LLOYD GEORGE PROTI SPORAZUMU
MADŽARSKI POLICISTI SE UCE ANGLE-
* SCINE
Lloyd George, prejšnji ministrski predsednik, je proti sporazumu liberalne stranke z delavsko. Rekel je, da mora ostati stranka nedotaknjena, da prevzame kontrplo vlade, ko bedo konservativci opešali.
Novi kabinet dr. Luthra, bo odvisen od podpore na-cijonalistov in socijalistov, ki se hoče je boriti proti njemu.
LONDON, Anglija, 21. januarja. — David Lloyd George je odločno zavrnil predlog, naj sklene liberalna stranka koalicijo z delavsko stranko, K Svetoval je liberalcem, naj nadaljujejo z izboljšanjem svojega položaja, da bo liberalna stranka v či su, ko se bo zavr&ila izprememba v angleški via- * di, sposobna izvajati velik vpliv na stvorjenje nove 1 vlade.
Govor prejšnjega ministrskega predsednika je največje važnosti, ker je odgovor na razne predloge, katere je dobil v zadnjem času, — Vsebovane! prav posebno v člankih lista The London Nation. | Ti članki so izjavljali, da bo ostala konservativna i stranka za nedoločen čas na krmilu, če se ne bosta ; zd ružili obe opozicijski stranki, namreč liberal-1 na in delavska.
Po mnenju Lloyd George-a ni še prišel čas, da bi se moglo govoriti o koaliciji opozicijskih strank, i .iberalci, je rekel, morajo najprej uničiti naziranje ^ delavske strrnke, da je liberalizem obsojen na po- ^ gin in da bo večina članov te stranke absorbirala de- in
Javska stranka.	j1'
i ^
Važna je bila tudi njegova nadaljna pripomba, j' da je storila liberalna stranka veliko napako, ko je I pred dvemi leti postavila delavsko stranko na če- Is 'o vlade, ne da bi prej zahtevala natančnih pogojev.
— Postaviti socijalistično stranko na čelo države ; brez vsakih pogojev, — je rekel, — je pomenja:o ; pustiti na cedilu štiri milijone volilcev te dežele.^ Obenem pa se je liberalna stranka s tem tudi od-L povedala priliki, da vpliva na vodstvo zadev te de- < :e!e v pravi smeri. .	; 1
Lloyd George je priznal svojo sokrivdo pri tem'j 1 er energično izjavil: — V kolikor sem prizadet s jaz: — Nikdar več!	|v
Lloyd George je bil mnenja, da je izključno de- * 1 a veka vlada v Angliji trajno nemogoča. Njegovo idejo sta zavrnila tako Westminister Gazzette, !> liberalno glasilo kot Daily Herald, oficijelno gla-!1 ,*ilo delavske stranke. Daily Herald pravi, da po- ! sabljajo oni, ki zagovarjajo koalicijo obeh teh ^ strank, da je socijalizem nekaj več kot politična j veroizpoved, da je resnična vera. Izvedenje toza--| elevnega predloga bi pomenjalo izdajstvo velike i- , deje.	ji
Resnica na celi stvari je, da si žele voditelji obeh -1 strank take koalicije, v tem ali onem namenu, da', Da je članstvo obeh strank odločno proti vsakemu kakemu zbližanju, čeprav bi se izvršilo le v politične svrhe.
BERLIN, Nemčija, 2 I. januarja. — Novi nemški kabinet, kateri je bil pod pritiskom predsednika von Hindenburga po šestih tednih sitnega manevriranja, ne bo mogel delovati tako uspe-1 jno kot pričakujejo nekateri. Predno more vpri- ■ zoriti kako akcijo glede domačih ali inozemskih \ zadev, si mora zagotoviti podporo skupin desnice ali levice, ki so zaenkrat naravnost sovražne.
Izločenje dr. Eričha Kocha kot ministra za notranje zadeve, "ker je baje preveč odločen demokrat", je pomenjalo majhno zmago za desnico. Te ga mnenja so vsaj socijalisti, ki so podpirali kandidaturo dr. Kocha.
Socijalisti so izjavili, da bodo skrbno preudari-i vsak svoj korak, predno bodo podpirali novo ministrstvo v katerikoli odredbi. * Člani skrajne desnice pa so odkrito sovražni, in fašistovska Deutsche Zeitung je zaključila svoj včerajšnji . -rdniški članek z značilno pretnjo, da bo njeno alisče napram drugi vladi dr. Luthra stališče naj-ostrejše opozicije z vsemi mogočnimi sredstvi.
Znani morilec je I zopet na varnem.
Morilec Durkin je bil a- F retiran in ob tej priliki se je izvedelo za njegov senzacijonalni beg v ženski obleki. — Ko je bil prest, se je oženil.
CHICAGO, 111, 21. januarja Martin J. Dunkm jo zopet v rokah svojih zasledovalcev. {Zvezni taj- "" ni agenti so vjeli njega in njego- \ provo o>enmajstietno ženo v St. [i LouLsu ter ponovili pri tem s ponosom .svojo staro trditev: Zvezna vlada vjame vsakega, katerega F ho5e vjeti.
Odkar je Durkin due ,11. okto- _
£
l>ra preteklega leta ustrelil zvez- * nega ura-dnika Edvarda Shana- c lu:.n ter dva tedna poznoje ušel iz. f pasti. katero mu je nalstavila p'<>- j licija in ufoil pri tem policijskega -seržanta Harry Gray-a, so ga f zvazni atgenti netpre.vtano za sled o- * vali. Poigosto so prLždi le 24 ur ]x>«neje v kra;je, skozi katere je šel dau poprej.
Proces proti njemu se bo najbrž pričel že 1. maTca.	c Durfkin je vprizoril včeraj izad- ^ nji obupni -poskus, <la pobegne » svojim zasledovalcem, ki so ga * obkolili, ko <se je vozil iz St. t Louisa v Chicago. -
Čeprav je bil vklenjen na nogah in rokah, je vendar skiišail iztrgati nekemu agentu revolver,- 1 Sle-dnji pa ga je prijel za pest. ] Nato se je pričel obnašati po- a pol noma brezbrižno. Ko je do-flpdl semkaj. je wajprvo vprašal za -zagovornika. Glasi se. da mu skušajo njegovi sorodniki dobiti • slavnega kriminalnega zagovornika Clarence D arrow a.
Oblasti so tekom cele noči za-slišajvaile Dnirikrna, njegovo mlado • ženo, hčerko nekega (kovača iz Cornelila. 111. ter Betty Werner, j prejšnjo Ijnibieo DurkLua. Iz lju- ' bcizni do otroka ter Betty je sko- j ro izašel v pa.st, katero so mu na-tavali uradniki v hiši njenega strica.
Misa G alio iz Brooklyn a, ki je 1 bila tudi zaslišana, je prijx>vedo- j vala uradnikom, kako se je I>ur- j kin, po limoni Gray-a -preoblekel v žensko ter si pričel pudrati nos 1 v navzočnosti policistov, ki so za-i s"iSavali Miss Ga.Ho. V ženski o-bleki se je vrnil v Chicago ter položili tam svojo okrvavljeno mobile o obleko na Michigan Boule-, vard. da vzbudi domnevo, da je
A
. izvršil samomor.
. - . „ v. •	i
S svojo sedanjo zeno m; je pr- 1
vikrat sestal pred dvemi leti v * : Chicagu. Pričela sta si dopisovati. * , in dne 2. decembra se je pripeljal I Durkin v velikem avtomobilu v j Cornellu ter se odpeljal s kovačevo hčerko v St. Louis, kjer se je poročil ž njo. Tedaj je izpremenil I svoje sme v Dtrrkev.
Svoje ženo ustrelil.
TOLEDO. O., 20. januarja. =■-C. W. Weisenhein je ponoči 'ustre-j lil svojo ženo. misleč, da je v sobo vdrl kak vlomilec. Tri ure .zatem je žena v bolnišnici nmrla. Pred smrtjo je rekla, da jo jo po-i noči bolel -zob in da je mislila iti v kuhinjo po neko zdravilo, ko je nenadoma počil strel.
Zmaga uslužbencev v svilarnah.
Uradniki Associated. Silk Workers of America so včeraj objavili, da je 50 tvornic za izdelovanj,-. . svile v Paiersoauo, N. J. dovorliio , delavni teden po 44 ur. Večina teh obsoja iz majhnih tvornic, v .katerih se je pred nekako šesti-' mi tedni proglasilo stavko.
wsanxxt^&izmmmtagaa ISSL^M g
HIVVTOMI VIIW CO. MM VOID
Warden ne more dobiti krvnika.
i
- T--
Newyorski warden L. Lawes, ki je odločen naša rotnik smrtne kazni, bo moral najbrž sam iz-vršiti eksekucijo, če ne bo dobil novega krvni-ka-električarja.
OSSLXING, N. V.. 21. jan. — Warden L o wis E. Lawes v Sing ( šingu bo mogoče moral danes po- 1 noči nastopiti kot krvnik ter t usmrtiti na električnem stolu na i smrt Obsojenega, če -se mu ne bo v posrečilo najti naslednika za John ] Iluliberta, ki je pred kratkim od- < stopil j>o dvanajstletnem službo- j vanju.	j 1
Tekom tega časa je izvršil sto t In štirideset usmrčenj.
Ambrose Ross, ki je bil spoznan i krivim, da je tekom roparskega j i napada na banko na Long Island i: 1 ustrelil nefloega prodajalca bon-1 do v. bo moral krog polnoči sesti ] na eiokt.rični stol. Modemo	'
čenje pa je sorazmerno lahko v .« j>rimeri z obglavljenjem ali obr>-M šenjem. a warden Lawes je na- ] -protnišk snirrne kazni ter ]>red-! sednrk Liy;e za odpravljenje smrt i ne ka.sii.
Johna Slattery-a, ki je bil obsojani na smrt radi i^ti'jra zločina, -in ki bi moral -biti istotako usm>-l! čen danes ]>onoči. je go ve mer Smith pom i lost il na dosmrtno ječo.	/
Za mesto 'krvnika se je sicer poteza'o 110 prosilcev, a večin« teh obstaja iz ljudi, ki bi radi prišli v liste in vsi cd te<ra ni tako lahko najti primernejša človeka. Lawes pa ujmi najti med temi v>aj enega, ki bo lahko prevzel to mesto.
Velik požar v Haverhill.
HAVERHILL, Mass.. 21. jan. — I V.*Vik požar, ki je izbruhnil dano* zjutraj® v po<'.opju Oodbejn , akademije. jiy povzročil za 175 tl-| noč dolarjev &kodc. Zgorele so tri1 ' prodajalne obleik.	)
PINCHOTOVI PREDLOGI SO
BREZ VSAKE VELJAVE
Predlogi governerja Pinchota za kontroliranje an-tracitne industrije »o mrtvi. — Zakonodajni komite j, je za nedoločen čas preložil akcijo glede odredbe, s katero bi proglasili antracitno industrije za javno potrebščino.
HARRISBURG, Pa.t 21. januarja. — Admini-stracijske odredbe za kontroliranje antracitne industrije, ki soNbile vložene v zakonodaji Pennsyl-vanije, so bile zavržena v rudarskem komiteju. Komitej je glasovati, da predloži na nedoločen čas akcijo glede predloge, s katero bi postal antracitni premog javna potrebščina.
Ničesar niso storili glede dveh resolucij, ki sta predlagali vladno intervencijo, da se konča stavko antracitnih premogarjev, kajti komitej je sklenil j-Jridržati obe resoluciji za skupno javno zaslišanje rudarskih komitejev senata in poslanske zbornice. )b istem času se bo tudi razpravljalo o predlogah, ki zahtevajo izpremembe v državni certifikatni postavi za prerribgarje.
Akcija komiteja je sledila kratkemu zaslišanju, la katerem so se zastopniki antracitnih delodajalcev in prodajalcev izrekli proti temu, da bi se proglasilo antracitni premog za javno potrebščino. Nihče ni podpiral odredbe. Opozicijo je vodil "Walter Gordon Merrit iz New Yorka, ki je zastopal antracitne delodajalce. Izjavil je, da bi bila odredba proti-ustavna. Vsak poskus komisije za javno službo ali kake druge državne agencije za kontroliranje cene premoga bil bil brezuspešen vspričo obstoječih ekonomskih razmer.
Med drugimi, ki so nasprotovali predlogi, je bil odnik John Kelly, ki je zastopal Hudson Coal Co. Rekel je, da je odredba drastična in takega znača-
, da bi zrevolucijonirala industrijo.
SHAMOKIN, Pa., 21. januarja. — Trgovci iz Shamokina, kjer je govoril včeraj John Lewis, predsednik United Mine Workers, se bodo napotili v Washington s posebnim vlakom, da naprosijo predsednika Coolidge-a, naj skliče skupaj premo-garje in delodajalce, da se uravria stavko antracitnih premogarjev. Christ Golden, okrajni predsednik premogarjev ,je avtoriziral to novico v glavnem stanu premogarjev. Golden je tudi rekel, da bo ostal Lewis v okraju antracit nega premoga, da vodi od tukaj veliki industrijalni boj.
Grška bo obdačila pose tnike.
ATENE. Grška. 21. jan. — Da-veJc desetih dolarjev bodo morali plačati vsi tujei, ki bodo obiskali Grško. V povračilo pa ibodo dobili proste tikete za vstop v vsa zgodovinska poslopja.
Osebno zanimanje glede novega kabineta se o-sredotočuje v glavnem v dr. Viljemu Kuelzu, ministru za notranje zadeve ter županu iz Draždan, ki bo imel najbrž precej vpliva na usmerjen je domače politike. Dr. Kuelz je baje zelo izkušen jnož.
Dr. Peter Rheinhold, ki je postal novi finančni minister, je izdajal list Leipziger Tageblatt. Star e osem in trideset let ter eden najmlajših članov kabineta. Dr. Julius Curtius, novi ekonomski minister, je na levi strani prav tako malo priljub-jen kot dr. Koch na desni. Oh pripada desnemu krilu ljudske stranke ter je bil baje eden onih, katere smatrajo odgovornim za politična mešetare-
nja leta 1 924.
Razoroževalna konferenca.
ŽENEVA. Šviea. 21. jan. — Uradniki Lige narodov so objavili, da se bo vršila pripravljalna razoroževalna konferenca meseca maroa ali aprila, potem ko bo postala Nemčija -članica Lige.
DENARNA I IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so cen« sledeč«: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znaša)© manj kot en tlseC dinarjev rafamamo posebej; Iff centov za poštnino in d rue© stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplateje Toštnl čekovni ara**.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.20	600 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir ...........$43.00
Pri naročilih, ki znaftaJo manj kot 2M Ur. rmfmnamt pa 11 za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačajo LJnMJonzka kreditna t Trsta.
Za poglUjtve. ki presegajo PETTISOČ DINAHJET ali pa DVATISOtf
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust, ▼rednost Dinarjem in Uram sedaj nI stslna. menja se TeCkrat tat nepričakovano: iz tega razloga nam ni uogote podati natančne cene vnaprej: računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POSlUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam Je poslati najbolje p« D—estte Psstal Meney Order ali p« New York Rank Draft	'
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	New York, H. T
Telephone: Oorttaadt 4HT
rN«ive£ii z!oveaaki dnenulT^	llT ^k ^^^ T^k^T A TT^ ^^^^ T^^W A	f^^^irgwt^Z^lnia^D^^^
r Združenih drlarah |	fv g / ^^ I IflM W^ ■ ■ ■ ■ /1	j the Urited States.
| ; : : tfSS 1	XJKAJIlU XI JTjLjL\\JJL^jCjL	^ | I
Za New York celo teto - $*».00	^^	w jfj le«al Holidays.
2a oorcr.iztvo celo leto $7.00 Q	« T. . . , .. * . 4 >	E 75,000 Readers.
l^^-^^nc,«^^ i, nr-fl	List slovenskih delavcem v Ameriki.	tb	~ i n .. . ........r^
TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	. TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 18. — STEV. 18.	NEW YOBK, FRIDAY, JANUARY 22, 1926. — PETEK, 22. JAN JARJA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
Ogromen plen • suhaškik agentov.
Prehibicijski agenti so navalili na deset preko- j morskih parnikov. —1 Zvezni okrajni pravd-nik Buckner je izjavil, da niso imeli na parni-kih pijače zapečatene.
NewVorski zvezni okrajni prav- , cinik Bnekner hoče izvesti prohi-! bieijo ne le na kopnem, tcnvvee ' tudi, na vodi. Njegovi uradniki s«u najwlii v^Vraij dva velBka oeean-j ska pamika. ki sta se nahajala v t" newyorskih Vodah, t« r zaplenili denet t isoT* steklenic najboljše pi- ■ jače. Ta zaplenjena pftaca je bila baje vredna od devetdeset do sto dolarjev. Sedaj pa bo pričelo zaple-nilno po-itopaTrje. na temelju sofl-nirskih odločitev, izdanih na pod-lajri prohibieij<.ske zakonodaje.
Prohibieijski uradniki so dobili pijano na naslednjih parnikih :
Adriatic", 41 pralon vina. 1S96 steklettiic ale-a. 18 steklenic \vhis-keva, 72 ?ina. 12 ruma in 74 steklenic škotske era žganja.
"Franeonia". 21 zabojev vina. "La Bourdo:mais*\ 230 steklenic šampanjca.
" Pe^ahonta (i2.*>0 steklenic škotskega žganja in dva in dvajset jjodov vina.
Na iniciativo T?neknerja* je iz-1 dal zvezni s-fdnik AVLnslow povelje /.\\ zapleaijenje te pijače, nakar je izdal pomožni okraj, pravduik Stichman povelje za uničenje te robe. Dne 2. marca se bo vršila
razpra va. %
Nemški minister — vojni zločinec.
BERLIN, Nemčija. -20. jan. — Novi nemški notranji-minister df-. Wilhelm Kue^ltiz spada med on*-Nemce. katere so zavezniki označili kot "'vojne zločince" in ki bi se mora'i zagovarjati pred posebnim vojaškim sodiščem.
Kuelte je bil poveljnik n«'kegn • nemškega bataljona na francoski ) fronti.
Ker prihaja iz Anglije in Amerike ve-lno dosti turistov v Budimpešto je občina uvedla {>a>elv2 tečaj, v katerem s<i bwlo učil) iw,b>'i>ti angleškega jezika. Poučuje jih neka londonska učiteljica.

