DfREmN,^TVO ,n UPRAVA v Gorici v ulici «>va Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, u.oprto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poštnih ček. v gotovini račun St. 9 - 17768 — Poštnina plačana - Sped. in abbonamcnto postale II. Ciruppo Leto m. Štev. 29 GORICA DNE 16. JULIJA 1947. Cena L. 10 Koliko veljajo členi jugoslovanske ustave? Nov pritisk je začel v coni B. Cer-Porok je preveč in zato je 1(Jba le civilnih porok, da se prebije . »starega predsodka«. Zato v zad-jBoin času hitijo po vsej coni B z iz-Jučno civilnimi porokami deklet 8 . fašističnimi funkcionarji in ?. lell'ji. Nič ne pomaga, ako se star-^Pimjo, led je treba prebiti. „ ržavna ustava pa piše v členu . takole: »Državljani lahko sklene-poleg civilnega zakona tudi cei-teni zakon po predpisih svoje vele« m ^]eu 25 ugtave LRS se gla-81 • »Po sklenitvi (civilnega) zako-Ila morejo državljani opraviti poro-°tudi po verskih predpisih.« A-n je partija, ko je ustavo sestavljala, resno mislila? Bila jo pač spet le hinavščina, da se ulovi več dstva na limanice. Ljudstvo je na mitingih navdušeno glasovalo za te člene, češ da je v njih versko prepričanje zavarovano. Pač ni videlo volčjih krempljev pod nedolžno ovčjo kožo. — Danes pa mu že bolj jasno kažejo, kaj so nameravali. Partijec se ne smo cerkveno poročiti, čeprav je državljan in še posebno upoštevan. Deklo, zlasti če jo uživalo kaj SKOJevške vzgoje, pa zataji Kristusovo vero in predpise svoje Cerkve zato, da dobro stoječega dobi za moža. V mladostni neizkušenosti ji ni nič mar, da pretrže s tem dejanjem vezi z materjo sv. Cerkvijo, mnogokrat tudi z lastno družino, da se odpove prejemanju sv. zakramentov, dokler se cerkveno ne poroči, in da bo v nevarnosti njeno in njenih otrok zveličanje. Ko bo prišlo streznjenje, bo prišlo kesanje. Dal Bog, da bi no bilo prepozno. Ljudje, kar vas je še vernih in pametnih, pazite se! Lucifer je prebrisan, nasedli mu boste, ako se ne držite naukov sv. Cerkve. SVET « BALKANSKE SUROVINE » Narodno nestrpni Italijani radi l,r«zirajo Slovence kot nekako j ttjanjvredno balkansko barbarsko eme. — Tudi komunistične grozo-' n,-Z na^' deželi iz 1. 1945. skušajo likazati kot »balkansko« barbar-v° in s tem delajo italijanskemu , °Jiiunizmu največjo uslugo, ker ta-a° Uspavajo italijanski narod, da la Vse nesreče, ki bi ga zade- ebl ^ pomagal komunistom do asti. Torej ti narodni nestrpne-Pripisujejo vse komunistično na-^ Je »balkanskemu slovanstvu« in eHi netijo med dobrimi Italijani °Vl'uštvo proti nam. K"* * vaJ naj odgovorimo na očitek, da "m° Slovenci »barbari«? Predvsem moramo ugotoviti, da ° Slovenci pravtako maLo po-ubni kakim vročekrvnim slovan-vUu južnjakom, kakor goriški in Za'ski Italijani italijanskim juž-11 Jakom. , N zadnji vojni so narodi kar od kr a ja tekmovali v nečloveškem na-s‘vu in surovosti. Le vprašajte j1'0Jake, kako se je vodila vojna v A-sddji... Groza jih je krutosti, ki jih počeli nad tistim ubogim ^udstvom. — 'V rokah imamo že u°lgo izvirno poročilo o grozo-^ ki so jih počeli Italijani pod Pretvezo nekake borbe proti parti-Zanom tudi nad »belimi« Slovenci Lipoglavom dne 23. III. 1942 in Potem še na mnogih dingih krajih i Sloveniji. To so bili požigi in po-°iji nedolžnega ljudstva, da se člo-'6ku lasje ježijo. Iz tega poročila Uuj navedemo samo en stavek. »Ne-1 italijanski vojak je v pijanosti Hfi nioriji in požigu najbolj divjal. 