slovenski dnevnik v ^edinjemh državah. Kshtji vsak izvzemfi nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v Ameriki. The only* Slovenic daily* in the United State*, y Issued every day except Sundays and Holiday* <£-=——-4 UUTOV FIBARNB: 4687 OOBTLAJTOT -COzzz Matter. September XL 1903. ai the Poet Offla at Mew York. V. Y- ander tke Ant ef Oopmee «f Ma rek S. 187« TELEPOW PI8ARNE: 4687 OORTLANDT. HO. 16. — ŠTEV. 15. * • KEW YORK, TUESDAY, JANUARY 19, J909. — TOREK, 19. PROSINCA, 1909. • VOLUME XV1L — LETNIK XVDL Japonska in spor s Zjed. državami. -BAJUPUVNEJŠI ČASOPIS NA JAPONSKEM SVAKI ZJED. DRŽAVE. d* bi se v zapadnih državah postilo Japonce v miru. -NE DRAŽITE NAS!" -o- 1 Yelehama. Japonska. 18. jan. Magzplivnejži časopis na Japonskem. Hoebi, je včeraj objavil pod nas-lo-vom, "Ne dražite nas/', odprto pisno, naslovljeno na ameriškega poslanika v Tokio. V tem pismu se mnre Zjed. države, naj puste v nadalje Japonce v miru in naj jih več ne žalijo, kar ee eestokrat dogaja t paeifičnih državah. Ako nadaljne Selitve ne bodo prenehale, potem bode Japonska prej ali slej prisiljena pričeti z odločno politiko v s vrbo eameobrambe. Na Japonskem se najbolj jeze, ker je ealifornijska postavodaja predlagala zakon, ki prepoveduje Japon-flu obiskovati javne šole, in ki dolo-ea, da ne sme ni jeden Japonec biti lastnik kakega zemljišča v Califor-miji. Japonska sicer ne mitli, da je mm t« odgovorna osrednja vlada 35jdržav, toda v prid mira na Pacifiku, je Japonska vendarle pri-sftjeza svetovati Ameriki, naj miruje, Je«, "Ne dražite nas!" IZREDEN MRAZ. YVemjftaji dan je bil v New Yerka najmrzlejši, toda danes je ie M} mndo. Ne da bi vremenski urad preje ljudstvu, da bodemo imeli včeraj zaj hujši mraz dosedanje zime, ■»vladal je tak mraz, kakoršnjega dosedaj še nismo imeli — Ie daaee je Be za par stopinj bolj mrzlo. Srebro ▼ toplomeru je pričelo že zjutraj padati in je padalo trajno »ee dan. Ob a ari dopoludne je kazal toplomer 26, opoludne le še 20, ob 4. uri 17 ie eb 11. uri po noči le se deeek ztopizj nad ničlo. Preaočevajišča na Bowery in na Park Row so bila že rano zvečer pre-aapoJzjena, kajti kedor je prišeJ pod strehe v zakurjene prostore, ni hotel iti t<č na ulico. Vsa prenočišča ▼ iaeete, kjer se zamore prenočiti za 16 is nuj centov, eo bila potna. Prva žrtev letošnje zime je bil nek zamorski kuhar, imenom Emanuel Brntto, ki je doepel te dni e pzmikom tKenmare iz otočja Barbados v New York. Nesrečnež je Sel a nekim prijateljem v Brooklyn, toda an mestu sta se ▼ dren ju ločila. Potem ni vedel kun iti in končno je aiesci v »ek voz na Sootb St., kjer en ga nafti zjutraj zmrznjenega. 1600 »"j daleč pbjjkzdelk Mati je pri j cedila ■ svojo hčerke iz ▼ Arkansas. Fajetterille, Ark., 18. jaa. Mu Jane Wellman in njena 16 let stara hčerka Eding sta prijezdili iz Mehike ▼ Arkansas, da zamore dekfiea •taakovati tukajinjo višjo čole. Vse 1600 oailj dolgo pot sta jezdili na kozjih, ki se bili opremljeni s meiMnri sedli. Mati namreč m imela denarja, da bi plačala potovanje po železnici in tako sta mati in bfi jezdili na konjih, ki sta bila last očeta. Po-a poti so jim ljudje radi pe-in jima a vsem potrehnus ko so zvedeli, čemu sta se na tako dolgo pot. m Wellman je hotela na vsak dokončati svoje študije na dr-vseučilišču, ker pa ni imela denarja, ja odšla tndi a njo, kajti sklenila je ostati svejej hčerki in služiti potrebni • tem, da bode Nazadovanje trgovine. $500.000.000 zpbe. URADOMA SE NAZNANJA DA JE TRGOVINA Z INOZEMSTVOM IZREDNO NAZADOVALA. Velikansko zgubo imajo pri tem istočna pristaniška mesta. ZGUBE V NEW YORKU. -o- Washington. 18. jan. Urad za Statistične podatke je izdelal svoje poročilo o trgovini v minolem letu in iz tejra je razvidno da je naša trgovina tekom minolega leta nazadovala za celih $500.000.000, oziroma za pol milijarde dolarjev. Od te zgube odpade $350.000.000 na istoene a-tlantiene luke. kajti za toliko manj blaga se je lani izvozilo in uvozilo rknzi atlantska pristanišča. Medtern, ko se je v letu 1907 uvozilo skozi atlantske luke za 1 milijardo 107.000.000, in izvozilo za 1 milijardo 156.000.000 blaga, znašala je lani vrednost uvoznega blaga le $S60.000.000 in izvoznega le 1 milijardo 50.000.000. Toda tudi trgovina z ostalo Ameriko je izdatno nazadovala, kajti u-voz iz Mehike je nazadoval za 40% in oni iz Canade za 16%. Uvoz preko luk ob Gulfu je tudi nazadoval za 14%. Ravno tako je nazadovala tudi izvozna trgovina in sicer ona v Mehiko za 35%. v Canado za 17% in preko Ink ob Gulfn za 3%. Le ob Pacifiku je izvozna trgovina nekoliko napredovala, toda največ z oziram na izvoz pšenice. NewyorSka uvozna trgovina je nazadovala od $777.000.000 na 582 milijona do!., dočim je nazadovala izvozna trjapovins od $617.000.000 na $578.000.000. Primeroma ravno tako je nazadovala izvozna in uvozna trgovina v mestih* Boston, Baltimore, Philadelphia in New Orleans. Dosedaj še ni znakov, da bi pričela trgovina napredovati, in to je najboljši znak. da se časi še niso izboljšali tako. kakor bi bilo pričakovati. -o- KONVENCIJA PREMOGARJEV. Prične se jntri v Indianapolis®, Ind. Indianapolis, Ind., 18. jan. Jutri se prične v tukajšnjem mestu letna konvencija premogarjev in deiegatje so prišli semkaj skoraj že iz vseh krajev republike. Ko se prične jutri konvencija, bode navzočih najmanj 1000 premogarjev. Vsa znamenja kažejo na to, da bode konvencija zelo burna, kajti med delegati ni sloge^ker so nastala med premogarji trdega in mehkega premoga, velika protislovja. V blagajnah treh okrajev trdega premoga ni skoraj nika-kega denarja, kar nikakor ni ugodno za premogarje, to tem manj, ker poteče v aprila pogodba, ktero so sklenili lani z delodajalci. K premogar-ski organizaciji spada le desetina premogarjev trdega premoga in v blagajnah je jedva toliko denarja, da pride na vsakega premogarja po 56 centov. Ako je položaj v resnici tako ialoeten, potem bode boj proti delodajalcem zelo slab. Deiegatje iz c kraje v mehkega premoga ne morejo zapopasti, kako je bilo mogoče, da so njihovi tovariši pri trdem premogu tako nazadovali, kajti v letu 1900 so nabrali $600,000 in leta 1903 $2.000,00G za boje premogarjev trdega premoga. Kljub temu so pa premogarji za boj sedaj slabše pripravljeni, kakor so bili pred leti, ko so pa bili tudi prisiljeni po tri tedne trajajočem štrajkn podpisati pogodbo za tri leta. To se je zgodilo leta 1906. Zemljiške prevare na jjugu in obtožnice. V EAGLE PASSU, TEXAS, SE JE VLOŽILO TE DNI STOOSEM-INTRIDESET TQŽB RADI ZEMLJIŠKIH PREVAR. Obtožbe so vložene proti raznim uradnikom t Oklahomi in New Mexico. VARANI INDIJANCI. — o- Eagle Pass, Tex., 18. jan. Po dva tedna trajajočem posvetovanju je zvezina velika porota vložila 138 obtožnic proti raznim ljudem, ki so varali Indijance za njihova zemljišča. Preiskava je posledica obiska pododseka senatovega odseka za inJ dijanske zadeve, kteri je lani" prišel Oklahomo in New Mexico, da preišče prevare za velika indijanska zemljišča, ktera so bila Indijancem po krivici odvzeta. Imenovani senatov pododsek je lani obiskal v tej zadevi Eagle Pass, Tex., Shawnee, Okla., Douglass, Ariz., in razne druge kraje. Kakor se zatrjuje, so vložene tožbe naperjene proti jaznim višjim uradnikom v Oklahomi in Mehiki, kakor tudi proti vplivnim politikom v Zjedinjenih državah in Mehiki. Pred vsem se gre tu za zemljišča, ki so bila last Kickapoo-Indijancev v Oklahomi. Ta zemljišča je bilo radi pravnih razlogov zelo težavno prodati in leta 1906 so skušali te po-težkoče odpraviti. Zemljišča je od-kazala Indijancem zvezina vlada v letu 1894 in sieer za dobo 25 let. Ko bi pa pretekla doba 25 let, potem bi poslala vsa zemljišča neomejena last imenovanih Indijancev. Pred tremi leti je skušal kongres odstraniti vse potežkoče glede prodaje teh zemljišč, kajti mnogo Indijancev se je izselilo v Mus.uiz, Mexico, kjer so ostali pet let. Razni Špeku-lantje z zemljišči so potem Indijance v Mexico obiskali, da bi jih pridobili za prodajo zemljišč, in tem povodom so jim dovažali neprestano opojne pijače. Ker pa tudi to ni pomagalo, so Indijance v Mehiki zaprli in v Oklahomi se je vknjižilo mnogo indijanskih zemljišč kot prodane. Vse te posestne listin.? so sedaj neveljavne, ker so bile izdelane potom prevare. Južne republike. Cuba zopet svobodna. DOMAČINI BODO NASTOPILI PROTI AMERIŠKIM ODREDBAM. S KTERI-MI NISO ZADOVOLJNI. Dne 28. januarja prevzame zopet cn-bansko ljudstvo vlado v svoje j domovini. PREDSEDNIK GOMEZ. Havana, Cuba, IS. jan. Dne 28. januarja prevzame euban=>ko ljudstvo že v drugič v svoje roke vlado tvoje domovine in sicer v drugič iz rok državljanov Zjed. držav. Dne 20. maja 1902 je v prvič zginola na Cu-bi zastava Zjed. držav, ktera se je tamkaj vila od vojne s Španci nadalje, in tedaj je Cuba, ki se je toliko let borila proti Špancem, je postala neodvisna republika. Neodvisnost je pa trajala le do septembra v letu 1906, ko se -"e pričela revolucija proti tedanjemu predsedniku. "Washing-tonska vlada je poslala tedaj t je svoje vojne ladije in vojaštvo, da napravi red med Cubanci. Tekom zadnjih let »o prihajale v Zjed. države vedno bolj po gostoma pritožbe Cubaneev, vsled kterih je postal prvi predsednik Paloca pravi diktator. Ameriška vlada je potem nadomestila predsednika z go ve merjeni Magoonom. ki je upravljal Cu-bo vse do sedanjih predsedniških volitev na Cubi, pri kterih je bil stari revolucijonar Gomez izvoljen cuban--kim predsednikom. Prvi predlog, ki bode predložen novemu cubanskemn korferesu bode zahteval, da se poviša plača članom kongresa od $300 na $4 nado, da bodo z zavarovalnino lahko živeli toliko časa, da jim osoda kaj boljšega ne dodeli. Tndi zahteva, da morajo pri hišnem« gospodarju poravnati mali dolg. MISSOURI SO BILI GOSTJE GRŠKEGA KRALJA Tndi na Malti so naše mornarje lepo pogostili; v Šmarni. GOSTJE FRANCIJE. -o Atene, Grška, 18. jan. Kralj Geor-gios je včeraj povabil vse višje častnike ameriških oklopnie Ohio in Missouri v palačo k pojedini, kojo je priredil došlim gostom v počast. Kralj je imel šestdeset gostov. Pojedini so prisostvovali vsi ela.ii kraljeve obitelji. ki so z Američani kar najprifrrčneje občevali. Tudi mornarjem ^p oblasti priredile obilo zabave na kopnem. Obe o-klopniei sta danes ostavili luko Pireus. Malta, 18. jan. Včeraj zjutraj je dospela semkaj oklopnica Zjed. držav, Illinois, ki se-je nekaj časa mudila v Messini, kjer je možtvo pomagalo pri rešilnih delih v vsled potre-c-a razdejanem mestu. Tukaj se sedaj mude tri ameriške ladije, namreč o-klopnice Illinois. Kearsarge in "Wisconsin. Poveljniki vseh ladij so bili včeraj gostje angleškega governerja. Pri banketa se je napilo angleškemu kralju in predsedniku Zjed. držav, Rooseveltu. Tudi na angleških vojnih ladijah so se vršile pojedine prirejene v počast ameriškim mornarjem in častnikom. Smirna, 18. jan. Tukaj te mudita ameriški oklopnici Louisiana in Virginia. Častniki so včeraj napravili s posebnim vlakom izlet v Ephesus, kjer so si ogledali razvaline starodavnega mesta. Marseille, Francija, 18. jan. Tekom včerajšnjega dneva je na' tisoče ljudi obiskalo tukaj t-e mudeče o-klopnice ameriške vojne mornarice. Tekom popoludneva se je izkrcalo toliko Američanov, da je b'.l p.omet na bregu skoraj nomogoč. Po mestu je vozilo več uličnih vozov, kakor o-bi čajno. Razstrelba plina. Onset t. Mass., 18. jan. V podpritličju hiše Martina Thayerja, ki je star 65 let, se je pripetila razstrelba plina, pri kterej je bil imenovani starček na mestu ubit. Njegova žena že dalj časa leži, ker je nevarno bolna- Pri razstrelbi, ki je pretresla vso hišo, se je tako prestrašila, da zamore vsak čas umreti. Mr. Thayer, ki je zelo premožen, si jc dal napraviti v svojej kleti zasebno plinarno in to si je hotel včeraj ogledati. Vsled tega je odšel z lučjo v klet. Ker je pa plin uhajal, se je pripetila razstrelba takoj, ko je odprl vrata. Razstrelba je bila tako jaka, da se je jedna stena hiše podrla, in da so se razbila vsa okna na hiši, kakor tudi v bližnjih hišah. Razstrelbi je sledil v kleti požar, kterega so pa takoj pogasili. Pameten otrok. Atlantic City, N. J., 18. jan. Tri leta stara Midelina Birch, ki biva pri svoji stariših v Chelsea, je včeraj telefonično pozvala policijo in dejala: "Prosim, pošljite največjega policaja v hišo mojega očeta. Narednik, ki je bil v službi, ni vprašal. čemu se potrebuje policijska pomoč in je takoj poslal pred imenovano hišo policijsko ambulanco, ki je bila polna policajev, kteri vsi so odšli v hišo. Ko so pozvonili, jim je dekla odprla vrata in naznanila, da se tu ne potrebuje policija, kar jej je tudi gospodinja potrdila. Šele kasneje so doznali, da je dekletce želelo, da bi policaji odvedli deklo seboj, radi česar jih je pozvala. Deklica je bila jezna na deklo, ker jej ni pustila v kuhinji igrati se z vodo. Ker policaji dekle niso hoteli odvesti seboj, je deklica Da ves glas jokala. Obilo naseljencev. Bremen, 19. jam Tekom tega tedna odpluje samo preko Bremena nad 5000 izseljencem v Ameriko. Od tu odpluje tekem litin« pet parni kov ▼ Vmw Turi VEDNO NI PRIŠLO DO POPOLNEGA SPORAZUMA Avstrija deluje sedaj na to, da se doseže sporazum s Srbijo, POLOŽAJ V ORNI GORI. -o- Carigrad, 19. jan. Med velikim vezirjem Kjamil pašo in avstrijskim poslanikbm Pallavieinijem je prišlo zopet do potežkoč glede deloma že izgotovljenega sporazuma med Avstrijo in Turčijo radi pripoznanja a-neksije Herceg - Bosne po Avstriji. Veliki vezir sedaj odločno zahteva. da se pogodba preinaei v raznih točkah, in radi tega se je včeraj^r-šila posebna minh-terska seja. Pogodba še vedno ni podpisana, dasi-ravno Avstrija želi, da gi se to kma-lo zgodilo. Velikega vezirja podpirata pri njegovem zavlačevanju pred vsem minister i.iOstranih del, kakor tudi finančni minister. Nikakor ni izključeno, da Turčija pogodbe niti ne bode podpisala. Dunaj, 19. jan. Iz Carigrada se poroča, da ee je včeraj vršila med velikim; vezirjem, Kjamil pašo in avstrijskim poslanikom dolga konfe-renea glede pripoznanja aneksije Herceg - Bosne, toda do definitivne-ga sporazuma med Avstrijo in Turčijo še vedno ni prišlo, d as i ravno se je to v Avstriji že par dni zatrjevalo. Avstrija je sklenila tudi. da bode storila vse, kar je v njenej moči. da zadovolji Srbijo in je že naznanila srbski vladi, da jej dovoli železnico do Jadranskega morja in prost prevoz srbskih pridelkov do morja. Dasiravno se je dementirala vest, da namerava črnogorski knez Xikola odstopiti, prihajajo iz Črne Gore vendarle senzacijonelne vesti, iz kterih je razvidno, da položaj v Črni Gori ni povoljen. Po vsej deželi vlada še vedno navdušenje za vojno, toda Rusija je svetovala, naj ee o-hraiii mir. Vsled tega je sedaj ljudstvo, ki se je marljivo pripravljalo na vojno, razočarano, in očita knezu, da je prodal domovino Avstriji. Vojaštvo neprestano čuva knezovo palačo. Knez namerava v kratkem potovati v Pelrograd. da obišče carja. -o- ROJAKOM SLOVENCEM NA ZNANJE. Tem potom naznanjamo, da potuje naš zastopnik, potnik tednika "Hrvatski Svijet", Mr. DRAGOTIN BREŠAN, po Pennsylvaniji, kjer bode obiskal naročnike obeh listov, oziroma "Hrvatskega Svijeta", kakor tndi "Glas Naroda". Rojakom in bratom Hrvatom ga najtopleje priporočamo in smo uver j eni, da bode povsodi dobro došeL Uredništvo 4 Glas Naroda" in "Hrv. Svijeta". Iz Avstro-Ogrske. Žalitev Američanov. ZASTOPNIKI AVSTRIJSKE VLADE SO V PRACI NA jČEŠ-KEM RAZTRGALI A-MEBJŠKO ZASTAVO. Nemški pritepenci v Pragi šg vedno nadaljujejo z izzivanjem domačinov. Washington, 19. jan. Cfan las topniške zbornice, Hitchcock 1*2 Nebras-ke, je včeraj vložil resolucijo, a ktere poživlja zvezinega tajnika, ■ 3. da a-nieriške.Tti ljudskemu zastopstvu vse informacije, glede boja, ki te je v r-šil dne 1. dec. v Prairi ua ČeŠket« m_*d domačini in policijo, eriivma avstrijskim v. jaštvora. Č< hr <=0 tedaj nosili seboj ameriško zastavo, toda avstrijsko vojaštvo je domačinom a-rneri^ko zastavo odvzelo, ktero se nevedni vojaki in častniki raztrgali in vrgli v blato. Hitchcock je pozval vlado naj AVstrije izposluje potrebno zado-voljščino in zagotovilo, da vladini avstrijski zastopniki v nadalje ve« ne žalijo ameriške zaHave. Vlada bode v kratkem poročala kaj je odredila v tej zadevi. Dunaj, 13. jan. Nemški pritepenci v Pragi na Češkem še vedno nadaljujejo z izzivanjejm domačinov, in sedaj so to storili v tem večjem obsegu, da pokažejo francoski« gostom, ki se mude v Pragi, na kako »isokej stopinji je kultura" teb pritepen-cev. Policija je morala aopet posredovati in je po večjem naporu razgrnila tako Nemce, kakor tadi Čehe. Več osob je bilo aretovaniB. Domačini =0 tudi pred aemškiaa gledališčem priredili velike demonstracije, ne da bi tem povedem prišle do boja. d-. i- Novo življenje v premogovem okraju. Pittsburg, Pa., 19. jan. Ker so v raznih rekah Pennsylvanije vode na-nasle, je sedaj omogočeno razpošiljanje premoga na vse kraje in tako se je dosedaj odposlalo v razne kraje na jug že 15,000,000 bušljov premoga. V vseh rovih se je pričelo sedaj zopet delati in v onih rovih, kjer je delo vsled suše počivalo, dela sedaj zopet 5000 premogarje\. Ti rovi so bili od minolega oktobra nadalje zaprti, ker je primanjkovalo vode in ker je bil tudi odvoz nemogoč. Rodbinska žaloigra. Seattle, Wash.. 18. jan. W. L. Seeley, je v svojem elesrantnem stanovanju umoril svojo 50 let staro ženo in 221etno hčer, nakar se je u-topil v kopalnej banji. Nedavno je podedoval $8000, toda kaj se je zgodilo z denarjem, nihče ne ve. NAZNANILO. Vodstvo francoske parobrodne dražbe nam naznanja, da je zvišalo ceno vožnje v medkrqvjn od New Torka do Havre t Franciji n |4.00, kar naj oni rojaki, ki nameravajo povzame j o na / il ' z' ■ ' Rodbinska žaloigra. , Norfolk. Va., 19. jan Bane? s« našli v njunem stanovanj« Xzbuyler C. Carskaddona in njegov« lezo, ki sta nedavno prišla semkaj iz South Benda, Ind., mrtva. Oba sta imela prestreljene glave in vse kale na to, da je on najpreje ustrelil sveje žene in potem na isti način konča) tudi ^ebi življenje. Hiša predsednika Clevektafe na prodaj. Hiša pokojnega predsednika Gro-ver Clevelanda v Princeton*, N. J., je na prodaj. V tej bili je Mr. Cleveland stanoval odkar je eetavil predsedovanje v letu 1897, Hižo je kupil malo predno je preozka! biti predsednik. Naraščaj francoskega naroda. Pariz, 18. jan. Prebivalstvo Francije je zopet pričelo naradfcrti, kajti tekom prvih šestih meseeev minolega leta je prišlo na svet 11,000 ljudi več, kakor jih je umrlo, doikz je v istem času lanskega leta zonrlo 55 tisoč ljudi več, kakor jik je prifie na svet. Denarje v staro domovino poiOjamo sa $ 10.86....... 50 km. a 20-50...... 100 fan sa 41.00....... 200 kxea ca 102.60....... 500 kres sa 204.50....... 1000 kroe ca $1018.50....... 5000 krot Postarina je ršteta p.i teh Doma ee nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošOjafcve izplačuj« c. kr. peštni hranilni urad v 11. a* 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriB-aeje do $25.00 v gotovini v pripor Senem ali registriranem pismo, večja net e po Domestic Poetu Money Wer aH pa New York Bank Draft. FRANK HAKBKE 00„ «1 Oortlandt 8t, Hew Tort; 8104 SI Clair Ait, V. Y. \ g < - . " i ■ .• : -V'"?'. ' ^ :r;' • .