SLOVENSKI DOM V BROOKLYNU
Z več strani >o nas pozvali, naj povemo svoje mnenje o nameravanem Slove-iwkem I>omu v Brooklvmr.
Radovednosti naj ha ustreženo na tem mestu z naslednjim:
l>a je zanimanj*' za Slovenski Dom mod newyorskimi Sloveibci \ eliko. je pokazala nedeljska prireditev.
\'-.tko nedeljo najmanj ena taka veselica v Slovenskem Domu in med tednom dve ali tri, pa bi *e netkako izpla-ealo podjetje. ki 1m) vuljaio (kot sedaj cenijo) petdeset do šestdeset tisočakov.
Tako prireditev kot je bila nedeljska. •[ a 'spravimo greater-iiewyorški Slovenci »kupaj koiuaj enkrat ali dvakrat na leto.
Navdušenci -se zanašajo na ljudi drugih narodnosti. To je pa precej rizkantno.
Ne bojte se, clru^ri ne bodo hodili k nam.
Večinoma vsi imajo že svoje narodne domačije in teli se drže kot kiopje.
Koeevarji, Nemci in Poljaki ne bodo prirejali v našem Domu t>\ojih w>elic. zato ker imajo svojo domove na raapolago.
In oni se v tem oziru popdlnotma razlikujejo od nas.
Zanje je namreč geslo '*Svoji k svojemu" nekaj svetega.
Prav lahko bi *e pa primerilo, da bi prirejali Slovenci svoje za-1 tve in veselice v kočevskih, nemških in poljskih dvoranah četudi imeli na razpolago n&jkrasnej&i in na j udobnejši Slovenski Dom.
To je sicer neznaamsko žaio-tno. pa je resnično.
Nešteto primerov bi lahko navedli.
In če zt baš hočete, vam nešteto primerov navede tudi ncw-j orski 4ivpnik.
s voro vsi naši ljudje hodijo fctkoro vsako nedeljo k maši. toda *-koro v a ko nedeljo je slovenska cerkev .skoro popolnoma prazna
K.im hodijo, je njihova stvar. Vemo le toliko, da ne na Osmo.
'1 <»da ko je bila pred desetimi leti cerkev otvorjeua, je bila ] i>lua slovenskih vernikov in še na o-vin i ee>ti jih je bilo med mašo toliko, da kare niso mogle voziti.
K • je dane- listo navdušenje.' Ce se je ramo tisto liavduse-nje - živ. lo pri nedeljski .prireditvi, je boljše, da newyorski Slovenci nikdar ne grade Slovenskega Doma.
Slovenski lh>m nameravajo* zgraditi z delnicami, torej s tis.ti-mt pripomočki, »katerih se newyorski in brooklvnwki Slovenci najbolj boje Ln majo vzato tudi presneto dovolj vzroka.
Zadnja leta so bili new vorski rojaki z raznimi delnicami, šersi obviv.nšeami. za lolžmcami itd. že parkrat tako neusmiljeno osle-parjerj. da jih rajbrže ne bodo več kupovali. — pa naj si bodo papirji pošteni aii nepošteni, — pa naj m bodo naprodaj v najbolj umazan.m trgovskem ali najbolj vzvišenem narodnemu imenu.
No. pa recimo, da bi spravili newyorski Slovenci skupaj petdeset tisočakov in e^izklaLi Slovenski Dom.
V teiu slučaju bi bilo polreba dob»o premLslit.i nekaj, o čemer s • v nedeljo ni zdelo nobenemu *ruvoruiku vredno govoriti.
Ali so >tvar hote ali nehote •prezrli kljub njeni važnosti in jm> giavitnowti?
Malo kočljivo je sicer govoriti o tem, še bolj kočljivo pa pisati, toda kar gre za važno in pomembno d var Slovenskega Doiua bomo končali svoj članek s tem !e odstavkom:
— Ali bo Slovenski Dom e< lino le tlom nknietnoffti in kidture, ali r. j..- tudi kaj oertarijMkega zraven? Pitja in |>igače nikomur ne opo-nawiiio, toda če mislijo ajjrraditi l><>fli le za uanetnost in kulturo. sami prav dobro vedo, da bo še prej kot v enem mesecu bankrot. Če uameiavajo v Domu tržiti ipijaeo. bodo z vsakim prodanim drinkoni izpostavili nevarnosti na tUoep dolarjev. Slovenski Doni lw> delal ie vs;.j spočetka \sei« sosednjim gortihweanjem ogromno konkurenco. Pri koiKkurem i se pa skoro sleherni poslužuje najnesramnejših sred-- - v. In prolnbieijKkih agentov je v New Yorku in v Brookly-mi vee kot preveč.
Ndkatari rojaki imajo navado vsak koncert in vsako dramatično pr reditev nefeolvko pomakniti <> pa že vn«prej vedo, da te po-pla.knitve ue bodo na lieu »ne^ta deležni, rajši leipo doma o»tanejo in t..' ne brigajo za nobeno stvar. celo za Sflov.en.ski Dom ne.
To >» dejhtva. Malo eudna sicer, toda treiba jih je vpuštevati. i.ato ker so resnična.
Strašna, ječa v Boihari.
V Bubrari v osrednji Aziji so w preti leti nahajale ječe v emir-jevi palači. To so bile ntraSne mučilnice.	gruzevitesiL V njih je bilo brez Števila golazni, kač, IKxlgaa. škorpijonov itd. Ne &a-j.i", I a v> jih skuhali uničiti, tem-
z
, : _ _ _

GLAS NARODA, 22. JAN. 1926.
I
VELIKA PODOBNOST
Mrs. O. II. Sfcu/brngh je napravila iz v-t ska kip p!r-u!:ke Mi— E- t-l.le Reitl ileva na -liki). Podobnost je skoro popolna.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Fortlgn Lin|ui|« Information larvlc«. — Jugoslav Buruu.)
TOPLOME'R IN AMER IŠKE TEMPERATURE.
Jame brez oken in brez svetlobe, kamor so hudodelce spuščali po vrveh. Dvakrat na mesec so pri vlek. U kaznjence iz jam na dvorišče, kjer jih je emir »odi!. Ta je bil oprdačen, drtigi obsojen na naglo smrt, vsekako je bil resen strašne jefet Za koga* pa m rnut sploh ni smeml, so ma odrezali lase in ga vi ve&ng 20<pe$ sgreitii v Jamo.
Koliko stopinj teimperarture kaže termometer? Navadni ljudje se sicer malo zanimajo za To — d<kler je vrtine ugodno. Ali ecu hud mraiz pritisne in vse prekuhava, tedaj je zares malo ljau.li, ki ne bi se zanimali za muhe toplomera in prelistali časopisov, da :»ajde;jo koliko stopinj mraza je •avnokar bilo in kako vreme je pričakovati. Ista -^tvar je po leti v 1 ne vik pasje vročine.
Kar se pa tiče teran rat ure na-.' krvi, se morda ie teoretično zanimamo Ka isto. dokler .smo ztlra-•"i. Ali ko zbolimo in sc kri /Ogreje do vročice, teraj vsaka stopinja LeaiijKratlire postane >za Jia^ predmet moreče skrbi.
Tekom nedavnega mrzlega vaiu mo čitali o "zero weather'7 v nnogih delih dežele; neko me«t3
Miiuiesoti je zabeležilo celo '31 t«'pinj -pod ničlo (zero). Č it aii ^nio timli o hudih nirazih v mnn-v i h delih Evrope s temperaturami laleč j. I "ničlo". Mnogi >o gotovo priKpodobili ta mraz z našim "zero" vremenom in ubogi Evropejci so se jim -smilili. Toda :'zero" v kontinentalni Evropi in
zero" v Združenih državah in na Angleškem niti od daleč ni i-tr« -t var.
Angleško govoreče dežele na-nree rabijo draigo toplomersko letvico kot ostali svet — in sicer a koz vani Fall reheirt o v toplomer.
Termometer ali toplomer je bil /najden od slavnega Italijana Galileo ob koncu leti> M92. Ne-nec Fahrenheit je veliko izpopolnil to iznajdbo in je leta 1714 i/.-rotovil loplonier v oni obl:»ki. ki se danes no>i nje-goA'o ime. Za p >-•azdeJitev lestvice (scale) po-ln-'.il se je treh stalnih točk. Najprej • e vzel mešanico ledene vode" i;1 inionijakove soli, vtaknil t<rpl(»-ner v into in točko, ki jo je ::abe-'ežLlo ži\v> srebro v zaprti cev' ^oploanera. je ozriačil kot "zero" (ničlo). .Dru«ro točko je drobil s 'eni, da je i^UKnšal leti z vodo ; tn *oeki> je zval "32 -topinj*' ali le-lišči' <freezing point). Svojo tretjo točko, toploto krvi. je našel < tem. da je položil toplomer v iia zdravega človeka. Potem razdalje med točko, ko se le:* staja (32 stopinj) in točko, ko vola zavre, (312 >t*>pinj,) porazdeli: v 1£0 stopinj. To je Fahrenheitoma lVstvica. ki sse še vedno rabi v Združenih dnžavah in v vseh angleško <rovorečih deželah. Zato tukaj govorimo o tolikih in tolikih stopinjah (degress Fahrenheit ali. skrajšano. "F". Fahren-betov toploaner je sicer starin-ki ali po mnenju nekaterih je najbolj primeren v vsakdanjem življenju. vsaj v -zmernih podnebjih, ker je makalodaj treba rabitt manjšaj (—). k katerimi se označujejo titoptnje pod ničlo.
Za Fahrenheitom so bile izumljene Bancffee drage lestvice, ali le 4ve sta se ohraniti — Reanmnr m v am. y**™ J*
V	Celsius topk* nemi. kalcršei. se sedaj rabi. ničla (0) označuje točko, ko voda znmzne in 100 ono, ko zavre. To ji* ledvica, ki -e rabi v največjem delu dežel, zlasti v kojjtinentaini Ev i op i. kakor tudi na znanstvenem polju po vsem svetn.
V	k< ntiiieiijtalui Evropi govorimo zato o tolikih stopinjah CeT-—i i»— (-krajšano C j ali o tolikih cent gradih.
KfriiOiiMir i>!ua i-;!o lenlišče ka-kor Celsius, ali vrelišče je 80: Ta top onierxka lestvica se seilaj- le rt d koma raibi imun deloma v neka tu-rib deželah.
V	vs<-h toplomerih so stopinje j o I nie!i> označujejo s tem, da se r ednje po-tavlja manjšaj (—).
s poiiioč.jn enostavnega računa je lahko najti, kol'ko Celsius stopinj odgovarja Fahreuheit ;.opi* :ij*Mii i:i ns-robe. Vsaka }K>jedina r'alirenht tit .Mtopinja je enaka pe-tim di'Vdtirrkam ene CfSrius -top.. a'i. z drug ini b« se<lami. ena 'Ce!-siiis stopinja je 1.8-krart večja od F.;!p-i*nbeit stopinje. Celsiits pa }-omenja 32 Faihrenheit na 1 nx-'o Zato. ako ^ Fahrenheit Hfopinje hoče -premen it i v Celsius, se mora najprej odbit- 32 d l iti vila Fahrenheit stoprj in jxrtem deliti ostanek -ke»/i l.jJ (mzaroma odbit7 32. del i tii -kozi 9 in pomnožiti * ;>). Ravnotako. ako naj sprernerii-mo Celsius sitopinje v Fahrenheh treba najprej pomiKwiti s l.S in •>otem prišteti 32 (oziroma deliti >kezi o. pomnožiti s J) in privtet:-{"J Na tak način bomo na pr-. našli, da J)o F (precej vi- \a po letna tempratura) odgovarja' 3.'» <ali da f> F prav nič n#nava-1« n mraz) otlgovarja — 15 C (15 -lopinj Ce'-:'i>. ped ničlo).
Nekaj j^rimerov -i čitatelj morda lahko zapomni: vo<la na višini inoi^ke gladine zavre ob 100 C ^'i 212 F: a'kobol zavre ob 75 < ali 167 F: loj s« ^topi ob 52.S C ili ll?7 F: normalna temperatura krvi z«lravega čh-veka je 36.7 C ali F; vzorno mii.lo i>o<lnebje .ie 15.3 C ali (>(f F: voda zmrzne oh 0 C ali 32 F: 0 F odgovarja pii-bližno — 17.8 (' (t. j. 17.8 Celsius' pfkd ničlo), živo srebrn ob -40 F ali -40 C (ob tej točki pod ničli) >ta obe lesitviei enaki).
Po tem opisu Fabrenheitovesra
i - , toplomera ,]e na mestu par beseu
:» podnebju Zdr. držav. Vsletl ogromnega obsega te tležeie je podnebje seveda različno, ali v največjem delu dežete imamo v povprečnosti zanenio podnebje. V splo-Hem jki je isto podvržeiK> hitrim in skrajnim sjwemembara.
Začasni pojarvi e-krajne vročin,-iti oziroma -mraza (takozvarti vroči in mrzli valovi) so zna-eihi; najbo-ilj ob atlan-t.^lci obali in r veliki notranji ravnini. V notra*-ujosli dežele imamo vroča poletja in mW.le zime z močnimi vetrovi. Na skrajnem jugu je poletna vro-6ma jako velaka, aid zimsko podnebje je blago z mnogim dežev-
jem. Najbolj enakomerno podnebje je ob pacifični obali. Srednvi letna (temperatura v Združenih državah-(t. j. povprečna temperatu-< ra me:l najvišjimi i^ najnižjimi točkami, zabeleženimi po vsej dc-it) iznaša 53 <tnjxnj Fahreuheit Ako vTzaniemo vposrtev le naj-nimlejši me^ec, januar, in najgor-kejlii, julij, nam srednja tempe-[.ratura v teh mesecih poda precej ::r.ačiltiio s.liko o zimah in }>oletjih v nekaterih, ameriških mestih, ki so v i>o»gtodii ]XKlnebja več ali ma.nj značilna za dotični del dežele. Zanimivo je tudi navesti nekatere rekorde nira^a ali \Točint-v dot.čn-ih mestih, t. j. največji mi a c in največjo \*rocino, kedaj zabeleženo v dotičnein kraju.
Srednja tcmjjeratura v mestu New York je 31. januarja in 71 v juliju, aii najnižji rekord, ki je l il cloxdaj zabeležen, je -13 F (13 stopin Fahrenheit, pod ničlo) in najvšji 102.
Boston je v .splošnem .nekolike miv.lfjši in Philadelphia nekoliko •iorke.jša. Chicago ima srednjo ^ ten'p. rat,uro 25 v januarja in 74 v juliju.- skrajni rekordi so -23 - in 103. Še večjo ek-tremi so bili "I i - >Ucž( ni v iue-itu St. Paul, Minn, i -41 in 104. Helena. Mont,, ima sle-j deee rekorde: -42 iai 103. Denver ! pa -29 in 105.
Kako enakomerno je podnebje | ob pacifični obali v vseh letnih call. je razvidno iz tega, da sred nja temperatura mesta Kan Fran-c:s20 znaša ->0 v jannan-j.ii in '' v .;,iliju. dasi o tam že zabeležili ! take elfi treme, kot 29 nad ničlo ir
rt"ilC1. New Orleans ima srednjo t i 1 .
; temperaturo 54 v januarju in 82
Ll" j v j iliju; skrajni rekordi so 7 ir
rn 102 >top,ni.
i lizmcxl 4S jXJglavitnih mest v
Združenih državah, ima Biv.marek
:-»lavno ani^sto države North I>a
^Ikote. najnižjo -reilnjo temperu^n
ro v januarju, namreč 8 F na<"
a" ničlo, ali termometer je tam žabo
a ležil že tak' najnižji rekord lcc-
1o 45 F (45 ])od ničlo). -Najtgoi^kejš'
e" meto je Phoenix. Ariz, ki inn
srednjo temi>eratoi-o v juljju o«
10 90 .stopanj in čigar rekord' glvdi
i vročine je 119 stopinj.
I Peter Zgaga
Iz Jugoslavije poročajo, da je bilo v enem samem dnevu aretiranih nad dvcKo ljudi, ki so hoteli na ta ali oni način škoditi državi.
Večinoma vsi so komunisti, radikalni soeijalisti in drugi pre-vraitnesži, kiojib edin greh je. da so se x Jugo-slaviji pa.r desetletij| prehod a j rodili.
3Ied aretiranimi škodljivci pa žalibog ni apaiziti imena 'Stjepana Kadi en. pro-dulega ministra za šolstvo in vzgojo.
Jugo-lovalčka vlada je zadnji, čas -storila že aivnogo napak, katere ibi ise ji pa mo»glo v gotovih Tzr.rih oprostiti.
Nihče ji pa ne more odpustiti, ker part-1 i Radiča gobezdati v njenem imenu.
*
Upam. da me ne bodo ob^o'žili bogoekrunstva. a.kt> objavim na-lexlnjo brzojavko iz Moskve:
Moskva. 21. januarja. — J^lcof Nikodem iz BeraJieuWa je bil ob -ojen na še-t let j-oče, iker je izrabljal ljudsko «pra.7?ioverje v svo-je lastne namene. Veliko število menihov in dekanov je bilo za-strau istega pregre^ka ob-iojen.ih na daljše zaporne kazni. Progi a--ili -o. da se na kraju ne.kejra rib nika prikazujejo svetuiki ter izjavili. da bo vsakdo ozdravljen, kder pije iz dot:čnega ribnika vodo. Privabili <o na ti' "V piTTno-vemih kmetov. Knietie so pi'1 blatno vodo hi veliko izme 1 njih
sc jih je zastrupilo.
*
Kaj takejw «se /zamore seveda samo v Rusiji pripetiti. Tam je ljudstvo nevedno in zaostalo.
V civiliziranih državah je seveda dmgačjia vt.var. V civiliziranih evropskih državah in najbrž tudi v Ameriki prodajajo nekateri duhovni go-spodje v ta namen disii-lirano vodo, da je nevarnost zastrupljen ja popolnoma izključena.
74-samomorov v sedmih dneh.
V Berlinu je bilo od 13. do 19. lepem hm lanskega leta 74 samomorov radi nezaposlenosti in skrbi za drehrano.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikiJi, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. J., Racine, Wis. — Na vaš< vprašanje vam odgovarjamo, rije nemškr izraiz za regrat "L.h-wenzahn'*"; za brinjevee 4'AVaeh holderbrannitwei.il*". Komar se pravi po nemški ^Stechmuecke" mtišica "Mueeke", motovileč Fe.ldrapuazer' ali ''Baldrian".