0 se je pozneje streznil in spoznal, aJ so storili z ljudmi, ki so jim . i tako prijazni in gostoljubni, se •j0 od obupa sam ustrelil. Samomor 6 izvršil v Šmarju sredi svojih tovarišev.« To noče biti očitek, ampak ugotovitev, da je bila surovost v tej °Jni splošna. Yfs svet se zgraža nad še mnogo j ®ojimi krutostmi, ki so jih zagreši-v visoko kulturni Nemci na sto na 0 n°v po vseh deželah, ki so jih z ^njem in mečem prehodili. r Ya ne bomo naštevali drugih na-. v, ki so tekmovali v krutosti, Povemo, da so vse te krutosti r°nale poleg nečloveških zračnih , Padov na odprta mesta atomske k°niho nad Japonsko. Seveda bo ^j.0 Za take grozote našel kake več To lnai1^ prepričevalne zagovore. - a vedeti moramo, da ni okrutne-k f bi za svoja dejanja ne našel j • ‘a zagovorov. Za vojaško uniče-0 sovražnika ni bilo treba tako osnega razdejanja in uničenja sPloi ^liko človeških življenj — zlasti ne v zadnjem obdobju vojne. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da so v nečloveško zamišljeni in satansko izvajani osebni o-krutnosti vse druge prekosili komunisti, ki sistematično vzgajajo in plačujejo zločince^ da z njimi terorizirajo ljudstvo in tako pridejo do svojo diktature. »Zrevolueioniral bom svet s LffVo zločincev, 30“/« komunistov in 60°/o bedakov,« je dejal Lenin že 1. 1905. In komunističnega nasilja niso občutili lo Italijani (NB! tudi Slovenci!) naše dežele v znanih »40 dneh,« ampak še mnogo prej deset-tisoči Slovencev naše in vseh slovenskih dežel. — Pred Slovenci pa so isto internacionalno nasiljo okušali milijoni Rusov, Ukrajincev, Špancev, Mehikancev itd., nekaj malega pa tudi Italijani v Emiliji ir. drugod, čeprav tam komunisti še niso na oblasti in potrebujejo za zmago svojo stvari še vedno kar najbolj človečanskega obraza, ki da išče le »socialne pravičnosti in je ves zaskrbljen za dobrobit kmeta m delavca« (Časopisje prinaša vedno znova poročila o rdečih zločinih v Italiji!) Dodati moramo še to, da so slovenski duhovniki in verniki padali pod nasiljem komunizma že takrat, KO SO ITALIJANI IN FURLANI PRAV PRIDNO VOZILI VSE PO TREBNO RDEČIM »KORPU SOM« V GOZDOVE... in si domišljali pravtako kot mnogi zapeljani Sluvonci, da na ta način služijo o-svobojenju svoje domovine. Obsojati miroljubni slovenski na rod kot nekako divjo pleme in nje mu pripisovati zločine internacionalnega komunizma je velika ne vednost iu vnebovpijoča krivica. Če pa vzamemo v pretres slovenski in italijanski narod kot taka, moramo reči: zgodovina ne ve po ročati, da bi so bil kdaj slovenski narod izkazal napram italijanskemu krivičnega ali krutega, pač pa je bil italijanski narod napram slovenskemu tako krivičen in brezsrčen, da mu ni privoščil niti materine besede in skromnega kosa kruha na domačih tleh. In zato se ni čuditi, da je tudi ta in oni nekomunistični Slovenec ra zodt.i svojo zagrenjenost, napram I-talijanom — in se dal premotiti od komunističnega lažnivega gesla: »Svoboda narodu!