> RUSUA IN CARIGRAD. Dolgo las a. je veljal Carigrad kakor aredjiče vseh političnih in trgovskih interesov tedanjega človeštva, kajti Veliki Ocean in dežele preko njega so ležale do najnovej-iega časa docela izven evropskega horizonta. V Carigradu sta si podajala roko dva »veta: večerni in jutranji okci-dent in orient. Ta mejnik je posta- Car Nikolaj je Habsburžonom Sest, sedem let popreje rešil njih prestol, s tem, da je udušil Košutovo revolucijo — v zahvalo so postavili sedaj dunajski krogi na rusko mejo tretjino milijona vojakov in s tem drobili lusko vojno silo. — Car se je tako ujezil, da je podaril kip avstrijskega cesarja svojemu komornemu služabniku. Sredi krimske vojne ga je dohitela nenadna smrt. Po Krimski vojni se je Rusija kmalu opomogla. Car Aleksander 11. je zasledoval na to isto politiko, Leta 1878 so stali vil Konstantin, ko se je odpovedal Rimu in si ustanovil novo prestolnico kakor njegov oče. na mestu nekdanjega Bizanca (328 j ruski kozaki komaj še deset kilome-po Kr.). ! trov pred Carigradom* Tu je pose- je gotovo prime«« Čratfora in od-tirajo na Cetinje. Taki stečaji se dogajajo po gostoma. Črnogorci so pametnegL Ako slučajno treba, da doznajo, kaj se godi preko meje, odlagajo orožje in gredo 4'nabirat drva". Soditi po soparici, ki vlada v ozračju, bi utegnilo vsaki čas početi tieskanje- in grimenje. Vendar je še nade, da se temni oblaki razkrope brez grimenja in treskanja! Kakor je Rim središte kristijanov na zapadu, tako je postal Carigrad središte kristijanov na vzhodu. Rimski papež in carigrajski patriarh sta bila obenem cerkvena glavarja dveh •vetov. Med tem se je ustanovila v Mali Aziji nova država. Iz Arabije se jo razširjala islamska vera in njeni propovedniki so prodrli koncu sedmega stoletja tja do indijske meje in na zapadu so se vstavili šele pred carigrajskim zidovjem. Islam je iskal nove poti v srce krščanstva. Arabi so prodrli v Evropo preko Španije. Kari Marter jih je premagal leta 732 med Tours in Poitiers. V petnajstem stoletju so prišli Mo-hamedani po svoji prvotni poti v Evropo. Na torek, dne 29. majnika 1453, je zavzel mladi in pogumni Mohamed II. prestoEioo nekdanjega vzhodno rimskega cesarstva. S tem j< postal vladar južno-vzhodne Evrope. Na Aji Sofiji se je zasvetil po-lumesec. Težišče orijentalskih kristijanov je bilo odslej v Rusiji. Tako se je vrni! med zapadne in \ zliodne kristijane nov element, tuj po svojem duhu. tuj po svojem plemen« in tuj po svoji veri. Njegova j domovina je bila v Aziji. Pridrl je v civilizirani svet in si ga hotel osvojiti kakor nekoč Atila s svojimi Huni. Na vzhodu je ostala samo še ena država, ki ni zapadla polumesecu in to je bila mogočna Rusija, tista Ruska, o kteri pravi nemški grof York: "...Rusland bleibt droben fuer Eu-ropa durch seine Massen und faende e- ein Genie, so koente es trotz seiner grossen inneren Schwaecben den Erdteil unterjochen... allerdings wohl nicht fuer lange Dauer". Ko je padel Konstantinopolj, so s<- obrnile oči vseh kristijanov na jutro vem nehote proti bližnji Rusiji, ki se je tedaj komaj osvobodila tar-tarskega jarma; v tem vsezdružujo-eem središču Slovanstva so videli moč, ki jih ima rešiti nekoč polume-seca. Brez obotavljanja je zgrabila Rusija to zastavo in car Ivan HI. je obdal trideset let po padcu Konst an-tinoplja svoj grb sv. Jurija z dvogla-vatim bizatinskim orlom. Tem rajši, ker zapira Carigrad vsej južni Rusiji pot v Sredozemsko morje in s tem fK»t v svet. Globoko je torej vkoreni njena o-svojitev Carigrada po ruski sili, tako, da je vspričo takega razmotrivanja slavni ruski pisatelj Fjodr Mihajlo-vič Dostojevski nekoč navdušeno zapisal; "Prej ali slej bo vendar Carigrad naš!" Ali na zapadu iRusije je ležala mogočna država, ki je ravno tako rekla o Carigradu, da leži pred njenim pragom. Ruska carica Katarina II. se je prepričala o tem leta 1770, ko je prodirala ob spodnjem Dunavu proti Turčiji. Zato se je hotela dvajset let po tem domeniti s cesarjem Jožefom II., ki ni koval nič manjših načrtov nego njegova inte-resantna sosedinja. Nakano je prepričala Prusija. S tem seveda Rusija nikakor ni odjenjala od svoje misije. Car Nikolaj I. se je z vso vnemo lotil tega vprašanja. O ruskem knezu PaškjeviČu, pripovedujejo, da je dejal nekoč: "Pot Rusov v Carigrad vodi preko Dunaja". Nikolaj I. je ravnal popolnoma v tem smislu. Svoje načrte je zaupal Metternicliu že v pru-etku 30-tih let in jih kasneje neprestano ponavljal. Ali niti cesar Ferdinand, niti Metter-nich, niti mladoletni Franc Jožef I. niso hoteli ničesar čuti o kaki delitvi Turčije, dasi je obstajala na dvoru mogočna stranka, ki je simpatizirala s tem načrtom. Na to se je obrnil Nikolaj do Angleške. Njenemu poslaniku Teymouru je ponudil v fe-brnvarju 1853 delitev Turčije v tem smisla, da zasede Anglija Egipt in Kreto, Rusija dobi protektorat nad vsemi balkanskimi državami, Carigrad pa zasede in obdrži kakor depositor Evrope. Bresdvoma bi Rusija postala s tem na morju močna država. Tega se ja Anglija prestrašila in sledila jo Krimska vojna. Združeni Angleži, Francozi in Pijemontezi so po najhujših naporih zavzeli rusko trdnjavo Sevastčpolj na Krimu. To nesro-*V> je zakrivila samo Avstrija. fiJr: gla v mes vsa Evropa. Rusija je odstopila, ako ni hotela nove in hujše rimske vojne. Lansko poletje sta se sella angleški kralj Edvard VII. in ruski car Nikolaj II. v Revalu. Krogi, ki so navadno dobro poučeni, so trdili, da so je na tem sestanku odločila usoda Turčije. Anglija je gledala toliko časa na svojega ruskega soseda s strahom, dokler je bilo pričakovati, da udere Rusija v Indijo, ki bi je Anglija morda ne bi mogla braniti. Lanskega leta zadnji dan v avgustu, sta sklenili Anglija in Rusija pakt zaradi svojih azijskih posestev in prvič po petdesetih letih smo videli skupno angleško-rusko podjetje. V Carigradu so slutili svoj konec. In za to so se poslužili zadnjega sredstva, izigrali so zadnjo karto: okli-cali so konstitucijo. Letošnji december se sestane turški parlament. Za nekaj časa so izgubili tako re-valski naklepi svoj pomen in vse je odvisno sedaj od bodočega razvoja v Turčiji, Angliji je seveda ljubša konsolidirana Turčija, ker slabi moč Rusije že sama po sebi. In Angležem je močna Rusija vedno zopern prijatelj, kajti Angliji je neprijeten Ukmec vsakdo, kdor utegne biti kdaj nevaren njenim kolonijam. Zato se ne smemo čuditi, ee je postala Anglija zdaj preko noči velik branitelj sultanove države. Na potu v Carigrad leži konst itu-cija. Na Turškem živi okolu sedemnajst različnih narodov in plemen. Ta kaos ne obeta prelepe perspektive in pot konstitucije bo težka. Morda nemožna. Carigrad leži torej še vedno nad Evropo kakor nemiren duh. Besede Dostojevskega so Se vedno prerokovanje. .. LESNA INDUSTRIJA NA OGRSKEM. DOGODKI NA BALKANU. Kotor, v decembru, 1908. Sedel sem v "Trgovinski kavarni" v Kotoru, pihal pred-se dim cigarete in se dolgočasil. V kavarno so prihajali višji in nižji častniki, katerim se je vsem navidezno j ako mudilo. Na trgu pred kavarno je stalo par Črnogorcev, a domačini — moški in ženske — so hiteli z mrzličato naglico po trgu. Stopil sem na trg. Od morja sem je pihala mrzla sapa med tem ko se je morje samo igralo z malimi ladjami pluskajoč ob nje velike vale, kakor da bi se hotelo norčevati z ljudmi, ki si hočejo svoje itak že bedno življenje ogrenjevati z medsebojnim pobijanjem. Solnce se je skrilo za oblake, kakor da bi se sramovalo obsevati s svojimi žarki tt bedne človeške stvore___Nad vso Boko Kotorsko leži neki težki vzduh. Kljubu zimi se zdi, da vlada neka težka sopari ca — vsaj na človeških dušah —, a ozračje je napolnjeno z elektriciteto; pričakuje se, da vsaki hip prične treskati in grimeti. Dopisnik '' Neue Freie Presse" je bil na Cetinju. Mož se boji, da se nc bi ljudstvo vzdignilo proti knezu, ker je dobilo orožje. Za list, kakor-šen je "N. F. P.", je res čudno, da pošilja v Črnogoro dopisnika, ki niti tega ne ve, da je narod v Črnigori vedno pod orožjem. Ministerski predsednik črnogorski gosp. Tomanovič mi je rekel, da vsa Črnagora ni drugo nego velik vojaški tabor. Jaz bi pa pristavil, da je danes vsa Črnagora en sam v pripravi stoječ vojaški tabor. Vsak Črnogorec ima v svoji hiši puško-re-petirko in 150 patron, za pasom pa revolver. A to je vedno tako. Razlika je samo ta, da imajo danes vsi Črnogorci še poseben ukaz, da imajo biti vsak čas pripravljeni, da odrinejo na mejo. A vse, kar pišejo časopisi o koncentraciji Čet na meji, je le plod fantazije. Obmejna straža se vrši strogo. A to stražo izvršujejo Črnogorci tako, kakor se je pri nas vršila po nekaterih vaseh nočna straža. Ko je prišla na vojnega ob-vezanca — in to je vsak Črnogorec od 16 let naprej — vrsta, jemlje si v torbo potrebno hrano, ter odhaja v službo. In te straže vrše svojo dolžnost in točno. Oni poznajo točno vse meje, a Čim j« kaka avstrijska pafcrola prestopila mejo — vsled pomote — 0 stremljenju Ogrske, po gospodarski samosvojitvi s pomočjo industrializacije svoje dežele smo že govorili. Na tem mestu hočemo podati samo kratko skico o njeni lesni industriji, ki zanima gotovo tudi slovenske kroge. Po mnogih krajih na Slovenskem se lesna industrija v zadnjem času jako lepo in častno razvija. V svrho informacije teh interesentov so zapisane sledeče, na avtentične vire opirajoče se besede. Na pohištvu in sličnih mizarskih izdelkih je iznašal uvoz v Ogrsko letal906 celih 15,769.000 kron. Glavni delež na tem uvozu pripada Avstriji. Da se otrese te zoprne jej tuje konkurence, se prizadeva ogrska vlada na vso moč, da organizira ko-mercijelno svoje domače mizarje za pohištvo v velike zadruge in sicer po sledečem načrtu. V Budimpešti in ostalih večjih ogrskih mestih, kjer imajo danes po največ dunajske tvrdke svoje podružnice. so v prvi vrsti take mizarske^ zadruge potrebne. Mizarji za pohištvo in stavbinske potrebščine si morajo nabaviti potrebni material skupno, da ga dobe tako cenejše in v boljši kakovosti. Delavnice morajo biti skupne in opremljene z modernimi stroji in sličnimi obrtniškimi pripomočki. Da morejo zadruge ustrezati modernemu ukusu in vsaki najrafiniranejši zahtevi svojih odjemalcev, morajo imeti zadruge posebno centralo, ki izdeluje vse osnutke in risbe. Vsaka taka zadruga za pohištvo (tudi blazinasto). ki l^oče izdelati blaga za letnih 200—250.000 kron, mora proračunati za administracijo in skupno delavnico sledeče zneske: 300.000 K. za stroje in podobne priprave 6.000 K za sušenje lesa 4.000 K za luč in drugo opremo. Taka delavnica bi torej veljala okroglih 40.000 kron. Pri letnem razpečavanju za 250.000 K bi potrebovala materijala za 80.000 kron; od te svote pa bi zadostoval obratni kapital v znesku okroglih 30.000 K. Nadaljnih 30.000 K bi trebalo za mezdo in podobna izplačila. Skupnega kapitala bi potrebovala torej vsaka zadruga okroglo 100.000 kron. Da se iznebi torej tujih izdelkov in jih nadomesti z domačim delom, Kopit, potrebuje Ogrska na leto za 220.000 kron, ki jih dobivajo največ razni majhni podjetniki, ker tovaren za ta izdelek Ogrska še nima. Pripomniti moramo, da se Ogrska zelo trudi, da privadi nekaj tujih kapitalistov v deželo, ki bi hoteli sezidati nekaj takih tovarn, ker je znano, da bi se izvoz kopit izlasti v Nemčijo zelo izplačal. Po mnenju enega naj-večih avstrijskih lesnih veletržcev potrebuje danes Nemčija najmanje še en milijon parov kopit na leto. Za izdelovanja 1,230.000 parov kopit je treba 69 strojev, ki bi se dali prav lepo razdeliti na tri tovarne, vsaka po sto delavcev in z glavnico ene tretjine milijona kron. Po spomenici vlade, ki je obsegala 333 tiskanih strani j in ki so jo dobili samo člani ogrske državne zbornice kakor prilogo k letnemu proračunu 1908, bi potrebovala ogrska lesna industrija, ako naj se docela osamosvoji od tuje konkurence, vsaj okolu 125 novih tovarn, v katerih bi delalo 21—22.000 delavcev. V ta namen potrebna glavnica bi znašala 34 milijonov kron, letna produkcija pa je proračunjena na 50 milijonov. Največ bi potrebovala mizarskih zadrug. Po njenem računu 64 s 4000—4200 delavci, s skupno glavnico 6,400.000 kron; njih letna produkcija bi vrgla otoku 16 milijonov. -o DOPISI. bi potrebovala Ogrska 60—64 takih zadrug, za kar bi trebalo 6—8 milijonov kron glavnice. Poleg strojev bi dobivalo v teh delavnicah 4000 do 4200 delavcev zaslužek. Zgibnega pohištva izdeluje Ogrska več nego dvakrat toliko, kolikor ga potrebuje sama; zato se eksportira na vse strani. Bukovi gozdovi pa tvorijo na Ogrskem 28% vseh bor štov in pomnoževanje bukovine daja letnih V/z milijona kubičnih metrov, t. j. dvakrat več, nego jih je potrebovala Ogrska za izdelovanje zgibnega pohištva. Cerkvenega rezbarskega pohištva in ostalih cerkvenih potrebščin, kakor okvirjev, portalov itd. je uvozila Ogrska povprečno vsako leto za en milijon kron več, nego jih je izdelala sama; ravno tako navadnih stru jrarskih izdelkov za pol milijona K. Na tem uvozu sta parteeipirali največ Moravska in Češka. Izdelovanje palic napreduje leto za letom, a vzlic temu je izvoz surovin na tem polju lesne industrije velik. Leta 1906 je iznašal 1.640.000 K. Ker izdelane palice po svoji v rednosti presegajo vsaj trikratno ceno surovin, iznaša ta svota okolu pet milijonov. Značilno je, da izvažajo tudi goriški Slovenci jako mno go teh surovin v tujino, zlasti Nemčijo. Ogrska vlada si prizadeva sedaj zelo, da omeji izvoz surovin s tem, da išče doma sposobnih ljudij, ki bi se lotili paličnega izdelovanja. Ravno tako za tobačne rekvizite, ki spadajo in delajo del strngaiske obrti. Parke tov izvaža Ogrska največ v Avstrijo. Njeni izvos je iznašal leta 1906 za poldrag milijon kron. Lesenih igrač potrebuje Ogrska na leto 1,350.600 kros; od te svote iih je dobila taja konkurenca 1,084. 100 kron, tako, da se mvos teh lesnih zdelkov gotov« isplaSa, tembolj, kei ie ogrski koam aa tass polja z vsa kim ietoss Bridgeport, Ohio. Slavno uredništvo:— Prosim prejmite ta dopis v predale "Glas Naroda", da tako morem naznaniti in pisati o naših razmerah. Božič smo obhajali še dosti veselo, čeprav nas tlači "griža" in pa tudi "temperenc". — Na sv. Štefana je prvikrat nastopilo tukajšnje dramatično društvo Orel in igralo veselo-* 11 Miljonar' \ To je bila prva slovenska igra v naši naselbini, Smeha in zabave je bilo veliko. Igralci so tako izvrstno rešili svoje uloge, da so res hvale vredni. Želeti bi bilo, da društvo Orel napreduje v članih in bi namtako moglo še veš veselih uric napraviti. Zatorej, fantje, pristopite k temu društvu in pokažite, da tudi v naši naselbini ne zaostaje-mo za drugimi, ker dobro vem, da vas je še veliko, kteri ste sposobni, naj si bo za igro ali za petje! Pristopite in pokažite, da se tudi tukaj zavedamo svoje narodnosti! Ostali pa, kteri * ne pristopijo k temu dru-društvu, imajo dolžnost, da obiščejo vedno polnoštevilno njih predstave in jim tako pomagajo do napredka. Dalje naznanim, da naj se člani društva sv. Petra Št. 19 polnoštevilno vdeležijo seje, kjer se bode razpravljalo o važnih rečeh, da ne bode mogel nobeden kaj reči, če se bode v njegovi odsotnosti kaj važnega raz pravljajo ali sklenilo. K sklepu pa voščim srečno novo leto vsem rojakom in rojakinjam in želim, da bi vsak rojak postal z novim letom 1909 tudi naročnik "Glas Naroda"", da bi nas on mogel potem še v obširnejši obliki kot dosedaj obiskati in prinašati nam pod učnega čtiva in lepega branja. Pozdravljeni! Ostanem vaš naročnik. Andrej Hočevar. Braddock, Pa. Slavno uredništvo Glas Naroda:— Prosim vas, da mi odstopite malo prostora v cenjenem listu, da poročam nekoliko novic vsem rojakom po širnih Zjedinjenih državah. Dobrega nimam porofeti kaj, kriza še ni po- slovenska sinova drug kraj dragega in spita večno spanje v ptuji zemlji Zapustila sta v riajlepSej dobi ta svet in odšla tje, kjer ni trpljenja. Frank Leben je bil doma iz Dni pri Borovnici, doma zapušča dva brata, tukaj pa dve sestrični. — Bog jim daj večni mir' in pokoj, večna luč naj jima sveti in lahka jima bodi ptuja zemlja! Kako koristna so podporna društva, smo se sedaj vnovič prepričali! Tem potom voščim srečno in veselo novo leto vsem rojakom, to in onostran ocejana, posebno pa članom in članicam J. S. K. J., tej pa veliko napredka v članih in blagajni! Tebi pa, "Glas Naroda" kličem: Želeč ti v novem letu mnogo novih dobrih naročnikov in da nam v novem tem letu prinašaš še več zanimivega čtiva. Te prosim: Deluj kot do sedaj v tej ptuji deželi za omiko, prospeh in blaginjo našega naroda in Slovenija Ti bode hvaležna! J. A. G. Kansas Oity, Kans. Slavno uredništvo:— Precej Časa je že minilo, odkar sem se oglasil, zato vem, da mi bodete dovolili malo prostora v vašem cenjenem listu. V tem času smo tudi mi tukaj občutili krizo, ali Hvala Bogu, da je že minila. Skoro bolj pa smo občutili povodenj, ktera nas je obiskala v preteklem meseca juniju. V društvenem oziru smo pa dobro napredovali. Ustanovili smo samostojno podporno in zabavno društvo, kakor tudi svojo lastno župnijo, postavili si svojo lastno cerkvico, župnišče in dvorano. To vse smo pa delali nekako samo za sebe, ne pa v korist cele slovenske narodnosti, ali pa da bi bilo kaj v zvezi z drugimi rojaki, ali pa da bi bilo nam vsem v izobrazbo, v tem oziru bi se lahko od tukajšnjih bratov Hrvatov veliko naučili. Do sedaj se tudi še eden ni dobil, da bi kaj v tem letu daroval v narodne ali druge dobrodelne namene, zato smo vsi nekam trdi! Zato rojaki: Odpirajte dobra svoja srca! Dne 20. decembra 1908 je imelo društvo Vitezi sv. Jurija št. 49 J. S. K. J. svoje letno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1909, pri kterem so bili izvoljeni sledeči uradniki : Mihael >Jovak. predsednik. Jakob Požek, podpredsednik. Josip Vovk, L tajnik, Dragotin Toplikar, II. tajnik, Peter Špehar, blagajnik in zastopnik, Ivan Janežie,. zastopnik, Mihael Novak, I. bolniški predsednik. Tako sem Slovencem po širnej Ameriki prav v kratkem naznanil naše tukajšnje življenje v preteklem letu. Seveda, ako bi hotel podroben biti, ne bi hotel nobeden čitati, ker b: bilo predolgo, kar bi tudi meni preveč časa vzelo, kterega pa ravno sedaj za vse kaj drugega rabim! K sklepu želim vsem rojakom to in onstran oceana srečno in veselo novo leto, dekletam in fantom, da bi se vsi {^oženili, oziroma po mo zale, Vam gospod urednik pa želim, da bi toliko naročnikov dobili v novem letu, da bi izdajali tak list, da bi potrebovali saj en "ducat" souredni-kov. Gozdinski. han AndrejuzL Skupno $4.00, ktero fšoto prosim poslati na do'oceno mesto! H koncu tega dopisa pozdravljam vse člane društva sv. Barbare št. 17 v Broughton, Pa. "Glas Narodu" pa želimo v novem letu obilo novih naročnikov in predplačnikov! •Johan Rupar, Andrej Rupar, Jožef Stibernik, Johan Vehar, Johan An-rejuzi, Gregor Kos. LJUBAYNA PISMA. Spisal Boris Boleslav. nehala tukaj, dela se prav malo, ne-kteri delajo samo po tri dni na teden, vsled česar je jako teško shajati. Našim rojakom naznanjam, da je po dolgih mukah preminil Frank Ucman dne 12. decembra 1908. Pobilo ga je v premogokopu še dne 7. sept. 1907 in od istega časa ni postelje zapustil. Bil je strašno polomljen. imel je križ zlomljen in obe nogi, tako da se je vsaki moral zjokati, ki ga je videl. Bil je komaj 24 let star in pri dveh društvih, nant reč pri društvu sv. Alojzija št. 31, spadajočem k J. S. K. J. in pri društvu sv. Barbare št. 32, spadajočem v Forest City, Pa. Društva so mu priredila veličasten pogreb, na nemškem pokopališču sv. Jožefa v Braddock, Pa. smo izročili zemske ostanke pokojnikove materi zemlji. Doma je bil iz Velikega Cerovca, po domače Plantanov iz Stopške fare na Dolenjskem. Njegovi Btarifi. so mu umrli še, ko je bil v starem kraja, tukaj pa zapušča enega brata in eno sestro. » Komaj se je ta žalost deloma pozabila, že dobimo brzojav iz Gorma-nije, W. Va., da je en član tam umrl, namreč Frank Leben, po dolgotrajni bolezni. Bolehal je za jetiko 6 mesecev in po velikih mukah izdihnil dne 25. decembra 1908. Bil je pri rav-kem nasipu soproga majorja Pfeiferja in zapustila vse svoje premoženje v znesku 36.000 kron "Siidmarki". Če se ho-m ta čin prav cediti, je t*eba vedeti, da je bila ta "nemška" gospa hči slovenskega pisatelja, Prešernovega prijatelja Ka^teliea, izdajalca "Čebelice", ki si je svoje premoženje pridobil od Slovencev. Pri deželnem predsedništvn v Ljubljani že pripravljajo na važne personal ne premembe, in sicer ravnajo e tem, da poleg barona Teod. Sehwarza izrine tudi eden ali drugi »jetrevih sokrivcev in da zavzame važno mesto dr. Laharnar, sedaj vladni svetnik v Čraoveih, ki je rojen Slovese«, ki je bil dolgo časa e-krajni jrlavar v Sežani is je pri zadnjih državBozborskih volitvah na •eriškem nastopil kot klerikalni kandidat. Siloviti prisiljenec. Štefan Prvsn, Ijabljajujki prisiljenec je prejel, ker je bil len pri poduku disciplinarno kazen. To ga je tako razjeailo da je nagrozil, da bode učitelju vrgel tin-*»ik v glavo in da ga bo raabih Dne 14. dec. t-e > saeel z nekim drugim prisiljeneem prepirati, zato sta ga dva paznika proč odvedla. Med potjo je pašniku Aamanu gro»!, da teu bode že pokazal. Pervan je jako surov i; nasilen človek, tako da se ga ni apel učitelj več v doli imeti. Sedni dvor ga je obsodil aa 14 meeeeev Wžke ječe. V Idriji je umrl dnbovnik tržaške Škofije Josip Strnad. Od leta 1898. do letos je služboval kot kaplan v Podgradu v le tri, odkoder se je preselil v svoj rojstni kraj radi bolezni, dtrsad je bil miren in dober dnbev-nik. PRIMORSKE NOVICE. Proti roparjem v Istri OrožniŠka pof^taja v Tinjaau je dovolila proti tatovom in roparjem sledeče: 1. Vsak sme v svojem dvorišču in okolu svoje hiše sa malo daljavo v 6 veje varstvo nositi omaje bras o row ■e^a lista. C. Vtak saj od večera de dneva ffuadjive osebe, ki bi se bliiale brez vzroka njegovi hiši, hlevom itd., najprej pokliče in petem, ako se ne bi poklicani dal spoznati, naj ga na pr»-aaecea naši* z orožjem zapodi. 3. Ako hi na ta način pok ti sani se poizkušal krasti, ali ne vkaadel, ali oelo začel streljati proti kifti aH proti kteri osebi, ima veakdo pravico v vseh slučajih braniti n orožjem snage imetje in dražino — v potrebi —astiiahn tadi ubiti aapaialsa. 