Gledališče—Glasba—KincO
ŽIVLJENJEPISNA ČRTICA FRANZA WERFELA.
(Njegovo igro "Groat Song" bod~ predstavljali v Guild gledališči dne 25. januarja.)
Fraurc Werfel je bil rojen dn« 10. septenUebra 1S90 v Pragi Tam je a'bsolv'ral gimnazijo n univerzo. Nekaj .časa >e je na t mudil v Hamburgu, nakar je bi" pozvan v vojaško službo. Teda/ je i'zdal prvo vbit ko pesmi z naslovom "'Der Weltfremid".
Od leta 1912 do !*ta 1914 je br uri^lniški svetovalec tvrdke Kil i* Wolf v lip^kem. Tvrdkit mu je založila zbirke pesmi "We Are*' in "Together*'. Nadelje je tiul. krasno jwevedel Evripidovo igr< 'The Trojans".
Med vojno, katere se je de jati ski mlfležil. je i^tlal -xbtrke <{Die
Gerichlsiage". ">iich j|(pr Moer der. der Erinordete wt ^hiiklip' in magično trilogijo' "Spiegel nien-sc.h
Tgra "Bocksgesang" (Goat h Song) je brez dvoma njegovo najboljše delo.
Posebno znana je njegova 'Juarez umi Maximilian*. , Njegova "Vrnli. A Novel of the Opera" je bila pred kraikim prevedena v angleščino.
Kritilci soglašajo v mnenju, da je Franz Werfel najbolj odkritosrčen neročki (pisatelj.
feuk Mojue imi na £HUUQIL
Včeraj -sem poročal, da je neki človek prosil policijskega komisarja v L vneli,* Mass.. naj mu poišče uibeglo ženo. Svoji p.ešnji je priložil petindvajset centov za st-roeke.
V>o danes zjutraj se nisem čital. ia so mu ženo našli.
Če so jo našli, bo možaku gotovo precej žal za potrošenih petindvajset centov.
*
Fa naj bo prava ljubezen še tako redka, pravo prijateljstvo je še redkejše.
*
Ženska vara svojega ljubimca.-1 trpinči ga, muči. zaničuje in ga nazadnje poipoliiioana uniči.	,
Ko ga tako uničenega piiriieje sreča, se nuu prijazno nasmehne ter mu pocla roko rekoč-.
—	Le poto-laiži se. »laz sem ti že jdpur-tila in ti nič več ne zamerim.
*
Bajka.
Bila je lepa kot boginja in trije moški jw- bili zaljubljeni vaujo.' Vsi trije so bili pisatelji.
Nekega večera jih je pozvala k sebi ter jim rekla : Tistega, ki mi bo na^jiwal nekaj, kar mi Im> na bolj ugajalo, bom vzela za moža.
Vsi trije so odški globoko zamišljeni.
Prvi je najpisal krasen roman v katerem je neprekoLsljivo p rosi a -. vil .svojo ljubico.
Drugi je napisal nji na čast debelo knjigo krasnih j^esmi.
Tretji je "pa izgubil vse upanje, ter ise je. v obupu lotil but le ga-'
Po enem le>tu jih je zopet pozvala k sebi ter jih vprašala, kaj so napisali.
Prvi ji je dal roman. Prelistaia ga je, se -namrdnila in ga vrgla za peč.
•Drugi ji je dal zbirko pesnil. Prečitatia je tri. pri Četrti pesmi se ji je pa načelo zdehati.
—	No. kaj isi pa ti napisal? — je vprašala tretjega.
—	Dosedaj še nič. — je odvrnit.
—	Naipiši vendar 'kaj.
Potegnil je m žepa čekovno
knjižica ter ji napisal ček za petindvajset fisoč dotefjev- • •In tretjega je vzela za moža.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v MontanL Inženirska čuda preteklosti.
G umi j — finance.
novo zlato .wetovne
Strašna bolezen
rak.
Doživljaji 1'orku.
lačnega v Sew
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Ar,del Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord ('ur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v k rim inalist ik i.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Prodiranje v polarno ozemlje.
Amndsen o svojem polarnem poletu.
Bjalmar Branting.
Kitajska.
Sunjalsen.
Koliko se popije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Dolivljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. Smešnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o~ mej eno število.
'GLAS NARODA'
i sLWtimisxmt
>1. »I > ■» pgtl	- '	'» WBV fy .
U^ » f

■•f- TilfBifcililr-' ' i i'............. Vi. l: .... .
» -» - • .
J
GLAS NAR0-DA 9
(SLOVENS DAILY)
- ------ ■ " J -a—— ' 1 .	, t	—
fimmtd cmd PubUtksd bf MYMPUBLISHING COMPANI
frank Bak—r, prtMtwM_Look BmadPc, Nurif
PUm of bufZMM of Hm eorpormiioa and wldrewe of above offioara:
M Cortlandt BL, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"SLAB NARODA"
____"Voie* of ik* PeopU"___
_lmuid Mvry Dap Except Sunday* mmd BoUdmft*._
£a t+La Uts vslja list bo Ammtt*	2* York M —1+ U*+ _ $7.00
•h KanatU_____$6.00	Za pol leta___$3.5C
Zg pol Ufa_______— $9.00	Xa niozenutva §a eel* Uš§ M $7.00
6*$rt Ut*____$IJQ	Z* pot Ufa_______— $3JM
__________BubtorfpHen Yearly $&QQ._
Advertisement on Agreement._
"Qlae Naroda" iahaja vsaki dan izvzemii nečMj in prasw&to*.
Pop iai brea podpisa in oaebnoeti se ne pri občujejo Denar naj at blagovoli poiiljat) p« Money Order. Pri spreaimbi kraja narofini k#T, pretimo, da ae nam tudi prejšnjo bivaliKa nawnarii. da lu*r*j<
najdemo naslovnika.
L A S NAROD A", 82 Cortlandt 8treel New York. N T ____Telephone: Corttaudi 2876.__
Ej
GLAS NAHODA. 22. JAN. 1926.
Znanstveni napredek leta 1925.
Znanstvena informacijska onga- !
nizAcija Science Service priobču- . je predle do znanstvenem napred- i ku tekom minulega leta. Bilo bi predolgo navajati vse točke tega pregleda ; tukaj hočemo podati le nekatere izmed onih najbolj po-membnui toek. ki so bolj zaninn- i ve za splošno bčinstvo, in niso le i izključno strokovnjaškega pome- 1 na.
Tekom minulega leta je bil storjen znaten na.{»redek v vseli panogah znftBstvx;	<
Izmed najboljših dogodkov in izumov, porazdeljenih po znanstvenih panogah, navajamo sledeče:
Agrikulturi (poljedelstvo.)
Znanstveniki |>oljitlel>,kega depart iner.ta Združeniii držav so potom kemične analize bombaževea (cotton -plant) odkrili ono dišečo j snov. ki privablja žuželko boli weevil na Iwlko. To odkritje J*j velika važno* i za Irorbo proti tej I žuželki, ki ogroža bombažev pn delek v Združenih državah.
Antropologija (človekoslovje.)
V	tTaungs v Južni Afriki so našli prazgodovisko lobanjo, ki u-tegne biti tiov člen v verigi eloveS ke evolucije. Baje je starejši! nego javanski p raci o vek. •
Izkopnkne v Floridi so obeloda-nile človeške kosti a- tesnem sti-kju s kostmi mamuta, iz česar seda j sklepati, da je ta prazgodovinski j slon preživel v Ameriki dalj kot «e je poprej mislilo.
Blizu Kapernaunia v Galileji so odkrili lobanjo dosed a j naznane-ga ipBemena, spadajočega k ne-audertalskemu tipu prastarega jamskega človeka.
Dr. Edward Sapir. kanadski antropolog, je objavil, da je našel presenetljive podobnosti med a-meriškiini indijanskimi dijalekti an staro-kitajskim jezikom.
Iz prastare indijanske gomile bl-rzu Carters vi He, Georgia, so izkopali deset prazgodovinskih ka-menitih grobov, vseunjočih dragocene ostanke.
V	prazgodovinski indijanski gomili v Ohio so našli zaklad dragocenih biserov.
Arheologija (starinoslovje.)
Oriental Minuiih čikaške univerze je organiziral ckspedieijo za izkopavanje Armagedona. slovitega starinskega bojišča v centralni Palestini.
Bkspedieija ruskega zcmljepis-irega društva v Tibet se je vrnila j. oV~.riH> zbirko starinskih ist.an-kov. ki kažejo. da je pred 2000 leti cvetela mongolska civilizacija. ki je imela dotiko s starogrško kulturo.
Astronomija (zvezdoslovje.)
Raziskave na j>odla<ri solnčnega mrka m> pokazale. <la znaša temperatura .volnčne krone prH>ližuo ."»000 stop4nj Fahrenheita.
Dvajset milijonov ljudi na črti od Buffalo do New Yorfea je lani opazovalo popolni sotnčui mrk; nikoli ni še toliki ljudi skupaj i-nielo priliko opazovati tak <|>ojav. Mnogo ziumiMvetrih organizacij je imelo priliko za st rokovnjaško o-paaovanje.
Fotografije, ki jih je napravil dr. lluggle v M t, Wilson observatoriju s pomočjo velikega — (100 pak'ev) daljnogleda. so pokazale, da obstojajo spiralne in nekatere nepravilne nebule (meglice. ki jih je videti med zvezdami), iz velikih množin zvezd, ki so ogromno oddaljene. Najbližje si> tako daleč, da rabi njihova *>votloba približno milijon let. predno pride do nas. Pokazalo se je torej, da so tc nebule otočja vesoljstva. kakršno je i sam naš zvezdni sistem, h kateremu spada solnce. druge rv«zde v rimski ce*i" in tudi one druge, ki jih vidimo drugod na nebu.
Acronavtika (srakoplovstvo.)
Na .S|»aniskem so izumila nov tip *eroph*aa, ki ga »vejo aut«>giro.
hvali. Vzpenja se v zrak s pomočjo velikih vrtečih se peroti, slič-uih vijakom.
Biologija (življenjeznanstvo.)
Kemična preizkušnja, potom katere jc mogoče ugotoviti spol rastline ali živali iz j>ar kapljic rastlinskega soka ali krvi, je bila izvedena na Ruskem in tiudi znanstveniki Cartiegie insititurfje v Washingtonu so vj>orabili to metodo. -
Na čika.Ški univerzi so izvalili morske zvezde in morske ježe iz neoplojenih jajc: edini oče so bili ultravijoletni žarki.
Prvič so z uspeh runi presadil! spolne žleze v živali; Iste so nadalje delovale uormahio.
Kemija.
Živo srebro °so vzpremenili v zlato. Profesor Mietlie ^ Berlina je ugotovil. da žariHce. napolnjene s paro živega srebra, zatem ni jo |>o jjolgi rabi vded neke sajaste snovi. ki se uleže v žarnici, in analiza je pokazala, da je v tej snovi zlato. Tudi profesor Nagaoka iz Tokia je prijavil umetno pridelovanje zlata in žive>ga srebra pitoni. vporabe močnih ele.ktričmh sil.
Hola nilski znanstveniki trdijo, da so svinec spremenili v živo srebro in thallium.
Dva dosedaj pogrešana kemič j na elementa (prvini), številki 4."J in 75, sta bili odkriti s jx>močjo spektra, ki ga je odkritelj dobil, ko je X-žarke napeljal skozi raz-topnino redkih rudnin. Odkritelj dr. Noddaek iz Berlina je nova «•-lementa krstil z imenom nasuri-um in rhenium.
Na Nemškem so iznašli pridelovanje methanila ali lesnega alko-hila iz premoga in razvili to iznajdbo. Pokazalo se je. da je t;: sintetični alkethol prav tako strupen kot oni. ki se prideluje potom dislilacije lesa.
Evolucija.
Največjo skupino kosti dinosau ra (orjaškega prazgodovinskega reptila) so »kopali v Tanganyika v# vzhodni Afriki.
Geografija (zemljepisje.)
Amundsenova ladja Maud se je povrnila po triletnem tavanju v ilktičnem ledišču. Iz jmročil o opazovanju plime in oseke se <la sklepati, da ni nikakc suhe zemlje v neraziskani arktična }wj.krajuii.
Nemška ladja Meteor je ookrila : veliko podmodsko strujo. ki tečn od severnega Atlantika in pride zopet na }*>vršino iHXK) milj juž-no od ekvatorja.
Izpopolnili so novo pripravo za >oiidiranje morske globine; ta priprava omogoča hitro mapiranje podmorskih ital s pomočjo odmevov iz dna morja.
Geologija (zemljeslovje.)
l/.po|>olnjena je bila metoda, s katero je mogoče ugotoviti li:trr» in natančno, kje se nahaja središče (epicenter^ potresa.
V primitivnih skalah 950 čevljev |xxl vrhom Grand t>»nyona Colora/h> reke so našli sledove živali. ki >o živele pred petindvajsetimi milijoni let. Domneva se
la so biLi lusk a ve i iu dvoživke. /
Iznajdbe.
Ilenrv Ravmrnd v Švici je iz until si.stem glasbenega brzopisa s katerim je mogoče stenografira-ti celo orkestrir&no partituro. med tem. ko se s-vira.
Rotorna ladja, ki jo goni sila vetra s pomočjo vrtečih se cilindrov namesto jader, je bila iznaj-i dena na Nemškem.
C. Francis Jmkins iz Wash ing-tona, if. <'., je poročal, da je z ils-pelM»m odposlal kinematografske -like potom radia iz ene sobe svojega laboratorija v drugo. S tem j je poka.zal možnost-kinemat ograf-» skih orydsteA' ^x>tom radia.
Posrečilo se je pridobivati u-tuetno volno na hačai. ki se bipla-i e nje ?a <trgo\Tske svrjie. Ta s.nte-
• ■;. ■■	t.	.'■■» . "•■■'■.X,-	'.v. -j.--..' a.j ■- ...:"••'•' •
tična volna se prideluje tz le.«-a popom načinov, sličnih onim. ki se rabijo za pridelovanje umetne
svile.
Medicina in fiziologija (zdravilstvo in životoslovje.)
Dr. Kelly z John llopkins nili-verze je poročal o rabi delikatmr električnih igel. ki naj nadome-stujejo nož kirurga in napravijo operacijo manj nevarno in manj bolečo.
Znanstveniki Pasteur instituta v Parizu so ugotovili, da tla je neka nova kemična snov, obstoječa deloma iz arzenika in blsmuta dobre uspehe pri zdravljenju ^i-fili<le.
t" goto vilo se je. da kokošja jajca. ki m) odtegnjena solnčni svet lobi. nimajo vitamina, kateri preprečuje mehkokožuo*t pri eitro-cili. Na tlingi strani so v-ehava'a kokošja jaj«a. ki s«» dobila sobično svetlobo, to ve le važno hranilno snov.
Paratiroiilna žleza, ena izmed brezcemih žlez. ležečih v grlu blizu Adamovega jabo ka. ki iz ločuje u« ki hormon (železni izloček razdražujočeg^ ali oživljttjoče-jra učinku). kat>«ri ]>reprečuje tetanus ali mrtvičirf krč.
Medicina (zdravilstvo.)
Kakor trdi neki angleški znanstvenik, je isti našel oziroma izoliral organizem < klico*, ki po vzročuje neke vi*site raka. in ft^to-grafiral ga j<- s pomočjo u'traxni kroskopa.
Neki č kaški bakterio'oir je na šel bakterije, živeeč v petroleja vih vrelcih čez tisoč čevljev globok ih. Do take globine niso na kopnem n klal ar poprej našli ži več i h organizmov.
Pokazalo se j<\ da neki ekstrakt pridobljen iz jeter živali, je uspešen za znižanje visokega krvne-pritiska, in mogoče je. da postane na svojem polju prav tako učinkovit k«je insulin za zdrav Ijenje sladkorne bolezni.
Na Nemškem so odkrili novo sintetična nadomestilo /.a kokain ki se lahko rabi kot lokalni anestetik (omamljavo sredstvo, ki povzroča hrezčutnost). Imenovali so ga totokakn. in se prideluje iz nekega produkta, ki jra dobivajo pri mauufakturi umetnega kavču ka.
Komplikacije, izvirajoče iz škr latice, kot vnetje členov, infi'kci ja ušes, nosu in grla, se lahko pre prečujejo. ako se pravočasno ra bi antitoin (protislrup). ki sta t;;; izpopolnila dva ameriška zdrav nika.
Dr. Leonard je iz premogove smole pi*kle!»i.l iiov in mogočen antisep»t.ik ali razikyzilo. ki -_'a zo vejo — hexyl-resoreiuol.
Fizika (prirodoslovje.)
Pn>slavljeni ameriški znanstvt nik dr. K. A. Milliken je (nlkrii produ-ujoče žarke kesmične^a. iz vora. obstoječe iz *1 ultra X-žar kov". tis<»čkrat krajših. ms«_rri s<> najkrajši iii najnio.'ncj'i žarki, ki sij <losedaj poznani.
l>r. Mueller iz Berlina je izna šef način za izdelovanje tako len kili jeklenih plošč, da so prozor ne kakor steklo.
Henry Ford na ledu.
Za zaščito otrok.
Liga narodov je imenovala pose ben odbor, ki posveča vse svoje stremljenje zaščiti otrok. Olani ea tega komiteja je tudi Miss Luha i^athrop. ki jo vidite na sliki. Svoj čas je bila ravnateljica otroSkega u rasla v Wa*h iugtouu.	• w^JB^
REDKA LOVSKA SREČA
Smrt znanega komika.
<C> HI«« HILLKR •>•)! S. C.
Henry Ford ni samo mi j večji izdelovalce avrtomobilov n;»_ svetu. pač pa tudi navdušen šporr-nik. Sloka iiam ga kaže.^ko se drsa na svojem i>oisestvu v išud-burv, Mass.
