plošča št. 105) vgrajen ih 6 piezom etrov te r še 2 v oblogi dna, s katerim i je bil m erjen vodni p ritisk , ki je nasta l pod ploščami. Voda je bila v enaki intenzivnosti kot katastro faln i dež nali- vana z rezervoarjev , postavljenih na kroni n a ­ sipa. Poskus je popolnom a potrd il domnevo o nas tanku razpok, saj je bilo dokazano, da je bil edini vzrok vodni p ritisk , ki je ob nalivu nastal pod še nedograjeno podlogo. Na tem elju posku­ sa je bila p ro jek tirana sanacija poškodb in p red ­ p isana h itro st p razn jen ja kanala, ki bo nujno ob vsakem rem ontu elek trarne. KOMPENZACIJSKO TEMELJENJE STOLPNIC NA TRGU REVOLUCIJE V LJUBLJANI Zem ljišče, na katerem se grad ijo objekti Trga revolucije, sestav lja savski prodni nanos, ki sega do globine 6 m pod površjem . Tem u sledijo holo- censki sedim enti sivih sredn je gnetn ih m eljnih glin, ki segajo do globine ca. 15 m. N ižje sloje sestav ljajo ponovno savski nanosi. Podtaln ica se po jav lja v dveh horizontih približno v globini 5 m in v globini 15—17 m. T em eljen je stolpnic je bilo izvedeno v globini 10,4 m pod površjem , k je r im am o geološke p ritiske 20,44 t/m'-. O bjek t je bil tem eljen s šesteroktno tem eljno ploščo s stranico 25 m in višino 4,5 m. P ri tem je obtežba z ob jek­ tom pri norm aln i obrem enitv i enaka teži izkopa. K ontak tn i p ritisk i pod togo tem eljno k onstruk ­ cijo so bili p ri d im enzioniranju plošče upošte­ vani. M eritve usedanja objektov kažejo lepo so­ glasje z računsko dobljenim i vrednostm i. INJEKCIJSKA SIDRA Ob rekonstrukciji železniške proge L ju b lja ­ n a—Dobova je bi del opornih zidov v plazovitih pobočjih p ri H rastn iku zgrajen kot sidrani opor­ ni zid. M aterial v teh pobočjih je iz sta rih p la­ zov in je sestavljen iz zmesi gline, laporja in dolom itnega grušča. Izkop za klasični težnostni oporni zid z zunanjim opiranjem odkopa bi bil zelo težaven in drag te r se je zato izvedel z gna­ nim opažem in sidranjem . V grajena in jekcijska sid ra so nosilnosti 18—25 ton. Tak sistem gradnje je omogočil široko delovišče v zaporednih e ta ­ žah, varno delo in uporabo m ehanizacije, k e r v sam em odkopu ni b ilo nobenih razpor. Razen tega je bila tudi p reprečena možnost ak tiv iran ja plazu, saj se zaradi p rednapen jan ja sider ni po­ rušilo obstoječe ravnotežje v pobočju. MATERIALA IN KONSTRUKCIJ Lite vodovodne in P roizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čim er je zagotovljena kom paktnost osnov­ nega m ateria la in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja . Vodovodne cevi se pro izvajajo z dvem a v rstam a spojev: 1. spoj z m ufo (KOLČAK), tesn jen je z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), te sn jen je z gu­ m astim prstanom in m atico od 0 50 do 0 500 mm. M atica in gum asti tesn iln i p rs tan se dobav­ lja ta skupno s cevmi in sta n jihov sestavni del. kanalizacijske cevi Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dim enzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski kom adi za vodovodne cevi se prav tako pro izvajajo z dvem a v rstam a spojev: 1. spoj z m ufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski kom adi se toplo prem azu- je jo z n o tran je in zunanje stran i z zaščitnim prem azom , ki je obstojen p ro ti vp livu korozije in ne vsebuje n ikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Vj t i j u / Proizvajalec: RUDARSKO METALURŠKI ZENICA - Zenica K0MDINAT Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venae 3/1 O bjekt: T ovarna u sn ja »Konus« Slov. Konjice, ob rat »Koko« P ro jek tan t: S lovenija p ro jek t L jub ljana, ing. S. K rižaj IZVAJALEC: GIP »INGRAD« CELJE DOBRO GRADITE Z UPORABO: — cevnih spojev iz litega železa ali m edenine — črn ih spojev iz raztegljivega litega železa — cevi za kanale iz lrtega železa — kadi in rad ia to rjev iz litega železa izdelanih