4. Po dovršeni tatvini ali ropa sme vpaido pri iskanju vkradeaega Msga nositi orožje. Tudi to še ni do^-ti nekterin tatovo« roparjem! Ko je bila navedena naredba še razglašena, so šli vsejodno trije is Krimge zvečer krast v St. Fstsr v Šwri, ee ve, dobro efeoredbaai. Vodja jo W ZKletai oienjeni dims Traat SnbaB. Srefcio so ee vtihotapili do nekega hleva. Vrata so ugfi do!, lahan je šel v hlev po onroe; ostala Jva sta stala zunaj pred hleve« in imela pnSke pripravljene, da hi streljala, &ko bi kteri domačih prišel hranit o>vee. Zuban je srečno pogrni ovee iz hleva, a zdaj se je shodil 16-letsi deček, ki je spel na hleva v varstvo ovac. Ko je Snban stopil na prag hleva, da hi šel vnn, je deček ustrelil skoči lokajo Sobana savno v glave. Zuban je padel, ostala dva roparja ska hitro priskočila, vzdignila Zpbana is ga odnesla, a owe so med tem ušle aa meki vrt. Na irtrel dečkov so ostali domači ia hiteli k hl«vn; ovee so našli v vrta, a sa tatovi niso šE. Drugi dan so ssflti v vrta kapo Zubanono ia kal, Id asa j« pritekla is glave. Zaban je vse previdno mkrival. Owhiiki so marl j i oo povprsševafi, is je kdo bo- lan ali obstreljen, a nihče ni vedel za to. Zuban je poslal tajno jednega svojih tatinskih tovarišev v Pazin v lekarno po zdravilo, a tu so mu rekli, naj prinese recept od zdravnika. Na vprašanje, odkod da je, je rekel, da je iz Kringe. Preteklo je osem dni, ne da bi bili orožniki izvedeli, kdo je bil obstre-ljenec v Št. Petru. Mej tem časom se je tajno odpeljal Zuban v Pulj v bolnišnico. Poklicanemu sodniku je rekel, da je šel nekega večera iz vasi Pauletici v svojo vas in da ga je je-den obstrelil in mu vzel 200 kron. To je prinesel neki laški Časopis iz Pulja in Šele po tem časopisu se je zvedelo, da je Zuban ranjen. Tako ga ima sedaj pravica v rokah. Izpred sodili je v Gorici. Radi tatvine je bii klican pred sodnijo Ivan Ropretič, 33 let star. Ukradel je Joe. Boštjančiču uro in 'pri treh kronah' zrcalo. Ropretie je obsojen na 6 mesecev v ječo. Zabodel se je v Trstu davčni ekse-kutor Ivan Smerczinskv v levo stran prsi. Mož m smrtnonevarno poškodovan. Nevrastenik je. Pogreša se TGletni Andrej Jeneek iz Trsta. / Težko rano v spodnji del telesa je dobil v Trstu 301etni Vincene To-mič. ko se je v neki gostilni pretepal. Zaradi tatvine so zaprli v Trstu 41 let starega delaves Franca Bizjaka. Naplavljeno truplo. Na nasipinah pri Sv. Andreju v Trstu so izvlekli :z morja truplo kakih 50 let starega moža. Sodi se, da je identičen z nekim pristanišenim delavcem iz Rimini. Smrtna nezgoda vsled burje. V tržaškem zalivu je močen piš burje prevrnil neko tovorno barko, na kteri je bil delavec Fattori. Daci je kapitan Chlerega z remorkerja "Marte" takoj skočil za njim v morje, privlekel ga je že mrtvega na dan. Obesil se je v Trstu 221etni brivski pomočnik Ivan Marean iz Pulja. Ker je bil pijan, so ga zaprli in v zaporu se je končal. Tatvina. l!)letni pomožni uradnik gostilničarske zadruge v Trstu Jožef Jedrcjčič z lieke, je porabil pre-tt kle praznike, ko ni bilo nikogar v zadružni pisarni, da je ukradel iz mizniee tajnika nad 1700 K in neznano kam pobegnil. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz nemške mestne hranilnice v Brežicah so jeli Slovenci trumo-ma jemati denar, ker so zvedeli, kako aro podari ta zavod z njim. Boje se za svoje prihranke, kakor se hoje tisti, ki jemljo iz nemške Kranjske hranilnice v Ljubljani. Umor. Nedavno so pili v Makerje-vi gostilni v Dagošah pri Mariboru posestnik Franc Katz iz Lok pri Brežicah, ribič Herman Dogonik iz Maribora, njegov polbrat Mihael Podlesnik. četo vodja pri lovskem bataljonu v Kanalu pri Gorici, zdaj na di»pustu v Mariboru in Frane Koe-bek. ki pripeljava ljudi čez Dravo. Med Katzem in Dugonikom je kmalu nastal prepir, v kterem je /grabil Podlesnik za bajonet in vpil, da bo Katz a zabodel, vsled česar po-?tane narednik. Podlesnik je vrgel aato uasprotnika pod mizo. Prepi-ralce se je posrečilo pomiriti. Kmalu se je pa prepir razvnel znova, dokler nista Podlesnik in Dogonik vrgla Katza na cesto. Ta je od jeze potegnil samokres in ustrelil z njim. Podlesnik je planil za njim, ta je pa ■»•.trelil še enkrat, med tem so tudi Dogonika spravili iz hiše. Ta je hotel sicer zabosti gostilniiarko v prsi, a se mu ni posrečilo, ker je to preprečil Koebek. Podlesnik in Dogonik sta odšla proč. Tu je pa Katz, ki se je preje skril za hišo, ustrelil še enkrat za njima. Zdaj se je Podlesnik vrnil, dohitel bežečega Katza, ga vrgel na tla in mu zabodel bajonet dvakrat v hrbet, enkrat pa v trebuh, da je kmalu izdihnil. Brata sta po tem dejanju izginila in jn zdaj iščejo orožniki. HRVATSKE NOVICE. Poneveril je. Občinski tajnik Pavel Vucič v Divuši na Hrvaškem je bil obenem tudi blagajnik tamošnje posojil n i ee, pri kteri je poneveril do 2400 K, na vesti pa ima že drugih takih pregreh. Zaprli so njega in njegovo soprogo, ktero so pa kot nedolžno izpustili iz zapora. Umiraj oči Vujaklija — okraden. Ko je Srb Vujaklija ležal v bolnišnici usmiljenih bratov v Zagreba v zadnjih hipih, sta prišla pred njegovo sobo dva gospoda, ki sta tamkaj stoječi sodni straži se predstavila k4 ST. CLAIR AVE. IX. H., New York, N. Ye CLEVELAND, O. Otroka je vrgel v gorečo peč. "V i madžarskem mestu LugoSu je prišel mladi mož Gerboncz pijan domov. Žena mu je očitala pijanstvo, kar je moža tako razkačilo, da je zgrabil iz zibelke trimesečno dete ter ga vrgel v pee, ki je bila zakurjena za krua J peči. Na ženino vpitje so prihiteli sosedje, toda otroka je bil že sam pepel. Razjarjeni sosedje so * nečloveškega očeta napol ubili. Ceplenje proti lenosti. Kakor poroča "Gil Bias", je predaval na mednarodnem kongresu za higijeno neki angleški zdravnik o svojem raz-iskavanju glede sredstva proti lenobi. Po njegovem mnenju se vsled u-trujenosti mišic izločuje neka strupena tvarina, ki povzroča lenost. A-ko se posreči osamili to otrovno tva-rino. ki povzročuje lenost, potem bo lahko najti metodo zdravljenja te. Zdi se. da so isti vzroki za duševno utrujenost kakor za utrujenost mišic in upanje je. da se se oeplenjem ozdravi lenost. Iščem ANTON-a FAŠUN, rojenega na Ljubnem. Najzadnje jo bival v fari Št. Mihel, na spodnjem Štajerskem. V Ameriki biva že 16 let, prvo leto se je nahajal v In-diani, nadalje pa nič ne vem, kje je. Zatorej prosim rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njega, k ji je, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovolijo o njem natančno naznaniti. Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Josepp Fašun, 258 Hanover St., Milwaukee, Wis. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim rojakom naročnikoc, a* im an j am o • tem, da se nahaja seda na potovanju nai pooblaščeni nsto? nik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Ofc iskal bode rojake v nekterfii mesti) in krajih države Ohio in Pennsylvania. — Dotičnik je pooblaščen sa pobiranje naročnine "Ql» Naroda" ln naročbo knjig, vsled 6» sar ga vsem toplo priporočamo. UpravnlŠtvo "Glasa Naroda". POZOR! Vsem rojakom v okolici in skozi Trinidad, Golo., potujočim naznanjam s tem, da sem prevari dobro snani ATLANTIC SALOON, 213 W. Main St. Trinidad. Oola V zalogi imam vedno sveže pivo, raznovrstno vino in žganj«, v kuhinji pa vedno dober prigrizek. Rojaki dobe tudi eeno prenočišče pri meni. Vsem bratom Slovencem in Hrvatom se za obilen obisk priporoča Martin Orekar, lastnik. POZOR SLOVENCI V KANSAS CITY! "SLOVENSKI DOMJ" Saloon! Točim sveže pivo, izvrstne likerje in prodajam fine smodke. Pošiljam denar v staro domovino skosi banko g. Frank Sakserja najsignraije in po dnevnem knrzn. Priporočam se Slovencem in Hrvatom v tem mestu sa obilen obisk! Rojaki, kteri potujejo skozi to mesto, so zagotovljeni, da najdejo pri meni dobro postrežbo! Ako je kteri rojak, potnjoč skosi Kansas City, tu nepoznan, naj n mi pri odhodu semkaj pismeno naznani, pričakam ga na kolodvoru, ako mi dobo njegovega prihoda naznani! "Svoji k svojim!" John Kovačič, zastopnik, 1630 W. flth Bt, Kansas (Stj. Iščem JOSIP-a MARN, doma iz Gri-ne vasi, okraj Škofja Loka. Nahaja se nekje tukaj v Ameriki. Sporočiti mu imam nefaj zelo važnega iz stare domovine. Če kdo rojakov ve za njega, naj mi to blagovolijo naznaniti, ali pa naj se mi sam oglasi! — Frank Brtoncel (Kurot), Box 151, Imperial, Pa. (15-19—1) Kje je IVAN JANEŠf Doma je iz Lazeča, pošta Draga na Kranjskem. Pred nekoliko meseci je bival v državi Mississippi. Za njegov sedanji naslov bi radi zvedeli njegovi sorodniki. Kdor rojakov ve, kje se slednji nahaja, naj nam blagovoli naznaniti. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. KJE JE? Podpisani oče prosi uljudno Vaic uredništvo, da mu blagovolite v cenjeni Vaš list Glas Naroda ponatisniti, da je moj sin FRANC ŽETKO dne 4. junija 1905 se izselil v Ameriko in da do današnjega dne ni duha ne sluha o njem. Ako kteri naših rojakov kaj ve o njem, bi se morda po listu zvedelo. Predstavljati si morete mojo žalost, ko o njem ničesar ne vem! V koliko tolažbo bi mi bilo, ako bi se o njem kaj zvedelo. Z odličnim spoštovanjem oče Martin Žetko, vas Gaberče hšt. 5, pošta Senožeče, Austria. Kranjsko. Opomba uredništva: Cenjene rojake prosimo, da nam ali pa njegovemu očetu takoj poročajo, če vedo kaj o njem! Hvala jim že v naprej! ŽENITNA PONUDBA Iščem Slovenko v starosti od 17 do 21 let, ki bi hotela z menoj k oltarju. Star sem 22 let, delo imam stalno in zaslužim dobro. Ktero Slovenko veseli seznaniti se z menoj, naj se mi sama pismeno javi ia priloži svojo sliko. Frank Galičič, P. O. Box 11, Reilly, Pa. v " f ^ i! PP'firO- ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in "f U j brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega 1 ^J " izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasio vom "Kretsnje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav , kdaj pride v New \ork in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pnliaco ter ga odpelje na parnik, ?akar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko il postaje telefonira po številki 4087 Cortlundt in takoj po obvestilu p >šljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezir.c.inim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotreb- ih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu ncsliksno. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. gy IBter sstTimmiBji'i, vJW- ^JT^-gggy-^'-iW- m wtm ■ ■" " taagfflr-- I Mill ties f kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. • i _ 9 __ ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. He prezreti! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. pošiljamo & & & & & & & & & » ft A* ft ft ft ft ŽŠ ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 ^ _ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč-k - - t ču e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali poso-1 M-re po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko . * dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. JOHN KRAKER EUCU1D, O. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najpnpravoejsa fn najcenejša parobrodna črta za Slovence In Hrvate, sv- Priporoča rojak« svoja VIHA, iters v kakovosti n»<5;^j > ttvvi parobrodi u* 4r% rljiika imajo brezžični brsojam AlrjLC% JUAUKA, aL^tv^tru WABBJKOTOH, jLi^EOTorA, \ meascili w*jn in JnaiJu se bode ta agocd isf6#«MB» brodofji pd-drtttai ia dtndRgftwnpofcriiki. Gm vožnlb listkov Iz R£W TORKA u III. razred ss d« TESTA....... LJUBLJANE REETE........ ZAQSBBA... KJlRLOVCA. .«$28.60 .$28— -.$29.2 $29.16 tL ftiraim ^ TBSTA all B9K1 Pbelps Brat. & Co.f Gen. Agents, ... $fiO.O?t, $56.uc is $S0.8C 2 Waibtaffta« »tract, NEW YORK IJIfijlLjBMi^^ "GLAS NARODA" (SlovenacDafljr.) v«nsd and published by the SLcrvnac publishing company ie corporation.) FRAJJK 8AJKSER, President. VICTOR VALJAVEO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and eddwMM of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York Ctty.K-T. Proti unijam. Ka leto velja list sa Ameriko in On ado.........$3.00 „ pol leta. ........1-50 m leto sa mesto New York ... 4.00 „ pol leta sa mesto New York . 2.00 f> Kvropo xa vse leto.....4.60 m m »i pol leta.....2.50 u •• •• četrt leta .... 1.76 T Svropo pošiljamo b ko pno tri številke. fJQLA6 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemai nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") laraed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. (AdvartiMBtnt on'agreement. Dopisi bres podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Bessr naj se blagovoli pošiljati po s&cmey Order. i^rj spremembi kraja naročnikov srosimo, da se nam tadi prejšnje blynUS6e nasnani, ds hitreje naj-desso BSUtovuika. !>>siflom in pošiljatvam narsdite naslov: "GLAS NAHODA" 89 Cortland t Street, New York City. ~Telefcm: 4687 Cortlandt Nemogoče stvari. Newyorčanke — naj bodo blagoslovljene in naj se množe, kakor zvezde na nebu in pesek v mor ju 1 — ker delujejo tako blagodejno in razveseljivo s svojim idealističnim na-ziranjem sveta in ravno takimi željami in pričakovanji v vsakdanjem malenkostnem življenju. Priznati jim moramo: one tvorijo oni kvas, kteri skrbi za to, da se ljudska mrka in voda v javnem življenju dviga. Pri tem mislimo seveda naše "politične ženske", ktere so stokrat bolj delavne in energične, kakor možki. Za vse to se imajo zahvaliti svojemu temperamentu in svojim živcem, in potem naravno tudi obilici prostega časa, kajti svojih 24 vsakdanjih prostih ur, odštevši one ure, koje potrebujejo za spanje, toaleto in obedo-vanje, lahko }>orabijo skrajno korist -nonoeno. Ko bode na naših poduličnih železnicah napočil milenij, bodemo se za to morali zahvaliti jedino le ženskam in sieer onim, ki so članice newyor-ške zveze ženskih klubov. Odsek te zveze, kteri se bavi z javno varnostjo, je te dni obiskal prometno komisijo, kterej je naznanil, česa potrebujejo Newyorcani, zlasti pa inteligentnejša in lepša polovica našega prebivalstva: električne napise na vseh prednjih vagonih vseh vlakov, mesto dosedanjih raznobarvnih luči, ki naznanjajo, kam je ta ali oni vlak namenjen; jednaka znamenja morajo biti tudi ua vsakem |>osameznem vagonu; v vsakem vagonu morajo biti označene vse postaje, na kterih se vlak ustavi; v vsakem vagonu mora biti nadalje tudi avtomatičen aparat, ki že v naprej naznani prihodnjo postajo, na kterej se vlak ustavi; v vozovih mora biti več prostora in več sedežev — in pred vsem morajo biti sprevodu'id uljudnejši___ Tako se nastopa v javnosti! In od žensk se moramo učiti, kajti kedor mnogo zahteva, ta saj nekaj dobi. In mi možki, ki smo vedno skromni, se moramo z vsem zadovoljiti in vsled tega ničesar ne dobimo! Predsednik poduličnih železnic, Mr. Shonts, ki neomejeno kraljuje v newyorskem [nfernn. se gotovo ženskam ne bode hotel zameriti in jim bode prej aH slej na galanten način mnogo obljubil, kajti obljube vedno obnove prijateljstvo. Toda ako ženskam vse to obljubi, nekaj jim vendar ne bode T*r>gel obljubiti in to so — uljudnejši sprevodniki. Ako hoče namreč tudi o'jlj izpolniti, potem mora najeti poštene ljudi, kte-rim bi moral d^jaU tako plačo, da b jim bila tirrornna eksistenca omogočena. To bi pa pred vsem Škodovalo delničarjem podaličnih želez nic in vsled tega bode na poduličnih železnicah kljab vsej uljudnosti napram Newyor?ankara ostalo vse pri starem. Ženska razstava. London, 18. jan. V septembru bodo tukaj odprli mednarodno žensko razstavo, v kterej zamore jo razstaviti ženske vsega sveta. Prireditelji razstave hočejo svetu pokazati, kaj vse znajo in premorejo ženske. v prvej vrsti bode tn seveda zastopana industrija oblek, kakor tndi gospodinjstvo, Pričakovati je, da bodo pri razstavi sodelovale ženske vsega sveta. Zveza ameriških tovarnarjev, ktera je izposlovala razsodbo zvezinega najvišjega sodišča proti bojkotu, kakor tudi obsodbo raznih uradnikov organizacije American Federation of Labor, je prišla do prepričanja, da je sedaj prišel čas, ko zamore nastopiti proti takozvanim unijskim znamkam. — Minolo soboto smo poročali, da so pričeli klobučarji po vseh državah štrajkati, ker so lastniki tovarn sklenili, da v nadalje ne bodo več rabili imenovanih znamk na svojih izdelkih. Delavci, ki so dobro vedeli, da sc gre pri tem za to, da se jim (delavcem) vzame njihovo orožje iz rok, so vsled tega seveda takoj pričeli s štrajkom, ki je popolnoma opravičen, kajti oni se morajo takoj spočetka braniti. Ta dogodek nam v ostalem tudi dokazuje, da je združeno tovarništvo I prepričano, da je sedaj prišel čas, da se prične proti delavskim organiza- i cijam kar sistematično nastopati, j kajti tovarnarji računajo pred vsem s tem, da je kriza delavstvu odvzela : toliko poguma, da ne bodo več mi- i slili na to, da bi se protivili. . Upajmo, da se bodo kapitalisti varali, kajti marsikedo dela dandanašnji račune in lepe načrte, ne da bi pri tem mislil na krčmarja ali krč-marje, kteri se znajo in vedo vedno na pravem mestu in ob pravem času javiti. Vsekako bode sedaj vsak delavec, ki je dosedaj zanemarjal svoje dolžnosti, unijsko znamko povsodi j podpiral, tako, da se ne bodo kupovali oni predmeti, ki so brez unijskih znamk. Delavci ^e bodo gotovo po tem ravnali. ■ ' natančneje, ker meni niŽ tebi nič kaznovan biti za tako ogromno vsoto, to pa radi tako nedolžnega vzroka, kakor ga nam Vi opisujete, se nam zdi več ko nevrjetno! Pričakujemo tozadevnega odgovora! Pozdravljeni! Lev Nik. Tolstoj o prl-klopljenju Bosne in Hercegovine k Avstriji. DOPISI. Hackett, Pa. Spoštovani g. urednik:— Poročati Vam imam žalostno novico. V ponedeljek zjutraj je šel Frank Kokol zdrav in vesel na delo v jamo, 4. popoldne pa so ga teško ranjenega prinesli iz jame, drugi dan 12. januarja 1909 pa je v bolnišnici umrl. Pokojnik je bil iz Bučne vasi pri Novem mestu doma in star je bil 35 let. Zapušča dva brata, in dve sestri. Eden njegovih bratov se nahaja tukaj v Ameriki. K sklepu pozdravljam vse rojake in Vas, g. urednik! Anton Prah. Burdine, Pa. Cenjeni g. urednik:— Prosim Vas, da priobčite teh par vrstic v priljubljenem nam dnevniku Glas Naroda. Čital sem dopise iz različnih slovenskih naselbin naše amerikanske republike, le malo pa iz naše "Rožne doline". Z delom gre prav počasi, delamo samo v treh rovih, dva sta pa zaprta. V omenjenih treh rovih delamo samo dva ali tri dni na teden. Rojakom ne morem svetovati, da bi prihajali semkaj dela iskat. Berem tudi o ženitnih ponudbah! Ako manjka fantom "pune", naj le sem pridejo, ima jih dosti starih in mladih. Z letino lanske jeseni smo prav zadovoljni. Posebno koruza je jako dobro obrodila. Na enem samem steblu je imela po pet češarkov. Že dolgo tukaj stanujoči rojaki se ne spominjajo davno tako dobre letine kakor je bila lanska. Tu imamo tri podporna društva, ktera dobro napredujejo. Priporočam vsem rojakom, da pristopajo k društvom, ker nikdo ne ve, kaj ga čaka! Pozdravim vse rojake in jim želim četudi malo pozno prav srečno in veselo novo leto! Tebi pa "Glas Naroda želim, ker nam že 17 let prinašaš novic iz vsega sveta, da bi nam ostal tudi za v naprej zvest poročevalec. predplaČnikov pa Ti želim v novem letu 10,000! Naročnik Fran Petrovič. C his holm, Minn Dragi gospod urednik:— Prosim Vas. priobčite teh par vr--tic v priljubljen naš list Glas Naroda. Zelo malo se sliši iz naše naselbine. Zdelom gre Še precej dobro,, nesreč pa, kakor povsod, nikoli ne zmanjka. V kratkem času je pobrala smrt nekaj rojakov, kteri so delali v rudokopih in zapuščajo revne vdove, {O tem, kar ste tu pisali in smo mi izpustili, berite našo opombo!) Pozdravljam vse bralee ih bralke lista Glas Naroda po širnej Ameriki, Tebi pa Glas Naroda želim v novem letu mnogo novih naročnikov! Josip Ule. Opomba uredništva: Pisali ste nam o dveh ptičkih! Dalje govorite o neki denarni kazni v znesku $9750.00. Razjasnite nam ta slučaj / To, kar imenujemo v naših ča-ih patriotizem, je zgolj na eni strani znano razpoloženje, ki ga vztrajno pospešujejo in podpirajo med narodi šola, religija in podkupljeno časopisje v smeri, ki jo potrebuje vlada, na drugi strani pa mimogvedoči, izldjučno s sredstvi vladajočih razredov vzdrževani pokret po nravstvenem in umstvenem nivoju nižjih narodnih slojev. Patriotizem zatiranih narodov v tem oziru ni izvzet. Ta prav tako ni lasten delavnim masam, marveč jim je umetno inspiriran po višjih slojih. Ne more se vedeti, če je to, kar se človeku zgodi, njemu v korist ali škodo. Eno edino, za kar se ve, je človeku koristno: Ljubezen do ljudi. Ljubezen ti vsikdar gotovo podeli srečo v življenju. Bog je hotel, da bi bili srečni, zato je nam vdahnil poželjenje po sreči; toda On je hotel, da bi bili mi vsi skupaj srečni, a ne samo posamuiki. Zato se nahajajo tudi nesrečni ljudje, ker teže ne po skupni, marveč po separatni sreči. Največja sreča za človeka je biti ljubljen, zato je tudi človeku vdahnjeno to hrepenenje. Da bi pa bili ljubljeni, je očividno potreba, da sami ljubimo. "Če je to tako, je treba v svrho, da se vse to uresniči in da se pre-drugači ves ustroj človeškega življenja, da bi se po tfm ravnali ne po-jedinci. ne nekteri, marveč vsi ali večina. Toda dokler večina ne bo tako umevala življenjskih teženj, se življenje ne bo predrugačilo.'' Tako govore ljudje in žive dalje, kakor preje, v nasprotju z zdravim smislom in spoznanjem. Tako pa govore ljudje, nahajajoči se pod vplivom patriotizma in državnega praznoverstva. Takim ljudem se zdi, da je človek nemisljiv izven države, da je človek, preden postane Človek, član države. Taki ljudje pozabljajo, da je vsak človek, preden postane Avstrijec, Srb, Turek, Kitajec, — človek, to je razumno, I ju-. beČe bitje, kterega poklic ni v tem, da bi branil ali rušil srbsko, turško, kitajsko, rusko državo, marveč edino v tem, da izpolni svoje človeško zvanje v tem kratkem trenotku, ki mu je usojen ga preživeti na tem svetu. Evo, to edino govori človeku nauk Kristov. Blagovestje mu govori o tem njegovpm večnem zvanju in zato ne ve, ne more in neče vedeti za njegov časni, slučajni položaj v državi ali zunaj države, v kteri se lahko človek nahaja v gotovi histo-rijski dobi. Gre namreč za to, da je država Akcija, zakaj države kot nekaj realnega nikdar ni bilo in je nL Realno je eno edino: življenje človeka in ljudi. In ta realnost je v takšni meri oči vidno, in jasna vsakemu človeku, da ne morejo nobene okolnosti, v ktere bi lahko prišel, uničiti njegovega spoznanja zanj v prvi vrsti važne realnosti. Čudno je to, da žrtvujejo ljudje tej slučajnosti, Aktivnosti, ki je sedaj taka. a jutri drugačna, ki pa v nobenem slučaju ne more ostati taka, kakršna je bila, edino realnost, 1 • jo imajo v sebi. Kristov nauk odkriva človeku takšno zvanje in taksen blagor, ki se ne more primerno spremeniti z nobeno zunanjo na-\ ^dbo. Ta nauk ne govori o tem. i akšna bo bodočnost za zbor ljudi, ki se nazivajo narode, države, in tudi i ? more govoriti o tem, ker nihče ne ve in ne more vedeti tega. Govori samo o tem, kar ve in čuti vsak, o a se iz tega, ako človek sledi svojemu zakonu edinstva in ljubezni, ne more roditi ničesar drugega kakor dobro. Ljudje govore: "Vlade ne t.