DOŽIVLJAJI GEORGIJSKEGA PRINCA
Medvedi so v Sred. Evropi, redke lovske trofeje, Zato bo lovce tinn \bolj zanimala izredna lovska sreča, ki jo je imel te dni na (Vš-kem major ruskih legij VitacckJ V svojem revirju v Podkarpatski Kr.si.yi je ustrelil Vita ček medveda. ki tehta 300 kilogramov. čt*!i lovec Opisuje dogodek takole:
— Večina č^atcljev je prepričana. tfa zadostuje pri lovu na medvede pogum. To naziranjc je napačno. PofBum L'i zanesljiva ro ka še ni vse. Lovec, ki hoče ustreliti medveda, se ne sme bati napora in nevarno ri v gorskih krajih. kamor morda že lota in leta ni stopila človeška noga. I.ove«- se nauči spoznati "svojegri : medveda". Po njego vili storiii-j.iah - ;>ornavn niacin njegovega ziv-
Iljenja in navad, smer iu.ens njegovih izletov; vse. kar mora veleti dober lovec o kaki im poza nt ni |<livjačinJ. Nisleljski lovci na med-t vede se seveda za take reči m-j zmenijo in prepuščajo to težko idelo svojim gonjačem.
Kaj>italnega me<lveda s.-m ustrelil te dni ob "J. uri ponoči v » 1
pragozdu pogorja A-jieek v Pod-karpat ki Rusi.ii. O polnoči sem cd še 1 iz lovske koče sredi prago?. tia. Koča je oddaljena dolfre tri ure od najbližje va?i. Kljub te mu. da je m^čno deževalo, sem s? najiotil po gorski stezici, oboro-^ žen s sekiro in karabinko s petimi naboji. Oez pel ure sem dospel do gorske trate in se skril tik nad njo v grmovje. Dolgo sem čakal 1 •zaman. Koliko takili temnih in deževnih noči sem že preživel pod milim nebom zavoljo tega medveda 1 Pogledal sem na uro in se prepričal, da manjka šepet mhfur do dveh. Bil sem žc ves premočan in mraz me je sprcdetaVal, toda vrniti s« nisem hotel. Ni mi bilo treba do'go čakaiti. Kakor da bi zra.-tel iz zemlje, se je pojavil na d mg i strani trate ogromen črn medved. Naglo je prestavljal svoje kosmate tace in se je majal na-ra\nio-t jirot-i meni. l%tavil se je kakih 50 korakov od mene. Ti>tt hip se je naglo stemnilo. Gosti oblaki so pokrili luno tako. da sem videl samo š<> meti vedo v o silhueto. Po silhueti seni sodil, da medved sedi. in sicer z obrazom proti meni. V.a razmišljanje ni bilo časa. Da-i nisem videl niti muhe na puški, sem vem dar j>onie-ril in sprožil. Strel je zalenel v temno noč in bližnje gore s|> odgovorile z glasnici odmevnsn. — Zdelo se mi je. da medved padel. to.!a takoj nato sem razločno videl, kako je napravil ogromen - kok v bližnjo goščo. Obenem je začo! težko kašljatii. kar je j)riea-lo, da sem ga zadel v pljuča. - — Stal sem tn čakal.
ai >. V gošči i pod menoj je medved epetovano zakašljal. Ni bilo dvoma, da me ranjeni medved išče. da se nuišču-j» za svoje boM'-ine. Ker je bilo v ve okrog mene zaraščeno z mladimi bukvami, bi ne mogel opaziti medveda prej. »predno se mi iw približa na pet. do še.st korakov. Sklenil sem streljati v tem slučaju iz neposredne bližine naravnost v glavo, pa naj se zgodi karkoli.
Toda kašelj je utihnil iu medveda ni bilo. Čakal srcu še pol u re. potem sem se pa napotil nazaj h kovi. Stopal -eni zelo oprezna, ker sem se bal. da bi ne naletel ni a raajeno «v?r. V pragozdu je bila; popolna tema, in če bi se z med-j ved« m slučajno srečala, bi mi sla-: ha predla. Težko ranjeni melvedj se ne boji nobenih žrtev. Sreča je-hotela, da sem d« pel nnpoikodo-j van do lovske koče. kjer me je i čakal gonjač Tomaž. kateremu i -em pre l odhodom strogo pripovedni zapustiti kočo. Takoj pn | solnčnem vzhodu sva š'a i katl medveda. Na trati in v b\ižrni ga' nisva'našla. Ves dan sva ga iMka-j la zaman. Sele dirigi dan <ra Je i našel gonjač, eno uro dalo-"* rvl trate, ker sem ga težko racCI. — Bila je ogromna medvedja.
j
i
Georgija je d« žela tam nekje v Kavkazu. IV)ljšcviška Rirsija -i jo !asti zase. Zveza narodov pa je "dločila. <la je Geo\;rija neodvisna država. Obveljala je kakopak bolj šeA"iška teza — vsaj v praksi, zakaj moč gre. kakor znano, pred pravico, in rdeča Rusija je to prastaro pravilo sankeijonirala v neštetih krvavih bo.iih. Georgijci pa so uporni ljudje, vajeni zlate svobode, in sr krepko upirajo, nasilnim metodam komunističnega režima. Eden izmed največjih junakov v Jeh bojih za svobodo in neodvisnost je princ Mikcrdzi. še mlad polkovnik. ;H let star. ki se je do leta 1924 hrabro boril v prvih vrstah georgijskih upornikov. Ali končno je vendar moral kloniti pred silno premočjo sovražnikovo: so v jot i so <r a ragliisiii kol vrhovi eg a poglavarja u]K»r-uiških čet. razpiraj i na gra lo na njegovo glavo. i:i prineu ni preostalo drugega, kakor da pobegne v tujino.
Tako se je ta princ pojavil pred letom dni v Parizni. Trpd je še nr» jvosledicah težkih ran. v/.lie bolezni se ni vdal l»r» vedel ju, tcmveC je je! zbirati okoli sebe >voj<- rojak1. ki s" Utot-.tko morali pobegnite pred maščevanjem boljševLš-kih mogotcev. novembru pretek loga leta pa je moral opus-titi svoje tlelo vanje; pojavili so se na njem znaki duševne bolezni in prijatelji s(, .ra dali v neki sanatoria v okolici Pariza, ki ga je pa par tednov iriato ii-itavil. še predno je popolnoma ozdravel.
In sedaj se je začela prinčeva robinzonada: V Parizr.i živi namreč grupa bol jševikom |>rijaznih Oe-orgijancev, ki razpolagajo celo s svojim la.-tnim listam./Ti so sklenili. da s«*- polašte j>rinca. hoteč lzral>iti njegovo dllševnio -t:'.nje v svoje namene. Namera so jim je posrečila: princa so zaprli v neko hišo na bulva.ru in mu postavili za čuvaja močnega, zanesljiv« za m aepodkupnega "če k is t a". Potem so princa, ki duševno še vedno ni bil prav normalen, preparirali, da je javno obžaloval in se kesal svo. joga dotedanjega, rovarrmja proti ioljševikom. Da so prineevi članki vzbudili v javno iti precejšnjo senzacijo in mogočno vplivali na georgijisko politiko, je seveda razumljivo.
Nesreča brzovlaka Berlin-Par«.
Na Božič je za vozil br'.ovlak Berlin-Pa ri z pri St. Denisu na na-pične t.rav-niee in se zaletel v ei»eb-na vlak. ki je »tal na ]x>staji. — vagona osedhnega vlaka sta bila pri tem močno poškodovana, štirje pcrlmiki so biLi lahko ranjeni. Po čudnem naključju pa v l»r-zovLaka ni bil nihče ranjen.
O mistorijo. ni smrti igralca'jt
Maksa Linderja in njegove že- r
. . . . " . , I ne je časopisje mnogo pisalo, n
in čudno, skoraj vsak 1L t tiru-'k
gače. Naslednje vrs-te bodo po-'-'
j.eai'.e marsikatero točko iz tra- s!
i
gičnega življenja velikega fran-jk c ozkega komika. Izšle so v ber- j t< lln Ai fi.mvdci reviji, kzpotl pe- j 1 re^a t nega na jboljšrh prijate • p Ije • in zaupnikov p«;ko.':iega t' Liaderja.	n
Komaj je zeadja zagrnila tt!:p- 1 lo na'ega >>rvega filmskega komi-' . ka. in ž? se porajaj:* lugeaide. ki .-Juilajo popačiti njegovo sliko in zatemniti njeg«»v spomin, flak' s Lin-ler je »bil vse prej kakor brez-
v»- t.:ii (b Juan. Othe'o ali celo ^ j
Modrobiadec. kakor bi ga gotovi; krotgi po njegovi n rti ra !i tu slikali pre dširoko javnostjo. Jr. ( i:i se zgodilo prvič, da je bil •,l»a-! ' ja~/.o" v življenjuT.-'-končno ne-srcčtiii, tinlu je bi:a smrt — od-
. I nje.
j <
Mak- Limler n«->:-eeen? Saj je bi! milijonar, ljubimec in ljublje-j, aec \ sega sveta, imel je t>čarljivoj ženo in ljubko polletn i d.-klotee.; • 'si, jo je < boževaTnad vse. na Svc ; u. I :i vcorlar.	j j
Ni še dolgo 11 za. kar je prvič, piclrla v .vet s-.nzaeijska vest::, '.'ilo je takrat, ko s,. zvedelo, da i1:i >e Li-nder in njegova žena l, % fln.ilala na Dunaju zas.t rt vpiti. — ;'
Svet j:* bil uverjitn. da si je h<vt , Lit de;- vz ti življenje, ker je ž" , rrdl ki* po živi i en j kLh ^ladko-n: I do dna. Ker je bil -it življenja. —: , Pa je poj a oil v-o zadevo te.la-. l.ii ravnat. Ij dunaj k g"a "Vita-t'ilma"'. ]>ri katerem je bil Lind r , '>aš na-i o j vil la je bilo vse skupaj . 'e mala. s'nča,":ia n :';r da. Pobož-
1 '!;r' l
Le o:i človek je ve I d takrat.
> kaj je z Lizd'-r^m: omenjeni ge-
j nerabni ravnatelj Szuecs. ki se mu
, je Lird r o Ikrito-rČ.v.o i ':-ove-.!' '
( o Mst.m >vo.i"tn življenju. LLnderu
;e grenila življenj ■ njegova la-t-
la žeza, ki ,;e 1 da nanj ljubc-inn-
na do 'ikrajnosti. Lila je žra«Jja.
, -a kalero je celo pojmi "histeri-
čen" mnogo pr inil. Madame Lin-i - i .
, der ni svojega moža nikdar »i/ i-1 stLla izpred oči in bila je ljubo- im \ x na erlo na .-tnro perico, ki » j-.1 j . Lindcr nt koč v šaii r.rijel čez
a Vzdignil, da je ženi napravil j pet v ozkem hodnik'.'.
Toda najhujša je bila njena lju v i''e iznino "t na njegovo delo. !!•> te-la je, da bi bil ve dr. o pri nji. da bi -e je držal nepre-tano /a krila. Tako ni čuda. da je Linderu () njegov poklic zagrenila docela. — a Med zakoncema je j-rišlo malone vsak (lasi do prepirov, in L".' -ler. ki je l»il žc od narave rese o zna-_ čaj. je p<r-ital čmnere n in pu-t in ;j je zasovražil ves svet. In potim ;> ko si je še izbral za svojo par to e-e rieo mlado Vilmo Banikv. v kate-li je žena videla opa -no konkure i-0 Chijo. je loncu počilo dno. Prišlo jo do prve katastrofe, katastrofe na Dunaju.
Začela se je usinla že takrat, ko je Lin der spozna. I v St. Moritzu -voj° bodočo ženo. tedaj šele de-. vetlnft.no dekletce. Jiil j<- velik pri-jatelj otrok in <e je tu li ž njo rad poigraval. Pozneje je dolgo ni več [ srečal. S; šel je ž njo zopet, kn
'je bila ona dara osemnajst let.. . Devojka gaje z ljubeznijo parav-nost preganjala. In ko je mati 'kategorično in odločno zavrnila | sleher zo mi-rl na poroko s *"fi:m-sk im klovnom", je h icteric no de->
i
j kle p"b ;^niio z Linrterom v N '"> Iter t-itisee*?i'rrf*-> umetni ifi-j bavcii i.kandal. In Lunder — tipično za njegov značaj — -e šv» t«, da.i ni hotel po-iužiti pravic Ici mu jih je pobegla devajlia s; :n.1 prezentirala. temveč je potrp- i 'i-vo čakal, da *je j>ri"-la njena • ti in mu. h^češ n -č ■?. poiu:d4!a r »ko ; ličink"."
1 To je bil začetek konca. Vsi j Lin le rov i v» d ki načrti. nje?->v» •novi film "'(difva'ier Barkas". —• nj» gov > s.»delovanje z nemško
j filn* i industrijo, s katere ]H>-|meč.io je upal zajezili ameriško ; fi'nisko poplavo v KvH.^oi. w. : v-e i ■ sp'avalo j o vodi. \"s<- je u-; ničila bolna s^ra-t žene. ki je s ; V'»Jj "l jubeznijo" neprest:: ; i j gla in'a \ia koreninah njegov ga i dela i:i n. i t* ovala upap.dno živ-i jei>je. Tji p rečilo se ji .je: strla *! je. ve'ikrmu umetniku žrvlienje. 'j in L • deru ni kazalo drugega, ka-j'ra:- se -mrtjo rrši iz pekla i krma j <h »let.nega zakona.
O -! 11 :> je š i'me<ečno dete. ki : ra je n<xr» čui oče ljubil kakor v •ini-o v svojem i	Pomavjk.i-
I	j nja se mu ne nikoli bati. zakaj "i under je bil božataš in previd' n
; v ; . lovn b -zadevali: bil jc tak > ' j bo.gat, da - ' je odrekel dv. ;li-1J jonski doti svoje ženo. Le eno bo T dete pogrešalo; očet ve lju' < /ni. " Ljudje pa Imdo pogrešali y kgo-
" vo veliko uniokios.4-. ki je v/.buja-Ja nrprisitjeii. zdrav smeh š • v ti-' -ti dobi. ko je bil kino š > <:-na onca da:m'; je pri iukci* k • ti h-"ik •/:» n: še nihče v.-d \ 1* o je - ime simpat ičneauu. šegavemu elo-•<. n: t- ::.u 1*:'; seozu. ki g:: l.i-i-
II	' ■ II ve- žt i dii vet in k" i e
1	i r -	-!-,
-••z ka Lji.v.v.en — uv.ieiia.
n	_
^ >
Giolitti ce umika iz političnega življenja.
-liivši ministrski nrcdsetlnik <:i-
< olrtti ie odgovoru na neprestane i-' *
inapr.de z odstopom kot pre" - d-ii i w ... 1 j nik in član pokrajinskega sv ;\ v
I C ime o. Istočasno je odstoi>:l rti
[si	.	. ....
.. S ieri in drugi Giolittijevi i>r:.>*a-d ..... . ... si. lal;ojsnja t iioI;!tijeva re:;;. . ia
jc v skla lu z njegovo takti : • izogibanja sporov z vlado in nvi • i-
>.
kovanja nadaljnega razvoja 'aši-. stevskih eksperimentov. Na !; način hoče ostati (iiolitti sredi ned
u
vladno stranko in levičarskim i o-^ jjoeieijonalci. Ta njegova tal il:a ^ na mu tudi dovoljuje neopaže : n-;i:ik iz javnega j»old ičnega ž i l.ie-li ja za slučaj, da uvidi, da rtatij
ti
ni nobenega mesta v italijanski
m
politiki. Toda o tem st.iri in " k;1-šeni državnik najbrž še ni prepričan.
i-
lo
Militarizem v Turčiji, i,.	j
Iz Carigrada ]>oročajo. da - j ? :o vršil v Angori vojni'svet. na^»a-ni tereni je predsednik Mustafa K '-e- mal pa "a izjavil. da potre' n j i- Turčija močno jwmado. Pre liri-d j gal je proiHritPv vseh vprašan i, ki »č jir je treba rešiti v interesu oja-:o čeo.ja armade.
IZBORiNA DRSALKA
Fortunat Knrnik umrl.
2. januarja preminul v D. M. v Polju po daljšem bolehanju v strosti 61 l^t. splošno «nani revi-dont pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
i m

"-t
_
___
coww« mrtmii TU« co- MW.vmk '
Dva. u jjtletna Lories tie Pierce iz New Yorka je izboma drsalka. Pri raznih tekmah v Združenih državah in v Kanadi je d bila
t nebroj prvih nagrad.
.5 ■ ' 7 *Jb	j- .
»c ^i■ 'n. fi.i
GLAS NARODA. 22. JAN. 1926.
PROCES RADI BALZAMIRA- [ NJA	»
--v.
N'a Cetfkim se i«' te dni končal ^
;• imiv proč«, za katerega je tla- ^ povod smrt nadvojvode Franea «
...	.	,	H
i rdinanua m njefove zene. Ta-	m •j po sarajevskem atentatu dne junija 1914. je bil pozvan v	y .-»arajevsk« bolnico ondotni zdrav-	JJ aik dr. Pavel Kaunič. Pkazano	j; it je bilo, da mora balzamirati	N ij»li nadvojvode in njejrove žene	S cvetja proti plačilu. Dr. Kaunie	f . ■■ takoj lotil p -la in j' natan-	^ i o ir\ niil predpisano delo. Na-le pa ni .bilo od nikoder. Po-Meje je bil na fronti, kjer je fas'o zaman čakal na zasluženo	.N •lačilo. Ko je kon-ala svetovna	^
•	t\i in je prevrat razdejal dvoj-	^ no nuuarhijo. je bi! dr. Kaunie še	7
Cj
Ino praznih rok in se je rad"	q
bgcvorjene odškodnine obriil nr	3
t\i'uika lir. Jarolava Tliurna,	A krbnika olrok Franca Ferdinan-
1 in njegove žene Zot i j - Ilolien-	3
rv ke.	M
Dr. Thurn je poslal odgovor. ki	J
je zdravnika osupnil. Izjavil je.	I «,.i je vršil dr. Kaunič s tem. da je
h.dzamiral trupli nadvojvode in	7 njegove /'-ne. samo -»vojo z<1i-h\ni- _
0	dolžmM. To.la <ir. Kaunič je	g j< ta 1M14 služboval kot asistent v	jj deželni l>olniei za ili^no in Her-
go vi no in torej ni bil niti vo-	^
j.i-ki, niti državni uradnik, zalo
je ini"l pravico zahtevati odškod-	p
luno na račun pogrebnih >tro5fco\\	j
A Ivdkat nadvojv« (lovih otrok pa	j
se je upiral tej motivaciji do	p
.-.krajin >ti. Odbijal je vztrajno vse	P
: 'ravnikov«* zahteve ter vedno iz-	?
rova zatrjeval, da je bil dr. Kau-	?
nič kot zdravnik javni uradnik, ki	?
je bil dolžan izvršiti balzarairan-	^
,;e na višji ukaz. Pri tem se je od-... p vetnik opiral na neki avstrijski 3
; kon i.; leta 1*3.) in se skliceval t uli na to. da pogrt"b prestolona-	j Mejnika in njegove žene ni bil pri-	; valim,- marveč državna zadeva, ki	? se je tikala krone, države in voj-	P :e. Konenn je m Ivokat navajal.	? ■ I: Kitunič ze itak prejel z;t-Muženo nagraiio tem, da je bil	p « llikovan /. mliiin Franca .lože-	^ j*a, katerega mu je podelila dunaj-	k ska vlada.	f r< žba se je vi« kla in vlekla in ni	* Vrtela dolgo konvati. Tekom razprave se je nakopičil na sodišču	T
1	ri incn materi jal. Okrožno sfv oi.šče v U tom<-rrvah j«* sedaj i.:-	.-r« klt> razsodbo. Izjavilo je. tla je	; izvršil dr. Kaunie balzamiranje	s
iijwl kr.t z;1 sHinik, radi nsar mu S iripada dogovorjena nagrada. — : Pogreb nadvojvode in Zofije je ilačal dotaeij.ski fond avstrijske * države, nasledniki Franea Ferdinanda in njegove žene pa morajo * ■lačati balzamiranjp iz lastne blagajne. iS to odločitvijo je stvar se-
•	iaj zaključena in poravnana.