« Torej očitki barbarstva na račun Slovencev naj nehajo v javnem in tudi zasebnem življenju, da pride čimprej do resničnega pomirjenja duhov na tej meji med Zapadom in Vzhodom. L. R. KONFERENCA V PARIZU se je začeta 12. t. m. Med vzhodnimi drža- j vami se je priglasila samo Češkoslo- ' vaška, ki se je pa pod sovjetskim | pritiskom zadnji hip spet umaknila. Odprta vrata London, 8. julija (LPS.). Pod naslovom »Odprta vrata« razpravlja »New Ohromele« o novih evropskih izgledih ter pozdravlja korak Češkoslovaške, da se bo udeležila pariške konference. List pravi med drugim: »Vsi smo trdno upali, da uudo vzhodne evropske države spoznale, da morajo sodelovati pid osnovi Evrope. Zelo dobrodošla bo novica, da je Češkoslovaška sprejela vabilo za pariško konferenco. Bilo bi skrajno tragično, če bi morala la država, ki je tako močno navezana na vzhod iu zahod tudi v najmanjši meri opustiti svoje vezi z zahodno Evropo. Zato je še bolj veselo dejstvo, da tega ne bo storila. Navzočnost Češkoslovaške pri pariških razgovorih bo pomenjala odprta vrata za vzhod. Opogumila bo svoje bližnje sosede za tekmovanje pri sodelovanju. Njeno sodelovanje bo vplivalo tudi na Sovjetsko zvezo in čeprav bo Sovjetska zveza za enkrat odsotna, bo češkoslovaška udeležba tvorila most, po katerem bo Molotov še mogel priti in zasesti svoj prazni stol.« Zgodilo se je pa, kar imenuje list »skrajno tragično«. KITAJSKA. Kitajsko vrhovno sodiščo je izdalo ukaz, naj se armira Mo Tse Tung, vodja kitajske komunistične partije, radi »nezakonite zasedbo kitajskega ozemlja«. S tem je bil vodja kitajske KP proglašen za zločinca. INCIDENTI NA AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKI MEJI. Avstrijska vlada je prosila britanske zasedbene oblasti, naj bi preprečile pogostne incidente, ki se godijo na avstrijsko-jugoslovanski meji. Tako so bili v zadnjem času ustreljeni z jugoslovanskega ozemlja dva avstrijska vojaka in en deček. Avstrijska vlada predlaga, naj bi se ustanovile posebne avstrijsko-britaa-ske obmejne straže. EGIPT-SV. STOLICA. Egiptov ski ministrski predsednik in zunanji minister Nokraši Paša jo uradno sporočil državnemu tajništvu v Vatikanu željo egiptovske vlade, da bi navezala diplomatske stike s sv. stolico. LEVIN GOVORI. Pri nekem banketu na dan ameriške neodvisnosti je imel Bevin govor, v katerem je med drugim dejal: »Mnogi naši prijatelji (mislil je na sovjete) menijo, ua jim angleško stalo prizadevanje za mir daje pravico, da nas izzivajo. Naj se ne čudijo — dokaz za 10 sta zadnji dve vojni, — ako znajo Angleži dolgo prenašati izzivanja, Toda človek se končno naveliča in pride trenutek, ko je tudi nam uovoij. Zaio pravim svojim prijateljem, naj ne izzivajo. Ljubim ruski narod in vem, da si po vsem svetu moški in ženske želijo miru. Toda kdo je tisti, ki lomi svet na dva svetovna nazora, na eni strani materializem — na drugi krščanstvo?« NOVA INDONEZIJSKA VLADA. Socialist Aimr Sjarifuddin je po odstopitvi predsedn. Sjahir-ja sestavil novo indonezijsko vlado, ki je že prisegla predsedniku republike Soekamu. Novo vlado sestavlja; 7 nacionalistov, 6 socialistov, 1 kristjan, 2 laburista, 8 neodvisnih, 1 komunist, 1 katoličan, 7 muslimanov. Ministrski predsednik Sjarifuddin je kristjan-protestant in spada k radikalni smeri socialistično stranke. PALESTINA. Palestinska vlada jo dala poizvedovalni komisiji ZN sledeče podatke o sili židovskih terorističnih organizacij: Znana or- ganizacija »Irgun Zvai Leunii« šteje tisoč borcev in šest tisoč ne-borcev, skupina »Štern« ima prav tako tisoč borcev. Od 1. avgusta 1945 do 31. marca 1947 je bilo radi terorizma ubitih 142 ljudi in 790 ranjenih. Policijske sile v Palestini štejejo 17 tisoč mož, med njimi 5.650 Angležev. AKTIVNA BILANCA. Vlada ZDA je zaključila bilanco za 1. 