-pe takšne nepokorščine, neizpolnitve njih zahtev in bodo kaznovale vsakega nepokornika." Toda prvič: človeku, priznavajočemu dobroto v izpolnjevanju zakona ljubezni, ki mn ga je odkrit Kristus, ne morejo biti tuje nobene kazni, ako on res veruje v oznanjen njemu zakon življenja, ki mu deli dobrote. Drugič: 6trahovanje ljudi s grozotami, ki jih bodo izvrševali ljudje, ki ostanejo v državnem ustroju, ni tako strašno, kakor se zdi. že zaradi tega ne, ker ljudje, ki se drže državnega prazno- verstva, predpostavljajo, da so vlade nekake vrste abstraktna bitja, ki imajo v sebi posebna svojstva in ki izvajajo svoje odločitve s takisto posebnimi, nadčloveškimi silami. No, takih bitij ni. Ako bodo ljudje, ki so se odpovedali nasilnim dejanjem, postopali, kakor se spodobi kristjanom, in ne bodo "vršili nad nasilniki ničesar razen ljubezni, bodo vedno bolj in bolj izginjali ljudje tako med državnimi voditelji, kakor med izvrševalnimi organi, ki bodo ropali, mučili, morili ljudi, ki so v imenu ljubezni pripravljeni raje trpeti pod nasilstvom, kakor se ga zakriviti. Razume se, da ti ljudje, ki se nazivajo vlade, lahko neprestano kaznujejo ljudi radi neizpolnjenja svojih zahtev dotlej, dokler črpajo opravičenje svojih dejanj iz grozovitosti in zločinov napram onim, zoper ktere nastopajo, toda ljudje, naj se že imenujejo cesarji, krvniki, sodniki, generali, guvernerji, policisti — so vendarle kljub temu ljudje in ne smemo si predstavljati takih niti cesarjev, niti sodnikov, niti krvnikov, niti vohunov, na ktere bi ne delovala resnica in ljubezen, v ktere imenu ljudje USTNICA UREDNIŠTVA. Mr. M. T., 6217 St. Clair Avenne. Cleveland, 0. Izvolite nam poslati dotična originalna pisma ali pa prepis .istih. Seveda mora biti prepis uradno potrjen. Po prejemu tega priobčimo Vaš dopis. Pozdrav Vam! Mr. T. M., Waukegan, 111. Ne zamerite, ali Vašega cenjenega dopisa ne moremo priobčiti. Radi bi Vata na "uho'1 rekli, da je dolžnost vsakega "štaparja", če ima doma ženo ir kakor Vi pravite rojenčka, da pride o pravem času domov. Potem ne hode govora o besnih psih, ne o nožih, ne o mačkah in ne o praskah! X pamo, da se razumemo, saj nas ni nikdo slišal! Ostalim "štaparjem" bodemo pa pri drugi priliki naročene nam pozdrave izročili, ko se zopet oglasite in poročate, da "gre z delom dobro" in da Vas ne preganjajo več ne psi, ne noži, ne mačke xn bode .cvetoč Vaš obrazček prost* vseh — prask! Pozdravljeni! Mr. Schmalz, Cumberland, O. Na cenjena Vašo dopisnico radi naknadno objavljamo, da se je pogreba umrlega rojaka Albina Golob udeležilo tudi društvo Jezus dobri pastir št. 32 K. S. K. J. Upamo, da radi Siovensko katofilšk« podpo društvo ■a^jedlnjen© drtav© Severn® Aoneirffisat Sedež: Forest City, Pa. uiuuulranodiwai. Januarja iTOi v ^^vfl^sffiiK^rxtfP,; ODBORNIKI: _c: ALOJZIJ ZAVERL, P. o. Box »74, j Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61 W— . L tajnik: IVAN TELRAN, P. O. Box 607, Foree* OUj , H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60tk St., m-.—*f Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box S37 krotko prenašajo nasilje in se proti- . , , . TT. vijo udeležiti se nasilstva. i ?ga ? b°de Zamere m P0zdrav" ljamo! Mr. Mat. Tercelj, West Jordan, XII. Govore: Človek se ne more truditi samo za svoj blagor. Zato ne more žrtvovati svoj blagor v blagor drugim ljudem. To bi bilo resnično, ako bi si človek, žrtvujoč svoj telesni Jblagor, ne pridobil neprimerno večje dobro. Človek, v ljubezni se trudeč za blagor drugih, si pridobiva največje dobro. Patriotizem, v pravem, jasnem in nedvomnem pomenu svojem, ni ničesar drugega za vladajoče, kakor orodje v dosego svojih samopašnih ciljev, za vla-dane sloje pa je odpoved od človeškega dostojanstva, razuma in vesti, sužensko podrejenje sebe onim, ki imajo v rokah oblast. Patriotizem je robstvo. Patriotizem je morda bil bla-gotvoren v starem času, ko je zahteval od človeka, da je služil najvišjemu, človeku tega časa dostopnemu idealu očetnjave. Kako pa naj bo patriotizem bla-gotvoren v našem času, ko za Utah. Deželni glavar sedaj je bivši deželni in državni poslanec Šuklje. Ljubljanski župan pa je vrli Ivan Hribar. Pozdrav! Mr. Rajko Fajgel, Collin wood, O. Vašega "Poziva" nismo mogli priobčiti, ker smo ravno isti dan dobili dopis slične vsebine od dr. Kokalja iz Ljubljane. Pozdrav! Mr. J. L, East Palestine, Ohio. Vsled cenjenega Vašega pisma radi zadovoljimo Vašej želji. Pri Vašem dopisu v št. 7 Glas Naroda manjkata dva darovalca za spomenik Adamiču ii« Lundru. Darovala sta tudi Jakob Trobec in Fran Jurjavčič, vsak po 25 S S JQ O ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.02S*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica resiatr. zadruga z neom. zavezo ▼ UIUBU1AN1, Kongresni trg it IS. obrestuje od 1. ianuarga 1908. hranilne vloge po 301 14 L 4 N takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-7S. % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po % in za 8 leta preje nego naložen po 4%. Rojaki! Kdor hoče svoj denar ngodno in varno naloilti naj ga pošlje v našo posojilnico. PoSiljatve za Zjed. driave posreduje* trrdHa FR. 8AKSEE CO., 109 Greenwich St., New YeS. Upravni svet t Zvišanje obrestne mere. ! var; bolniški odbor: Blaž Felicijan in Ivan Strnad za Black Diamond, Josip Blaž za Cumberland, Ivan Ma-ljavec in Ivan Kranc za Ravensdale, Fran Mavric in Fran Smith za Ren-ton; Ivan Terbovc, zastavonoša, Josip Lamprečnik in Josip Tratnik, pomaga ča; Josip Bnrkelca, vodja; Ferdinand Grill, redar. Vsa pisma naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Gregory Porenta, P. 0. Box 701, Black Diamond, Wash. Pozdrav vsem članom in članicam Jugroslovanske Kat. Jednote! Gregor Porenta, I. tajnik. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Nikola Vukovič iz Mariner Harbor, N. Y., v Zagreb; Margareta Šterk z otrokom iz Colorado Springs, Colo., v Črnomelj; Matija Šircelj iz Waukegan, 111., v Westfallen: Ivan Mahkovee iz Manor, Pa., v litijo; Mato Vukelič iz Bingham Canyon, I tah, v Novo Liko; Ferdinand Je-šelnik iz Austin, Pa., v Drago; Jos. Turk iz Galeton v Maverno; Josip Kordiš in Ivan Krajec iz Calumet, Mich., na Rakek; Florjan Vovk iz Pittsburg, Pa., v Sevnico; Ivan Jur-kas iz Dunlo, Pa., v Jurovo; Simon Dolinar in Fran Dolinar iz Pittsburg, Pa., v Podgoro; Ivan Šajn iz Stone Canyon, CaL, v Knežak; Mihael Novak in Ivan Novak iz Munis-sing, Mich., v Inomost; Miha Jereb iz Hibbing, Minn., v Polhov gradeč; Terezija in Pran Peterlin iz Dia"-n.ondville, Wyo., v Novo mesto; Marija Zorman iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Ivan Vukovič iz Pitta-burg, Pa., v Reko; Fran Kovač iz Pullman, 111., v Opatijo; Ivan Čadei iz Moon Run, Pa., v Gorenjo vas; Štefan Jurmanovič iz Williamsburg, Pa., v Reko; Fran Malnar ia Bhre-veport, La., v Prezid; Ivan Cerge ia Ricketts, Pa., v Kočevje; Fran Mi-količ in Ignac Levstek iz Austin, Pa., v Loški potok; Ivan PintariS is Cleveland, Ohio, v Brežice; Fran Močnik iz Cleveland, Ohio, v Domžale; Marko Sever in Marko Kosta-njevič iz Crotton Falls, N. w Glino; Josip Škerlj iz Beaverdate, Pa., v Cerknico; Ivan Slavenc i* Milwaukee, Wis., v Luk; Ivan Rostaa is Waukegan, III., v Mirno; Maks Do-čič iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano« Nikolaj Milkovič iz Cleveland, O., v Novo mesto; Peter Dobovfek iz La Salle, UL, v Kamnik; Josip Jaklič in Ivan Golja iz Indiasapolis, Ind., v Sv. Lucijo. Vsi ti potniki so kupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank flihtr Co., 82 Cortlandt St., New York. -o- SKLAD za spomenik padlih žrtev Ln&der, Adamič in Rode ter za podporo ranjencem v ljnbljanskej bolnišnici: Jurij Stariha in Ivan Gersetič v Belt, Mont., vsak po $1.00. Mihael Cvelbar v Boonvilla, Mik, $1.00. Andrej Hočevar ml. in Pet. KevSr čič v Bridgeport, Ohio, sta «—^fln med tamošnjimi slov. društvi in nevednimi rojaki $17.65, in lipr «a spomenik $8.80 in za onemogle* ranjence $8.85. Do sedaj izkazano $533.43. Živili darovalci in "jih nasledniki! Uredništvo "Glaea Naroda'*. BOMK i X, TiwpflAa fltUIF* H KES / Jugoslovanska Katol. Jednota. dne 24. j&nuaija 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. UlABlilll: MBDOfi, pradsodadk, 0483 Swine Ava, 8a KTAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 57, BraddoA, Pa L. BROOICH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, KERŽI&NTK, pomožni tajnik, L. Box 383, Book Spring Wyo. ZVAM GOVZE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NABSSOiRtnKI: VOLANT, predsednik nadsoensgo odbora, Coa lOtfc Ara Sa Lorain, O. ■VAJ? PRIMOŽIČ, drogi nadsoznik, P. O. Box 041 Eveisth, Minn. KLOBUČAR, tretji nadxoxnak, 116 — 744» St., Calumet, P. O. Box 138, POHOTNI ODBOR« HIV KTTRfTftNIK, Pxodosdaik ponrtnegn Pa SVAir N. GOSAR, dn^i porota*, 5313 Botior 9L, VTAN 1W»¥T.ar, tretji poretmk, Dox 96, By, Mina DR. MARTEN J. tVEC, 711. N. Cmnego 0L Jotiet, DL druStva naj blagovolijo pošiljati ra« dopise, promembe sdor Estine na glavnega tajnika: GBORG* L. BR0ZLCH, Box IM, po svojem tajni kn in nobensc potiljatvo naj pošiljajo kraj1 JDBN OOC2E, P. Ol Box 106, My, Minn, po krajevnih MUr nsj pofljejo tadi na glavnega tajnika Jednota Vse (ntoftw od strani krajevnih droitev Jednote aH aaf m podfcljajo ns predsednika porotnega odbora: IVAN KTRŽlflKIK, Bsc 118» Bavdine, Pa Pridejsci morajo biti nstonfcri podatki gla4l» So "OUUI NABORA." ASESMENT, ZA MESEC JANO ARIJ 1909. Am iter. 120. Ely, Minn., 1. januarja 1909. Ea umrlega brata Franc Fiak-a, oert. 3962, Člana društva sv. Jožefa it. 80 v Chihsholm, Minn. Umrl dne 11. novembra 1908, vzrok smrti: POenmonia. Vsmrtnina $1000.00. Ea umrlega brsta Mihael Bračika, cert. 5524, član društva sv. Jurija štev. 22 v So. Chicago, 111. vzrok smrti: utopljen pridelu dne 18. nov. 1008. Vsmrtnina $1000.00. Ea umrlega brata Franc Ucmana, cert. 3354, član društva sv. Alojzija it. 31 v Braddock, Pa Umrl dne 12. dec. vzrok smrti: zlomljen križ. Vsmrtnina: $1000.00. Za umrlega brata Matija FilipčiS, cert. 954, član društva sv. Štefana it, 11 v Omaha, Neb. Um/l dne 6. dec. vzrok smrti: Jetika. Zavarovan MM svoto $1000.00. Za umrlo Frančiško Priner, cert. 9745, članico društva sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kan«., umrla 27. nov. 1908, vzrok smrti: Pljučnica Zavarovana je bila za $500.00. Za umrlo Nežo Koter, Članico društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., cert. 9534, umrla dne 2. dec. 1908. vzrok smrti: Jetika. Zavarovana je bila ea $500.00. Ta asesment je razposlan na 4485 članov prvega in 471 Članov drugega razreda ter 1930 članic, vsak član prvega razreda plača po 80c za smrtnino in 25c za rezervni sklad, vkupno $1.06, člani drugega razreda plačajo po 4©e za smrtnino in 25c za rezervni sklad, vkupno 65c, članice plačajo po 50» ca smrtnino«. PROŠNJA. Novo društvo sv. Alojzija želi pristopiti k J. S. K. J., ustanovljeno v Bt Looic, Mo. Imena članov: Ivan golobic, 1883, cert. 10993, Mihael Prebil, 1879, cert. 10994, Franc Štrukelj, 1880, cert. 10995, Alois Spek. 1888. cert. 10996. Ivan Skubic, 1884, cert. 10097, Matevž Štrukel, 1875, cert. 10998, Franc Skok, 1875, oert. 10090. Anton Petrin, 1890, cert. 11000, Ivan Špek, 1877, cert. 11001, Alois Praprotnik, 1887, cert. 11002, Ignac Trost, 1878, cert. 11003, Josip Hribernik, 1883, cert. 11004, IVan Lukežič. 1871, cert. 11005, Franc Za-veiiaik, 1884, cert. 11006, Robert Kunstel, 1874, cert. 11007, Ivan Trape. 1875, oert 11008. Vsi v II. raz. Društvo šteje 16 članov. PRXBTOPXLL K društvu ov. Petra in Pavla, Št 66 v Joliet, HL Jotef Skvarča. 1879, east. 10030. L raz. Društvo šteje 46 Članov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. Neža Volan, 1877, oert. 10029. Društvo šteje 5 čl. K društvu «v. Mihaela, št. 40, v Claridge, Pa. Katarina Mihelič 1877, oart. 10057. Loiza ŽupiČ, 1886, cert. 10958. Društvo šteje 46 Članic. K društvu sv. Jožefa Št. 29, v Imperial, Pa. Frančiška Pintar, 1887, sett. 10962. Društvo šteje 33 članic. K društvu sv. Jožefa št. 45, v Indianapolis, Ind. Josefa Mivc, 1890, OHt. 19047, Ana Safer, 1883. cert. 10948, Marija Zupan, 1888, cert. 10949. RL društvu Jezus pri Malenih Št. 68, v Monesen, Pa. Mato Grižemavec, 1888, cert. 10035. L raz. Društvo šteje t članov. K društvu sv. Cirila in Metoda St. 9, v Calumet, Mich. Jos. Reiek, V, oert. 10936. L raz Društvo šteje 240 članov. K rfruStvu sv. Jožefa Št. 45. v Indianapolis, Ind. John Perhne, 1881, 10037, Aa ton Smerdel, 1874, eert. 10938, oba v I. raz., John Predov-1864, cert. 10939, John Predovnik, 1883, cert. 10040. John Mivc. 1880, 1»44, i1 Van k Zupan. 1866, cert. 10941, Frank Tersek, 1889. cert. 1804«, vsi v n. raz., Frank Safer, 1881, oert. 10943, L raz.. Štefan Erja-voe, 1884, oert. 10945, Frank Može, 1888, cert. 10946, oba v II. razredu. K društvu ev. Jožefa št. 17. v Aldridge, Mont. Rudolf Cvelbar, 1878, eert. 10050, Joba Selan, 1878. pert. 10051. J«hn Košaik. 1879, cert. 10952. ▼si v L raz. Društvo šteje 73 članov. K društvu sv. Štefana st. 11, v Omaha. Neb. Jos. Oemok, 1887, cert. I. f. razred. Društvo šteje 30 članov. društvu ev. Jožefa št. 74, v Tyr*. Pa. Anton Pečan, 1870. cert. IT. raz. Društvo štej«' 23 članov. K društvu sv. Jožefa št. 29. v Imperial, Pa. Mihael Maeister. 1864. 10061. II. raz. Društvo wteje 68 članov. EL društvu sv. Barbare št. 4,.v Federal, Pa. Franc Bajer, 1886. cert. 160», Josip Petronicb, 1881, cert. 10033. Oba v I. raz. Društvo šteje TO Manor. K društvu Sokola št. 38, v Pueblo, Colo. Štefan BaJtužič, 1890, eert. 1«084. L raz. Društvo Šteje 47 Članov. K drsltvu sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa. John Mihel-m, 1878, cert. 10053, John Župič. 1882, cert. 10954, Jos. Resnik. 1883, onst. 19065, Alojz Praoek, 1874, cert. 10956. Vsi v I. razredu. Društvo Asfs 97 Kanov K droitvs sv. Štefana št. 58. v Bear Creek, Mont. Anton Hrovatin, MM* oert. 10086, II. razred Matija Fatur, 1885, eert. 10986. L razred. K drsltvu sv. Barbare št. 79, v Heilwood, Pa. Franc Trenkauš, 1887, sort. 10988, Ivin Nada 1886, cert. 10989, Ivan Borštnar, 1882, cert. 10990. ▼ni t l. razredu. Društvo šteje 20 članov. K' drmitvu ov. Janeza Krst. št. 82, v Sheboygan, Wis. Anton Crefcnik, eert. 10064, Luke Podbre*sr, 1864, cert. 10065, Anton Stiglitz, 1864. end. 18068. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 26 članov. K društvu sv. Alojzija št 19, v So, Lorain, O. Rok Dominič; 1885, I- raz. Društvo Šteje 87 članov. K draftvu sv. Jožefa št. 14. v Crockett, Cal. Anton Sincich, 1879, A807L L raz Društvo šteje 56 članov. Marija Zvecda it. 32, v Black Diamond, Wyo. Jos. Kotcbe- var, 1880, eert. 10072, Jskob Manser, 1864, eert. 10973, Frank Mlavec, 1886, cert. 10974. Vsi v L raz. Društvo šteje 93 članov. K društvu sv. Jožefa št. 52. v Mineral, Kans. Anton Kastelc, 1887, cert. 10975, John Goreče, 1888, oert. 10976. Oba v TL raz. Društvo šteje 74 članov* K društvu sv. Barbare št. 19, v Heilwood, Pa Uršula Zoifco, 1882, cert. 10991. Društvo šteje 1 članico. K društvu sv. Štefana št. 58, v Bear Creek, Mont. Marija Kastelc, 1888. cert. 10987. Društvo šteje 14 članic. K društvu s v. Jožefa št. 23, v S an Francisco, CaL Polda Rauh, 1889, cert. 10978. Društvo šteje 38 članic. K društvu sv. Jožefa št. 14, v Crockett, Cal. Frančiška Sincich, 1882, cert. 10970. Društvo šteje 26 članic. K društvu sv. Petra ia Pavla št. 35, v Lloydell, Pa. Marija Zalar, 1890, cert. 10969. Društvo šteje 23 članic. K društvu sv. Barbare št. 33, v Trestle, Pa. Frančiška Fatur, 1887, cert. 10967. Društvo šteje 60 članic. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. Josip Stezinar, 1882, cert. 10977. II. raz. Društvo šteje 91 članov. K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. Blaž Zupančič, 1886, oert.. 10979, Peter Zupančič, 1883, cert 10980, Marko Kure, 1864, cert 1891. Vsi v I. raz. Društvo šteje 94 članov. K društvu sv. Florijana št. 64 v So. Range, Mich. Ignac Cotman, 1882, cert. 10982, n. raz., Pavel Ozanič, 1865, cert. 10983, Jos. Mihelčič, 1890, cert. 10984. Oba v II. raz. Društvo šteje 44 članov. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 82 v Sheboygan, "Wis. George Ger-šich, 1863, cert. 1096b, I. raz. Društvo šteje 23 članov. ZOPET SPREJETI. V društvo sv. Imena Jezusa št. 25 v Eveleth, Minn. Neža Rožnik, cert. 8941. Društvo šteje 48 članic. V društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Ivana Miklaučič, cert. 9055. Društvo šteje 43 članic. V društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, O. Marija Strojin cert. 9419, Katarina Mozdč, oert. 9384. Društvo šteje 83 članic. V društvo sv. Jožefa št. 61 v Yale, Kans, Ivan Birk/ cert. 5766. II. raz. Društvo šteje 40 članov. V društvo sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Janez Nemec, cert. 6204. I. raz. Društvo šteje 75 članov. V društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Gašper Zore, cert 2226. I. raz. Društvo šteje 172 članov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliett, HI. Blaž Culek, cert 10340. II. raz. Društvo šteje 47 članov. V društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Franc Mihelič. cert. 6012. I. raz. Društvo šteje 75 Članov V društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Frank Hren, cert. 7621, Ignac Miklavčič. cert. 4140. Oba v I. raz. Društvo šteje 147 članov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Frank Strojan, cert 2298, Anton Mužič, cert. 2311. Oba v I. raz. Društvo šteje 126 članov. V društvo sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa. Ciril Dornik, cert. 7811. L raz. Društvo šteje 11 članov. V društvo sv. Bargare št. 39 v Roslyn, W&sfe. Tomo Mance, cert. 6687, Josip Ra-dosevič, cert. 10301, Oba v I. raz. Društvo šteje 173 članov. V društvo sv. Imena Jezusovega št. 25 v Eveleth, Minn. Bavec Andrew, cert. 6024. Janez Rožnik, cert. 3676. Oba v I. raz. Društvo šteje 153 članov. V društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Matevž Nahoda cert. 4695. H. raz. Društvo šteje 68 članov. V društvo sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa Marko Tomec, oert. 5143. I. raz. Društvo šteje 39 članov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa Andrej Oražem, cert 4279. I. raz. Društvo šteje 188 članov V .društvo sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa. Andrej An-tončič, cert. 6745. H. raz. Društvo šteje 94 članov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Jožefa Oražem. cert. 9152. Društvo šteje 114 Članic. PRESTOPILL Član John Klanenik, eert. 7859, rojen leta 1883, I. raz. od društva sv. ^ešnjega Telesa št. 77 v Goff. Pa., k društva sv. Barbare st. 4 v Federal, Pa. Prvo društvo šteje 21 članov, drugo društvo šteje 76 Članov. Član Alojz Novak, cert. 10460, r. leta 1886, I. raz., od društva sv. Rešnjega Telesa št 77 v Goff, Pa, k društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind, Prvo društvo šteje 21 Članov, drugo društvo šteje j 88 Članov. Člani društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn.: Matevž Levstik, cert. 208, rojen 1870, Štefan Paulushich, cert. 255, rojen 1870, Andrew KIun, eert. 190. rojen 1870. Vsi v I. razredu. Članice: Marija Levstik, oert. 8009, rojena 1879, Franca Paulishieh, oert. 8033, rojena 1869, Helena Klun, oert. 7993, rojena 1870. Prvo društvo šteje 158 članov. 115 članic, drugo društvo šteje 45 članov, 14 članic. Od društva Srea Jezusovega št. 2 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn.: Franc Kooevsr, cert. 427, rojen 1870, Franc Levstik, cert. 5885, rojen 1881. Oba v L raz. Članica: Paula Kočevar, cert. 8103, rojena 1885. Prvo društvo šteje 115 članov in 75 članic, drugo društvo šteje 45 članov ki 14 članic. Član Josip Smrekar, cert. 7099, I. raz. in soproga Ivana Smrekar, oert. 10121, od društva sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore., k društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., dne 30. dec. 1908. Prvo društvo šteje 21 čl., 5 sop., drugo društvo šteje 235 ČL 84 sop. Franc Pustolomšek, cert. 6085, L raz., od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash., k društvu sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash., dne 30. dec. 1908. Prvo društvo šteje 92 članov in drugo pa 20 ČL" SUSPENDIRANI. Od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Andrew Bogataj, cert. 2662, H. raz., Geo Kosin, cert. 1375, Iraz., John Kokal, cert. 37557 H. raz., Anton Volk, oert. 1423,1. raz. Društvo šteje 230 udov. Od društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Ivan Zemljak, cert 2789, L raz. Društvo šteje 145 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. John Sterle, cert. 1190, I. raz., Frank Saider, cert. 1246, II. raz. Društvo šteje 129 čl. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, Ohio. Ivan Mrgole. cert. 5101, John Pluj, cert. 4023, Franc Arko, cert. 6859, Jos. Kline, cert. 10172, Ivan Bon. oert. , Peter Kern, 10169, Anton Grdina, cert. Alois Klun. 6990. Vsi v I, raz. Društvo šteje 132 članov. Od društva ^v. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn. John Cimerman, eert. 3652, Josef Majerle, cert. 10039, Matija Fink. cert. 4897, Tone Grzin, cert. 181. Vsi v L raz. Društvo šteje 28 članov. Od društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Josef Majnarič, eert. C099. 