Kateri živali je človek najbolj j podoben.	■
Ze stari pisatelji in filozofi ko , <
l>rimerjali človeka s to ali 0110 ži- j;
valjo. i'laton je rekel: — Človek 1 j
je dvonozna žival brez perja. —
l)a osmeši to prispodobo, je Dio_ I
gen oskubil petelina ter ga poka- '
zal Atenčanom z besedami: — Vi- '
dite, Heleni, taki smo po mnenju
učenega Platona. — Lavater je ,
* (
tudi primerjal človeka s ptičem rekoč: — Človek je ptič v kletki, ■ ker se more gibati le v določenih j mejah. — Sokrat je tudi imeno- i' val Ijhdi živali, ko e jekel, da so j ljudje socijalne živali. — Neki , Francoz pa je prav duhovito rekel: — Ako bi se živali med sabo l zmerjale, bi bila pri njih najhujša • žalitev beseda 44človek ''t
Brezposelnost v Nemčiji. ,
Kakor poroča nemško časopisje, j
znaša po zadnjem štetju število ;
brezposelnih v nezasedenem delu j
Nemčije 567.000, v zasedenem de- ;
lu pa 102.000 oseb. 4 Vonvaerts" \ '	1
ugotavlja, da se je število brezjwv- ;
selnih v zadnjih tednih ixxmnozi- j
P [o za okroglih 4 odst.. Na Bavar- | ikem natl 120 tisoč.
1
Anglija in Irak. JP( pur^/iiMi iz Londona se pri
Knjigarna "Glas Naroda'^
Milčinskijevi spisi:	• g
j
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira...................40
Nr.ša vas, 1. del, 14 povesti.........90 !
Naša Va3, 11. del, 9 pov............90!
Nova Erotika, trd. vez............. .70 j
Naša leta, ti da vez ...............80;
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ...........60
Naseljenci .......................30
*la Preriji .......................SO
Nihilist ..........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 j2. krv&vin poljanah. Trpljenje in strohote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50 i
N ar od na biblioteka:
Krar.j.ika čebelica .................90.
7 gorikem zakotju...............35 j
Zc, kruhom .....................35 j
čr*.ic2 iz življenja na kmetih.......35 j
St-rač ...........................35 j
Ajnerika. povsod dobro, doma najbolje .......................35'
3oj s prirodo, Treskova Urška.....35;
General Ls,vdon .................35 t
Spisjc ...........................35 j
dentin dnevnik .................. .60
3rška Mytologija ................ 1.00
j vito slav .......................35
2	ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .......;.............3b
itfaooleon 1......................75
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40. >b 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
3	gen j tr. v..................... 1.30
Pastirjeva nevesta, trdo vezana .. .SO
'esmi v prozi, trdo vez............70
Jrigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 ;
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pariški zlatar .....................35 j
Pingvinski otok tr. v.............90 ,
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
Plebannr Joaries tr. vez...........1.— |
Pod kj-ivo jelko. Povest iz časov Eo^ ! -
kovnjačev n3 Kranjskem......50 i *
Poslednji Mehikanec ..............30 j ^
Pravljice H. Majar................30 j
Povesti, Benač s stopnjic pri sv. Eokn .35 !
Po strani klobuk, trdo vez..........90!
^ožiga^c ....................... .25;
Jraprečanove zgodbe ............. 35 i
^atria, poveFti iz irske jnnaške dobe .30 c ^*redtržani, Presern in drugi svet-	k
niki v f^amofonn..............25 c
litra vipavca...................30 c
Ptice selivke, trda vez..............75 c
Plkova dama (Puškin) ...........30 ;
Pred nevihto .....................35 ^
Pravljice in pripovedke (Ilošutnik) ! ^
1.	zvezek .....................40 j
2.	zvezek .....................40 ^
Sablji, trda vez...................75 ^
l\z\ rip.kani Habsbur^ani (Larish) .. .351 •
I evolucij a na Portugalskem .........30 •
•^inaldo Rinaldini................50 •
31ovenski šaljivec .................40 1
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 ,
tsur.c^ki invalid....................35
l'£ozi širno Indijo.................50 <
3anjska >J-mjiga Arabska ....... „ 1.50
' n.iska Im.iiga, nova velika ....... .90
Sanjska, knjiga, mala .............60
ior-.ke, humoreske, trda ve* . .....90 ,
itrahote vojne ................... .50
^vetn noč, z?.nimive pripovedke ... .30
Strup :s Jndoio ...................
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................ 1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 i Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sv. Genovefa.....................r>0
Sveta NoTburg-s...................35
Sredozimci, trd. vez................60 j
h ros........................40 .
Shakespeareve dela:
Machbet, trdo vez. ................ .001
SPISI KBIŠTOFA fcMIDA:
I
L zv. Poznava Boga...........30 j
7.	zv. Jagnje .................30 i
8.	sv. Pirhi...................30,
13.	zv. Sveti večer............ :301
14.	zv. Povodenj...............30;
15.	zv. Pavlina ...............30 i
17. zv. Brata ................ 30!
I
' SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 št*-., broš. 0.35 Št. 2. Rado Mnrnik: Na Bledu, iz-
virna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.............-............3b
Št. 4. Cvetko dolar: Poletno kla-eje, izbrane peemi. 184 str, bro*. .50 Št. 5. Fran Milčisici: Gospod -Fri-dolin Žolna in njegova družina, veseloroodre črtice^.. 72 str., br. 0.2fi Št. 6. Ladislav Novak: Ljubemu- ^ nosi, vaaeloigra r e«® dejanju.
št. 7. Andersenove pripovedke. Za 2
slovensko mladino priredila Utva, Z
111 str., broš..................35 L
Št. 8.. Akt št. 113 .................70 Z
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber : Problemi sodobne filozofije, 2
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter- 1 ncuc, relijefna karikatura is mi- ~
milosti, 55 str., broš............25 3
št. 11. Pavel Golia: Peterčkove po- ^ slednje sanje, božična povest v 4. D
slikah, 84 str., broš........... .35
Št. 12- Fran Milčinski-. Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30 1
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil TJ.	2
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na- \ rodno.gospodars-ki spis, pošlo nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 , Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,.........1 .45 \
št. 17. Prosper Marimee: Verne , -duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 30 str.................31 [
št. 18 Jar osi. Vrchlicky: Oporo- i ka lukovškega grajščaka, veseloi- < gra v enem dejanju, poslovenil	<
ir. Fr. Bradač, 47 str., broš......2i
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v pe- 2 tih dejanjih, poslovenil Anton	}
Fun tek. 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in KomurasaM, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš.................45 ;
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst " kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25 '
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna 1 igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji ] dnevi Pompejer, L del. 355 str., ' ^
broš.,.........................80 ;
Št. £5. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 št. 26. L. Andrejev: Črne maske, j, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 iJ Št 27. Fran Erjavec: Brezpošle-nest in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 !
št. 29. Tarzan, sin opice...........90 ^
Št. 31. Roka roko .................23 i
Št. 32. Živeti .....................25 j
St. 35. Gaj alustij E^isp: Vojna * Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver MeškO: Listki, ;J
144 Rtr.......................65 !
j št. 37. Domače živali .............30 '
1st. 38. Tarzan in svet.............90 j 4
St. 39. La Bobeme................ 1.—
; Št. 46. Magola ...................40,,
št. 47: Misterij duše.............. 1.— I
St. 4S.Tarzanove živali.............90 j
' št. 49. Tarzanov sin...............90 |
Št. 50. Slika De Graye............ 1,20!
št. 51. Slov. balade in romance.....SO
št. 52. Sanin .................... 1.5(
št. 54. V inetežu ................ 1.—
Št. 55. Namišljeni bolnik...........50
• št. 56. To in onkraj Sotle.........
išt. 57. Tarzanova mladost.........90
I
, Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krč an ski deček iz LL
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora .................. .25
4.	z v. Praški judek ... ^.............25
8. zv. Tri Indijanske povesti........30
9 xv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega...........30
10. zv. Zvesti 3in. Povest iz vlade
Akbarja Velikega.............25
' 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 'l2. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
j jonov v Koreji...............30
( 13. zv Boj in zmaga, povest........30
14. zv. Prisega Huronskega glavarja. ( Povest iz zgodovine kanadske .. .30
>	15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska
■ povest ........................25
I 16. zv Zlatokopi Povest...........30
J17. zv. Prvič med Indijanci ali voš-
Inja v Nikaraguo ............. .30
18. zv. Preganjanje Indijskih mišja.
narjsv........................30
*j 19. zv. Mlada mornarja. Povest	.30
i Tisoč in ena nftč, trdo vezana.......90
j Tatič, Bevk, trd. vez...............75
I Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
I' Tri povesti grofa Tolstoja........ .50
1 Tri novele, tr. v..................90
I i bros..........................70 i
\Tunel, trda vez...................1.00 j
I Turki pred Dunajem............. .60 j
k Trenutki oddiha...................40 j
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) bro*..........35
Višnjeva repatica ILevslik) vez. 1 — Vrtnar, Rabindranath Tagora
i broi..........................60
1rdo vezano................ .75
) Vojska na. Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino ..................... 1.00
>	Valentin Vodnika izbraM spiti......30
Vodnik svojemu narodu .........; .25
) Zgodba Napol, huzarja vez.......2 —
Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega, kralja	.60
>	Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna porarda ................... .50
Zmaj is	................... JŠ0
enjjii naše Koprnele ........................3t	Z
mote in koncc gospodične Pavle	.Si
Kodovinsks anekdoti .........................3(	Z
ločin v Orsevalu 246 str.........1.— ^
birka slovenskih povesti:	g
. zv. Vojnomir ali poganstvo..........P
. zv. Hudo hrezdno................3£	j
. zv. Vesele povesti............... .36	3
. zv. Povesti in slike ............ 3f	j
. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................fit	£
hrani spisi zk mladino (Gangl):	'
. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...........................5i 1
. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...........................5( l
. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................5C
. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- 1
sti ...........................5( S
. zv., trdo vezano. Vinski brat.....5C
. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .5f 1
Jmetniške knjige s slikami za mladino: j
^pelka; pravljica s slikami......1.60
tdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00	;
Jneguljčica; pravljica s slikami____1.00	(
:moljc:ca, pravljica s slikami.....1.00 (
Cnjige za slikanje:	,	.
^ladi slikar .....................75 j
ilike iz pravljic ..................TO j
Lajige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
ttlada greda .................... $1.—
Hladi umetnik .................. 1.20
Krožki vrtec ...............*... 1.20 1
!a kratek čas ................... 1.20 j
Naklad za otroka .................1.20 .
[GRE:
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .80 ^ Burke in šaljivi prizori, eno in (
več dejank ...................8<
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva sve- «
tova. Dedščina. Trpini........ 1.00
dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 j Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50 J
2da, drama v štirih dejanjih........3G
Ilapec Jernej, v 9 slikah...........50 J
Vlati, Meško, trt dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 deja- |
nja .............%............3<F1
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .JH) 3b vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
rončkove sanje na Miklavžev večer. Vlladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 i. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......78
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda ves.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ .39
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj ....... .70
4.	sv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod. zemljo. Sv. Neža,
Sanje ............................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planaarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............3C
14.	3nopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjbla in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda res...... .40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano.................75
Kettejeve poezije trda vez........ 1.10
Kraguljčki (Ftva) .............. .65
Ko so cvele rože, trda vez...........
Moje obzorje (Gang!) ......t.....1.2C
Marcic (Gruden) broS............30
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vez. .... .35
Pohorske poti (Glaaer) broi........30
Slutne (Albreht) broi............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije J60
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez ................ .60
Mlada pota, trda ves............ .60
Sto ngapk .............. *.......30
■ ■ - —
Zvončki Zbirka pesni j za slovensko S
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vea........80 1:
PESMI Z NOTAMI:	i
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
S
Priložnostne pesmi (Gnmi) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 g Slovenski akordi (Adamič) IL zv. .. .75 Pomladanski odmevi L in n. zv.,
vsak .........................45 i
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Ada. 1
mic) .........................45;
16 jugoslovanskih narodnih pesmi ll
(Adamič) 2. zv................80 B
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 I*
MOŠKI ZBORI:	^
Slovenske narodne pesmi (Hubad) |l
izdala Glasbena Matica.........40 1
Trije moški zbori (PaVTšič) izdala Glasbena Matica .................40 C
Domovini (Foerster) izdala Glasbena jI
Matica .......................40 1
Narodna nagrobnica (P&včič).......35 j
Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 ;
SAMOSPEVI:	1
*
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 '
Nočne pesmi (Adamič)............1.25 j'
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 '. Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45!!
MEŠANI ZBORI:
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica .............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in baritou solo.................20 j
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranj-1 ske šege in navade, nezadovolj-
' stvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 ,
h'Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
1 i Naši hinini (Maroll) dvoglasno s spre-I mljevanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
*	1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2. Slovenske narodne pesmi (Ba-
» juk) .........................45
*	3. Narodne pesmi (Gerhic) .....30
4. Koroške slovenske narodne pe-
5	smi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku-
> paj ........................ 100
Slovenske narodne pesmi Benečije J (Orel) .......................45
MALE PESMARICE :
)
j 1 St. 1. Srbske narodne himne.......15
j Št. 1, a. Što čutiš, Srbine tužni.....15
Št. 2. Zrinjski, Frankopan.........15
št. 4. Pod olhiom.................15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
0 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15
št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
6	Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
0 Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
P 3 zvezki skupaj ..............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Med-
0 ved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
0 Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
C
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ;
Na dan; Divna noč...........40
0 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam 5 pripelji žar; Z vencem tem oven-
0 čam slavo; Triglav ...........40
6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Ob-
5 čutki; Geslo ..................40
0 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
5	Domorodna iskrica; Pri švadbi;
6	Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
^ zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški ® zb.); Prijatelj in senca (mešan - . zb.); Stoj, aolnčice stoj; Kmet-
5 ski hiži ......................40
0 9. zvezek l Spominčice; Večerni zvon t) Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone solnce...........75
15
10 CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene pesmi sa
mešan zbor .:.........................1.00
ft 12 cerkvenih peni za razne prilike ft cerkvenega leta.. ... .v...... ... .50
10 12. Tan tam Ergo. (Premrl)........ .50
10 Maine peni sa mešan zbor. — jfri irtiiiifciiiii - -
Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor,
8 spremljavo orgelj ........ .50
12. Pange Lingua. Tan turn Ergo t> c-
tori. (Foerster) ..........v . .50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Crs .-
tori (Gerbič) ................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast S :u
Jezusovem. (F. Kimovec) .. .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marij » a pesmi za mešani zbor. — Sopr n,
alt, tenor, bas...............40
; Hvalite Gospoda vnjegovih svetri: h. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) ...................40
10 obhajilzčh in 2 v čast presv. Srci:
Jezusovemu. (Grum) ....... .35
[ 12 Tantum Ergo (Premrl)..... .50
Missa in henorem Sanctae Caecilic-
(Foeerster) ...............50
Missa in honorem St. Josephi (Pc ch-
nik) ........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner} .40 ; Missa de Angelis (Kimovec) ..... .40 I
I	Litanije presv. Srca Jezusovega T).
erster) .....................40
i .Oremus pro Pontifice ......... .40
|Kyrie .........................60
>	K svetemu Rešnjemu telesu (Pc -
1	I ster) .......................40
i,Sv. Nikolaj.....................60
U
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica ......... .25
„ Slovenski citrar (AVilfan)........25
II	Saiaran. Ruska pesem. — (Wilfc .25
} i NOTE ZA TAMBURICE:
>	Slovenske narodni pesmi za tambur: -
ški zbor in petja, (Bajuk) ..... 1.30
Bom šel na planince. Podpuri si j nar. pesmi. (Bajuk ( ........ 1.00
; NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih h len
iu slovenskih narodnih pesm' .50 Uspavanka .................... .25
>
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJ£ 'A-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. .Zbirka slovens!-:
narodnih pesmi..............90
j Uspavanka .................... .70
) NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski albtim za mladino (Pavči 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir (Premrl) . .45
Moje sanje .....................20
. Slovenski biseri, narodni potpov« ----
(Jaki) ................... - .40
olovenske zdravice (Fleischmann^ .20 Pripozcanje. Polka mazurka. —
3 . (Jaki) .....................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Ja". .40 ^ Vesela plesalka. Polka mazurl
u (Jaki) .....................40
Ljubavno blebetanje. Polka mai.
(Jaki.) .....................40
0 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ... .40 Pozdrav Gorenj ske j, valček .... 1.00 ^ Primorski odmevi. Fantazija.