1946/47 s preostankom 754 milijonov dolarjev: to se je zgodilo prvič po 17 letih. Stroškov je imela vlada ZDA za 42 milijard in 5G5 milijonov. Leta 1945. je bilo stroškov 100 milijard in 397 milijonov. JUGOSLAVIJA ZAHTEVA. Jugoslovanska vlada je zahtevala od Grčije 15 tisoč dolarjev odškodnine za ubitega jugoslovanskega častnika iu za dva ranjena vojaka, ki naj bi jih baje ubila oz. ranila grška letala, ki so preletela jugoslovansko ozemlje 13. junija. BOLEZEN KITAJSKEGA BERAČA. V Berlinu se jo pojavila čudna bolezen, ki jo v zdravniških krogih poznajo pod imenom »bolezen kitajskega berača«. Bolezen se javlja z rjavkastimi madeži in z debelimi izpuščaji po celem telesu in jo baje povzročajo neka posebna zelišča, s katerimi se skušajo hraniti lačni ljudje. Čudežno ozdravljenje v Lanišču v Istri Med ljudmi se jo že dalj časa širil glas o nekem čudežnem ozdravljenju v Istri ua priprošnjo p. Leopolda Mandiča. Sedaj poročajo časopisi bolj natančno o tem. Novice ni mogel objaviti noben list na področju B ali'v Jugoslaviji, ker tamkajšnje oblasti no pusto objavljati sličnih »alarmantnih novic«. Pri čudežu gre za 20 letno Antonije Puhal.j, ki je bila že dalj časa bolna ter je stanovala v Lanišču pri starših. Bolezen je prinesla iz nemškega taborišča in jo je spravila na rob groba. Zdravniki so ugotovili, da ima jetično vnetje trebušne mrene. Ko niso pomagala zdravila iu zdravniki, so boinica in njeni domači na priporočilo župnikovo začeli z devetdnevnico v čast patru Leopoldu za ozdravljenje. Dekle je bila vsak dan pri sv. obhajilu in župnik je z njo vred molil predpisano molitvico. V cerkvi so ljudje vseh devet dni zvečer molili rožni IZJAVE , nekega zanesljivega izobraženca (K O N E C) Cerkev v verigah Oblast grdo gleda duhovništvo in cerkev, čeprav govori, da nima nič proti cerkvi. To jo samo laž. Cerkev ir. duhovništvo so jim trn v očeh. Čeprav so premnogo duhovnikov uničili in pozaprli, le vedo, kaj bi z onimi, ki so še ostali. Skrbno pazijo V vsakem kraju, kaj duhovnik pridiguje in na vsako njegovo kretnjo. Oblast sovraži vse svoje nasprotnike, ali najbolj sedaj sovraži one, katerih se najbolj boji, in to pristaše HSS (Hrvatska seljačka stranka), ker vedo, da so pristaši te stranke niso ljudstvu zamerili, in tega se boje. Ljudstvo na Hrvatskem so resnično z zaupanjem ozira prav na to POVEJ MI, KAJ BEREŠ, IN POVEM TI, KAJ SI. bivšo največjo, sedaj tajno stranko (H. S. S.). Ljudstvo ječi... Ljudstvo, ki jo na lastni koži prav za prav že skozi 5-6 let okušalo in spoznalo današnjo oblast, jo sovra-f ži in ji čiisto nič ne verjame, ker iz izkustva ve, da vsi pri njej 106 “h lažejo. Ljudstvo strašno trpi zaradi pomanjkanja^ ali največ trpi zaradi krivice, čeprav so največ govori o pravici, ali »nikoli jo ni bilo manj kot danes« — pravi ljudstvo. Kdo uživa? Samo posamezniki, ki se zavedajo, da niso vredni položaja, ki ga zavzemajo. Njim je dobro, ali zaradi tega mora trpeti ljudstvo vsakte-ro zlo in pavrhu še mora govoriti, da mu je »dobro«, drugače gorje! Kaka ironija! venec za njeno ozdravljenje. 