1. raz. Društvo šteje 32 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Mike Orlic, eert. 5120, Elija Gostovič, cert. 5114, Nick. Gostovič. eert. 5251. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 233 članov. Od drutšva sv. Jožefa št. 23 v San Francijo. Cal. Martin Drganc, cort. 1616, I. raz. Društvo šteje 90 članov. Od društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. Frank Satler, oe*t 10470, Anton Kandolf, eert 10472. Oba v II. raz. Društvo šteje 18 čl. Od društva sv. Jožefa št 30 v ChishoLmv Minn. Marija Cernof, cert 9034, Kata Zemljak, cert 9073. Društvo šteje 42 članic. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, O. Ana Mrgole, oert. 9389. Društvo šteje 81 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda št 16 v John stown, Pa A^nes Goj-sovič, cert. 8550. Društvo šteje 64 članic. Od društva &v. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Marija Dragovaa. cert. 7965, Marija Jenko, cert. 7982, Fany Mantel, cert. 8022. Društvo šteje 112 članic. Frank Barle, oert 3921. Frank Petek. oert. 264, John Dra-govan, cert. 695, Andrew Hirijuk, cert. 166, John Jakše, eert. 1515, Jos. Jenko, cert 174. Jos. Mantel, cert 217, Jos. Mikia, onrt 8820, Jurij Racman, cert. 279, Anton Smole, eert. 7583. Vsi v L razredu DrdStvo šteje 148 članov. Od društva sv. Jožefa št. 61 ^ Yale, Kans. John Kocjančič, oert 6762. II. raz. Društvo šteje 39 Členov. Od društva ov. Barbare št 4 v Federal, Pa Loka Vidmar, oert. 6043, Fjane Starašinič, oert 683.Oba v I. raz. Društvo šteje 74 čl snov. v Od društva sv. Alojzija št 36 v Conemaugh, Pa. Fr. Anžlovar, cert. 5022, I. raz. Društvo šteje 171 članov. Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Franc Oblak, oert. 5977. I. raz~ Društvo šteje 145 Članov. Od društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. Frank Prudič, cert* 6275, Fran Žnidaršič, cert. 6519. Oba v L raz. Društvo šteje 101 čl. Od društva sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa. Josef Kralj, cert. 1864, I. raz., John Fink, cert. 4923, II. raz. Društvo šteje 93 članov. Od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Math. Simonich, cert. 1315, I. raz. Društvo šteje 70 članov Od društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Miha Bižal, eert. 10691. II. raz. Društvo šteje 27 članov. Od društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. Nikola Bukovina, oert. 5175, Peter Čerovatz, cert. 4947, Nikola Obradovič, cert. 1578, Frank Zaletelj, eert. 7466, Dajo Naglic, cert. 6161. Vsi v L razredu. Društvo šteje 123 članov. Od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Katarina Simonich, oert. 8640. Društvo šteje 36 članie. Od društva sv. Petra št 69 v Thomas, W. Va. Ana Vrhank, cert. 9867, Marija Drole, cert. 9865. Društvo šteje 5 članic. Od društva sv. Jurija št. 22 v Chicago, HI. Tonka Obradovič, oert. 8871. Društvo šteje 42 članic. Od društva Jezusa pri Malenih št. 68 v Monessen, Pa. Endela Štimae, cert. 9888. Društvo šteje 4 članice. Od društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Marija Nemec, cert. 8214. Društvo šteje 20 članic. Od društva sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa. Alojz Mali, cert. 6590, Josef Čerin, cert. 7064. Oba v I. raz. Društvo šteje 21 Članov. Od društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Peter Brodnik, cert. 1134, Ivan Janežič, cert. 4385, Ivan Oražem, cert. 4821, Frank De-jak, cert. 1561. Vsi v I. raz. Društvo šteje 91 Članov. Od društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Jos. Bebal, oert. 6259, I. raz. Društvo šteje 98 članov. Od društva Jezus pri Malenih št. 68 v Monessen, Pa. Ivan Kmežič, cert. 5786, I. raz. Društvo šteje 39 članov. Od društva Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Anton Skerbec, cert 3828, I. raz. Društvo šteje 97 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega št. 2 v Ely, Minn. Franc Cimerman, cert. 4729, Jos. Prijatelj, cert 6561, John Kerže, cert. 4507. Vsi v I. raz. Od društva sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich. Jakob Klo-buchar, cert. 5506, Franc Papa, cert. 5504, Jos. Lipovšek, cert. 5514. Vsi v II. raz. Društvo šteje 77 članov. Od društva Vitezi sv. Jupja št. 49 v Kansas City, Kans. John Fugi-na, cert. 10243, Anton Jakovac, oert. 7232, Anton Slobodnik, cert 10872, Matija Petrič, cert. 10750, John Plut, cert. 10024. Vsi v I. razredu. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 82 v Sheboygan, Wis. Frank Sa-vinšek, cert. 10384, Anton Kamin, oert. 10393, Ivan Benigar, cert. 10622, Josef Mrgole, cert. 10387, John Mrvar, oert 10444. Vsi v I, raz. Društvo šteje 21 članov. Od društva sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal. John Flajnik, cert. 1095, Peter Sindisich, cert. 1331. I. raz. Društvo šteje 54 članov. Od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. Anton Za-gradišnik, cert. 5305, I. raz. Društvo šteje 92 Članov. Od društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Bartolina Bavdi-ka, cert. 8486. Društvo šteje 43 članic. Od društva sv. Frančiška št 54 v Hibbing, Minn. Mary Cimerman, cert. 9791, Ana Gerzin, cert. 9792. Društvo šteje 9 članic. Od društva sv. Jožefa št. 21 v Denver. Colo. Marija Skerbec, cert. 8838. Društvo šteje 45 članic. Od društva sv. Jožefa št. 14 v Crockett. Cal. Kata Flajnik, cert. 8463. Društvo Šteje 25 Članic. Od društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. Anton Boc. cert. 6626, Anton J. Kostelc, cert. 6627, Josef Perme, cert. 10248. Vsi v 7. razredu. ODSTOPILL Od društva sv. Petra št. 8Q v Aguilar, Colo. Ignac Tomšič, cert. 7946, Ivan Pavlovich, eert. 7935. Oba v I, raz. Društvo šteje 13 članov. Od društva ev. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Ivan Podobnik, cert. 4304, II. raz., Lovrenc Kokelj, cert. 2921, I. raz. Društvo šteje 143 čl. Od društva Zvon št. 70 v Chicago, HI. Fr. Hudale, cert. 7890. I. raz. Od društva sv Alojzija št. 57 v Export, Pa. Matija Šantelj, cert. 7015, I. raz. Društvo štejej 55 Članov. Od društva sv. Imena Jezusovega št. 25 v Eveleth, Minn. Andrew Rudar, cert. 4130,1. raz. Društvo šteje 152 članov. Od društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. John Sterlič, oert. 10476, II. raz. Društvo šteje 17 .članov. Od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Franc Istinič, eert. 6559, I. raz. Društvo šteje 229 članov. fkemekba razreda. Prvi razjvd z drugim: Alojz Boic. cert. 7022 in John Premru, cert. 7081, oba v društvu sv. Janeza Kre-t. št. 75 v Canonsburg, Pa. ČRTANI Pri društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Josip Žibert, cert. 5464, II. raz., Josip Videnič, cert. 4920, I. raz. Društvo šteje 87 članov. Pri društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Fr. Bogataj, cert. 4838, II. raz. Društvo šteje 67 članov. Pri društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, HI. Martin Prah, cert. 7724,1. Taz. Društvo šteje 46 članov. Pri društvu sv. Jožefa št 14 v Crockett, Cal. Lovrenc Zupan, cert 1131, I. raz., Marija Zupan, cert. 8485. Društvo šteje 53 Članov in 24 čl. Od društva sv. Alojzija št 18 v Rock Springs, Wyo. M. Anžič, oert. 3640, I. raz., društvo šteje 228 članov. Pri društvu sv. Barbare št. 39 v Roslya, Wash. Mirko Zorič, oert. 2382, Daniel Zorič, cert. 2336, Vinko Bujan, cert. 4916. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 170 članov. Pri drušfcvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Ana Kapsh, cert. 7987. Društvo šteje 111 članic. Math. Kapsh, cert. 188, I. raz. Društvo šteje 147 članov. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Brat Franc Ucman, cert. 3354, član društva sv. Alojzija št. 31 v Brad-dock. Pa Umrl dne 12. dec. 19(fe, vzrok smrti: zlomljen križ. Zavarovan je bil za $1000.00, društvo šteje 188 članov. Matija Filipeič. cert. 954. Član društva sv. Štefana št. 11 v Omaha Neb. Umrl dne 6. dec. 1908, vzrok smrti: Jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. društvo šteje 29 udov. Katarina Nemanič, cert. 8864, članica društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, III. Umrla dne 17. dec. 1908. vzrok smrti: Jetika. Zavarovana je bila za $500.00, društvo šteje 40 članic. OPOMBA. Vsem gg. tajnikom društev,' kteri so mi tako točno poslali natančna in lepo narejena poročila, se tem potom najtopleje zahvaljujem, prosim tudi v noma zrastejo f kevmatuem ali trganie v nogah, rokah in bitu Vam popolnoma odstranim. Potne noge. kor* je očesa, bradovice in oseblins Va* v 3 dneh popolnoma odstranim, da* Je to resnica se lamči S500. Upraises s* pri- Jakob Wahflt. O. Box tLEV ISLAND, O £810. " 'i 'j* / : "■"■ - • '-i.fi*. "-^i. ..-f - »•. ' • .-.•-. V imenik uradnikov litimi traitor Jugislivrnki (i Mfiki Jfdaita v Zjel državah aoiriških. Mtn n. Oirila in Metoda iter. 1 t Ely, Minn. Mftifjr Agnič, predsednik; Ivan P*1^« tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Fmnk Veranth, zastopnik. Vsi X Ely, Minn. Društvo zboruje v stari cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. ob 2. uri popolndne. Drnitvo it. Srca Jezusa iter. S t Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik, P. 0. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box ISO; Frank Francelj, blagajnik, Bok 37; Jos. Sekula, zastopnik, Box 31«. Vsi v Ely, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Bkale. Drnitvo sv. Barbare štev. 3 v La Salle, UL 0osip Bregah, predsednik, 1108 4th St.; Josip Spelich, tajnik, 1058 2nd St.; Anton Dežman, blagajnik, 943 Canal St.; Anton Jeruz, zastopnik. Vsi v La Salle, 111. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Boka Društvo «v. Barbare štev. 4 v Federals Pa John Virant, predsednik, Box 66, Burdiae, Pa.; John Guzelj, tajnik, Box 351, Morgan, Pa.; Luka Der-movšek, blagajnik, Box 28, Morgan, Pa.; John Keržišnik, zastopnik, Box 138, Burdine, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-fašn'W na Burdine, Pa. Društvo sv. Barbare štev. 6 v Sondami« "Min n. Matija Nema nič, predsednik, Tower, Minn.; Jos. Videtič, tajnik, Box 663 Soudan, Minn.; John Dragovan, blagajnik, Box 663, Soudan, Minn.; Anton Stepan, Box 1132, Soudan, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiča v Soudanu, Minn. blagajnik, 1238 Bohmsa Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 South Santa Fš Avenue. Vsi ▼ Pneblo, Colo. Društvo zboruje vsaki 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa F6 Ave. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. I« v Johnstownn, Pa Frank Slabe, predsednik, R. F. D. No. 1; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Ave.; Mike Pečjak, blagajnik, 819 Chesnut St.; Anton Jene, zastopnik, 287 Copper Ave. Vsi v Johnstownu, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi Sv. Družine. Društvo sv. Jošefa št. 17 v Aldridgs, Mont. Lucas zupančič, predsednik, Box 101; Gregor Zobetc, tajnik. Box 65; John Petek, blagajnik, Box 67; Fr. Prešern, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nede- Društvo sv. Alojzija št 31 v Bradljo v mesecu v dvorani eerkve Presv. [ dockn, Pa Družine v Aldridge. Jakob KlieZj rredsednik, Box ; Društvo bv. Alojzija št. 18 v Rock j Jobn A- Germ, tajnik, Box 57; Ant. Springs Wyo. j Sotler. blagajnik, Box 266; Alouis , . ,, , , , -r, ' Hrovat. zastopnik, Box 154. Vsi v Luka Murko, predsednik, Box j ^ r John Put c, tajnik, Box 253; Frank | Bradockn, Pa. „ _.„ ,, . „ ,01 Tr Društvo zboruje vsako 2. nedeljo Kerzismk. blagajnik, Box 121; V a-1 „ . , _ • , .. c,; .. i -i t> oor v mesecu na 6. ulici pod italijansko lentin Stalic, zastopnik, Box 32b. i ^ addocku Društvo zboruje vsako 3. nedeljo John Konšak, zastopnik, Box 192. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 15. v mesecu. Drnštvo sv. Jošefa it. 29 v Imperials Pa Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Bos 312; John Miklavčič blagajnik, Box 87; Anton Tauželj, zastopnik, Box 87. Vsi v Imperialu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Drnštvo sv. Jošefa štev. 30 v Chisholmn, Minn. John Kotchevar, predsednik, Box 118; Frank Arko, tajnik; Steve Pra-protnik, blagajnik; John Kotchevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chishol-mu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmn. v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dop. Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain. Ohio. John Omahen, predsednik, 512 — 11th Ave., John P. Palčich, tajnik, 502 11th Ave.; John Tomšič, blagajnik, 540 lit h Ave.; Josip Svete, zastopnik, 960 10th St. Vsi v So. Lorain, Ohio. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 13th Ave. Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamondu, Wash Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. 0. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 643. Vsi trije v Black Dia-mondu, Wash. "Društvo zboruje vsako 3- nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob L uri popoldan. Drnštvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa Fran Šifrar H., predsednik, Boj _ _ _ v . ^ __ _ . i 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar L, tsj- Drnštvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, ' ' T ' . _ T ' nib, Box 67 Trestle, Pa.; Jakob Vi- čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil- Jobn Zalar, predsednik, Box 183; kinsburgj Pa.. Gregor 0blakf ^^ John Zallar, tajnik, Box 183; Joseph ^ fiox Trestl6j Pa> Kern, blagajnik in zastopnik, Box; Društvo lboruje VBako 2 nedeJjo 34. Vsi v Sparta, Mmn. y mesecn v angležlri dvorani, Tresti. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani. Drnštvo Marija Pomagaj štev 6 v j South Lorainu, Ohio. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 31 v LloydelL Pa ; Josip Sornel, predsednik, Box 115, ! Lloydell, Pa.; Andrew Maloverh, Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant tajnik, Box 1, Lloydell, Pa.; Anton Drnštvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Matija Šimec, predednik, 412 — Sr.; Ivan Debevc, tajnik, 4723 Vine j Krasac, blagajnik, Box 14, Beaver- 11th Ave. ;Ivan Klemene, tajnik, 405 11th Ave.; Matevs Vidrih, blagajnik, 408 10th Ave.; Frank Krištof, zastopnik, 405 11th Ave. Vsi v So. Lorain, O. Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob L uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumet n, Mich. Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik, 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik, 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich. St.; Math. Sadar, blagajnik 4600 - dellf Pa . john jereb, zastopnik, Box Humboldt St.; Ivan Cesar, zastop- j Beaverdell, Pa. nik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo. Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver. Društvo sv. Jurija št. 22 v South Chicago, UL Frank Mc^osh, predsednik, 9485 Ewing Ave.; Anton Mot4 tajnik, 9485 Ewing Ave.; Nikola Jakovcič, blagajnik, 9621 Ave. M; Jakob Ko- Društvo zboruje vsako 3. nedelje pri Petru Volku v Lloydellu, Pa. Drnštvo sv. Alojzija štev. 36 v Cone maugh, Pa Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, John Potokar, tajnik, Box 16; Fr. Šega. blagajnik, Box 106; Josip Dremelj, zastopnik, Box 275. Vsi v Conemaugh, Pa Društvo zboruje v lastnej dvorani v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v Vsi vi mesecu. vač, zastopnik, 9550 Ave. N. So. Chicagi, UL j _ Društvo zboruje 2. nedeljo v me- i Društvo Jaae** Krstnika Št. 37 Društvo zboruje vsako 3. nedeljo seCu zvečer v Medoševi dvorani, 95 T Clevelandn. Ohio. v mesecu v basmentu slov. eerkve ns u|ica in Ewing Ave. 'Josip Krajnc, predsednik, 38343 St. gtb St. „ . : Clair Ave., N. E.; John Avsec, taj- Saniny^ 3946 st Clair AvC j N E . pri_ jatelj Anton, blagajnik, 4015 St. -»/inn Clair Ave. N. E.; Anton Ocepek, za- Joseph Capuran, predsednik, 1309'"*" ' tt|||jjj|j Društvo sv. Štefana št. 11 v OmahL Nebr. So. 12th St.; Mihael Mravinec, tajnik, 1234 So. 15th St.; Frank Žitnik, blagajnik, 1108 So. 22nd St.; Mihael Mravinete, zastopnik, 1234 So. 15th St. Vsi v Omabi, Neb. [Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha. Neb. Drnštvo sv. Jošefa štev. IS v Pitts-bnrgn, Pa Frank Krese, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 105 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 77 High St., Allegheny, Pa.; Fred. Vovk. zastopnik. 122 42nd St., Pittsburgh, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecn ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemcev, Cor. High ft Humboldt St. ft Spring Garden Ave., Allegheny, Pa Drnitvo it. Alojzija št. 13 v Bagga-Isy. Pa Fran Bošiš, predsednik, P. O. Bos 24, Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik. P. O. Box 45; Ivan Arh, sastopnik, P. O. Box 46. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v stanovanju Ivana Arli-a. Drnštvo sv. Jošefa Št 14 v Crockett, OsL Jakob Judnič, predsednik; Stefan Jakše. tajnik, Box 77; Frank Veli-konja blagajnik, Box 77; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vsi v Croketn, CsL Društvo sboroje vsako 3. nedeljo sv. Petra in Pavla štev. IS v Puhla. Oslo. predsednik, 1X19 Avenue; Fran Mehie, tajnik, rins*a Avenue; Ivan Drnštvo sv. Jožefa štev. 23 v Francisco, CaL .Jos. Stariha. perdsednik. 2000 19th St.; John Stariha, tajnik, 2000 39t!i. St.; Ignatc Vidmar, blagajnik, 719 San Brumo Ave.; Jos. Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Francisco, Cal. Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu. Drnštvo Sveto Ime Jezus štev. 3S v Eveleth, Minn Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726; Ivan Skrabec,tajnik Box 750; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v Evelethn, Minn. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo ob iy2 uri popoludne nad Firat National Banko. Drnitvo sv. Štefana it. 26 v Pitts bnrgn, Pa Josip Le ban, predsednik, 18 Laut-uer St., Troy Hill, Allegheny, Pa; Louis Zalar, tajnik. No. 5142 Natron Alley, Pittsburg, Pa.; Anton Škrbee, blagajnik, 5114 Natron Alley, Pittsburg, Pa.; Louis Zalar, zastopnik, 5142 Natron Alley, Pittsburg, Ps. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vopralu Butler in 57. eeste, Pittsburg. Drnštvo sv. Mihaela Arh. štev. 37 v Diamondville, Wyo. Gregor Šabec, predsednik, Box 43; Frank Perušek, tajnik, Box 65; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 127. Vsi v Diamandville, Wyo. iDruštvo zboruje v dvorani Line Gainika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Drnštvo Marija Danica št. 28 v On-berlaodn, Wyo. John Kočevar, predsednik, Box 266; Anton Jeran, tajnik, Box 246; Geo. Jeklevii, blagajnik, Box 137; stopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, Ohio. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Yartes dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St. Drnitvo "Sokol" štev. 38 v Pneblo, Oolo. John Plut, predsednik, 1219 So. Santa Fe Ave.; Anton Kochevar, itajnik, 1210 Berwind Ave.; Josip Čulig, blagajnik, 1210 So. Santa Fe Ave.; John Petere, zastopnik, 1226 Bohmen Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje v dvorani Sv. Jožefa, 1000 East B St., Pueblo, Colo. Drnštvo sv. Barbar« Št 39 ▼ Ras lyn, Wash. Leo. ijes, predsednik; Ivan Majna-rič, tajnik. Box 409; Ivan Pavlič, blagajnik; Anton Janaček, zastopnik, Box 188. Vsi v Roslynu, Wash. Društvo zboruje vsako četrtjo nedeljo v mesecu. Drnštvo sv. MihssU Arh štsv. M v Claridfe, Pa Matija Rogina, predsednik; Franc Zupančič, tajnik. Box ; Peter Lazar, blagajnik. Box 37; Anton Jeri-na. zastopnik. Box 204. Vsi v Clan j ridge, Pa. Drnštvo zboruje 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v nemški dvorani. Drnštvo sv. Jošefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Anton Jurjavič, predsednik, Box 31; Frank Kapi a, tajnik, Box 60,; Anton Jurjavich, blagajnik, Box 31; Frank Jurjavich, zastopnik, Box 209. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecn ob 2. uri pop. Drnštvo Marija Pomagaj štsv. 43 v Pnsblo, Odo. John Ah čin, predsednik, 1224 Bohe-suan Ave.; John Gaber, tajnik, 1251 So. Santa Fe Ave.; Frank Hrovat, blagajnik, 1253 Makren Ave.; John Straus, zastopnik, 1251, Bo. Samta Fe Ave. Vsi v Pneblo, Colo. Drnštvo sboroje 16. vsaeega meseca ob 10. tri dop. in ob 8. uri zvečer v John Jermanovi dvorani 1207 So. St. Fe Ave., Pneblo, Colo. Drnitvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Wnnt Frank Hudaklin, predednik, Box 117; Anton Shega, tajnik, Box 23; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Ivan oš Kozijan, zastopnik, Box 66. Drnštvo zboruje vsaeega 20. v mesecu v prostorih sv. Ana Drnštvo sv. Martina št 44 v Barber-ton. Ohio. Matija Krom ar, predsednik in tajnik, Box 223; Ivan Balant, blagajnik in zastopnik. Oba v Barbertonu, Ohio. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton. Drnštvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Anton Struna, predednik, 207 Holmes St.; Alojzij Rudman, tajnik, 2812 Calvelage St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketcham SL; Jurij Volkar, zastopnik, 705 Verman St. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 901 Ketchem St. Drnštvo sv. Barbare št 47 v Aspen, Colo. Andrew E. Rgler, predednik, Box 1068; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Frank Marolt, blagajnik, Box 805; Aniton Skufca, zastopnik^ Box 55. Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecn ob 7. uri zvečer. Drnštvo Vitezi sv. Jurija štsv. 49 v Kansas City, Kansas. Mihael Novak, predsednik, 439 N. Ferry St.; Jos. Vovk, tajnik, 317 Barnett Ave.; Peter Spehar, blagajnik in zastopnik, 422 N. 4th St. Vsi v Kansas City, Kans. Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. ft Barnett Avenue, Kansas City. Drnštvo sv. Petra št. 50 v Brooklynn, N. Y. Gabriel Tassotti, predsednik, 217-219 Mayer St.; F. G. Tassotti, tajnik, 125 Manhattan Ave.; Rudolf Jurkavič, blagajnik, 316 Floyd St.; F. G. Tassotti, zastopnik, 125 Manhattan Ave. Vsi vBrooklynu, N. Y. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5 Bocrum St., Brooklyn. Drnštvo sv. Petra in Pavla št fel v Mnrray, Utah. Marko Petrich, predse*. 12 First Ave.; Ivan Perčič, tajnik, Box 466; Math. Shober, blagajnik in zastopnik, Box 202. Vsi v Marray, Utah, secu, v Murray, Utah. Društvo zboruje vsaeega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa Schneller. Drnštvo sv. Jošefa št 53 v Mineral, Ksnsas Jakob Mlakar, predsednik, Box 320; John Kas£elic, tajnik, Box 56; Peter Benda, blagajnik, Box 328; M. Bambič, zastopnik, Box 307. Vsi v East Mineral, Kans. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ▼ mesecn ob 2. uri popolndne v dvorani Frank Spraizerj-a v East Mineral, Kans. Drnitvo sv. Jošsfa it 63 v Ltttts Palis, K. T. Fran Roiane, predsednik, 583 E. Mill St.; Frank Per, tajnik, 622 E. Mill St.; Frank Sterisinar, blagajnik, 22 Danube St.; Anton Keržič; za-topnik, 39 Danube St. Vsi v little Falls, N. Y. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani 581 E. Mill St., Little Falls, N. Y. Drnštvo sv. Frančiška št 64 v HJb-bing, *«itii iPeter Sterk, predsednik, 123 Pine St.; Mike Peškar, tajnik, Box 565; John Povsha, blagajnik in zastopnik, 123 Pine St. Vsi v Hibbing, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop. Draštvo sv. Roka št 55 v Uniontown, Pa Josip Kromar, predsednik, Box 22, Perci, Pa.; Jacob Novšek, tajnik, Bx 65, Brownfield, Pa.; Urban Pičel, blagajnik, Demont Furnace, Pa.; Jacob Novshek, zastopnik, Box 65 Brownfield, Pa. Drnštvo sv. Alojzija it 66 v Snj>e-rior, Pa Frank Gerčman, predsednik, Box 33; Joa Poušel, tajnik, Bos 33; Thomas Mukar, blagajnik, Bos 33; Fr. Geržmar, zastopnik, Box 33. Vsi v Superior, Pa Drnštvo sv. Alojzija it 87 v Pa. John Turk, predsednik, Box 67; Anton Eržen, tajnik, Box 55; Frank Nagoda, blagajnik, B5x 192; Josip Pauletich, zastopnik, Box ^64. Drnštvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lanller ft Sam Duff. Drnštvo sv. Štefana it 68 v Bear Creek, Mont Louis Čadež, predsednik; Frank Brecelj, tajnik, Box 16; John Che-sark, blagajnik; John Luzar, zastopnik. Vsi v Bear Creek, Mont. Drnštvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka Drnštvo sv. Barbara št. 60 v Ohls-hobn, M* ti ti. Tony Bambič, predsednik; Anton Bayc, tajnik; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Poderžaj, zastopnik, Box 496. Vsi v Chisholmn, Minn. Društvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka Drnštvo sv. Jurija št 61 v Reading, Pa Ivan Križan, predsednik, 383 N. River St.; Simon Luzar, tajnik, 381 N. River St.; Frank Spehar, blagajnik, 381 N. River St.; Simon Luzar, zatopnik, 381 N. River St. Vsi v Readingu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi Drnštvo sv. Florjana, št 64 v Sal Range, Mich. Pavel Lukanich, predednik, Box 141, So. Range, Mich.; Josip Sleme, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Jos. Lašič, blagajnik in zastopnik, Box 226, So. Range, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range. Društvo sv. Petra in ^avla št. 66 v Manistiqne, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistiqne, Mich. Društvo zboruje ve ako 4. nedeljo t mesecu v dvorani Ivana Coatelo. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietn, UL Anton Kosiček, predsednik, 1161 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostele, blagajnik. Vsi v Jolietn. UL Drnštvo sv. Jošefa štev. 67 v Yale, ^fnimif John Lipavšek, predednik, R. R. N. 8 Pittsburgh, Kans.; Jos. Alič, tajk, R. R. N. 8, Pittsburgh, Kans.; Math. Dermulovete, blagajnik in zastopnik, R. R. N. 8, Box 2, Mulberry Route. Društvo zboruje vsako 3.^ nedeljo t meseeu ob 10. uri dop. v Birkovi dvoranL Drnštvo Isus Prijatelj Malesih štev. 68 v Monsssen, Pa Franjo Dusich, predsednik; Mato Zoretich, tajnik, Box 155; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monnesen, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Katoliški dvorani na 8th St., Monessen, Pa. Drnštvo sv. Petra št 69 v Yhanas, W. Va Ignac Golob, predsednik, Box 366; [van Laha j ne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi t Thomasn, W. Va Društvo zboruje vsako 3. nedeljo Drnštvo Zvon št 70 v Ohietgo, UL Math. Kremsec, predsednik, 504 W. 18th Place; Mirko Ciganich, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremsec, blagajnik, 500 W. 18th Place; August Poglajen, zastopnik, 1057 S. Robi St. Vsi v Chicago, 111. -Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v cerkveni dvoraiy na 22nd PI. ft Lincoln St. Drnštvo sv. Jtnssa Krstnika it 71 v Collinwood, Ohio. John Rossel, predsednik, 532 Col-lomar St.; Math. Slapnik, tajnik, 5408 McClure Ave.; Chas. Kralj, blagajnik 705 Case Ave.; Math. Slapnik, zastopnik, 5408 McClure Ave. Drnitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecn v cerkveni dvorani. Drnštvo sv. Barbare št 72 v Ravens-dale, Wash. Pavel Koss, preds.; Andrej Gor-jup, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlič, zastoj nik. Vsi v Ra-vensdale, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo /v meseeu ob 9. uri dop. v Fran Lad-vigovi dvoranL Drnštvo sv. Jošefa št 74 v Tyre, Pa. Martin Rihel, predsednik, Box 14; Leopold Weasel, tajnik, Box 65; Janez Logar, blagajnik, Box 4; Jane* Razpet, zastop nik,Box 4. Vsi v Tyre, Pa. Drnštvo zboruje vsako 2 nedeljo ob 1. uri pop. v J. Katek dvo.-ani.. Drnitvo sv. Jaaesa Krstnika it 76 ▼ Canonsburg, Pa Josef Mravinec, predsednik, Box 31, Mansfield, Pa; Geo. Shnltz. tajnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Frank Miklič, blagajnik, MausfieM, Pa; Geo. Shaltz, zastopnik, 7 Iron St, Canonsburg, Pa Drnštvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseeu v stanovanju Geo. Shaltz-a. Drnštvo sv. Jošsfa št 76 v Orsgea City, Ore. Anton Perne, predsednik; Math. Justin tajnik in blagajnik; Joseph Hochevar, zastopnik. Vsi v Oregon City, Ore. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecn. Drnštvo sv. Resnega Telesa štev. 77 v Golf, Pa Franc Jerih, predsednik, Box 272; Frank Becjan, tajnik, Box 495; Josip Progar, blagajnik, Box 227; Fr. Tribar, zastopnik, Box 272. Vsi v Goff, Pa. Drnštvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih Fr. Becja-na. Drnštvo sv. Alojzija št. 78 v Salida Colo. Ivan Drobnič, predsednik, Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo. Društvo zboruje vsakega 11. v mesecu v dvorani pri rudotopilniei. Drnštvo sv. Barbare št 79 v Heil-wood. Pa Martin Šinkovec, predsednik, Box 133; Alojz Kith, tajnik, Box 1S5; Josip Penič, blagajnik, Box 85. Andrej Heimbring, zastopnik. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. popol. Drnitvo sv. Petra in Pavla štev. 80 v Aqnilar, Oolo. Josef Cevna, predsednik, Box 181; Jacob Česnik, tajnik, Box 181; Stefan Zele, blagajnik, Box 181; Gasper Paulovich, zastopnik, Box 181. Vsi v Aguilar, Colo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani Društvo sv. Jerneja št 81 v Aurora, Illinois. Frank A. Praprotnik, predsednik, 626 Aurora Ave.; Albin Praprotnik, tajnik, 586 N. Broadway; Jos. Kolčne, blagajnik, 586 N. Broadway; Jernej Widrich, zastopnik, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob' 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani. Društvo sv. Janeza Krst. štev. 82 v Cheboygan, Wis. Frank Starich, predsednik, 432 N. Water St.; Jos. Meznersich, tajnik, 509 N. Water St.; John Verščaj, 515 N. Water St.; Frank Strumpek, zastopnik, 1413 N. 8th St. Vsi v Sheboygan, Wis. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih g. Anton Suša Društvo sv. Martina,, štev. 83. v Superior, Wyo. Martin Bogatej, predsednik; John Hitcthaler, tajnik; Geo. Raspotnik, blagajnik; John Pivk, zastopnik. Vsi v Superior, Wyo. Drnštvo sv. Andreja štev. 84. v Forbes, Colo. Geo. Preskar, predsednik, Forbes, Colo.; Anton Čeligaj, tajnik, 213 W. Main St., Trinidao, Colo.; Martin Orekar, blagajnik, Forbes, Colo. Drnštvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v mesecn v dvorani brata Martina Orekarja. Društvo sv. Jožefa št. 85. J. S. K Jednote v Aurora, Minn Mat. Levstik, Box 121, predsednik; Štefan Pavlišič, Box 267; tajnik; Maks Arko, Box 121, blagajnik; Andrej Klun, Box 124. zastopnik. Društvo zboruje v prostorih G. M. Arkota. v Aurori. Minn. Drnštvo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah. Jos. Schneller, predsednik, Box 242; Frank Malovich, tajnik in blagajnik, Box 242; John Kerstin, zastopnik. Box 242. Vsi v W. Jordan, rtah. Društvo sv. Alojzija, št. 87 v St. Loni. Mo. Ignac Frost, predsednik, 2620 Hickory St.; Robert Kunstel, tajnik, 2118 N. 11th St.; John Kukazich, blagajnik in zastopnik, 2118 N. llth St. Vsi v St. Louis, Mo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K Jednote je priobčen v glasilu Jednote vssk mesec po enkr*^ in sieer okoli 15, Vsa drnštvo, oziroma njih tajniki so vljudno proieni, nemudoma poročati vse nedostatks in yvemembe njih uradnikov. Ta imenih je kakor mi je bilo doeetkj Društva, ktera še niso pos>la vsalt zahtevanih podatkov, naj biifesatije to kmslo storitL Jurij L. Brošifc, gL tajnik. Noje maščevanje, (Fantazija) Ničesar mi nisi rekla, vprašala, in moja usta a nema. Samo gledala sva Ljubiš li met... Ljubim is jhL -'< najinih src niso privrela ta vprašanja, naše usne so bile iwsil Ms, nisva se vprašala, g^imo gledala era se. — In če me vprašaj oče zakaj ne vprašam f Koliko vprašanj! Poglej na zvezdnate nefa^ poglej nebeške zvezde, vprašaj nje, in svojo vest in potem odgovarjaj a«*"^ sebi t Vidiš li ono luč, ktera prihaja od daleč, daleč, kakor iskreča se svezda, ktera naj nama prinaša nose Desnice, novega življenja? Nekdaj v davnih časih ye vodila ena taka zvezda, v strah* is snnmji, ono trojico prorokov k Jezoaoyej šta-lici in dokler jih je vodila, jba je govorila v srcu o miru hi ljabezni, večni, vsemogočni ljubezni___ Vprašaj jedno teh zvezd, naj ti ona reče... Pa zakaj?... Mar nisi meesar videla, mar nisi prav ničesar brala v mojih očeh, ktere so Te goltale, ko si mi gledala s Tvojimi raehkimi, mokrimi očmi, ktere so govoriLe čuden govor, kterega pa je aaofa duša, moje srce razumelo popokamo, i Vem pa prav gotovo, da li « one večno, nikdar nasitljive vprašanje palo na pamet v teh sladkih šasih, ali, daj reci mi, si me razumela, razumeš me sploh?... ♦ * ♦ Na mojih usnih se ne ahi|s veš smehljaj — ti si mi nad« same iz daleč, sanjajoča nada m seio krvavi moje srce... Jaz sem za te mrtev; ij^iii* mi bodeš liki meteor, izginila mi bedeš in se nikoli več vrnila; stopila bodeš na pot, na kterega jaz ne moren. Kaj naj ti želim za nore leto? Daleč mi je misel, da bi tejai kedaj prišel dan, ko bi z bolnico srcem vskliniti morala: Oh, ti žalostna mladesfc ti sneg, zakaj si se tako kitzo Nastopil?... Ne, ne, ne želim ti raaočaranja. ktera sem sam doživel, ne muk in trpljenja, ktero je vzročilo tvoje srečanje, si tega... naj te varje nebo t Kaj naj ti želim danes, m nesrečnega tega leta? Želim ti, da na svojem £i| potu najdeš druga, kteri bo vreden tebe, želim ti, da z njist pnašivis mnogo, mnogo starih in aovah let, pa da se pri tem spomniš poeieiajik dan ent dnij tega leta, ktero si menoj. Potem pa prični lušči* Ipsbezes pravo, resnično brez vseh aapric, da nato zakraljuje ona — veMns as sveta ljubezen — v tvojem srsn, v troji duši. . - ." .To je moja iskrena želja sa pričet-ku tega leta, ti jo pa sprejmi z enim srcem, z ono dušo, s kterima ti je izraža oni, kteri te ljubita se me. Vendar ne pozabi me! Ne zahtevam s tem mnoga, as zahtevam, kar ne bi smela — fe te smem prositi. Življenje js ta&e in težke so naše dolžnosti. Rnmaiajme prvo, vršujmo druge, ljnbeaan pa je toliko močna, da more te im one. Ljubimo in vse bo dobrel Pozabi, kar je bilo in gief na bodočnost; ako se kedaj zgodi« da se kje na najinem zemljskesn pota srečava, ti bom mirno pogledal v lepe te oči, iz kterih sem nekdaj brsl ljubezen. Ljubezen, ktere vživati nisem sqpel A. ! Kje je ANTON KAPEL, doma iz Novašice pri Šentpetru na Notranjskem? Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se mi sam javi, rad bi s njim pismeno govoril o neki stvari 1 — John TJrbančič. Box 542, Segnndo, Colo. Junior pisalni stroj za $13,00. Lahke in točno delovanje. Ratloloa Is vM-Ijlvs pisava Delo Izvrstne kakovosti. Trpet- sost. (Traja za celo človeško življenje). Br-zina,(napiše 80 besed v minati)jJedsostsv-nost,(obstoji iz samol89delov). Lafcfco prenašanje, (tehta samo štiri in pol fanta).Popolnost (tipk, obsega 84 črk im nneinenj). Naj pripravne ji za one, kateri «i ne saorejo Velikega sto dolarskega stroja nabaviti. c^3 Društvenim tajnikom zsstes popust*^ JERSEY SUPPLY COMPANY, Bex 34, Hobehao, M. J. (Borovcem v album napisal Pofar.) L «* je bilo takrat, ko je Tumov z vsemi svojimi srčnimi mi-nislil na krasne oči lepe Kovačeve Francke. Pred hišo je ležal na klopi, kakor je bil dolg in širok. Zaljubljene njegove misli so se zdražile s naglimi oblački tam na modrem nebo ia so se plazile ob lepi Francki in so poljube vale njena sladka usteca. Vzdihel je kakor Petacev muc, ko se plari na streho v lepi mesečni noči k mili Koširjevi mački. Kajti — o gro-ca! — Turnov študent je bil zaljubljen do smrti. In če je bil zaljubljen, •s trpeli beli oblački, plavajoči na borizont, in so trpeli tihi vetreci, Momljajoči skozi tibo polnoč; kajti vznemirjali so jih zaljubljeni vzdihi mladega Študenta, ko je ležal pred bifo na klopi, mislil na krasne oči lepe Francke in kradel bogu iz žepa dati iaa. — To je bilo takrat, ko m ss zategnila široka usta hudiču za ■ —-T-.S-— • - TL I Turnov Student se je naslonil na čudo se je bilo dogodilo «a Kore*' Plot in j« gledal preko šumečega mL Na njivi, nedaleč od koče, kjer je Krotnika. Ah, da — tamkaj stoji be-stanovala zlobna čarovnica Ainruša, hišica v nji cvete paradiž, poln je zrastel čez noč velikanski koren, in eksotičnega cvetja. Ah, da — Videl si med zbranimi mnogo ime- ! ki je bil ravno tako dolg in širok kot i tamkaj stanuje ona, ki so j prinesli nitnih mož, o katerih bo večno govorila borovška povestnica. Stal si tfun v vsej svoji mogočnosti, o v žvižganju izobraženi Breganja, mož večnega spomina! Spoštljivo je migala tebi v čast svoj jeziček Urška "na fe-drih," in častiti Kofetič ti je dvigal čarovnica Amruša. Strah "je zavladal j angeli iz nebes in so ji razlili zvezdni tisto jutro po vsem Korenu in pofs^t v oči...... Tamkaj stanuje in vsej dolini. Videli so bili sinoči, da se je dvignila čarovnica Amruša na metli v zrak in je hitela potem naravnost na Jalovec. Čez pol ure se je vrnila vsa goreča in ravno nad njiva-kadilnico. — Kako naj proslavljam ml se je ustavila. Padlo je na tla ne-imena vseh Borovcev, ki so se zbrali | kaj velikega in temnega, in čarovnica tisti dan na občinski tratit Slavnej- je izginila. Nihče je ni videl drugo ši bi moral biti kot Homer in večji jutro v koči — videli so samo veli-kot Libet, modre jši kot filozof Raček kan ski koren sred njive, in genialnejši kot Mišajek. Kajti Strah se je polastil vsega Kore- Hektor tiči v vsakem Borovcu in Paris in v vsaki Bo rovki Helena in Afrodita. Kako naj proslavljam potem dostojno vas, o hrabri, bo-žanstveni Borovci T Nehalo je bučanje. (jSspod Kla-ftra je vzel rog od ust Častitega oce- na in grozna zmešnjava je zavladala kroginkrog. A tedaj se je spomnil star* Krotovar prerokovanja svete Kome-lastike. Pod Mučno goro imajo spravljeno pisanje svete Komelasti-ke. Nihče ne ve za kraj razen časti-tega Krotovarja. Spravljeno je v ta župana. In Bobenček je nagnil gla- I skrinji, ki je narejena iz samih žab-vo — takrat pa so podali mati župa- 1 jih kosti in iz zob jezikave, rajne Fr- nja gospodu Klaftri brisačo. Šibices0 j fulje......Spomnil se je tedaj Kro- vratmi cerkvice sv. Andreja. Zategni- I položile rog v roke Švedrove. Prijele tovar prerokovanja svete Komelasti- la so se hudiču široka usta do dolgih oieB, pokazali so se beli zobje in so se bo eči saprle v zadovoljnosti. Zasmejal se je hudič, in pred oltarjem je zajokal za pet tisoč ociganjeni, revni sv. Andrej in si je brisal z rde-4im robcem gorke solze...... Žapan Bobenček se je privalil iz svoje hiše. Edini šop las mu je stal od groze po koncu in po njegovem debelem, kakor sod okroglem telesu ga je oblivala kurja polt. Usta so se mu odprla aa široko in hlastal je kakor riba, 8e jo vržeš na suho. Pri gredi se je prijel za planko in s je držal krčevito, kot bi se bal, da se zdajin-zdsj pogrezne v zemljo. Iz ust mu je prihajale ječanje, podobno krnlje-njn pitanih, za klajo zrelih prešičev .... Stali so tam oče župan, držali se ca planko, in na častitljivi plešasti glavi jim je stal edini Šop las pokon-on in kurja polt jih je oblivala. In prilomil se je za očetom županom dolgi občinski tajnik Klaftra. Komaj so prestopicale palčioe njegovih čapljinih nog, kakor bi se bale, da se prelomijo vsak trenotek. In šibi oe njegovih smrtnih rok so balan-sirale oprezno, kajti nosile so velikanski občinski rog, katerega je podaril v sivih, davnih časih modrim in bojevitim dedom bog Ficlipucli. In jadra! je gospod Klaftra od hiše, prijadral je do očeta župana in palčice so se uprle ob mater zemljo. Povzdignil je svoj debeli, martovski glaa gospod Klaftra, izpregovoril je in rekel: "Vse Časti vredni oče župan, naj vam ležejo sivi lasje zopet na častilo glavo. Kjnrjo polt naj vam pozo bi jejo pnUce, ki ee pasejo po vrtu." Teko je izpregovoril in rekel go-sped Klaftra. In čudo — polegli so ae lasje in ^urja polt je prenehala. Izustili so debeli prsti planko, in oče Espan so stopili za korak naprej. "Ra-un-a," so rekli in dejali, ia •Sop las jim je stopil zopet pokoncu in kurja polt jih je oblila vnovič. Gospod« Klaftri se je storilo mi-ko. Zajokal je napol, in palčioe so se stresle. Dvignil je občinski rog in je govoril in rekel: "Usmiljenja vredni oče župan, 30f se odpro vaša modra usta, naj pihnejo v mogočni rog, da se bo razlogi« po vsej deželi Kolovoziji: Na pomoči V orožje!" Gospod Klaftra je pritisnil rog k ■nt—t odeta Bobenčka. In takrat so se napihnila, častita lica in kri je za-Kla BI reki obraz. Oči so hotele stopiti > sSetu županu iz jamic; šop na glavi jo 4makail in kurja polt je izginils pupoljoma...... Iz roga je zabučal glas, mogočen in dalekosežen, in goveda Klaftra je od strahu klecnilo ksteco in omahnil klobuk na glavi. Rsjdeglo. se je kroginkrog in odmevate je od vseh strani. Tako je pač klical mogočni bog Ficlipucli svoje hrabre čete, predno je šel v pokoj in je podaril našim bojevitim dedom v davnih časih svoj mogočni rog. Zabuealo • je kroginkrog. Turnov itodent je padel od strahu s klopi in je mislil, da je padel z oblaka, na katerem je ravno veslal s svojimi misli-mn in je gledal na zemljo, da bi videl lepe oči Kovačeve Francke. S klOpi je padel ia je klical boga Apolona na pomoč; vseh >edem muz je poklical, de ga zavijejo v tančico in ga odpeljejo v senčne gaje večnega Eli- A niso prišle jasnooke boginje. Le Fislipnciijev bojni rog je odmeval po Črni dolini. Bučalo je, da se je IsmbI mogočni P risane k ia so se po-afcr&e divje koze med gručevjem. In Zgrinjali so *e hrabri Borovci na ob-•cnsEii trati pred hi&o očeta župana. Pirikrevljal je iz "hudičeve kapele" oblisaki sluga Sveder. Pri "hudičevem oltarju" je molil v strahu in p*os3 svetega duha tolažbe in pomo-S. Prigaral se je nočni čuvaj Zep CwdjjwTmodrovsl je vaški filozof ga je slavni borov-ia generalisBHnus Mjinjek. so brisačo in so brisale vroči znoj s i ke in je izkopal častitljivo pisanje, širokih lie in so otrnile tudi šop na Dolgo je brskal po knjigi in nazadnje častitljivi glavi. Kroginkrog je bila 1 se mu je razsvetlil o*braz. Stalo je zbrana silna množica vseh vaščanov.1 tam pisano in sveta Komelastika go-Od prvega bosopetnika do zadnjega vori: aadušljivega starca — vse se je gne- "Zasvetilo se bo nad Jalovcem in tlo okrog svojega glavarja. In bil je ostalo nad Korenom. Na njivo bo šum in hram in krik in vik. padlo in zrastlo črez noč. In blagor Odprli so oče župan usta, da se bo Koren — zrastel bo velik in mogo- jim je pokazal edini, široki kočnjak. In tedaj je zažvižgal divni Breganja v prste in je zamahnil gospod Klaftra z brisačo — in nastala je grobna tišina. Dvignili so oče župan roko, izpregovorili so in rekli: "Dragi moji. modrijan Raček je imel prav, ko je prerokoval silno vojsko. Nismo mu verjeli takrat, ko je zrastel tisti nesrečni koren ob Krot-niku. Korenci so zbesaili in so kruto razžalili naša odposlanca. Povohati so dali nesrečnemu Sodčku koren in fo ga vrgli v Krotnik. V hladnih valovih je našel svoj rani grob, blagi Sodček... A vrlemu našemu Svedru so stopili na kurje oko, in siromak se je komaj rešil. Poglejte ga reveža — in usmiljenje bo govorilo iz vas." Tako so rekli oče župan. In po-smrknil je Sveder in je zajokal. Ozrlo se je v njega tisoč solznih oči in zagrmelo je, kakor bi razsrjeni grom razsajal okrog Borovcev: "Smrt Pe-soglavcem ! Smrt