(Breznik) .................50
Orel. Koračnica. (Jaki)........ .25
, Nocturne des Etudiants (Aletter .20 _ Mabel. Intermezzo (Aletter) ... .20
2	At a Penguins Picnic. Interme:
^	(Alotter) .................................20
5 RAZGLEDNICE:
5 Zabavne. Različne, ducat....... .25
^ Newyorske. Različne, ducat	.25
J Velikonočne, božične in novolt! f
\ dueat ..................... .25
\ Iz raznih slovenskih krajov, dnc;» .40
Posamezne po ........... .05
5 Narodna noša, ducat......... . . .40
Posamezne po .............. .05
Planinski pozdravi, ducat........40
posamezne po ............ .05
jjj lmportirane prorokovalne karte 1.—
10 ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije............80
Slovenske dežele in Istra..........25
Združenih držav veliki...........40
Združenih držav, mali .......... . .15
^ Nova Evropa ...................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Co-10 lorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana« R'^n-tana, Mississippi, Washingtrr
W Wyoming, — vsaki po......25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, 10 Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — veaki Po ..........................40
Velika stenska mapa Evrope.....2.00
- ^
10 Prorokovalne karte ............ $1.0Cj
-
Naročilom je priloHti denar, b dirf 1 gotovini, Money Order ali poštne ; -;amk< 75 po 1 ali 2 centa. Ce poSljete g'Ar :o, ra-komandirajte pismo-
Ne naročajte knjag, katerih ni v 'eniktlj Knjige pošiljamo poštnino prosto.
" "G L AS N A fl OD "
50 8JLQVSHXO PUBLISHING '
GLAS X A RODA. 22. .TAX. 192G.
Br&iiiiUv Nuiic:
OBČINSKO DETE,
ROMAN DOJENČKA
iNadaJjoTMj*)
l»<*»pa ifilcva vstane, gre razburjena «jK>	se zopet vrne, pogleda Piči v oči in ga hoče nekaj vprašati, ali -^"premisli. Fiča živo nadaljuje;
—	Vi ne morda vprašujete, kaj oi jaz zahteval za takiiio uslugo. I'roxrni — jax sem skromen, zelo ma o; tanto toliko ko* vi nii.-ilite. <Ja je prav za tako uslugo.
—	Ne. ne nii-Iini tega, v tem o-zini bi lahko. ali. . . ne morem se o<Lločiti. to ni tako lahko.
Ker pa je »omjmkI Vasa bil sodni pu.sar in je delal pri konzularni masi. ni nič čudnega, ako je kakor z maso, tudi z vilovieo pri-Uel v dotiko. Sj>otznal se je torej z vdovico in -e |K>tem večkrat oglasil pri nji, da ji svetuje kaj glc-dc njene mase. kaitero je ona u-pravljala kot glavni dedič.
Ko Jo je prvič postil, je bil lepo vzpreje-t in jKistrežen z likerjem *:i kavo; ko je prišel drugič je dobil liker. kavo. č&šico stare fclivovke; ko se jo oglasil tretjič, je dobil liker. kavo. čašico rakije in — gOs.pa .MLleva je nalašč zanj pripravila omeletc. A ko je četrtič prišel, je dobil liker. kavo. sli-jvovko, omeletc in sladka jabolka.
SVETILNIK NA POTOPLJENEM PARNIKU
Fiea : — Jaz vain nisem znan, ali to nič ue menja na stvari; jaz »cm advokat, znani advokat Fiea.
Gospa Mileva : — Drago mi je. pa kaj bi radi
F h'a: — Vidite, gospa, meni je znana vasa stvar, ki v formalne strani ni tako enostavna: nanaša .v na 111 noge od noseče se paragrafe, ki z ozirom na vse evropnke paragrafe nasprotujejo drog- drugemu.
Go*pa Mileva : — Xe razumem vas, go^jKKl!
Fiča: — Saj je tudi težko razumeti. draga moja, ker kot sem o-menil, stvar ni enostavna.
Gorf|«A Mileva: — Pa dobro; kaj torej hočete*
Fiea: — Takoj vam povem, kako j«» ta stvar. Meni je znan testament v a šeg a rajnega moža.
Gffepa Mileva na te besede ne odgmori ničesar, ali se z vsem obrazom obrne proti njemu in ga začne |R»zoi«neje poslušali.
Fiča: — S tem testamentom ste vi. moja draga gospa, priiuorani. da rodite m<*ko dete; ako rodite žetuko, bi bila to za vas poguba, vi menda vsaj ne nameravate roditi Ž4*n>k<i dete *
ilikvH: — Da. za Koga. ali o i kod naj to v« w ! Jaz bi raj-fantka, ali to je v božjih rokah. Kh'-.i : — K. vidite, ravno to je «.no. da to ni v božjih rokah, temveč v vaših, prav v valih, gospa!
(jo»pa Mileva se prekriža in ostrini : — Moj L5«»g. gospod. kaj pa govorite
Fiea : — To. ka,r sem vam rekel To je v^e odvisno od vas, da brez \ sake kršitve itlnosečegs »e zakona rodite moško dete. Ako se zaupate nuni, iaz lahko storim, da rtdite. . .
Gospa Mileva je slabo razumela zadnje be-ede, za rdi do luku in komaj polglasno .spregovori: — Ali za Koga. saj sem že v devetem rac-
»ffU. . .
Fiea: — Toliko bolje! V nekaj dneh botftr jiorodili! In ako rodite fanta, nuj bo srečen*. \* tem slučaju mi boste dali za mojo dobro voljo in vašo gotovost kakih sto kron in to je vse. Ali pazite dobro, kaj vam še povem: Ako rodite punco, 1k> v drugi .sobi zraven vaše čakal nedavno rojeni t'antck. ki nima ni očeta ni matere, in za katerega se sploh ne ve. kako je rojen -
tiosp« Mileva j«- ost mirta; gl«--da n* levo in de-no in uiti -aina Me- ve. kaj b: rekla. Zdi -e. da ji fiačrt ugaja, m ne ve. ali sin«- temu elo\ eku zaupati aLi ne.
Kiča ura t i l njn,- misli; — Mog«*.V Vo/tte to boriti, ker me JU- PMHMr. Ali vi M? motite, ker je -^var z«laj	Težko je
!*;»•> samo. da -e je našel ta načr*. to je ono. kar vas velja vsa »tvar. 7. <lrutf.tui W-trdaiBi: moja nagrada A au|«uj«*. g»»spa tuoja )ii brat moj. zaupanje vame ima:«* iahko. ker pred j>ar»grafi. ki se nanašajo v giavnern, ah t« -tvar.' *>» bil sam lavno toliko kriv. kakor vi. afco bi do česa prišh). — Tor» j jaz morain varovati ^am sebe. to mi l>oste gotovo sami pri-■BAH.
Gosj»a Mileva: — I)a. da--j
ali kako naj vam povem. . . ako ' pa rzve?
Fiea: Izvedeti se ne more. jnz lie -meni povedati, vi ne smele ]>ovedati.
(if spa Mileva : — Ali — babica ? Fiea : — liabica ! Babica bo moja žena ; to. ki jo zdaj imate, bo-»te spodili.
(itwy Mileva : — Pa otrok? Fiea : — Če bo faint, bo vaš. Gospa Mileva: — A punčka? Fiča : — Jo 'bomo ie komu izročili; to je moja skrb. da se o nji ne bo nič razvedelo. Nekaj boste dajali me*ečm> za vzdrrevatnje o-ti<»ka.
Gospa Mileva molči, dolgo molči in preiuiŠIja. — Jnih, strah me je. xamo če pomislim. —
Fiča; — Izbirajte! Ali dvest-o-ti«oč d*iarj«-v. m katerimi vi raz \agat ali "primemo vrdrže--Tanje ^, ^ r» f. „ s v . k
Pa vendar — po daljšem boju same s selioj se gospa Mileva odloči. da vzprejme predlog in sklene pogodbo s Fičo.
Se tisti dan se je go^pa Mileva razjezila na babico, tetko Lenko, ker je malo pozno prišla. in jo jo spodila; za babieo pa jc vzela Fičino ženo. V resnici mnogi s« se i emu čudili, ker se Fičina žena nikoli ni učila tega pravila, ali, če je taka volja porodilje, pa naj ji kj :
In napo• led pride dan, ki so ga če tižko pričakovali; Gospa Mile-• a leže v po-telj, v kateri so bile ni blazine s kvačkaiiimi vložki. IKitein odeja od rdeče svile in vsn 1: ugo, kar jc potrebno.
V sobo ni smel vstopiti nihče az»Mi Fičine žeen. a v .-osednji so li je čmkaI Fiča. prrprav4jrn. da ro !i otn.ika. kakor ga je zahteva* testament.
Uo>pa Milena v božjem imenu rodi fantička, ki je bil v resnici tako vrlik. kot da ima že dva rt. i'ol tedna. Ali to n:č ne de. Neke uaje^ io jMinčko. ki se je brez -tvarne jiotrebo tu našla, pa «>d-:n -e -e ti-.io jifič Fiča nekam iz hiše.
A drugi 11 asi -e je raznesel po nielli gla-. da je gospa Mileva do-i!a nocoj lepega, zdravega fantka. ki je na las podoben njenemu rajnentu možu.
Otrok dobi na znamenju ime Momeilo. a čez teden dni je dobil ;>ri kr-.tu ime Ncdeljko.
Tako je bil gre "ni Milie zdaj že Jrugič krščen. Boter p^ drugem kr<tu pa se je resuo potožil mladi materi, da bi mu skoraj odpadle loke. ko je div.al ot.i-oka.
— Bog naj ga poživi, ali otrok y tako močan in velik, kakor ga ic ni^cui dozdaj krstil.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
Čez štirideset dni.
M.ai.'o jt» i. liri deset tlni, drugi-•t.i !>#•»..-daiu:. m:;iiU» j«- toliko ča-sa. kolikor traja nijlaljši [r -t •*tu. ui -o^M Mileva « je vstala veia, pJtča. ua^mijaua. tako. d t ;oVa-a Ujnrie ai	da
bi vzkliknil: — Vdoviea iti
i*m ! —
Binai ob'-iti -ki rejenček. bivši Miiič. a zJaj Nedeijk«. sc je raz-kokada/vkal. Iczee kot pa^a v -v:-Mrnih |»leiik-ah. jw>«i sli leno odeji-< o \ aeH» lepi zibki ia z nikelnas-tim sesalčkoni v u-4'h. tako lepim kot bi nut ga nikoli ne bil kupil
< d bor prelepuiške t^beine. četudi bi naložil j»t -scbiie <(avke za prebivalec svoje občine.
Nedeljko je iK>|x»Iiioma zadovoljen s svojo usodo, in tako j»ri sebi mi-li:
je dosti bolje, kot pa Se bilo takrat, ko -o me biriči vla-•iii z raznimi alrti. ali pop |>od vojo man t i jo. ;di ko mi je štacu-nar Jova mašil v usta debelo, pu-vto kašo z mlekom.
To je. Nedeljko tega ne misli, ker še ne zna misliti, a pisec tega tsmyina veruje, da bi Nedeljko gotovo tako mislil, če bi mogel.
iu ko Nedeljko tako uživa, že -edi gospa Mileva kraj okna. pri katerem je tudi prej rada sedela, čeprav ni zdaj nikake potr«be. da bi \itlela gospo<la Va.sa. ker je ze rodila lepega otrokH.
l>a, ali zdaj je že navajena, da '■•rdi pri oknu. a g«Ki>od Vasa jr OA v a je«, da gre večkrat mimo te-tra » lata. in ker je navada druga narava, to je ta '"iliiiga naraVaT* tako spremenila Milevo. da eelo oka o odpre, kadar go«pod Vasa mimo. a gosipcwl Va«a zo brne glavo/prav do ramen.
i ki jih je go^>a Mileva lastnoročno ourpila. I*ri tej priliki sla se go--jkkI \"a.sa in go-])a Mileva šla žandaije (i^ra„ pcslobna duraku) do enodndvajset. Ko je pa prišel petič, je dobil v>e. kakor prej. a zdaj sta igrala žandarje do sto-■ncnc. in pri tej priložnosti je odločila gONpa Mileva, da sleče črno obleko.
—	Prav pravite, gosjHHl Vašo,
-	je rekla vzdihnivši. — že tako ma človek preveč žaio-tnih doii v •i vi jen ju; dosti je, tla je človeku
-	ce vse očmjeno. kaj mu hoče še črna obleka!
—	Ne :amo tu. gnspa. — je do dal gospod Vašo ljubežnico, — ampak vam rudi mnogo lepše pri->toja barvana haljiea. Na primer -v« ;!omo,lra k vaše um lieu in vašim lasem! Jaz -i tu predstavljam imag'uiraiu in verujem, da so tuli an-gelji -vetiomodn in njihov-halj ice uti.ra.jo biti svctlomodre.
-- O. prosim, vi se zelo radi ia-•kate. — tb>vla vdoviea sramež-jivo ter na'»ode ua nož jabolčni krhelj in ga ljubeznivo pomnil g'tsjw.lu V a-i.
—	La_skam? — nadaljuje ognjevito gospod Vaso. — Hog va
• H.
ruj! No, predstavite -i saiui. kak •"i hi bili angeli, ko hi imeli tem ooniodre haljicc ko žaudarji ali temno-i-dečc* To bi bilo res nekaj! Ob tej priložnost L je povabila Mileva g« u |>o<la Va>i zh lirna-i dan na večerjo, pa ker ho-mo s to večerjo in z gospodom \'u>o v drugem poglavju imeli ]>o--ia. zato je prav. da se »šc v t can poglavju s<JUi:/iiiiU0 malo bližje ž njim.
Da je lop. to vemo že iz zadnjega poglavja, a da jc mlad. tega ni treba praviti, ali treba je posedati. da je to vse. kar ima. Končal je nekako trgovsko šolo in šel nato k davke.iji. cJtcJ za policijskega pisarja, a citol r\ sodne ga. V tej službi si jc (pridobil dva para čevljev, štiri bele telovnike, štiri hlače in tri suknje, sedemnajst kravat, dva tueata robcev in pol plače -o mu odtegovali. To uju je gotovina, da ne računamo dolgov. A dolgov je un«-l ra/li«"--'«ih in tudi takšnih, da —• mor^ človek čuditi in križati. N. pr. v knjigi trgovine "Spa-iČ in drug" je tako gla-iia nj«gova |>artija dolgo va it ja:
7 žet>kih srajc ........ 1«».— ^
1	par ženskih čevljev .. 13.— K 24 pahljač ............ 14 40 K
Medtem	ni -am no-il mtt
žeofrkih sra>«. niti ženskih eerlje*. nit! -«• ni hlatli - !!4 {»ahljačanii.
A v trgovini 4'Bratj- Dhnitri-jenči ^t« je tako gladila partija njegovih dolgov:
2	;katljiei pudra ...... ."».— K
4 t nca t i la- nih igel...... 0.60 K
1 pajčclan ............ l.-"»0 K
1 modre .............. 4.— K
In ker vemo. da je go«i>od Vn-mož. kar je v ostalem tudi v kr-tnem lr-«u potrjeno, potem s-, zaren ettdni ti po<latki o njegovih dolgovih. Drtiga ^tvar pa j^. ker •ma v knjigi g«m¥Kl?irja Spa-M'. krčtnarja. te le dolgove zal»e-ležene:
1.	Pet meseeev ue plačane stanarine .......... 125.— K
2.	Štiri me-eee neplačane hrane ............ 160.— K
3.	Po-ojilo v gotovimi 72.— K
4.	Plačani muzikanti za eno
noč ................ 10—K
-1. Plačani muzikanti za eno
noč .............. 8.— K
6.	Plačani muzikanti za ena
noč .............. 12.— K
7,	Večerja in pijača za mil-zikantt ............ 9.— K
5.	Plačano perici za njego-
vo- pwikv	17. - K
(Dalje prihodrgift..
(Dalje prihodnjič.;
"JIIIS
..... ..JBHMI
■V	- ■	" •
**	.-i^BST- -v"	... :'	^
■ ■ ■■■ ^ T*-
UtOIXWOOD 4 UNDtKWOOO. M. V.
Med \ oj.no so Angleži namenoma pot oprl i -pri Doveru parnik "(.Mat-ton **, ker se je unci, ko je bil poln iuunieijc. Ker je pa na do-4ičnem kraju ino^Je plitko. s(- ni ]>opoinoma potopil. I>a bi kaka latlja lie zadela v raizvaline. je dala postaviti vlada majhen svetilnik.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Samomor ali zločin?
Iz jZidancga mc-t-i javljajo; T<: dni m) našli delavca cementne tovarne. O. Mirta, v njegovem stanovanju mrtvega. Pogrešali so ga že več dni. Ne ve --e. ali je izvršil samomor, ali pa jc bil izvršen :;a i> jem zločin.
Strašen zločin versk* blazne ma'-tere.
Pred kratkim je izv.^ila jm^e-t niča Neža Aaželj iz Vrha pri Ii>-belnem grozen čin nad svojo ."» tednov stan hčerko. V hipni blaznosti jc dekletu prerekala vrat. da je takoj izkrvavelo. \* verski ziuedeno- ti je nesrečna mat i pu aretaeiji izjavila, da s.. či>to nie ie- ke a švrvjviga dejanjii. češ: '"Saj to ni l>il ue<lol/.<*ii angelček, temveč je bil v njem vrag!" Ati-žej jevo ,-t> ornižniki odvedli v Mokronog. nakar je bila na odredbo tamkajšnjega zdramika odposlana v umobolnico na Studenec v Ljubljani.
Smrtna kesa.
2. januarja dopoldne je nepričakovano iimi-l na 1 iu predsednik Trgovske in < brtne zbornice ljinbljtanski vele tržeč in in* dust ri j alee Tvan Knez. v visoki starosti 72 let.
Duševno in tclcs-no krepak mož sc je začetkom decembra podvrgel v dunajskr-n sanatoriiu te/iki
Iz Jugoslavije.
Pohvala slovenskih orožnikov v Južni Srbiji.