20. maju, na osmi dan devetduevnice, se je bolnica čutila prav slabo. Ob 6.30 so jo obhajali, ob devetih se ji je zde-sama. Na svoje veliko začudenje je po 30 mesecih vstala, se oblekla in začela hoditi po sobi. Otekline na telesu in bolečine so izginile. Pritekli so domači, pritekli tudi drugi ljudje in šli skupaj z njo v cerkev se Bogu zahvalit za veliko milost. Pozneje so jo preiskali zdravniki in ugotovili, da je popolnoma zdrava Tudi sedaj je še vedno pri zdravju. Ko beremo poročila o sličnih dogodkih, moramo priznati, da božja moč ni prav nič manjša kakor je bila v dnevih Jezusovih. Saj ni sedaj nič manj čudežev, kakor jih je bilo v prvih krščanskih časih. Le pomislimo, koliko svetnikov jo bilo letos in lam proglašenih, in za vsakega se zahtevala dva neizpodbitna čudeža! Seveda tudi čudeži spreobračajo samo tiste, ki so dobre volje. Farizejev ni spreobrnil Jizus s čudeži in tako jih tudi p. Leopold ne bo. Vera na češkem Versko življenje na Češkem lepo napreduje. Kmalu po končani vojni se je bilo bati, da bodo protikatoli-ški tokovi povzrociii novo občutno škodo Cerkvi ua Češkem, kakor se je zgodilo po prvi svetovni vojni, ko je nastala češka narodna cerkev. Toda sedaj lega strahu m več. Versko življenje se utrjuje, zlasti po zaslugi verskih redov. Med terni se odlikujejo dominikanci, ki imajo vodilno vlogo pri pridobivanju izobražencev. — Kako dolgo bo uspevalo to versko življenje pod naraščajočim vplivom sovjetske Rusije, si lahko sami predstavljamo. Zaprte duhovne vaje za dekleta bodo lotos od 31. avgusta zvečer do 4. sept. zjutraj v zavodu Notre Dame v Gorici. Udeleženke bodo morale prinesti s seboj rjuhe in sladkor. Vzdr-ževalnino L 1900.— je treba plača** vnaprej. Ker je prostora samo za zelo omejeno število, naj se priglasijo takoj tiste, ki bi te prilike ne hotele zamuditi. S Iran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Stev. Kapucinska provincija Sv. Križa Kapucinska provincija sv. Križa je ljubila pod. komunistični ključ naslednjo patre: Za p. Avguštinom, ki so mu prisodili 10 let prisilnega dela, in p. Dionizijem so bili »osvobojeni« pretekli mesec p. Elija, p. Ignacij in p. Anzelm iz Osijeka. Po večini so vsi samostani vojaško zasedeni, redovniki pa bivajo v bivših dijaških konviktih. P. Marko v Krškem je še prost in bo te dni daroval svojo zlato mašo. Vsi pa sporočajo: Nam se dobro godi! Res srečen raj, ta Titova Jugoslavija! Zborovanje kat. delavcev V Montrealu v Kanadi so pretekli mesec imeli mednarodno zborovanje katoliško delavske organizacije (žosizem). Prišli so zastopniki 48 držav. Predsedoval je madžarski primas kardinal Mindzeaty. Kardinal jo bil ob lej priliki deležen velikih ovacij od strani vseh. Evharistični kongres Pretekli teden so praznovali v Franciji prvi narodni evharistični kongres v mestu Nantes. Sv. oče je ob tej priliki imel na zbrane vernike lep nagovor po radiu. Rekel je: »Kristjan no more ostati brezbrižen ob pogledu na razmah hudobije.