Krotnikom!'' In zopet so dvignili oee župan roko in zopet je zažvižgal divni Breganja in je zavrisnil Kofetič. "Maščevati se hočemo, da, junaki ! Zabučal je rog slavnega Ficlipucli ja" — klecnilo je koleno očetu županu in hrabrim Borovcem — "in vas poklical na vojsko. In zato se gremo še danes bojevat za našo pravično stvar. Z nami je Ficlipucli'' — klecnilo je koleno očetu županu in hrabrim Borovcem — "priborili si bomo hrabro zmago, katero bo sporočil slavni Libet večnosti. Govorilo se bo o hrabrih Borovcih in Bo rovkah, dokler bo stal svet. Takoj gremo vsi v krvavi boj!:' "Gremo.... vsi, vsi!" — Zatulili so ssčni možje in hrabre Bofovke so za vreščale, da so jim hotele počiti junaške grudi. Zadrvili so se bo sopet-niki in so si skočili pogumno drug dragemu v lase. Vseh se je polastila sveta navdušenost, da so se potili goreči obrazi____ A dvignil se je med njimi filozof Raček in je pričel govoriti. O narodnem pravu je govoril in je prešel počasi na emancipacijo žensk. "Mož je poklican za to, da nosi orožje, a žena naj ostane pri burk-ljaJti. Naj deli mož slavo z ženo, ki ima tak jezik, da si prilasti nazadnje vso zmago sama sebi T Ne bom govoril o atomih niti o descendenci, po katerih preide zaslužena moževa slava na ženo. Zadosti — babe naj gredo v cerkev in naj molijo za našo zmago." Bile so to nesmrtne besede modrijana Račka, ki je sovražil strastno krasni spol. Nastal je vriše med nežnim spolom in upor, a ukrotili so ira trdi možje in so nagnali svojo ljubezen v" cerkev. Tuleč so se spustili za krili bosopetniki in so drvili na zvonik. Jokajo so molile žene v cerkvi in so prosile n<-l>o za srečno vrnitev okrutnih mož. In takrat se je razvrstila vojska na občinski trati. Vrhovni poveljnik, oče župan Bobenček. so se pogovarjali in posvetovali z generalom Miš-njekom in so dajali pobočniku Svedru povelja. Lepo je bi*a razvrščena vsa junaška vojska in je gledala sovražno na daljno vas divjih Ko renče v. ... Gorje vam, brezsrčni, vero-lomni prebivalci ob šumečem Krot-niku! Bliža se vam vojna z ognjem in mečem; vaša kri bo tekla in vaša bivališča se bodo spremenila v prah in pepel. Kakor ob potresu se bo razrušila sinja Mucaa gora in bo zagre-bla vaša krvava trupla...... "Naprej!" je velel general Miš-njek, in vsa vojska se je premaknila. Dvignil se je s eeste prah, in solnee se je zakrilo tokrat v tenmomv oblak. cen, in blagor bo nad Korenom." Radost je zavladala po vsem Korenu. Besede svete Komelastike so šle od ust do nst, in trumoma so prihajali ljudje častit velikanski, srečo-nosni koren. A izvedeli so ,zanj tudi Borovci. Poslali so učenega gospoda kaplana Ceferiaa, da zaroti nesrečni earovniški koren. In prišli so gospod Ceferin; stisnili so obraz v ginljive gube in' si. tiščali z robcem nos, ker od korena je prihajal čudovit duh. Dvignili so roke gospod Ceferin, da bi za rotili. A takrat so prihiteli Korenci z vriščem in krikom in so obdali grozeč gospoda Ceferin a. "Panajo ga, panajol" Strašen srd se je polastil Koren-eev. Začele so se dvigati pesti, in takrat so pokazali gospod Ceferin pete svojih slokih nog. Z velikanskimi 'koraki so premerili pot do doma in so se zaprli v svojo sobo'i« so molili h križanemu. Poslali so Borovci nove može h Korenoem in so zahtevali, naj uničijo nesrečni koren. Gospod Ceferin molijo doma že tri dni za o d vrnitev grozne nesreče, ki jo je poslala čarovnica Amruša na svet. Zvonovi zvone zjutTaj ob sedmih v ta namen. ----A Korenci so mrmrali besede svete Komelastike in so razgnali Borovce. — In naposled so se njunačili oče župan Bobenček in so poslali Sodčka in Svedra s sekiro nad koren. A žalostna je bila usoda SodČko-va in Švedrova. Povohal je blagi Sodček koren in nadel potem smrt v hladnih valovih šumečega Krotnika. Stopili so Svedru na kurje oko in ga zapodili. — In ko so izvedeli oče župan to žalostno vest, jih je oblila kurja polt in šop na glavi jim je stopil od groze pokoncu...... Vojska je bila neizogibna. Nagibalo se je solnee k belemu Jalovcu, ko jc dospela borovška vojska na Križnico. Oborožena je bila s koli, ki jih je potrgala iz korenskih plotov; pogum jo je razvnemal in osveta jih je navduševala. Na čelu so ji stopali oče župan, in tuintam jih je oblila kurja polt in tuintam jim je hotel privzdigniti širokokrajni klobuk na glavi šop sivih las. Stopala je vrsta za vrsto pogumno in trdo; le tnpatam se je dogodilo, da se je zašibilo koleno in so. lezli mravljinci po hrbtu. In tako so se prikazale prve hiše. General Mišnjek je dvignil kol, ia takrat jo sabnčala bojna pesem: ££Pod Mučno goro, kjer konje dero, Škrjančeve frajle pa ereva perd,. ." Korakale so čete mimo praznih his in so pele navdušeno. Prešle so Črez most in se pomikale ob Krotniku navzgor. Takrat pa je jelo biti pri sv. Andreju plat zvona. Prikazali so se Korenci vrh klanca in so zakričali l>ojno geslo: '' Cokljarji! Coklarji!" Kakor lava so se vsuli po klancu in navalili na hrabre Borovce. Udariti so hoteli oče župan, a so se prevrnili na tla. Ležala je njihova častitljiva oseba v cestnem prahu, in mravljinci so jim gomazeli od nog do šopa častitih las. Nanje se je prevrnil gospod Klaftra in je zakrilil z rokami. Zasib'la so se bojevitim Borovcem kolena, ko so videli načelnika na tleh. Obup se je polastil vseh src in na čelo je stopal znoj. "Kdor se Boga boji, naj beži!" Zavrisnil je Kofetič in je pokazal vsem hrbet. A takrat je privihrala druga četa odzadej, m Časti tim Borovcem 9o popadali koli iz rok. Nar srn i le so se glave na prsi in ofti so se zasolzile........ sanja v tihih nočeh; zvezde ji zro na bele grudi in mesečni svit se igra z njenimi 'lasmi. Tamkaj sanja — a on hrepeni in umira v mladi ljubezni kot Asra, ko pogleda lepi devojki v oči. In pokazala se je Kovačeva Francka na pragu. Z roko je zasenčila oči in je gledala v daljo, kjer je besnila krvava bitka. Zganil se je študent in gorko mu je bilo postalo v srcu. Skočil je preko plota in šumečega Krotnika in je hitel z brzimi koraki črez polje. "Pozdravljena Francka! Pozdravljene krasne oči!" Stal je pred njo ia ni mislil na bitko, ki je besnila tam gori na cesti. Zamaknil se je v krasne oči in ni izpregovoril. "Turen — lej gal" Odprla so se rublnasta usteca in "Ru-uu-u...... Star sem, pa me ne vidiš, smrt. Kosti so mi zrahljane, pa ne prideš......" Zajokali so oče župan, in iz vseh kotov je prihajalo posmrkovanje. Debele solze so se točile takrat, baje kakor še nikoli tako. "Hrabro smo se borili, nič nam ai reči," so zakrulili oče župan. "A čarovnica Amruša je nam vrgla pesek v oči — in propadli smo." Nastal je molk. Le tupatam je pomrknil še kdo v tišini. In takrat je zažvižgal divji Breganja ia je zavrisnil Kofetič: "Molimo!" ZaČul se je tudi glas filozofa Račka. Na jasli je naslonil svojo bistro glavo in je modroval: "Molitev je lestva, po kateri se pride do boga in do rešitve. Turaov študent naj moli. V črni šoli je in ve, kako se pride do božanstva." Izpregovoril je Raček in je utihnil. Dregnil je Libet študenta v hrbet in je zapovedal: "Moli!" Turnov študent je mislil na krasne oči. Obup mu je razjedal mlado dušo, in zdihoval je pretrgano in bridko. Ko je začul povelje, je dvignil solzne oči in je pričel peti z jokavim pokazali so se beli zobki. Zasmejalo glasom se je rožno obličje in so zamahnile drobne ročice. Opotekel se je študent in krasne oči so izginile. '' Turen — . Turen!" — Iz veže je zadonel še smeh, a potem je utihnilo vse. Stal je tam Turnov študent in je tiščal desnico na čelo. Zasolzile so se oči in bolest je trgala srce.... Pridr-vila sta aanj dva fanta in ga suvala v hrbet. Opotekal se je pred njima, glavo globoko na prsih, in od solza mokre oči so zrle brezizrazno v daljo. Megla je bila povsod, v duši in pred njim. Zavedel se je šele v temnem kraju in se je ozrl začuden okrog. V mračnem hlevu je ležala hrabra vojska bojevitih Borovcev. Iz vseh kotov je prihajalo zdihovanje in ječanje. Težko kruljeaje se je glasilo sem od vrat, kot bi tam umiral za klajo zrel preŠič. A tam so čepeli oče župan Bobenček in duša se jim je trgala od telesa. "Cur me, Francka, odio perse-queris et indigaitate? Miserere, miserere ! Et cor meam laudabit te in saecula saeenlornm.'' "Amen!" je zabučalo po vsem hlevu. Utihnilo je posmrkovanje in up je napolnil srca obupanih. Rešitev pride gotovo. Sveto petje študen-tovo prodre do božjega stola, in bog pošlje svojega angelja zatiranim na pomoč. Zdelo se je vsem, da je hlev poln božje svetlobe in da angel že odmika zapahe. Radost se je naselila v potrta srca, in sem od vrat ni več prihajalo kruljenje očeta župana. Petje se je razlegalo po hlevu kakor nekoč v žareči peči, kjer so se cvrli božji mladeniči...... "Mors iam mihi eac oculis tuis, Francka, pallida appropiaquat," je pel Turnov študent in srce se mu je trgalo. Mr. TH0MPS0N0V ZGUBLJENI SIN. Angleški spisal: Bret Harte, poslovenil A. V. Mi vsi smo dobro vedeli, da išče Mr. Thompson svojega sina. Vedeli smo pa tudi to, da se prav gotovo ni izplačalo, tega sina najti. Vsak potni drug Mr. Thompsonov je vedel, da potuje ta samo radi tega v Cali-forni jo. Vse fizične posebnosti in moralicne slabosti tega izginulega sina smo ravno tako poznali kot njegov oče, kteri se ni nikoli utrudil, opisovati ga kar najnatančneje. "Govoril ste baš sedaj o nekem mladem možu, da so ga obesili pri "Rdečem psu", ker je izpiralnice zlata oropal," pravi nekega dne Mr. Thompson nekemu potniku medkrov-ja. "Mogoče se še spominjate, kakšne oči je imelf" "Črne". "Oh," odgtovbri Mir. Thompson, ko da bi v duhu primerjal bilježko v svoji knjižici, "Kari je imel plave oči." In odstranil se je zopet. Naj si je nesimpatično postopanje pri tem njegovem preiskovanju, ali pa posebno veselje, s kterim so prebivalci zahoda vsako čustvo aH princip, s kterim se jih nadlegovalo, o-pažali od humoristiine strani — dovolj, norčevali so se iz Mr. Thompsons. Na skrivnem je krožil med nami en oglas, v Irterem se poživljajo jetniški pazniki in ravnatelji kaznilnic, da poročajo o izgubljenem Karla in vsaki bi vedel pripovedovati o žalostnih razmerah, v kterih je baje videl omenjenega Karla. Vendar pa moram mojim rojakom povedati, da je Mr. Thompson jako malo zveael o leni, ko se je slišalo, da je on veliko vsoto denarja pripravil v svrho uresničenja domišljavega svojega načrta. V njegovej prisotnosti se ni nič govorilo, kar bi raniti moglo ljubeče očetovsko srce, ali da bi satirik ne zgnbil tvarine. Da, predlog Mr. Bra-cy Tibbitsov, kterega je on Stavil, šaleč so., da bi se organizirala delniška družba, ktere naloga bi bila najti zgubljenega mladeniča, se je dolgo časa prav resno premišljeval. Za površnega opazovalca ni bil Thompsonov značaj niti zanimiv, niti ljubezniv. Tek njegovega življenja, kterega je nam on enkrat pri obedu opisal, nam je dokasal, da je znal on biti kljub svojim posebnostim vendar le praktičen. V svojih mladih letih in pozneje je bil trd in tiranski, svojo ženo je mučil, dokler ni umrla, sina je pognal na morje, ostarel je v tem in lotila ss ga je nekaka po-božnost. "Zgrabilo me jo v New Orleansu leta 1859," jo pripovedoval Mr. Thompson, ko da bi meril na kako epidemično bolezen. "Prosim Vas, stopite k onim vratom, In podajte ni bobor." v;__; :*;■• ■ li;-". ,:..' .....£j Mogoče je bila ravno ta njegova nagnjenost, gledati v življenju vse od praktične strani, kar ga je pri njegovem, kakor je vse izgledalo, neuspešnem iskanju, pokoncu držalo. Ni imel niti najmanjšega sledu, kteri bi ga dovedel do begunjea, še dokaza ni imel, če njegov sin Se sploh živi. Slabo se spominjajoc 12Ietnega dečka, je upal, moža od 25 let spoznati Pozneje se je govorilo, da ni bil njegov trud zastonj! Ali kako? To je bilo ono malo stvarij, o kterih ni hotel govoriti. Kako se je to dogajalo, se je govorilo, dvoje. Po prvem, da je našel Mr. Thompson svojega sina pri obisku neke bol nice, ko je ta ravno pel neko posebno religijozno pesem, ktero je bolnik vedno prepeval, ko so ga vroče fantazije prestavile v dneve njegove mladosti. Ta verzija je vzbujala najlepša srčna čustva in postala tako popularna. Rev. Gushington je pri svojem povratku iz svojega potovanja v Californijo svojim poslušalcem rad pripovedoval o tem, in vselej je napravilo njegovo pripovedovanje globok ntis. Drugo pripovedovanje je bilo bolj navadno, vendar mu dam prednost in zasluži, da spregovorim o njem obširneje. iMr. Thompson je slednjič jenjal iskati svojega sina med živimi. Sklenil pa je preiskati vsa pokopališča in mrzle napise "hie jaeet" (tu leži) umrlih dobro preStudirati. Prav pridno je obiskoval en "osamel hrib" — gol in melanholičen (žalosten) grič, dovolj turoben že radi njegove prvotne osamelosti. Mramornate pTošče,- s kterimi je San Francisco pokrival grobe umrlih svojih meščanov in ktere so varovale, da ni od kril peščenih njih grobov silen vihar, kteri je hotel na vsaki način raz nje odtrgati pokrivajoči jih pesek... so dajale onemu hribu še žalostnejše lice. Temu viharju se je protivil starec z železno svojo voljo: — visok z žalnim trakom ovit klobuk je krepko pritisnil na sivo svojo glavo in tako je prebil cele dneve tamkaj in glasno prebiral napise grobov. Veselil se je, da zna nekaj mest iz sv. pisma na pamet in jako mu je drago bilo, s pomočjo žepne svoje biblije prepričati se o pravilnosti napisov. "To je is psahnov", pravi nekega dne enemu v njegovej bližini delajo-čemu grobarju. Ta mu pa ni odgovoril. (To ga ni pa prav nič razjezilo, Mr. Thompson se je hkrati spustil prav blizu njega v odprt grob in med tem jc nadaljeval s svojim zasliševanjem praktične je. "Ste vi kedaj pri svojem delu zadeli ob kakega Kari . Thompsons t'' ga vprašal.. "Naj hudič vzame vašega Thomp-1 ga mogel ljubiti, kakor Karla sona!" mu je prav odkrito odgovoril gel... | gTobar- | Bili smo vsi tam. Todi flarivt- "Tudi to je mogoče, da se mu je hovi, Jonesovi in Brownovf si Ro-dogodilo, če je brez spovedi in ob- binsonovi so prišli — hoteli hajila umrl," mu odvrne starec in splezal je zopet iz groba. 1 Bržkone je bilo to takrat, da se je Mr. Thompson dalje Časa mudil na pokopališču kakor po navadi. Ko sp je, vračajoč se, obrnil proti mestu, so mu že migljale od tam luči nasproti. Silen veter, kteri se je najbolje opažati mogel na podečih se oblakih, ga je gnal zdaj pred seboj, zdaj zopet počakal ga na vogalih zapuščenega predmestja in ga napal izza hrbta. Pri enem teh voglov je bilo, kjer ga je nekaj drugega in ne veter na-palo, ali ravno tako brezlično in lokavo kot ta. Nekdo je skočil nanj, z divjo kletvijo se vanj zapodil, držeč mu nabasano puško nasproti in zahtevajoč od njega denarja. Bandit pa je zadel ob železno voljo in jekleno pest Mr. Thompsonovo. Napadalec in napadenec sta se hkrati zvalila na tla. V tistem trenutku pa je bil starec že na nogah — v eni roki je držal zaplenjeno puško, z drugo pa je stiskal za grlo zanikrene in propale še mladostne napadalčeve postave. "Mladenič, kako ti je ime?" je vprašal Mr. Thomson, grizeč tenke svoje ustnice. "Thompson!" Roka starega moža je zdrknila od grla tje na roko jetnikovo, a držal ga je še vedno krčevito. "Pojdi z menoj, Kari Thompson", mu je rekel in vzel seboj jetnika v hotel. O pojasnilih, ktera sta si drug drugemu dala, se ni ničesar zvedelo; drugi dan pa je vedelo celo mesto, da je Mr. Thompson našel svojega sina. Pripomniti pa moram tu, da ni imel mladi ta mož v svoji vnanjosti in svojem vedenju prav nič na sebi, kar bi gornje pripovedovanje potrditi moglo. Resen, skromen in nenavadno zal, je bil svojemu najdenemu očetu popolnoma vdan. Vživaje koristi in'j izpolnjevaje dolžnosti novega svojega mesta, je bil miren in resen — kar je bilo nekaj prav redkega v družabnem življenju mesta San Francis-Mnogi so zaničevali te lastnosti kot nagnjenje do petja psalmov, drugi so zopet rekli, da je to podedoval po očetu in prorokovali, da bode sin v starih njegovih dneh ravno tako trd in brezsrčen kot njegov oče. Vsi pa so bili istega mnenja, da se te njune lastnosti ne strinjajo z velikim talentom, kterega sta oba imela in radi česar sta uživala visoko spoštovanje pri ljudeh, namreč pri pridobivanju denarja. In vendar se je dozdevalo vsem da stari mož ni srečen. Mogoče je to bil ta vzrok, da ni imel praktičen njegov duh nobene smeri več, za kte ro bi šel in tako vresničil svoje želje, mogoče pa je tudi — in to je tudi vrjetneje — da ni nič kaj ljubil svojega ravno zopet dobljenega sina. Pokoren mu je bil popolnoma prostovoljno in kar se tiče spreobrnjenja grešnika, kar mu je bilo glavno, ni mogel želeti ničesar več, in vendar ga vse to ni zadovoljilo. Pripeljal je svojega izgubljenega sina v očetovo hišo, storil je vse, kar so mu velevali verski nauki in očetovske dolžnosti, ali temu delu je manjkal blagoslov. V svojem nemiru je bral parabolo (prispodobo) o izgubljenem sinu, ktero si je vzel za pravec vsega svojega delovanja — in prišel je na to, da je pozabil praznovati p raz nik zopetne sprave. Ta praznik se mn je zdel, da ima svojstvo svetega zakramenta in da ga bode ta zbližal s svojim sinom; in tako se je odločil eno leto potem, ko se je vrnil Kari, — temu na čast na ta dan prirediti veliko slavnost, ''Povabi vse Kari", mu je rekel suhoparno. "Vse, kteri vedo da sem te rešil iz pekla krivice in iz družbe slabih žensk... povabi vse, naj se vesele z nami. naj jedo z nami in pijejo". Mogoče je imel stari mož še kakšen drug vzrok, kterega pa si ni mogel priznati. Na peščenem griču si je sezidal lep, prijazen dom, kteri pa se mu je zdel prazen in osamel in večkrat se je zasačil pri tem, kako je skušal iz resnih potez Karlovih sestaviti si obraz malega dečka, kterega se je nejasno spominjal, v zadnjem Času pa vendar mnogo nanj mislil — znamenje bližajoče se starosti, kakor si je domneval___ Ko je priSel nekega dne v svojo službeno sobo, je našel tam otroka enega svojih služabnikov, kteri se je zgubil tje. Rad bi bil tega otroka vzel v naročje, če ne bi bilo dete iz strahu pred njegovo osivelo brado pobegnilo. Njegov načrt se mn je zdel radi tega zelo pameten, da povabi v svojo hišo mnogo mladih ljudij in si potem iz krdela devic mesta San Francisco izbere svojo snaho. In potem bi dobili dete, ktero bo vzgajal in bo 89 pa zabavati vsi kar najboljše, bili so tako animalsko razposajeni, kar ni kazalo spoštovanja pred gostiteljem, vse to pa je imelo za nas vse nekaj čarobnega. Vse bi bilo nekako besno šlo, da se nista gostitelja vsled svojega družbenega držanja čutila med njimi nekako tesna. Mr. Bracy Tibbits, rojen komiker (šaljivec), kteri je vedel humor (šalo) ceniti, kjer ga je našel, se je vedel, razgrele so ga namreč iskreče se oči Miss. Jonesove, tako opozr-ljivo, da se je radi njega Mr. Thompson zelo vznemirjenega čatil, stopit je k njemu in mirno se smehljajoč rekel: "Zdi se mi, kakor da bi bib nekaj bolni. Mr. Tibbits; dovolite mi, da vas k vašemu vozu spremim. —• Nobenega ugovora, pes, ali te vržem čez okno! — Tukaj se gre vea, Če ^e oči Miss Jonesove.. tako opozor-je v sobi". Mislim, da mi ni treba pripomnit^ da so drugi gostje samo en del tega pogovora slišali, drugi del pa je Mr. Tibbis zamolčal, kteri je pa pozneje zelo obžaloval, da ni prisostvoval pri nekem amusantnem dogodku, kterega ie najjovjalneja Miss Jones označila kot " biser slavnosti" in kterega hitim povedati vam. Prišli smo do souperja (večerje). OpaziK smo vsi, da je Mr. Thompson za vse nespodobnosti, ktere so uganjali mladi ljudje, zatisnil svoje oči, zamišljen je xrl pred se ter čakal, da pridejo stvari, za ta večer pripravljene, aa vrsto. Ko se je z mize pospravilo, je vstal in zapovedujoče potrkal na mizo. Hehetanje, ktero je nastalo med mlajšim Miss Jonesovim, je delovalo nalezljivo na celo eno stran (»nižja. Kari Thompson, kteri je na dolj-nem delu mize sedel, je svojega očeta pogledal z nežno skrbjo. "Peti hoče en psalm". — "Moliti hoče". — "Silentium (molčanje) za govornika", je odmevalo od vseh stranij. Ljubljeni bratje in sestre v Gospodu I'' je pričel govoriti Mr. Thomp-son počasi in poudarjača "Danes je ravno eno leto, odkar se je vrnil moj sin k svojemu očetu. Zaželel si je bil vtolažiti svoj glad med gonilei prašičev in svojo dedščino je zapravil v družbi nesramnih žensk". (Hehetanje je takoj prenehalo.) Poglejte ga sedaj ! Kari Thompson, vsta-ni!" (Kari Thompson je vstal.) Danes je ravno eno leto — in poglejte si ga sedaj I" In res prav zal je bil zgubljeni ta sin, ko je tu stal v svoje j elegantni družabni obleki; k temu pa skesan, zgubljen sin — če si sodil po žalostno udanem pogledu, s kterim je gledal v trde in mrzle oči svojega očeta. Najmlajša Miss Smithova, globoko ganjena v nespametnem svojem srcu, se je nehote bližje pomaknila k njemu. "15 let jc izza tega. odkar je zapustil on, potepuh in malopridnež, mojo hišo," je nadaljeval Mr. Thompson. "Jaz skm sem bil tedaj mož greha, moji prijatelji v Kristusu — mož jeze in maščevalnosti" — ("Amen," pravi najstarejša Mi S3 Smithova) — "ali češčeno bodi Njegovo ime, premagal sem to jezo. Pet let je že, da sem postal deležen miru, kterega svet ne razume. Moji prijatelji, imate vi že ta mir?" "Še ne, še ne!" so vpile mlade dame ko v koru, in pomorski kadet Co-xe od parnika Corvette "Wethers-field" je dodal: "Prosim za ta recept", Mr. Thompson pa je nadaljeval: "Trkajte, in se vam bo odprlo... Ko sem veličino svojih zmotenj in neprecenljivost milosti spoznal, tedaj daj sem hotel to dobroto dehti s svojim sinom. Neutrudljivo'sem ga iskal na vodi in po zemlji. Jaz nisem čakal, da pride on k meni — kaj sem mogel storiti in vendar ostati pravičen mož po knjigi knjig — iskal sem ga na gnojiščih in sredi..." Ostalega stavka se radi šumenja svilenih oblek vstajajočih dam ni moglo rnzi:meti. "'Dela moji prijatelji v Kristusu, dela! Moje geslo je: Po vaših delih vas bodo poznali..." In moje delo jc tu le!" In to Bogu ugajajoče delo, na ktero se je skliceval v tem posebnem slučaju Mr. Thompson, je obledelo kot zid in gledalo ko odrevenelo tja proti odprtim vratim, ktera so peljala na verando, kjer je še ravnokar stalo zijajoče služabništvo, na kterej je pa zdajci nastal nestanovit tumult. Ko je bil vrišč in brašč največji, se je strgal iz rok teh, ki so ga držali, capinsko oblečen in očevidno pijan mož in se opotekal v dvorano. Prehod iz megle in teme v sijajno to dvorano in gorkota te ga je slepilo in omamilo očitno. Raz glavo je vzel zmečkani svoj klobuk, posegail z njim mimo oči, med tem ko se je komaj zdržati mogel ob ročaju I h.