v Rom uniji LEPA OBLIKA, ROBUSTNI, ODPORNI ZA VISOKE TEMPERATURE, DOBITE JIH V VE­ LIKEM IZBORU DIM ENZIJ IN TIPOV Izvoznik : MECAN0EXP0RT Državno podjetje za zunanjo trgovino IZV O Z — u v o z Bucurest — UL M. Eminescu 10 — Romunija Telefon: 12.46.00, te lex: 269 Telegram : MECANEX Na zahtevo pošljem o kom pletno dokum entacijo. INFORMACIJE «■» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I L«to XII 6 -7 Serijo: NO VI MATERIALI JUNIJ-JULIJ 1971 Modelna preiskava stolpnice na Reki 1.0 UVOD G radbeno po d je tje »Jadran« z R eke g rad i na G o rn ji Vežici n a R eki stan o v an jsk i center, v k a te ­ rem bosta m ed d ru g im i o b jek ti s ta li tu d i dve sto lp­ nici, p ro je k tira n i v sistem u m onolitn ih a rm iran o ­ betonsk ih zidov v p rečn i in vzdolžni sm eri, s s tro p ­ no konstrukcijo v oblik i po ln ih arm iranobetonsk ih plošč. D ebelina zidov b i b ila po celi v išin i s to lpn i­ ce, k i jo sestav lja tr in a js t etaž — tr i poslovne etaže v išine 4,00 m in dese t s tanov an jsk ih etaž višine 2,80 m, enaka, 30 cm, tem elji bi p a b ili pasovni na sk a ln a tih tleh . R eka leži v področju IX. po tresn e stopn je po MCS lestvici, zato m o ra ta b iti sto lpn ici sposobni p revzeti (za to področje) p redp isano potresno obtežbo. K er b i točnejše ug o tav ljan je po tresn il sil, de­ lu jočih na stolpnico in n jihove razpo red itve na po­ sam ezne nosilne elem ente zah tevalo dokaj kom pli­ c iran d inam ični in s ta tičn i račun , je g radbeno pod­ je tje »Jadran« naprosilo Zavod, da preišče vp liv po tresa n a stolpnico z m odelno preiskavo. P redhodne ap roksim ativne d inam ične analize so pokazale, da b i la s tn i n ih a jn i dobi sto lpnice 2,80 2 X + ------ t ---- f 23,50 13,30 230 2 80 --------------- 1---------------- 1 1 ! *■ » i i { i po modifikaciji Sl. 1. T lor is sp o d n jih treh etaž s to lp n ice Sl. 1. M odel s to lp n ice p r i p rv em tonu n ih an ja (v vzdolžni sm eri 0,12 sek, v p rečn i pa 0,22 sek) ležali v področju predom i- n a n tn ih period g ib an ja ta l m ed potresom . Po po­ datk ih , k i jih je Zavod dobil p r i A stronom sko-geo- fiz ikalnem o b se rv a to riju v L jub ljan i, b i nam reč p red o m in an tn a perioda g ib an ja ta l p r i na jneugod­ nejšem p o tresu n a R eki znašala n a sk a ln a tih tleh 0,28 sek, sam p o tres pa b i z m aksim alno in tenzite to tra ja l 5,51 sek. Da b i se izognili po javu resonance p r i g iban ju ta l z m aksim alno in tenzite to , je Zavod p red laga l m odifikacijo k o n stru k tiv n eg a sistem a stolpnice, ki b i zm an jša la n jeno togost, s tem pa povečala njeno lastno n iha jno dobo in seveda zm an jša la po tresne sile. M odifikacija k o n stru k tiv n eg a sistem a b i se izvedla s perfo rac ijo zidov v spodnjih tre h etažah, s čim er b i se posam ezni zidovi sp rem enili v siste­ m e steb rov (sl. 1). Da n e b i trp e l izgled stolpnice, bi se p ro sto ri m ed s teb ri zapolnili s siporeksnim i vložki, ki b i istočasno povečali dušenje. Razen tega b i se tu d i stopnice v spodnjih tre h e tažah izvedle kot pom ično podprte na eni s tran i. K er bi se z zm anjšan jem togosti stolpnice zm anjša le po tresn e sile, bi bilo m ožno zm anjša ti tu d i debelino zidov v zgorn jih dese tih e tažah od p red v id en ih 30 na 20 cm. A proksim ativna d inam ična analiza na ta način m odific irane sto lpnice je pokazala, da b i n jena la s tn a n ih a jn a doba v vzdolžni sm eri znašala 0,79 sek, v p rečn i sm eri pa 0,89 sek. V erje tnost reso­ nance p r i g iban ju ta l z m aksim alno in tenzite to b i b ila to re j m ajhna, še m an jša pa b i b ila v pod­ roč ju poste lastičn ih deform acij. P o tresne sile, iz ra ­ čunane po v e ljav n ih predpisih , b i se po m odifika­ ciji stolpnice zm anjša le za 45 % . G lede na zgoraj n avedene dobre s tra n i m odi­ fikacije k o n stru k tiv n eg a sistem a sto lpnice je n a ­ ročn ik p re iskave pred log Zavoda sprejel, h k ra ti pa je sp re je l tu d i predlog, naj se m odelna p re iskava razširi na ug o tav ljan je vp liva siporeksnih vložkov na sprem em bo togosti sistem ov steb rov te r na ugo­ ta v lja n je ru šnega m ehanizm a celotne konstrukcije p ri potresu . 