« Zato je pozval francoske vernike, naj vztrajajo pri tako lepo razvitem delu katoliško akcije. »Pii tem pa«, opozarja sv. oče, »pomnite, da kristjan ne sme postopati tako koit človek tega sveta. Kristjan ni strankar, ni sovražnik nikogar, ne išče, da bi nadkrilil kakeg’a nasprotnika. Danes potrebuje Cerkov bolj kot kdajkoli prej spoznavalcev bolj kot zagovornikov, spoznavalcov, ki s svojim življenjem dajejo pričevanje Kristusu in Cerkvi.« DOMAČE NOVICE Štiri desetletnice: Letos obhajajo štiridesetletnico mašništva sledeči gospodje: Msgr. Josip Vodopivec, dekan v Tolminu; Ivan Kenda, upokoj. župnik, bivajoč v bolnišnici v Bresciji; Anton Gerbec, župnik v Gaberjah; .Josip Godnič, dekan v Dombergu; Andrej Klobučar, dekan v Bovcu; Ivan Kovač, župnik v Št. Vidu pri Vipavi. Misijonarka odhaja Salezijanska sestra Florijana Je-rieijo iz Podsabotina nam jo poslala pozdrave iz Turina iu nam sporoča, da odhaja v misijone. Želeli bi, da nam sporoči, kam je šla, in da se kdaj oglasi. — Na misijonskem po-iju ji voščimo veliko božjega blagoslova! Zaslužena lekcija Učiteljica Marija je v neki vasi na Notranjskem povedala otrokom, da noče biti več Marija, ker Marija jo bila — aprostite bogokletni besedi — prašiča. Neka deklica dvigne roko: »Tovarišica Prašiča, prosim na stran!« Tu vidite prav nazorno, kam plove jugoslovanska, šolska vzgoja. GrRGAlt Na Morganovi črti so obmejne stražo zopet ustrelile 3 žonske in 2 moška, enega moža pa težko ranile ,ker so hoteli vtihotapiti nekaj blaga iz cone B v cono A. Namesto pobijanja tihotapcev bi bilo bolj na mestu prizadevanje, da se ljudstvo v coni B reši gospodarsko stiske in se mu omogoči pravična zamenjava blaga. V coni B je maslo po 250 D, v coni A po 1200; v coni B so jajca po 8 L, v coni A po So L! Povrhu vsega se premnoge potrebščine tam ne dobijo. Ob 4. številki Mlade setve Pred nevadvuim je v Trstu izšla četrta številka primorske neodvisne kulturno-literarne revije. Prvi vtis, ki ga dobi bralec ob novi številki, je ta, da se list ne samo po vsebini, temveč tudi po opremi stalno izboljšuje. V prvem članku »Na razpotju« prikazuje pisec, kako se je ves svet nenadoma pojavil na razpotju Borba današnjega krščanskega človeka ne gre več za malenkosti, saj je obstoj in rešitev sveta od njega odvisna. Oprema revije je naravnost bogata. Naslovno stran (»Ribiči«) je izdelal akad. kipar France Gorše, notranjo opremo (»V parku«, ilustracija Trnčkove pesmi) pa jo izvršila akad slikarka Bara Remčeva. Revija prinaša -udi posnetek Meštrovi-čeve kiparske skupine »Pieta«. Mlada setev jo edina revija na Primorskem, ki prinaša tudi izvirne umetniške ilustracije. Kakor je razvidno iz Pogovorov na platnican revije, ima veliko število sodelavcev med našim primorskim literarnim naraščajem. Draginja raste V nesecu maju so ugotovili, da se je draginja v Italiji dvignila zopet za 14%> v primeri z aprilom. Od la- ni se je dvignila za 100%. V primeri s predvojnimi cenami so današnje 52 krat višje. Plače delavcev so v primeri s predvojnimi zrastlc 4') krat. Plače državnih uradnikov pa samo za ‘20 krat. Iz tega se vidi, da plačo nikakor ne morejo dohajati draginje. Zato je edino pametno sredstvo za boj zoper draginjo tisto, ki ga je uporabil Ramadier na Francoskem: znižanje cen in povečanje proizvodnje. Komunisti pa hočejo povsod predvsem zvišanje plač, ker hočejo gospodarsko zmedo, vedno večje nezadovoljstvo iu revolucijo. V svojih državah pa