Ugledni beagraj-ki dnevnik
Politika" pribčujc pred kratkim članek o uli*gi slov. orožnikov v Južni Srbiji, v katerem sc ha vi v prvi vrsti s slovenskimi orožniki, katerim daje najčast-nejše s priče* val o. (Jlanrtcar izjavlja:
"Cd o-voboditve in vse do jjo-eetka letošnjega leta. je bilo zelo težko najti <zado*t:io število (»rožnikov. ki bi hoteli služiti v Južni Srbiji, ker -o bile ra<inrre po piv vraltu najlvolj neurejejne in naravnost nevarne. Totla. odkar v-razmere na jugu jug. države na trlo |>Oipravljajo in iizumira tr.di ž-kvnnitaška akcija, dobivata ministrstvo za notranje zadeve in komanda žaudarmerije v Beogradu iz Slovenije vedno več prijav in '•fšrnj tainošnjih orožn."k<>v. da bi prišli v službovanje v Južno Srbijo To prihaja v prvi vrsti <il-tod. ker s0 mnogi Slovenci -••luži i i vojake n:» jugu.- neka.teri izmed njih so bili že poprej ta.mkaj knr '>rc-'iiiki in so -e kasneje zopet vrnili ter <;e prepričali, da Južna SrHiija nikakor ni takšna »>o-krajina, kamor se gre na službo sa.mo za kameli.
■Slovenski orožniki so prinesli rčsamere .inžnih krajev .jnir. države toliko lepih mmnentov. da ,j. tamošnje ljudstvo ž njuni popolnoma zadovoljno. Njihova ulog na orožnrškili slanicah v posame.'. nih vaseh je bolj vzgojna kako:-čisto policijskega značaja. l\e-čuvarji javnega miru in reda imr*-jo posla samo v toliko, v kolikor je treba pobijati akcije komila-Sev kajti drugačnih kaznjivih dejanj tam skoro ni. Tako je bilo u. pr. v preteklem letu v bi*egalniš>\r oblasti in sploh na levem breg.; Vardarja v^-fga skupaj le nekoliko kriminalnih -lučajev".
Samomor mladega dijaka
V Beogradu -e je i!«tve!il tli. -M dan I'f j »\Hč. ličenec šestega ra*.-n*da II. l>eograjsk«' gimnazije.
V/aok obupnega čina jc iskati v nepovoljni š-l~ki kla-ifikaciji Kt-r
so ga domači !<ara!i z:iradt slabega napredovanja v šoli. j,> Milan ]»>hitel v sobo svoj^tra !>r:i-ta-ofieirj-7. vzel njegov revolver ter sj | hi? na i kroglo v «rlavo. <KtaI je na motil mrtev.
Vojna zgodovina jug. armado.
Vse armad ne edinice so dobib-ukaz. naj zbirajo posameznosti i> zgodovin«' svetovne vojne, da s sestavi vojna zgodovina {w*sam> z-nih juir. armaduih edinie. Ta nalogo po j »overjena na js|>ost»bnej-šim oficirjem jug. armade.
Srečni dobitniki.
Za Božič <o ju-iredili v Madridu veliko loterijo, /m katero <e je za nimala vsit Španija. Glavni dobitek ni znašal nič manj kot pet-'aj-t milijonov pe/.«*t. Zato ni čuda. da so se ljudje naravnost trgali za srečke. Pri žrebanju «-o u-por.tbljali vsa. mogoča '-redstvn. da
zvedo ljudje čim prej izžrebane številke. Glavni dobitek je'za<lela reeka. ki je igrala v dvajsetih delih. Razen enega bančnega urad. Tiika in dveh trgovcev s starinami, » bili vsi ostali dobitniki si-roana^iii ljudje: pismen oš", težaki, prodajalke kostanja in natakarji. Sedmi dobitek v znesku enema milijona pezet je zadela mo-dwtka ik Mad rada.
r^Jl ■■	• * _____s __
op u rac iji. k> sc je -rt-čno izvršila. ti:.k'». da je bil pacijent že un potu popolnega okrevanja. V l)'» žičnih praiznikih pa j«* vmIc i tlol-gega lcžanja pristopila pljučnica, preti kateri se je močna narava pokojnikova dolgo borila. A zaman. VsJed 0N'labei0s*ti srca je na-st<rpi!:i smrt.
Umrli v Ljubljani.
Slavica Culjkar. gostačeva hči, :{ leta; Frančiška šmirmanl. koča, jeva hči. liiralka. :{:? let: Josip Okorn. dninar. :{s p r - Ivan Sinrn«»vee. čevljar. 62 l-t : -b ;kn W; giif,r. si;, ni« -111- .'« i: "ir«-lja. 7 !• : ; Iva i V ajda si:, žel« ^niškfg.i uradnika. 6	Em«-stina Kni-
u«'r. hišna. ......... ii<-a. »i7 I« : : I":
sid.-j Ci sir. oln-ii!-ka uboca. SO 1 t; Fr an M'akar. krojaški moj-j.-.ter. let; I. t -ija Berlec. mest-
na uboga, hiralka. let
12-letna deklica zgorela
Te tlni j<* kurila i»o<l svinjskim kotlom pri p-^-toikn I{;itn na Teznu pri Mariboru 12-letna Alojzija Kore.il. ki tam -luži s s\oj«> mattrjo vred. Pri kurjenju se »»• igrala z mačko in ni opazila, da so se ji vnela krila. V. gm-ečo «»bY-ko je tekla klicat mater na p>»-moč. Rešiti pa >j j0 utegnili š«'U' tedaj, ko je bila že do pasu «>ž<ra-na. Vso c {trčeno m> prep«djali v mariborsko bolnico, kjer je p«> se-»lennlnevnem strašnem trpljenjri umrla.
Usoda grofice Bothmerieve.
lirofica Bothmerjeva se nahaja sedaj na svobodi. Božične prazni-ice je preživela, v neki berlinski penzi-i. Wč filmskih podjetij je ponudilo grofici visoke vsitrte, če bi hotela nastopiti v fihibii. Bothmerjeva pa ji' vse ponudbe otlklo-nila in je izjavila. «bi se bo posvetila gospod hi jsi vu. ker jo nad v se veseli kuhinja. Grof Bothmer je prostovoljno nakazal svoji bivši žemi samo f>0 zlatih mark podpore na mesec.
v	" — ■	rš* *
Sentimentalna smrt turškeea odličnika.
Me.I tistimi, ki »n jih l-'ftwin' K. m al p:i"iiin- pravile i/, ravno-tožja. -e -nahaja tudi A bra ram hej, edfn najodlienejžib član »v turškega plemstva. Ko je vlada izda'.a nan l!);>. da morajo Turki o-.n-'i-ti harem, se jt. Abraham hej torn:: u.k;; lipi 1. Oblekel s- je v najlepšo obleko in je [trebil zadnji dan svojega življenja med stojimi odali-kami v haremu. Pri večer V. je zastrupil skupno j. ! ^ -ko:,, volčjih jagod in drugo ;n:r;> j našla služinča l govpoidarja in n ji-go vik :*S žena v oJijemu semrti na preprogi.
STAVKA
NEWYORSK5H SLAMNIKARJEV
I* O Z O K Š I v A L K E !
um:, ki znajo šivati na ;•»<>x-mašim: TKI: s« i i/\ K/I;.\.\k na -M1IŠK11I SLAMNIKIH. I < »Ki. S'i'AI.-.VI DKLo:
MIK Al M > VTUAW IIAT. ii^ \v«»«»sTKtt sr,- \. v i\
DOBRO SLUŽBO
dobi Slovenka srednje starosti pri družini treh odraslih oseb. Biti mora zanesljiva, čista in znati mora nekoliko kuhati. Pišite na: 82 Cortlandt St., New York, N. Y.

"V se kaže. da bodo n 'wyorski slamnikarji |>opolnonia zmagali v štrajku. ki je "nil proglašen zadnji torek.
Do danes zjutraj je Zelenilo /e dvaiu«cdenidcset tovarn z unij: pcrgo<!')o. O-tab) jih je le še petin-Šeistdeset, s katerimi sc pa /.<• vs-še pogajanja.
Dan.-s popobliie <«b »lveli bo ve-:ki) zb; 'va ije v Be,->th«»veu Hal!, med drugo in t.reKjo Ave., kat. ga n rt j sc ude!. >.i Vs,,k za v. 1. na. knr. I krepalo sc bo o važnih stvareh.
tilavni organizator Mr. S resno poziva dela v -e pri If i , lV •'<>.. | au iv. na j -«• zav«-tb» svojih dolžv.tisti. Po!t»vica .iili ZiiŠtra jkalo. kakih pet in 1 va j^. ? jih pa š«- v« dr • .1, !;i i:; ,»).-'d t mi je kakih p. tnaj-t s' .\,r>.-'ajo .10 een'ov .k- $1.0'.) ceneje n: > lueat-i ke-r j,.	rnijska plača
Ako prav<>Č;:<-;u /aštrajkajo. bo tudi ta tovar na k', ii a / unijo oogodbo.	CAdv.l
^ tnžn.m srečni naznanjam v>--ni M^rotliiikom, znancem in prijateljem žalost ho vest. da jc nemi! • sin rt pretrgala nir življenja mojemu bratu
JOIIXi: Bl šČAJ. 1'inrl je dn • 11. januarja zn > čer ol) 11. uri v City Hospital, Cleveland. Ohio. Pob hal jc ž.-i dalj časa -za vodenico. Pogreb se j je vsil dne l.">. januarja na Ilav-; Irand park. Cleveland. Ohio, j Pokojni je bil <t?ir 41 let. Domr. j je bil iz vasi Komplje. fara Do-' bt • polje na Dolenjskem.
Iščem svojega brata FRANKA R'A-JXICH. podomače Bavč. Kdor kaj ve o njem. na j mi poroča. ali naj >o pa sani javi. Matt Pajnich, P. O. Scooba, Miss. (2x 22.2:1
Tukaj zapušča dva brata; Jo-
j Bušča j v ("ogrado in Louis Bes j čaj v t.Jowandi. X. V. V starem kraju pa dva brata in sestre.
Pokejni j,« bil član druvtv.-. "Zarja s-, obode". Š . :*2."> S. X. P. d. v Cow.-indi. X. V.
IsklS !H> s,. ;a'.v;,!: ljelll vselil Z,1 darovane vene- in trud: Mr. in Mrs. Martin Pokme. Mr. in Mrs. Ant« :i Bab *. Mr. in Mrs. Valen-jtj. Pire. Mr. in Mr<. doc Pcterlin.
^e « !: e:: - v«..-ni najb-pš . bvaln. ki - • • - l - ; t . -iuka •■> n-t va-j ske in e. .idru i:i g:» -; :> oil I njemu poeis-kn.
i Teb;, ditizi • »ra' pa že!'ino. Počivaj v miru in lahka naj Ti I)" : ar»eriš-.ka zemlja!
Žal"joči o tali: Lcuis Blišča j. Joe Bnščaj, brata. < :«>v. on'da. Jan. 20. 192G.
Kada bi izvcslola za naslov svojega brata FRAXKA VIRA XT. Iščem ga radi njegovih dveh hčera, ki potrebuj rjo njegovo Oskrb. Kdor ve. naj mi javi. najbolje pa je ee se sam oglasi, če mu je hči še kaj pri srcu. M?ry Varšek, 1017 Frescott St., N. Chicago, 111.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kai ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih;
—	želite dobiti denar iz starega kraja;
—	hočete naložiti svoje prihranke varno p > 4?o obresti;
—	imate rešiti kako zadevo tu aTi v domovini ;
—	nameravate spomladi ali kasneje v domovino;
—	rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah,
se-lahko obrnete s polnim zaupanjem na pri-♦ znano domačo
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Leto? je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
t*
GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

GLAS NARODA, 22. JAN. 1926.
BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
INDIJANCI V LONDONU
agsgr-aaHi.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi pazniki nt olj«
FRANCE — 30. jan.
PAKIS 13. februarja. Havre — Pariško^prtsianiščs.
Kabine tretjega razreda * umivalniki in tekočo voda xa 2, « ali 6 oaeb Francoska kuhinja In pijača.
cfreoeh J&xa
« »TATE ST..	NEW YORK
ali lokalni agentje.

Iretanje pamiko* - Shipping New*
udarec moči in ugledu Alijevenra; njegova odpoved, ki jo javlja sedaj zadnja vest. je oči vid no posledica tega poraza.
Na koga preide prestol v Iled-žasu sedaj, se še ne poroča. Ako sled i katerikoli član rodbine II u-seinove. pomeni to nadaljevanje vahabitskili napadov, ker so Vahabiti prisegli smrtno maščevanje temu rodu.
Nesrečna usoda Ilusema. ki je že stremel tako visoko, postal je kralj in kalif, a ti i mogel naposled zapustiti sinu drugega kot nepremostljivo sovraštvo Valiabitov,
jf
vzbuja danes samo še zanimanje, komaj pomilovanje.
V Londonu nastopata v nekem gledališču dva Indijanca Sioux pie mena. Angleži ju hodijo gledat v velikem številu.
desetim letom za.-uiiibil. Po kratkem omahovanju jc sprejela njegovo roko in njegova bogastva.
General KrišUvforovi je živel še deset let in njegova žena je ostala nato zelo zivlj« nja p<d;:a mlada vdova, v polni pojesti pre-moženja in z dvema otn Kama, kojih eden, Boris, je podedoval poteze matere in šaia ža!d>og moihgoNke obratziie poteze svojega očeta.
—- Kako .jo boan mogla jx>ročiti s tem obrazom? — se je mati vtvekrat vpraševala. — Alt bi ne bilo boijše. če bi bil Boris pod-oben svojemu očetu? Pri moških zakrije brada marsikaj.
Saša je bila .stara sedaj že pet in dvajset let. ne da bi odklenila kakega soubača, kljub svojemu denarju in kljub družabnemu stališču. katero je zavzemala nje.ua mati v petrorraj-fki družbi. Vsako leto ponavljajoči se obiski v v-ch svetovnih kopališčih je ni. o mogli obvarovati pred usodo, da j>o»tane stara devica. Tedaj pa je prišla gencraliea na no\o idejo: — Pcr-.kusda je z velikimi mesti Italije, kjer se shaja ce^i svet in kjer iščejo odlični italijan-ki plemiči 'bogate neveste, » kojih tlenarjt m hočejo jxhzlatiti svoje gibe.
PRETKANA TATICA
10.	marca:
George Washington. Cherbourg in Fremen. '
11.	marca:
Mount Clay, Hamburg1.
13. marca:
Majestic. Cherbourg; Bremen, Bremen: Andania, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
L^i Savole, Havre.
18.	marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aquitania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Yceudam, ltott«..dam; Berlin, Bremen
22. marca:
De Uratse, Havre.
24. marca:
Marlha Washington, Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
25.	marca:
Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg
31. marca:
Bt-rengaria,	Cherbourg; Ruffren,
Havre; Arabic,	Hamburg; K tpublic, Bremen.
10. aprila:
Paris. Havre. SKUPNI IZLET.
22. maja:
Paris. Havre. SKUPNI 1ZI.BT.
22. junija
Pr.-s. Wilson. Trst. SKUPNI IZLET.
Zdravnik revnega človeka.
Na tisoče jih ozdravi.
(Dalje prihodnjič.)
Leta 11>11 je prišla v trgovino svilnatih izdelkov v mestu Hamburgu le)>o cblečena dama. S posebno uUudnrxtjo so ji bili predloženi najdražji pre Imeti. Dama si je izbrala blago za visoko ceno in j-' rekla gospodarju, da pride po blago pozneje. Nato se pelje k nek< mu zdravniku, ki *c jc pečal z operacijo kile. Kirurgu pove. da Ima brata, ki se iz strahu ne pusti operirati. Ker pa jc bolezen precej stara, je družina sklenila, tla se nad mladeničem z zvijačo izvrši operacija. Rekla je. da bo svojega brata pripeljala pod pretvezo, da mu bo izplačana večja vsota, katero zahteva od svoje družine. Zopet se odpelje v trgovino, ukaže kupljeno blago naložiti v kočijo in protsi gospodarja, naj pošlje ž njo svojega uslužbenca, kateremu bo izročila denar za kupljeno blago. Trgovec je bil zadovoljen. Pol ure pozneje se je ustavila kočija pred zdravnikovo hišo. Trgovskemu uslužbencu pravi, da naj gre ž njo. da mu bo izročilh denar. Kirurgu zašepeče na uho. tla ne more biti navzoča pri operaciji. da pa se bo čez jvol ure vrnila. Kirurg povabi mladeniča v svojo sobo in ukaže svojim poina-gačem, da ga privežejo ua opera -eij-sko mizo. Branil se je in kričal na vs2 protege. Ko ga zdravnik preišče, ugotovi, da je popolnoma zdrav. Kmalu je uvidel, da je postal mladenič žrtev preirigaue tatice. Tatica pa je bila medtem žc z blagom na varnem.
AMERIŠKE METODE NEMŠKIH ZLOČINCEV
ODSTOP KRALJA V HED-ŽASU
Iz Arabije prihaja poročilo, da se je odpovedal prestolu kralj Ali
—	sin in nasledflk kralja lluse-ina.
Vest ni prišla nepričakovano. Kralj Ali se je moral ves čas. odkar je tako nenadoma zasedel prestol v lledžasu. boriti s silnim i te-žkočami, katerim ni mogel biti l^C/.-. Se laj se je umaknil Istemu nasprotniku, ki je zrušil tudi njegovega nič bolj srečnega očeta, — divje junaškim Valiabitem.
Ko so pred dobrim letom Vaha-biti zavzeli Meko in pričeli siliti proti Džidu, glavnemu pristanišču. rsobilo za potnike, namenjene od afriške strani v muslimanom svete kraje, jc bil to odločilen udarec ugledu kralja Hu;-eina. In llusein se je odpovedal prestolu v korist svojemu mlajšemu sinu Aliju. potem ko je brezuspešno prosil vojaške pomoči pri svojih mogočnih zaščitnikih Angležih. Britanska vlada, kateri je Hiisein med svetovno vojno še kot arabski šejk in vodja pro*iturške-ga upora mnogo koristil, se je posivila na stališče, da mora llusein držati z lastnimi silami in ga. ker tega ni znal. prepustila usodi.