2.0 O PIS IN REZULTATI MODELNE PREISKAVE N am en m odelne p re iskave je b il to re j na eni s tra n i d a ti n a ro čn ik u -p ro jek tan tu velikosti sil in upogibnih m om entov, k i nastopajo v posam eznih nosiln ih e lem entih konstru k c ije pod vplivom po­ tresn e obtežbe, iz računane po ve ljav n ih predpisih , n a d ru g i s tra n i pa ugotoviti dejansko obnašan je in v a rn o st k o n stru k c ije p r i m ožnem potresu. V ta nam en je bilo izdelan ih več m odelov: 1. M odel I, k i je služil tako za ugo tav ljan je d inam ičnih k a ra k te ris tik stolpnice ko t tu d i za ugo­ ta v lja n je razpo red itve n ap e to sti v k o n stru k c iji pod vplivom s p redp isi določene po tresne obtežbe v e la ­ stičnem področju. 2. M odeli II, A, B in C, k i so služili za ugo tav ­ lja n je vp liva siporeksnih vložkov na sprem em bo togosti in nosilnosti sistem ov steb rov pod vplivom horizontalne obtežbe. S l. 3. M odel s to lp n ice m ed p re isk a v o na v ib ra c ijsk i m iz i 3. M odel III, k i je služil ko t u g o tav ljan je m eha­ nizm a p o rušitve celotne konstru k c ije p r i potresu . 2.1 M odel I I z d e l a v a m o d e l a M odel I, k i je služil za ug o tav ljan je razpore­ d itve napetosti v k o n stru k c iji pod vplivom s p red ­ p isi določene po tresne obtežbe, je b il geom etrijsko popolnom a podoben sto lpnici (sl. 2). Izdelan je bil iz p leksi s tek la v m erilu 1 : 25, k i je omogočalo dovolj n a tan čn e m eritve p r i re la tiv n o m ajh n ih ob­ težbah, obenem pa tu d i na tančno izdelavo m odela. K er je m odel služil tu d i za ug o tav ljan je d inam ič­ n ih k a ra k te ris tik stolpnice, je b ila ustrezno zako­ nom m odelne podobnosti s sv inčenim i ploščicam i nadom eščena polovična k o ris tn a obtežba v posa­ m eznih etažah, ravno tako pa tu d i n ad g ra d n ja na terasi, k i n i b ila m odelirana. T em eljen je sto lpnice n a sk a li je p rak tičn o to ­ go, zato je b il tu d i m odel p rilep ljen na tem eljno ploščo, sestav ljeno iz p leksi s tek la in lesen ih pa- nelk , m edsebojno z lep ljen ih in spojen ih z v ijak i. P r e i s k a v a m o d e l a P o tresne sile, ki jih m ora p rev ze ti stolpnica, se po- ve ljav n ih p redp isih izračunajo z enačbo: Sik kc • /5i • 7?ik • Qk K oeficien t seizm ičnosti k c je p redp isan , pozna­ ne so b ile tu d i teže posam eznih etaž Qk. Za izračun S l. 4. O blika n ih a n ja m o d ela s to lp n ice pri p rv em in d ru gem ton u n ih an ja d inam ičnega koeficien ta ß\ in koeficienta porazde­ litv e p o tresn ih sil po v išin i sto lpnice ry;k pa je bilo treb a določiti lastno n iha jno dobo sto lpnice in obli­ ko n ih a n ja tako p r i p rvem ko t tu d i p r i d rugem tonu n ihan ja . T i poda tk i so b ili dob ljen i z dinam ično p re ­ iskavo m odela n a v ib rac ijsk i mizi. L e-ta je po te­ kala tako, da se je m odel skupno s tem eljno ploščo p r itrd il na v ibracijsko mizo (sl. 3). P r i k o n stan tn i am p litu d i n ihan j m ize se je zvezno sp rem in ja la n jihova frekvenca, p r i čem er so b ile z in d u k tiv n i­ m i m erilc i pom ikov m erjen e am plitude n ihan j mize in posam eznih etaž m odela, z op tičn im i p isali pa so b ile zabeležene na fo tog rafsk i pap ir. Iz zapisov n ihan j so bile ugo tovljene tako la s tn e n ih a jn e dobe ko t tu d i oblike n ih a n ja m odela p r i p rv em in d ru ­ gem tonu n ih an ja v vzdolžni in p rečn i sm eri. P re raču n an o v sk ladu z zakoni m odelne po­ dobnosti so b ile izm erjene la s tn e n ih a jn e dobe