imajo BREZPLAČNO udarniško delo. Obvestilo Zaradi poletne vročine se mleko kaj rado pokvari in postane nevarno za prebavne organe. Zato se vsem toplo priporoča, naj ne pijejo ali drugače rabijo za kuhinjske namene mleka, če ni bilo prej zavreto. Če se mleko shrani tudi za drugi dan, ga je treba zvečer zopet zavreti. Zavreto mleko naj se hrani v čistih posodah, ki so bile prej dobro umiite v topli pitni vodi s sodo. Posode naj bodo vedno pokrite, da se zabranijo pred zunanjimi vzroki o-kuženja. čl. 11 pravilnika za higijenako nadzorstvo mleka, potrjen z dekretom 9. 5. 1929 št. 994, predpisuje, da morajo vse osebe, ki so zaposlene pri molzni živini in mlekarnah, i-mofti zdravniško izpričevalo, ki ga za to dobijo pri občinskem zdravniku. Zato mostno županstvo vabi vse osebe, ki imajo opraviti z molžnjo, zbiranjem, prenosom in prodajo mleka iu ki še nimajo predpisanega izpričevala, naj si ga takoj preskrbijo. Kogar bodo zasledili pri omenjenih opravilih brez tega spričevala, bo zapadel za to določenim kaznim. Organi zdravstvenega in živi-nozdravniškega urada bodo vršili tudi natančne preglede, da ugotovijo, ali so posode, ki se rabijo za molžnjo, zbiranje in prenos mleka, čiste in odgovarjajo higijenskim predpisom. Ali kdo ve, kje se nahaja Eneo Vivian, sin An tona in Amalije, roj. v Montagnna (Padova) 5. VI. 1934? Ob zlomu Nemčije je bil v Opatiji, nato je bil do začetka 1946 (jan.-feb.) vojaški šofer, nakar jo bil premeščen v lju-bljanoko zapore. Od tedaj ni o njem nobenega gotovega .glasu. Kdor bi mogel datii kake podatke zelo zaskrbljenim staršem, naj to sporoči na naše uredništvo. Hlapec Ferjan Sodnik jo zastavd še nekaj manj važnih vprašanj, nato je bila cela vrsta prič zaprisožena in vsak posamezen zaslišan. Večina ni vedela nič posebnega poročati, ker ni nihče i,!cesar videl. Bregar jo izjavil, da je v več ko sto primerih popolnoma preizkusil Ferjanovo zvestobo in poštenost. Dolinarjeva gospodinja jo potrdila, da jo todaj, ko je udarila strela, sedela z otrokom v svoji sobi, potem pa da je v prvem strahu zbežala in pustila sobna vrata nezaklenjena, kar je bilo čisto proti njeni navadi; to pa da ve za gotovo, da je pustila ključ v vratih. Sicer da jo poznala hlapca vedno kot zanesljivega in poštenoga; večkrat da bi lahko delal bolj v lastno korist pri mnogih opravkih, ki mu jih je zaupala, pa da je vedno in povsod gledal le na blagor hiše. To pa da mora vendar tudi reci, da ni vedel nihče drug tako natančno kot Forjan, kam spravlja denar. Prišli sta nato na vrsto glavni priči: Tratar in Hudovernik. Izpovedala sta, da je Ferjan tedaj, ko je stopil iz sobo, z vrati močno zaloputnil in naglo stekel gor po stopnicah. Zaklicala ua sta za njim, če je gospodinja doma in če je spravljen morebiten denar na varno; da pa ni na to nič odgovoril. Ferjan se je opravičeval s tem, da v velikem hrupu ni razumel njunih besed. Hudovernik je zlobno mežikal z očmi in trdil, da se jo Ferjan, ko ju je zagledal, vidno prestrašil iu da jo bil vos zmedon. Na predsednikovo vprašanje, nli nista videla na obtožencu kaj sumljivega, na pr. da bi kaj nesel pri sebi ali skrival, je Tratar zanikal Hudovernik pa je lokavo poročal, da je imel obtoženec, ko je stopil iz sobo, vse gumbe na suknjiču sumljivo zapete od vrha