Novi kralj Ali. ki je prevzel dedščino po svojem očetu v ne baš ugodnih okolnoslih, ni užival s strani Anglije nikake ve'-je milosti. Njegovi sovražniki so ostali prejkosdej Vahabiti, katerih junaški vladar in poglavar Abdul Axis ibn Sand, jc neprestano razširjal svojo oblast iz notranje Arabije proti periferiji, napadajoč v prvi vrsti Ilu-einovo dinastijo;
—	starejša Huseinova sinova, brata Alijeva, sta kralj Feisal v Iraku in emir Abdulah v Transjor-daniji. Angleška politika' pa gre za tem, dasi ne nakoplje brez po-trebc novih nasprotnikov, ki bi ji mogli povzročiti novih stroškov in neprilik? zato so stopili angleški funkcijouarji v stike z Vahabiti in dosegli, da je Abdul Azis i'on Sand pustil v miru Irak. ki ga je bil pred letoon tudi zaTel napadati.
sVahabiti si hočejo osvojiti ves Hedžas. Pred par dnevi je prišlo poročilo, da so zavzeli Medino, — |K>leg Meke najimenitnejše meste cele Arabije. To je zadalo smrtni
Berlinska policija skuša razjasniti temno zadevo nekega trgovca. Mož se je pripeljal pred kratkim v Berlin, da plača menico. 2rlasee0.se na 1~>00 mark. Denar je imel v žepu. V tramvajskem vozu se je sesenjnil z nekim pa>a ž i rje m ter jel govoriti ž njim o trgovskih zadevah. Mož je izjavil. Ja je pripravljen investirati "v njegovo trgovino 3000 mark. V svrho nadaVjnega pogovora sta s-oodala v neko gostilno. Kuialu sta ^e sporazumela in t.ujec je izplača! trgovcu na licu mesta 3000 mark ter dobil od njega potrdilo. Nato sta sedla v avtomobil ter naročila vozniku, da ju pelje pred trgovčevo stanovanje. V avtomobilu je opozoril trgovec neznanca kmalo na to. da se razširja v vozu neprijeten duh. Neznanec je odgovoril, da ne voha ničesar. Predno »ta dospela na cilj. se v» trgovec onesvestil. Kaj se je zgodilo i^tem ž njim. ne ve. Zavedel se je šele dva dni nato ob ž'»-lezniški progi, kjer je ležal omo-ten tor slišal neposredno predno so ga transpoj-tirali na rešilno postajo — misleči, da je pijan — vse kar se je govorilo, ne da bi hi] mogel odgovoriti ter pojasniti. da ni pijan. Trgovec trdi. da ga je neznanec klorofmrmiral ter mil odvzel ne samo 3000 mark. ki mu jih je dal. temveč tudi nje-govih 1500 mark. zakaj, ko se je zavedel, so bili njegovi žep! pralni.
i
Italijanska krvna osveta.
Prcsl kratkim so rimski porotniki v proč-vti radi umora fašistov-skega skupščinskega voditelja v Tra-stevcre obtožence oprostili. — Oče umorjenega je izrekel nato razne grožnje, zlasti proti (>21>t-nemu Bianeoniju. ki je s svojo izpovedjo največ pripomogel, da so bili obtoženci oproščeni. "Korčno je šel oče umorjenega k Bianeoniju v gostilno, potegnil retvolver n ustrelil nanj z besedami: •— Ti si mojega sina umoril, jaz ga maščujem. — Nato se je dal mirno odpeljati v zapore. Vzkliknil je : maščeval sem smrt svojega sina. storite z menoj, kar hočete!
STENSKE
KOLEDARJE
smo razposlali vsem našim naročnikom. Krasni so in umetniško zavrženi. Slika na Koledarju predstavlja oeotc naše republike, ko se posvetujejo glede nameravane izjave neodvisnosti. In letos bo minilo 125 let izza onega pomembnega dogodka. Koledar je torej tudi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu prijatelju, naj nam sporoči ter priloži petindvajset centov.
"GLAS NARODA", 32 Cortlandt St., New York City.
Državno podtajništvo zoper komunizem.
Iz Aten poročajo, da" bo grška vlada ustanovila posebno državno podtajništvo za pobijanje komuni*-* ione propagande.
Kje se nahaja moj brat ANTON TOMEC iz Osi lu ice ? Rada bi videla, da pride sem v New York, ker sem slišala da jc bo-
lz vseh strani sveta mi piš-jo ljudje, k: so bili bolni ter mi pripovedujejo.-kako jim jc Bolg.irski Žel.iC-ni Čaj po-magal.
To je zdravnik revnega, coveka, ker Ra je lahko pripravi U in jako malo stane.
Odpravi zaprtje, ter boTezni iolodca, jet«-r lt-dic in črevesja. Če pa pijete \ releja, vam bo pomagal hitro o.lpra\iti prehlad ter vjis bo zaščitil proti tnflu-cnri. pljučnici in drupim bob znim.
CoIsar.sk, Žoišfni Čaj »prej imenovan Krvni Čaj), prodajajo lekarnarji vsepovsod, a'i po pošti zavarovano, velik družinski zavoj $1.25. a?i 3 f.voji (Z. lo aii 6 zavojev J .j. 25. Naslov If. II. von Schllok, President Marvel Products Company, S24 Locust St., i'ittsburgh, l a.
—AdVt.
Kje jc IGNAC PEČJAK, doma iz fare Zagradee pri Fužini in ostali prijatelji mojega pokojnega moža Antona Kern. preje Hren, ki je umrl 123. septembra rojen je bil v fari Trnovo, Notranjsko. Ne iščem radi slabega. zato prosim, da se mi javite. Mary Kern, 302 North 1st St., Kansas City, Kans. (4x 19.20.21,22)
POZOR ROJAKI 1
Naš potovalni zastopnik Mr JOHN Ž UST bo obiskal rojake pt> Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Na [ roda, naj jo obnovi pri njem. Tu ■ di sprejema naročila za raznr , knjige, ki jih imamo v zalogi. Ro jjakoin ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda"
Rada bi izvedela za na.slov JANEZA HL17PA, podoma če Mlinarjev iz Krapa, fara Semič. Pred 15. leti se je nahajal v Chicago | in en <eas tudi v Jo lic t, lil., pozneje pa ni bilo več slišati o njem. Prosim rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega, kar bi znalo pozneje biti njemu v škodo. — Mrs. A. Slabonick, R. F. D. 3, Box 47, Blairsville, Pa.	(3x 20.21.22)
lan. Prosim conjene rojake, ako kateri ve zanj, da mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležna ali naj se sam oglasi. — Mary Tomec, 92—1. Ave., New York.
(3x 20.21,22)
BLAZNIKOVIH PRATIK
nimamo več, zato jih ne naročajte. Mesto PRATIK E naročite Slo-vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York City.
Kako se potuje v star! kraj in nazaj v Ameriko
&do» J« a&uaenj«ui potovat •utrl kraj, potaebno, di ^ iu cančno poučen o polnih Liitlh <■ ij*ld ln druglli stvareh
Pojaarllm, ki vara jih «ajauzci> tati faled nafie doljtolem« vaza bodo gotovo v korist; ruJ oročaano »edno it prvovrRtaf :iin. kb imajo k«bin# rad! * -aareda.
M««
Je »topila » veljavo s i lalij-^24. aamoT^Jo tudi uetlrat i. i obiti dovoljenje ostati t domov i< uo leto in ako (tolrebtio rod t dr
»adevna dovoljenja izdaj* /. oanelnldkl kotul&ar v w» j£ton. D. O Prcfinjo %m tak: oljenje ae lahko naprav! turi Ve^ Torku pred od potovanjem m pofije proallcu » atari kraj ai *on> nanovejše odredb«.
KAKO DOBITI SVOJCA IZ 8TABEQA KRAJ*
Kdor fell dobiti sorodnika aa avojca la starega kraja, naj aaa# prej plie aa pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpufičenlh t prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napra vaako leto po 071 priseljencev.
AmeriSkl drSavljan! pa aamoro) dobiti Mm iene In otrok« do 14. 1: ta bre«, da bi blU gtP^^r kvoto * rojene oaebe ae tud^Te Stejeja Kvoto. B ta riši in otroci od 1J i> 21. leta amerliklh državljanov 9 Imajo prednost v kvotL Pilit* » pojisalla
Prodajamo voana llate aa vaa ftf«
«e; tudi preko Trsta samoreV eoalovan! aedaj potovati
Frank Sskser State
83 Cortlandt 8t IT«w
1
Pozo t čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri \ katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York, 9. Y.
H,'si t-ii"
'	(Nadaljevanje.)
i
Oh morski ^jtrani -o valovi direktno udarjali proti navpičnim /itlov ni gradu, a izgitbkli svoj« moč ob čereh, ki so se stezale v in<>rj< r.a eni strani, dočim jc b:l na desni stran teren precej raven. >irc»ka t« rasa, v<"l_'ča n:irav:iost do morja, jc nudila prijetno biva-v vi-oč.h i>oktnifa <I.hU.	x
Na tem gradil jt- žrvido pleme profov Višjcprad-kiii, ki so bi-vali t<i m bzza i»:adavndi ča-ov. Majhna suverenost, katero jc dobil neko<- neki prad«-d od nokega danskega kralja, je bita seveda le na { apu;i. in dot: m praded jc bil toliko pameten, da jo jc zamenjal za ob-mi.i |»os»>tva. t o bilf» b-po in krasno za starega kneza in «»t'-cta ^vdanjega, ki jt- živel v glavnem mestu ter imel navado za-p u v it i ve«'- l;'t - i znašali njegovi tlohodki. V sled tega je morala j.r -Tati kritične <'a>e. Ko ]>a je stari knez umrl. po par le-! j »p .lu. i- ;u:>: .-ui.-t. na gradu, -o bile fnančne zadeve Višje-•m. .! kih i>r»iv tako do1»ro ure-jenc kot .-o brle lictkoč.
Sni prvega viii-.a j»- shiži! v armadi in sp!ošno se ga jc smati*a-i" m lus« vmo zni ižnc^u in resnično l.,ui)ezujivefga mladega moža. i i • 1» pr;< ;i lev - kru j no priljubljen v visokih krogili iinst;t X : i j * 'jovi m bi-tvu ji- bdo rc > nekaj solnčnega. :kar : • * " ( ;i i: nj« mu. Tu»li če bi m- imel nobenoga jdcmLlkega na-1»': \<ml;ir vtdjal /a	nifnža.
K .;•• i . t« j»il	d«*dičino. a kljub u-inu izjavil. <la bo oslal ^
^ • i iadi. •- po/ tr;i vili ta -kl<»j> z ves< !".m zadoščenji 111. večje
•	i «» i- n« nj«- v^di. ko je po tal par mesecev iw>znoje na-•n!:rat r«M'n u zuml.šijrn tir st<vpil iz armade.	^
f >!' i-- vzrokov, ki -n ga naj »tili k temu. j<- govodl !»• v -ploš-
•	ni ia <•■ o	v: n; jbol jš: znanci in v<uodniki niso izvedeli ni- t • - .i d ga. Njegovo izjavo, da se ho.V rmakniti na deželo ter } ;• \f! Ti gi-;ie..;«:gi«"*nii!: sttulijaiu. Sj;rej«-di vsi z dvomom, kajti * : jegov -kb-.p jt* piišel prt-na«rlo. —
\ ;iVo | i« M-:i« ir:ij • f»a k« * «"a. kc.t ^-<• na - vetu.	,
'-.J i ij»- - • ; ■ -"ino , •»i»iri!i v-p -ičo • * j: ri muknjonosti k ne- » a \ išj« gradskega' . Prij^ tile ~o yaiureč druge >tvari. ki so obr-1 ' "e <orno>t ljudi in po preUku enega leta so se čudili ljudje j i -: motar>kemij življenju mladega magnata, ki je parkrat na ie- ; i' P-1 ''»il )>ar svojih litimnih i>rijatelijev na lov in katerega -o vi- j
0	: v n-:i«. me tu le takrat, kadar je biia njegova navzočnost ( ue< i iimino j atrebna.	i
\ ojiir. i je izbruhnila kmalu po njegovem iz-tojiu iz armade, ] ' ' te'iv.ii -v<»jem prejšnjim polku ter je -]>okazal pri tem zani- , ";'je -mrti. !cat >i*e-»a -n smatrali njegovi tovariši, ki so bili '.'.fdi d>ri. za pov.«em brt-z-uii.^elno. eepra\ je njegovo ob-našanje do!)t^-
•	piiva! . \i navadne vojake. nekem spopadu je do»l»ii udarec s -ab- ■
p k«) glave ?i p: iv< zan j" bil za več tednov na l>olniško jK)-tc-
1	■" v !.ijv»i\;i m. -ei pa nw> i/dala njegova usta ničesar, kar ^►Jiiio i.';>rei!ieui'«o v njegovem »značaju in ko se je jx> zakiju-
».siak'dl na v\«»j grad ob morju, je bil m» bolj tih 111 re-n > <>; Utvičtj jM^jua-j. Njegova -oUiT-na narava pa ni pr pustila, tla •i -IhI t rxl m •-on 11 v svoji < -amljenosti.
i iiez \'i -j«gia ! ki je živH že dvajset let na ta način in njego-j • n !j» -t s prekinjala le dalj'a potovanja, tekom katerih je ( /,i m - luc-^rw s svojega gradu. I>o egei je staro t pet iai 1 ; * t h :, bil mož v najlmljsih 1« tih. — a sam.	,
1 je tek« 111 zg-nlnje sjxMidadi. (>1» 111« rjn. v »sok o 11a sev<»ru. ' bar »i n tulili i'1 og samotnega gradu. Kot. A-aTto leto se v/. I.ir • 1 Vi^jegiadsUi izognil temu boju med »zimo in -;>o- ;
I	» i » t k «,j februarja, marca in aprila s«* je mudil ponavadi 11a
- ' ua >pan-k»m. v Tun u. Kajiri ali v Italiji.	«
s. ;»oj je vz. i Je < neoa služabnika, ki je bil že štiri 111 dvajset * ijegovi -'užJ>i. i/oca ča»a. ko je služil v armadi. Niti prvemu. ! i 1 1 _ ni,., ni bil,, treb.-t < bža!ovati, da ^ta o-tida s-kupaj. kajti i.nez j«" bil - rt.g. a pravičen go-ipmlar.
1'-I »lu ma sam. »ent je bila njegova navada, je liodil knez Xi-••j • -ijiekega g»:l;i ga marčnega ti ne |»o ozkih ulieaii Morcace 'b .a! inp tam prodajalno kakega starinarja. kjer je k: pi! ' >•- -.«» ke. ea-e. blago in druge stvari, ki spadajo med antike. N x i 1: » ok- ga je le redkokdaj motilo. Pogosto je 11.ušel '	• -i \ - niojior-e vrste stvari, katerim ni prodajalec po.-»ve-
1:j^m.injšo p z.»rno t. a vendar na tajnetiv smejal, ko mu je plačtd Iviiez zanj«- |K)&t- iro ceno.
J».:\im» j.- i-:..pil i z stranske ulice Via 3lag{ji» ter nosil v ž-pu ''n - oo/o z -ever kega p rcelana. s -1 iko iu tvomiškini znakom t'» i .i« .r. katero je našel v neki majhni prodajalci.
/• pri.m robet :ii si j.. ol*risal prah z obleke ter se oSirnil proti i-.-.\i Ar.»:n 1'. .:oiačil je 1110M Sa.i Trinita ter >e -nato za trenutek
II	1 iV»-	ni iiHfgt 1 1 nlločit.i. če naj krene na desno pi-oti 1'ffi-•ua Iev<». pi-oli L migamo. Kouečno pa je odkorakal naprej
' ' • mimo jialae ^pini ter stopil v Via Tornabuoni. ki je j>ol-f.a eb ii. : tnih prodajalen.	^	'
i :«-i je pravzaprav videti, če ima rogi, znan fotograf in tr-umi itunaiin. kaj novega v svoji prodajalni, da krene nato • 1	• • ' 1 s'n .Mareo. kjer je koq>iral neki slikar zanj slav-
il- kivnanje .Matije Fie>o!a na slonovo kost.
H« .' kako bi In;o jwislo \-c, če bi se bil oilločil za sokični
EN • -'ibega sini / je -tojiil knez %'i-jegradski pnko ceste in na u je - a! pred izložbenim ofcnc m rogi-ja ter si ogledoval tam ij/.-.t.ivljeiie slike, ko je stopila iz }>ro<Iaja!ne neka zelo močna, le-1	dama. katisli je sledila mlajša, ki pa je bila zelo velika
m nataM;« !st grda n svojim obrazom Kalmika in svojimi črnimi, ko-J *' ■ •:■ i ! t-mi. Marej a dama. kati-:i so zelo pristojjali njeni beli .asje. je ravno h . tela razpeti <olneniik. ko je slučajno vrgla pogied na detno stran.	mM I jI*
— No, _ je n'Ja jvre-enečcsio in nato: — Marcel, ali si rej ti/ h.n. j: \ i>jegratl ki >e je hitro obrnil.	-
< »Iga.---je vzkliknil presenečen. — Kako si prišla sem ! Mislil -cm. tla si v Petrogradu.
D.iana je biki edina sestra luieza in mlada deklica z obrazom
O ga Višjcgradska je bila nekoč zelo lepa deklici.\ takorekoč r- • "•*'■'v v primeri z ra/kc.sjem. v katerem je bila vzgojena !?ogut z^ikfiti jt !»il > ded tega-pclreta za razvajeno mlado konteso. ki pa je znala premagati le -rea tak.h. ki no se nahajali v istem po-»/aju kt»l t UH -ama, — prerveč z*i smrt \>k'd .stradanja in preiual<r življenje .saj tako življenje kot ga je btfa vajesia Olga Višje-gradbka. Nato pa .se je ftetznanila v Karlovih varili, kainor jc sjirem-! -voje starioe. x nekim starejšim Rusom, z ol>rabzcnn Kalmika. /k lt> Ijt^railfA geniralop Krk»tof«ro.\ iČeni. ki jo je kljub s-vojim Ze*t-1
27. januarja: Suftren.^HaTT«.
29.	januarja:
Martha. Washington, Trst.
30.	januarja:
Aquit&nia. Cherbourg; Franc«, Ham.
6. februarja:
Olympic. Cherbourg: Pro« Roose-veit, Biemen; Oriiuna. Cherbourg.
10.	februarja:
La Savoie, Havre.
11.	februarja: Weatphalia, Hamburg.
13. februarja:
Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
16. februarja:
Berlin. Cehrbourg. Bremen. Albert BaJlin, Hamburg.
20. februarja:
Aqultania. Cherbourg; Pres. Harding. Bremen.
24.	februarja:
De Grasae. Havre.
25.	februarja:
Thurlnsia, Hamburg; Muenelien, Bremen.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca:
Suffron, Havre.
4.	marca:
IieutschJand, Hamburg.
6. marca:
i'.prciieai i.i, Cherbourg; f ranee.
llavr««: Oiduna, Cherbourg; Yorck, Bremen.