-.i'.* ■tola. Hkrati zagledajo Mrd sjegove oži bledi obraa Kari TfcM9*onov; in ko s otročjim vese-Ijeai ki a vreŠiežim nasmehom je te-lekoil naprej, držal se trdno za mizo, prevrnil vse kozarce in pal je zgnb-ljtttcas« sinu doelovno v naročje. "Kari&ek, kako se i-i-imaš, ti pro-kleti vlaiugar stari t" ''Malti, molfci 1" mu pravi Kari mL med tem se je pa ta hitro izviti is naročja nepri-jSekovBsega tega gosta. '1 Peglej ga nol" je nadaljeval ptsjee, ne da bi pazil na svaritev Karlovo, nežno in ne hlineč se, občudujoč fino in elegantno obleko ne-eretsega Karla, držeč ga malo od aebe. "Poglejte ga 1 Ta je pa lump! Karttek, jaz sem ponosen na tel" "Takoj venkaj!'' je zavpil stari Mr. rbompson, vstal je gledajoč z M»wi»w sivimi svojimi očmi grozeče v svojega sina. "Kari, ti si u- pea...!" "Oefcee za zobe, starec!... Karl-iek, kdo je ta stari napihnjenec? He-e-of " "Tiho bodi, lopov!... Na... tu... pij!" S treaočimi rokami je napolnil Kari Thompson mlajši eašo z rumom. "Te imaš, pij in pojdi... do jutri... io... kadar hoČež... zdaj pa samo sedaj nas pusti in pojdi!" Še predno je mogel nesrečnik piti, ga je stari, peneč se jeze, zgrabil za vrat. E močnimi svojimi rokami ga je starec na pol vlekel, na pol nesel iz dvorane, ne m a reč, da ga obkrožajo prestrašeni gostje, že je prišel do vrat, ktera so mu st reža j i na ste-laj odprli in ga ravno hotel vreči venkaj, ko zasliši prestrašen klic svojega sisa Kari Thompsona: "Stojte!" Starec se je ustavil. Skozi odprta vrata sta prihajala hladeč veter in megla v sobo. "Kaj pa to pomeni?" in pogledal je Karla, ko da bi ga hotel udariti z gromom in strelo. "Ni*___ samo stojte!... Za božjo voljo stojte... Počakajte do jutri.. Ne storilo tega____ Prosim vas---- ne storite tega, saj danes zvečer ne!" Mogoče je bil vzrok glas mladega tega moža ali pa, ker se je dotaknil upirajoče ga se tega nesrečmita, kterega je oprijel z močnimi svojimi rokami nek skrivnosten, negotov strah j<< stiskal starcu srce. "Kdo," je šepetal z zamolklim glasom," kdo je ta človek!" Kari mu ni odgovoril. '' Vi vsi ven!" je zagrmel Mr. Thompson nad svojimi gosti, kteri so se drenjali okoli njega. "Kari... semkaj k meni! jaz ti zapovem... jaz... jaz... jaz... te prosim za to... Povej mi, kdo je ta mladi človek! V Samo dva Človeka sta slišala njegov odgovor, kteri je komaj prišel iz Kari Thompsonovih ust: "Vaš sin!" Ko je na obledelih peščenih gričih napočil dan, so izginili iz slavnostnih dvoran Mr. Thompsona vsi gostje. Medlo in motno so gorele luči 1 v sobah. Ali popolnoma vendar niso bile zapuščene; v enem kotu mrzle sobe so čepele tri osebe, ko da bi drug pri drugem iskale gor-kote. Eden je ležal na zofl in spal globoko spanje pijanca; pri njegovih nogah je sedel oni, kteri je bil znan kot Kari Thompson; in zraven njega je tiščal žalosten, obupan in skrčen Mr. Thompson — ukočeno gledajoč pred se, komolce svoje na kolenih in roke pritiskajoč proti ušesom, ko da bi jih hotel zakleniti pred prosečim glasom, kteri je tako žalostno napolnjeval celo sobo. "Bog mi je priča," govoril je ta glas, "da vas nisem namenoma ogoljufal. Ono ime, ktero sem vam ta veter imenoval, je bilo prvo, kar mi je v istem trenutku v glavo palo — ime onega, za kterega sem mislil, da je že davno mrtev, ime nesrečnega tovariša, moje sramote. In ko ste me izpraševali, sem porabil to, kar sem od njega slišal in vedel, da vam o-mehčam srce, upal sem doseči s tem svobodo — samo zato sem to storil! In ko ste mi rekli kdo ste vi bili, in ko so se mi odprla vrata v novo življenje... tedaj... oh tedaj----o moj gospod, izstradan sem bil, nisem imel mesta, kamor bi položil trudno svojo glavo, brez domovine, brez vseh nad, ko sem vam hotel vaš denar u-krasti — takrat sem bil tega življenja truden, in nesrečen sem bil in skrajno obupan, ko sem vam ukral vašo ljubezen." Starec se ni ganil. " Na razkošnem svojem ležišču je v miru smrčal novonajdeni izgubljeni sin. "Jaz nisem imel očeta, da bi ga našel. Drugega domovja razun tega nisem poznal nikoli. Skušnjava je bila prevelika za me. Srečen sem bi! — oh tako s&čen." Na to se je vzdignil in vstopil pred starca. "Ne bojte se, da bi jaz sploh kedaj stopil med vašega sina in njegovo dedovino. Še danes zapustim ta kraj in se nikoli več ne vrnem. Svet je velik, gospod, in hvala vam vašej dobroti, sedaj vem, kako se na pošten način služi kruh. Zdravstvujte!... Moje roke nečete prijeti?. .. Naj bo! Ostanite zdravi!" Obrnil se je da gre. Ali ko je dospel do vrat, se je hkrati vrnil, vzel sivo »lavo Mr. Thompsona med svojo roke in jo poljubil. in odšel je. "Kari!" Nobenega odgovora. "Kari!" Prestrašen je skočil starec in se opotekal k vratim. Bila so odprta. Ničesar drugega ni slišal ko zamolkel hrup ravno vstajajočega velikega mesta in v tem hrupu so se za vedno izgubljali koraki — izgubljenega sina. V padttahovej senc L isn-. i i L p TRETJA KNJIOA. 12 BAGDADA V STA M BUL. Tako >bk» čakali gotovo dobro uro in se tiho med seboj pomenkovali, ko začujemo v sosednji sobi pogovor. Takoj potisnem desko vstran. Težke korake z&čujein in objednem stokanje; nato pa zapove možki glas: "Sem! Tako! Ha=an naj se odpravi na pot!" In čez trenotek zopet: "Adut, ali znaS pisati?" "Da." odvrne drug glas. "Ali i mas denar v svoji hiši?" "Ti zahtevaš denar! Kaj vam naredil, da ste n*e zvabili sem in me zvezali?" ^ "Storil? Ničesar, prav ničesar! Tvojo listnico, uro in prstane, in tudi tvoje orožje, toda to >e ni dovolj. (V ne mores izrtW'iti. kar zahtevamo, bodo dobili jutri tvoje, truplo v vodi.?' 1 'Alah kerim! Koliko zahtevaš "Ti si Imgmt ! Pettisoč pijastrov ni preveč, če pla«-a*!" (Okoli $250.) "Preveč je. ker nimam toliko!" "Koliko pa imaš doma?" "Komaj tritisoč." "Ali bodo izročili denar našemu poslancu? Ne laži, ker ti prisegam, da je odbila tvoja zadnja ura. če mi ne dobimo denarja." "Alah il Alah! Poslali vam bodo denar, če jaz napišem pitano in ga zapečatim s pečatnim prstanom." "Prstan ti poiMnlim za !a ča*. Razvezi te mu r«4ie. da bo lahko pisal." Dolgo časa mine, »e da bi slišali kak ropot ali pogovor. Poseženi torej znova po deski ter jo odstranim, da lahko pogledam v sosednjo sobo, kjer se je baš vršil omenjeni pogovor. Ravno pred špranjo sedi mož, s hrbtom pioti meni obrnjen. Obleka je bila deloma raztrgana kot bi se mož branil proti napadalcem. Pred njim stojijo trije oboroženi adutje. Gledali so. kako je mož na kolenih zapečatil pismo. Deeko položim zopet v naravno lego in poslušam dalje. Čez kratek Čas začujem zopet trla?: srovori! jo najbrž gospodar hiše, Že prej omenjeni Grk. z "Tako! Zvežite ga in prepeljite v sosednjo sobo. Če ne bo miren, ga kar zabodite z nožem. Slišal si, torej bodi miren!" Ciljem, da odpro neka vrata, nakar postane vse tiho; Omarjn in Ha-Lefn povem, kar sem videl in dišal. "Tatovi ao!" reče Halef. "Kaj storing?" ,l]?e damo tatovi, temveč tudi roparji!" zašepeSean jaz. "Meniš, da sopet oprostili? Čakali bodo. dokler ne dolnjo tritisoč pija-bodo neznane« ubili." "Torej mn moramo pomagati!" "Seveda. Toda kako?" "Deske razbijmo in oprostimo ga!" ^ "Je vse preveč ropota in proti našemu načrta. Lahko se vname boj, ki nam bo nevaren, in čo^tudi zmagamo, bodo adutje medtem hišo zapur stili in mi lahko gledamo, kje se z njimi zopet srečamo. Boljše bi bilo, če pokličemo policijo; pa kdo ve. kdaj bi našli kakega aduta, ki bi bil pripravljen iti z nami! Najbrž bi še nas zaprli, oe bi povedali, da hočemo udreti v hišo. Najboljše je, ee izmaknemo še eno desko iz vsake stene, nakar bo luknja tako široka, da se lahko splazimo skozi. Nato prepeljemo ujetega moža v našo sobo in deske postavimo v prejšnjo lego; potem se tudi lahko dalje posvetujemo." "Toda klešč nimamo, da žeblje poruvamo iz desk!" reče Halef. "Seveda ne, toda dobre nože. Glavna stvar je, da nas v sosednji hiši ne slišijo. Takoj pojdimo na delo!" "Ali pa veš sidi. kje jo mož, ki ga imajo ujetega?" "Da. Nesli so ga skozi sobo, o kteri mi je Baruh pripovedoval, da ležijo gospodje pri deklicah. Nasproti naše stene je druga soba. ktere vrata sem videl; in baš v tej sobi je sedaj jetnik." Ko preiščem našo steno, se prepričam, da je vsaka deska spodaj in zgoraj pritrjena z žebljem. Na naši strani smo žeblje prav lahko potegnili iz deske; vtaknil sem med bruno in desko nož ter polagoma odtrgal desko; toda odprtina je bila vseeno premajhna, da bi ee splazil mož skozi; odstraniti sem moral še dve deski, kar se mi tudi posreči, ne da bi povzročil pozornost v sosednji hiši. Splazim se iz naše sobe na prostor, ki je delil našo in sosednjo hišo. Tudi pri steni sosednje hiše moram odtrgati tri deske, kar mi je provzročilo obilo truda. Tako minejo dve uri, in baš sem bil s svojim delom srečno gotov, ko zaeujem korake. Prihajal je Grk z lučjo. Gospodar odpre v,rata nasproti nam. vendar ne vstopi. Ali ste dobili denar?" vpraša ujetnik. "Da," odvrne Grk s kratkim' nasmehom. "Torej me spustite!" "Sedaj še ne; prost boš šele jutri zjutraj. Povem ti le. da pridejo c kozi sobo različni ljudje, ki ne smejo vedeti, da si ti tukaj; seveda k tebi* n.? bodo prišli, toda tiho moraš biti vseeno. Ker se pa bojim, da nas boš izdal, te bom zvezal in položil pred usta povoj, da ne boš kričal. Če boš tiho. si jutri prost; če pa kričiš, tedaj te vržeij(o v vodo." Ujeti Turek pa še nadalje prosi, naj ga spustijo, ker noče živi duši črbniti o današnjih dogodkih: vendar vse njegove prošnje so bile zaman. Iz njegovega boječega glasu sem posnemal, da mu je pravi Grkov namen prav dobro znan; slutil je, da ne pride nikdar več živ iz te hiše. Gospodar ga zveže in položi pred usta povoj, nakar ga zapusti, ko je še zaklenil vrata za seboj. In sedaj na delo, predno pridejo ljudje, o kterih je gospodar govoril. Sreča, da sem že prej odstranil vse deske. Nož in revolverje vtaknem k sebi ter se splazim naprej; Omar in Halef mi sicer ne sledita, vendar se postavita v obližju, da mi priskočita na pomoč, če bi bilo treba. Kmalu sem pri vratih in potegnem zapah nazaj. "Bodi t;ho, ker te hočem oprostiti!" rečem ujetniku in potipljem njegove vezi. Bile so iz vrvij. ktere takoj prerežem ter vtaknem v svoj žep. Tudi povoj mu vzamem izpred ust, kterega istotako vtaknem v žep. "Mašalah."' reče mož in hitro skoči kvišku; "kdo si ti, in kako —" "Tiho!" mu rečem; "pojdi za menoj!" Potegnem ga iz temnice in zaprem vrata za seboj; kmalu sva v našem stanovanju. "Hamdulilali. hvala Alahu!" zašepeta Halef. "Prav skrbelo me je za tebe, sidi: vendar se ti je prej posrečilo kot sem mislil." Jaz mu ne odgovorim, temveč pritrdim deske zopet v njih naravno lego. da ni mogel na oni strani nihče sumiti. da so bile prej odtrgane. Zopet začujemo korake. Prinesli so nekega pijanca, kterega vržejo v sobo. kakor je dolg in širok. Sedaj sem bil prepričan, da ne pride nihče več blizu. Svojima tovarišem rečem torej naj mi sledita v drugo sobo, kjer prižgemo luč in si ogledamo našega rešenega gosta. Bi! je srednje postave, blizu petdesetih let in precej inteligentnih obraznih potez. "Dobrodošel!" ga pozdravim. "Slučajno smo videli in slišali vse, kar so v sosednji hiši s teboj počenjali; takoj smo sklenili, da te rešimo." -•Torej vi niste lopovi!" vpraša nezaapno. t "Ne." "Vedel sem, da me živega ne bodo več spustili iz luknje, in menil sem da si prišel, da mi odrežeš glavo. Kdo &te vi?" "Jaz sem Frank in ta dva sta moja prijatelja, prosta Arabca iz Sahare. Ta mož. Omar ben Sadek, živi v krvnem sovraštvu z nekim možem, ki občuje v tej hiši; radi tega smo si najeli takoj poleg stanovanje, da prebivalce laglje opazujemo. V hišo smo se preselili šele danes, vendar je Alah hotel, da takoj prvi večer preprečimo umor. Ali smemo zvedeti, kdo si ti?" Mož temno pogleda pred se; nato pa strese z gla^p in reče: "Bolje je. če molčim. Moje ime je znano mnogim ter ga nečem mešati v to zadevo. Ti si tujec in lahko se tr boni zahvalil, če tudi ne zveš mojega imena." "Tvojo željo spoštujem in te prosim zajedno. da ne govoriš o hvali. Ali -i spoznal kterega izmed mož v sosednji hiši?" "Ne. Mnogo gostov je v liiši in še mnogo več ljudij, ki niso gostje. Prekleto beznico ukažem še to uro preiskati do zadnjega kota." "Ali se ti bode posrečilo? Sicer sem. prepričan, da Grk pred jutrom ne zve. da si ti rešen; policija ga bode torej popolnoma presenečila. Toda slišal sem, da hodi mnogo policijskih uradnikov v to hišo, torej ne vem. če bo imela tvoja policijska preiskava kaj uspeha!" "Policija?" vpraša. Turek zaničujoče. "Res, v neki sobi te luknje sem opazil t^deti več policistov; poznam jih vse, vendar oni mene niso videli. Ne. k policiji ne grem. Vedi, efendi. da sem jaz visok častnik, kterega redu, je postranska stvar. Od tu še podam naravnost v vojašnico, kjer pokličem na noge svoje vojake ter na kratko obračunam z lopovi v tej hiši!" To mi je bilo ljubo in neJjubo objednem. Če častnik udere s svojimi vojaki v hišo, se kaj lahko zgodi, da baš onih ne bo notri, ktere mi iščemo; raztepli se bodo na vse kraje, in mi jih moramo znova iskati. Vendar se častniku nisem mogel ustavljati: le prosim ga: "Torej mi spolni vsaj eno prošnjo; pokaži mi vse ljudi, ktere boš polo vil. Rad bi vedel, če so poleg ljudje, ktere jaz iščem." Cenik: knjig, kakave aa doba * zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, s3 cortlandt street, new york, n. v 76s-, inc DUSNA PA ft A ( raga,) platno, broširana Ms« JEZUS IN MARIJA, vezano v kost $1.50, fino vesaao v $2.00, vezano v platno 76a KLJUČ NEBEŠKIH TRAT, v slonokost lffAT.T DUHOVNI 7. AKT. A D, iagrin, zlata obreza 90a NEBEŠKE ISKRICE, ▼ no 50a OTROŠKA POIBOŽNOBT, RAJSKI GLASOVI, 40a SKRBI ZA DUŠO, rfa*s fino veasna.gL.7S. SRCE JEZUBOVO, m SV. ROČNI VEMBC, v« v ptst- RV. URA. slats VRTET NEBE&KL miko«t unit. ILMl T0at uon abecednik nemške, 25c. abecednik slovanski, AjHNOV NEMŠKO — TOLMAČ, 60s. ANGLEŠČINA 40a BBfls očrnili, BLEIWEIS KUHARICA, fino zana $1.80. ČBEKTO TOKIfA *0a SKEGA IN NEMŠKEGA JE-I CDU, Ma EVAlpOEUJ, GRO*D&IS8 SttEN 8PRAC8E. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, vetiki aOs, mK Sta HITRI RACUNAR, 40*. KATEKIZEM mali 15% vatfld Ma NAVODILO KAKO SE PO0IANS DRŽAVLJAN ZJEDIN. NAVODILO ZA RAZNIH PISEM, PODUK SLOVENCEM U se PRVA NEM&KA VABNK2A, ROČNI SLOVENSKO — SLOVAR 40*. BOČNI ANGLESRO SLOVAR, 30c. SLOVAR SLOVENSKO — SKI Janeitt-Bartel, •3.00. SLOVAR NEMSBO — flLOVEN-SE3 JanežB-Bartel nova isdsja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, brofcova-no 80c. SPISOVNTK LJUBAVNTH IN fcE- NTTOVANJSKTH PISEM, Ee. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VEKE, 50a OB zori, 70a ZABAVNE DRUGE IN RAZNE KNJIGE. andrej hofer 20*. avstrijski junaki, v< nevez. 70e. avstrijska ekspedkua, 20* baron trenk, 20e. belgrajski biser, 16e. beneška vedeževalka, 20*. božični darovi, Ifia bucek v strahu, 26*. burska vojska, 90s. bojtkk v drevo VPRSŽBN viTEZ, 10e. car in tesar, 20*. Črni bratje, 20 et cerkvica na »»patj, Ha ~ cesar fran josip, Sda cesarica ELIZABETA, Ih. ciganova osveta, 20*. c\ btlna borograjska, 40 at CVETKE, 20*. čas je ELA70. 20*. darinka, MALA DOMAČI ZDSTIVIK PO HNAVU. DOMA IN NA TUJEM, 2$ st. DVE ČUDOPOLNI PBATUK3. 30 «t ELIZABETA, 96* ENO LETO MED BHHJAIKS, ENO URO DOKTOR, ialoigra, 20c. ERAZEM PREDJAMSKL Ifia EKI, 20a EVUTAHXJA, Ifis. FABIOLA, 00*. GENERAL LAUDOM, 9Ba GEORGE STEPHENBOar, aia Sa- jesnie, l*a GOLOBČEK IN KANARČEK, 15a GOZDOVNTK, 2 GROF RADECKI, HZLDEGAiRiDA, 20*. HEDVTGA BLANCHTOVA STA, 20* B3RLANDA, 20*. IVAN RESNICOLJUB. 20*. IZANAMI, —i* Jmpmkm, 20*. IZDAJALCA domovine, 22a IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20*. IZLET v CA&h3rad, 40*. jama nad dohruSo, ao*. jabomil, 20a JURČIČEVI spisi, U si^in motno vessM, vsak mrmtk $ KAKO JE izginil 9089), 2fc kako kar bog mm je Ifia KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KOSI ZLATE JAGODE, «0*. KRVNA OSVETA, Ifia LAŽNIVI klukec, 20c. liAKSTMITJAN L, ski, 20*. MALA PESMARICA MALT VTTEZ. 2 MALI S VEZNA LEO, 20* MARIJA, HČI POLKOV A. MARJETICA, 50*. Vf A TEHTNA ŽRTEV. Ma MATI BOŽJA Z BLEDA, lOe. MIKLOVA ZALA, 40e MIR BOŽJI, $L00. MUCKO POŠTENJAKOVIČ, \ MLADI SAMOTAR, Ifia MLINARJEV JANEZ, 40a MRTVI GOSTAČ, 20*. MIUČENTK1. A. AJksrs. vea $2.00. na' indijskih otocffl, najdenček, 20*. na preriji, 30*. narodne pesmi, žirovnik, 2 sv* zki, vez. vsak po 00*. NARODNE PRIPOVEDK«, 2 s*** ki, vsak po 20*. naseljence, 20*. NASELNIKOVA HČI, 20* NAS DOM, Zbirka povesit t«ai NA VALOVIH JUŽNEGA Ifia NEDOLŽNOST FREGATAMA » POVELIČANA, 20a NEZGODA NA PALAVANU, 20e. NIKOLAJ OB TIKI H PAVLIHA, 90*. PESMARICA CE" fino v POTOVANJE V LELIPUT, 20*. POSLEDNJI MOH3KANBC, 21* PRAVLJICE (Msjar,) 20*. PRED NEVIHTO, 20a PREGOVORI, PRQJXB, MM 20a PRI 8E VERNIH SLOVANIH, 0 PRINC EVGEN, 20*. PRIPOVEDKE,, 2 svaki p* M*. PB8T BOŽJL Ifia POD TURŠKIM JARMOM. 20a REPOSTEV, 20*. RIBIČEV SIN, 10*. RINALDO RINALDOH, Ma ROBINSON, brofasa, fOa RODBINSKA sreča, 40* RODBINA POCANEflKZH, 2 mm ŠALJIVI SLOVENEC, ŠTIRI POVESTI, 20e. TEGETHOF. zlavai TIMOTEJ IN FILEMON« TTUNG LINO, 20 *. TISOČ W EHA NOČ, B 5 ROKOVA Čl, narodna igra, 40e. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20e. RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5 zveskov 75c. SANJSKE KNJIGE, v*Bka 20*. sanje v podobah, ms2* Ifia SENUA, Ifia SITA, mala Hmdo*t*wk*, 20*. SKOZI ŠIRNO DfDUO, Ma SLOVENSKI SALJTVEC. 9 nejks P* 22a SPISJE, 15*. SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTTJ ŠKJR ZGODOVINE, 25*. flTANLEY V AFRIKI, 20*. STEZOSLEDEC, 20a STO PRIPOVEDK, 20*. STRELEC, 20*. stric tomova koca, Ma sv. genov EFA, 20a sv. MOTBURGA, ao*. SREČOLOVEC, 20c. sveta noč, Ifia Šaljivi jaka, 2 «v., va*k p* 20» Šaljivi bio venec, TRI POVESTI J A, 46*a _ V DELU JE UAfllV, Ea VENČEK PREPOVESTI, M V GORSKEM ZAKOTJU, 21 VOBUN, 20*. VBTOM3ROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOCTO, WINNETCN7, rdefi svaAI gL00. WBTWKiA DOMAČIH ZORA ZLATA VAS, 2Bs. ZLATOROG, IL3S. ZMAJ IZ BOSNE, 00*. Z OGNJEM IN MEČEM, MM. ŽENINOVA SmVNOST, 20*. KBMLJBVTDL ?™TJgVII> AVSTRO - veliki 25e. mah lOe. 3EEM3LJEVTD KRANJSKE LE, nudi 10*. ZEMUEVID EVROPE, 25*. mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENTg KAV, 25 at RAZGLEDNI OR. Kranjska narodna noša. is drqgib mest na news jorške in raznih mest Amerik*, a ■ cvetlicama in hnmorietičae pa 0*. ducat 30*. Rrsn* svete podobo, komo* 6* Ave Maria, 10a Album mesta New Toik t sHkamd mesta Ma OPOMBA. Naročflom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih, znamkah. Poštnina je pri v*eh tek cenah že vSteta. Comppie SODBrale TiessaiiSBilpt. (Francoska parobrodna družba.) HREKTIIA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IR UMJAHu* Postni paraiki ao:} 'La Provence" na dva vijaka..................14,300 too, 80,000 koniskr* amoču •LaSavoic" „ w „ ..................12,000 „ 25,€00 ^ aLa Lorraine'* „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ''LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 '*La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ _ ALa Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ w Glavna Agencija: 19 STATEeSTREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building, Paraiki adplajejo od sodaj naprej vedno ab četrtkih ob 16. «ri ^ooolndne iz priatanfšea it. 42 North River, ob Morton St., H. I. •LA SAVOIE 2L jsn. 100» »LA SAVOIE M •LA LORRAINE 22. jaa IMS *LA TOURAINE 4. •LA TOURAINE 4. febr. 1000 La Bretagne 1L La Bretagn* U. febr. 1900 *LA PROVENCE 1& •LA PROVENCE 12L ts^ Vtm *LA SAVOIE 25. zasres m jkamt&a i ^ av» JM« Kozmlnski, generaim agent za •"ajrarri' 71 Doabom St., Chicago, 001. Važno, Važno. Važno Važno« ra sa gospode (18 aize) 90 let " jamčena z dvojnim pokrovom 0 (Held) z zlatom prevlečena s 15 kameni.....................%plO,UU a 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste are zrn gospe bolj male (size C) z 15 kameni IO.UvJ Za blago jamčim Priporočam se za narotbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, UL Naslov za knjige: M. POGORELC, Bok 226 Wakefield, Mich. < d < p 3 0 Važno. Važno, Važno. Važno„ Zdravju najprimernejša pijana je ♦4LE1SY PIVO«»^ ktero je varjeno iz naj bol j§cga i m po rtirane ga češkega hm-la. Rad' te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist »voje družine, svojih prijateljev in drugih, Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri/Geo. TrcvaJkar-ju 6102 St. CUir Ave. N.fc. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY . CUEVEUAND, O. ■ • -