do spodaj. Ko se je hotel Ferjan opravičiti, da je ...pel suknjič žo zunaj na polju zaradi deževnega naliva, mu je sodnik zapovedal, naj molči— Tedaj je na-' opil državni pravilnik, povzel vso razloge za upravičenost sumnje v celoto, dokazoval v prepričevalnem in duhovitem govoru na podlagi izjav in dejstev, kako je popolnoma jasno in gotovo, da je Ferjan kriv, prikazoval vse črno, razlagal vsako dejanje obtožencu v škodo in pozival sodnika, naj izreče nad njim obsodbo. Ferjanu se je kar vrtelo v glavi, ko so padali po njem dokazi krivdo kot težki udarci in ko so ga neizpodbitna dejstva zapletala v grozno mrežo. Šele zdaj se je zavedel vse nevarnosti, ki mu je pretila; v tej luči, kot ga je prikazal prav-dnik, je bil v tako poraznem položaju, da je moral opustiti vsako upanje. Tresel se je kot trepetlika, topo je buljil pred so in krčevito stiskal roke. Tedaj jo pa zaslišal govoriti zopoit nekoga drugega — bil je glas njegovega zagovornika. S presenetljivo iznajdljivostjo je raztrgal bistroumni odvetnik vso obtožbo, dokazal, kako neosnovana so vsa sumničenja in sijajno izpodbil vse napačno tolmačenje državnega prav-diuka. Posebno najdba denarnice in ključa v obtoženčovi sobi, je izjavil, je dokaz njegove nedolžnosti. Tako razsoden mož kot Forjan bi nikdar ne skril toh predmetov v svoji sobi, ampak bi jih vzel s seboj in vrgol v goreči skedenj. Ravno to, da so bili najdeni podtaknjeni sum ljivi predmoti v obtoženčevi sobi, KJE SLOVENSKI MISIJONARJI? (KONEC) V Južni Afriki imamo tudi samo enega brata iu to jo br. Valentin Poznič iiz Družbe misijonarjev Sinov presv. Srca Jezusovega, ki jo postavila v Dravljah pri Ljubljani Knobleharjev dom za vzgojo misijonskega naraščaja in so v ta namen prišli v domovino kar 4 misijonarji Slovenci, ki so preje delovali v Južni Afriki: p. Musar, p. je od Slovencev edini ostal tam in Mihael Lešnjak. Valentin Poznič je od Slovencev edini obstal tam in dolujo ua postaji Murija Trost, pokrajina Transvaal. V isti pokrajini žo več let ddujeta dve slovenski uršuliiiki, s. Ksavertja Lesjak in s. Brigita Br ijar, ki pomagata pri najrazličnejših šolskih delih tamkajšnjih uršuliuk, delujočih deloma med belima kolonisti, deloma pa med črnci. Malo vstran pa delujejo na različnih postajah 4 misijonarke, nekoliko manj poznane Istranke iz misijonske družbe oblatinj: to sta dve sestri 'Terezija in Benigna Šteli, njuna sestrična s. Elizabeta Pogorelec in še četrta s. Vincencija. Novak. Vse delujejo med ndadimi črnimi fantiči iu dekliči na ta ali oni način, ali pa pomagajo pri gospodinjstvu ter pripravi deklet na bodoči materinski poklic. Zdaj pa še zadnji korak: v Južno Ameriko, o kateri danes govore z različnimi občutji mnogi Slovenci. Tam je kakih !XJ milj. prebivalcev, a so skoraj vsi katoličani, čeprav je versko življenje ponekod še na zelo nizki stopnji. V vsej tej deželi naštevajo sani ) šo kakih 100 tisoč poganskih Indijancev, ki so jih posamezne državo spravile slu paj v tako zvane rezervacije. In med temi Indijanci delujejo povsod katoliški misijonarji, tudi nekaj Slovencev. V Ekvadorju jo v misijonu Mak as sredi Ki v ar cev salezijanski brat Dionizij Vrhovnik, Gorenjec. Nekoliko proč od njega živi in sodeluje pri vzgojl indijansko žonske mladine s. Veronika Bak