stolpnice nasledn je : p r i p rv em tonu n ih an ja v vzdolžni sm eri 0,65 sek, v p rečn i sm eri 0,78 sek, p r i d rugem tonu n ih a ­ n ja pa v vzdolžni sm eri 0,15 sek, te r v p rečn i sm eri 0,21 sek. Izm erjen a ob lika n ih a n ja m odela, k i je enaka oblik i n ih a n ja p ro to tip n e konstrukcije , p a je za p rv i in d ru g i ton p rik azan a na sl. 4. M ed p re iskavo na v ib rac ijsk i m izi je bilo ugo­ tov ljeno tu d i m očno to rzijsko n ih an je m odela v p rečn i sm eri. K er se je razpo red itev n ape tosti v konstrukciji pod vplivom računske po tresne obtežbe ugo tav lja la p r i s ta tično delu jočih p o tresn ih silah, je bilo po­ treb n o določiti tu d i m esto p rijem ališča statično delu jočih sil, k je r b i se m odel enako defo rm ira l ko t je bilo to izm erjeno m ed dinam ično preiskavo. E kscentričnost p rijem ališča sil je bila iz računana s pom očjo izm erjen ih defo rm acijsk ih k a rak te ris tik m odela (vzm etne in torzij ske konstante) te r pozna­ van ja oblike n ih an ja m odela v resonanci. Da b i ugotovili razpo red itev n ape tosti v kon­ s tru k c iji pod vplivom n a zgoraj opisani način iz ra ­ čunane po tresne obtežbe, je bil m odel oprem ljen s 700 m eriln im i listič i in 90 rozetam i, n a lep ljen im i v sedm ih etažah na m estih , k je r je b ilo p ričako ­ v a ti naj večje napetosti. R ačunska po tresn a obtežba je b ila ponazorje­ n a z m odeliran im i ko n cen triran im i silam i v obliki uteži, delu jočim i v posam eznih e tažah m odela. S tro p n e plošče, v ho rizon ta ln i sm eri p rak tično po­ polnom a toge, so omogočile p rav ilno porazdelitev k o n cen triran ih sil n a steb re ozirom a zidove posa­ m eznih etaž. Da b i se zm anjšale izgube zarad i tre ­ n ja n a m inim um , so bile vrvice, na k a te rih so bile obešene uteži, k i so p o nazarja le po tresn e sile, spe­ ljan e p rek krogličn ih ležajev (sl. 5). M eritve n ape tosti so bile izvršene m ed delova­ n jem po tresne obtežbe, b i u streza p rv em u in d ru ­ gem u tonu n ih an ja v p rečn i in vzdolžni sm eri modela. Z arad i izb ranega načina m odeliran ja so bile na m odelu izm erjene v red n o sti n ape tosti enake napetostim v p ro to tip n i konstrukciji. M ed p re isk a­ vo so bile fo togram etrično izm erjene tu d i defo rm a­ cije m odela. S p rim erjav o deform acijsk ih lin ij m o­ dela, izm erjen ih m ed sta tično in dinam ično p re ­ iskavo, ki se skoraj popolnom a ujem ajo , je bila p o trjen a p rav ilnost nadom estitve d inam ične obtež­ be s statično, tako v vzdolžni k o t tu d i v prečni sm eri modela. (N ad a ljevan je) M iha T o m a žev ič , d ip l. in ž. SALONIT ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI industrija cementa in azbestcementa a V t O k I a V i r a n e t l a č n e C e v i Z a v o d o v o d e Anhovo Jugoslavija jn n a m a k a l n e s i s t e m e Sedež podjetja 65210 Anhovo Telefon: (065) 78 030 Telegram: salonit anhovo Telex: 34329 yu anhovo Prodajni sektor 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 Telefon: (065) 22 012 Telegram: salonit nova gorica Telex: 34320 yu anhovo Predstavništva: a v t o k l a v i r a n e cevi za cestno in kabelsko kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne napeljave a v t o k l a v i r a n e cevi in cevni filtri B i s t r a I za vodovode, industrijo in rudarstvo a v t o k l a v i r a n e cevi za hišno kanalizacijo, ventilacijske sisteme in jaške za smeti valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, za strehe, fasade in montažne elemente Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb CEMENTI portland cement PC 550, portland cement z dodatkom žlindre PC 25z 450 in specialni cement S a I o d u r Zahtevajte prospekte in informacije S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKO ČI R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M E S T O