Zdrav Var 2007; 46: 103-112
103
VLOGA IN POMEN ALTERNATIVNIH ZDRAVILSKIH PRAKS V ZDRAVSTVENEM VARSTVU LJUDI
THE ROLE OF ALTERNATIVE HEALING PRACTICES IN HEALTH
CARE
Mirjana Ule1 Prispelo: 7. 6. 2006 – Sprejeto: 22. 5. 2007
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 61:32.019.5
Izvle~ek
O‘ivljanje alternativnih zdravilskih praks je nedvomno pomenljiv pojav sodobnih dru‘b. Zdi se v nenavadnem nasprotju z dose‘ki sodobne znanstvene medicine, ki razvija vedno nove raziskovalne pristope, diagnosti~ne tehnike in metode, nudi bolnikom nova zdravila in na~ine zdravljenja. V ~lanku predstavljamo rezultate javnomnenjskih raziskav v Sloveniji o odnosu ljudi do razli~nih alternativnih zdravilskih praks, razpravljamo o {ir{ih dru‘benih razlogih in specifi~nih vzrokih za o‘ivljanje zdravilstva, ki jih vidimo tudi v nere{enih dilemah razvoja sodobne znanstvene medicine. Zdravilstvo samo po sebi ne predstavlja nevarnosti znanstveni medicini. Je dodatna izbira, ki dopolnjuje ponudbo vsakovrstnih zdravstvenih storitev, pri ~emer ostajata javno zdravstvo in medicina dominantna in tudi ohranjata odgovornost za javno zdravstveno varstvo in tudi zaupanje bolnikov. To zaupanje seveda ni stoodstotno, je mandatarno in pogojno. Bolniki ga lahko tudi izgubijo in ga odtegnejo znanstveni medicini, ~e so razo~arani v svojih izku{njah z uradnimi zdravstvenimi institucijami.
Klju~ne besede: zdravstveno varstvo, alternativne metode zdravljenja, zaupanje, javno mnenje
Review article UDC 61:32.019.5
Abstract
The revival of alternative healing methods in modern societies is by all means a meaningful phenomenon. It appears inconsistent with the achievements of modern scientific medicine, as well as with new diagnostic tech-niques, medicines and therapeutic approaches. We present the results of the opinion sur vey conducted in Slovenia to establish people’s attitude to various alternative healing practices. Next, we discuss wide social reasons and specific causes for the revival of alternative methods of treatment, reflected in the dilemmas concerning the development of modern scientific medicine. Traditional healing methods as such do not pose a threat to scientific medicine. They represent an additional option of treatment that complements a wide range of medical services, with public health systems and scientific medicine retaining their dominant position in public health, as well as their responsibility for societal health and patients’ trust in the medical profession. This trust, however, is not uncondi-tional but comes with a mandate. Patients who have had negative experience with for mal health care ser vices may lose their trust in scientific medicine.
Key words: health care, alternative healing methods, trust, public opinion
1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru‘bene vede, Kardeljeva plo{~ad 5, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: mirjana.ule@fdv.uni-lj.si
104
Zdrav Var 2007; 46
Uvod
V zahodnih dru‘bah se nekako v 70. letih 20. stoletja za~enjajo dogajati precej{nje spremembe v zdravstvu. Od tedaj dalje se za~ne spreminjati odnos med dru‘bo, medicino in bolniki; tako dru‘ba v obliki zdravstvenih politik in trga zdravstvenih storitev kot tudi bolniki, okrepljeni z novo nastalo ideologijo pravic bolnikov, za~nejo na~enjati doslej tako reko~ nedotakljivi in nevpra{ljivi ugled in osrednjo vlogo uradne medicine (1). Spremljevalni pojav tega razvoja je neke vrste sekularizacija oz. od~aranje medicine (2). Gre za ukinjanje in odpad tradicij, ki so dolgo ~asa vzdr‘evale odnos med zdravnikom in bolnikom. Tako medicina kot tudi zdravnik sta postala predmet dru‘benih razprav in kritike.
^eprav v 20. stoletju prevlada znanstvena medicina, zasnovana na znanstvenih osnovah, nad tradicionalnimi sistemi zdravljenja, pa smo predvsem v zadnjih desetletjih po drugi strani pri~a tudi vzporednemu o‘ivljanju razli~nih tradicionalnih na~inov zdravljenja in zdravilstva in porastu novih oblik alternativnih in komplementarnih zdravilskih praks (3). O‘ivljanje zdravilstva oziroma alternativnih ali komplementarnih zdravilskih praks je nedvomno pomenljiv pojav sodobnih dru‘b. Zdi se v nenavadnem nasprotju z dose‘ki sodobne znanstvene medicine, ki razvija vedno nove raziskovalne pristope, diagnosti~ne tehnike in metode, nudi bolnikom nova zdravila in na~ine zdravljenja. Zdi se, da je ponovno odkrivanje in zaupanje v zdravilstvo tudi v nasprotju s tezo o modernem ~loveku kot racionalnem, in pragmati~nem, ki v na~rtovanju ‘ivljenja upo{teva predvsem razvoj in dose‘ke moderne znanosti in zlasti v tem okviru i{~e re{itve tudi za svoje zdravstvene probleme.
V samem pojavu zdravilstva je nedvomno veliko stvari, ki nastavljajo ogledalo znanstveni medicini pa tudi celotni dru‘bi. Kar precej{en dele‘ privla~nosti zdravilstva lahko pripi{emo primanjkljaju znanstvene medicine na podro~ju medosebnih odnosov in komuniciranja z bolniki, preveliki tehniziranosti medicine, ki v~asih zaradi funkcionalnosti svojih storitev, institucij in pripomo~kov izgublja pred seboj ~loveka, tj. bolnika kot konkretno osebo (4). Razvoj medicinske tehnike vzbuja pri bolnikih ambivalentne reakcije. Tehnizacija oskrbe lahko pri bolnikih vzbuja tako ob~utke popolne varnosti kot izklju~enosti iz procesa. Za mnoge bolnike so specializacija in visoka medicinska tehnologija simboli za vsemogo~nost moderne medicine. Pri drugih bolnikih pa ravno visoka kompleksnost in odlo~ilnost vloge medicinskih naprav,
vzbujajo nezaupanje in izgubo varnosti (5). Bolniki zaznajo pomanjkanje empatije ne le na velikih klinikah in v speciliziranih ustanovah, temve~ tudi v vsakdanji medicinski praksi.
Za znanstveno medicino velja pravilo: ~im ve~ja je organiziranost, tem natan~nej{a koordinacija in tem ve~ji je nadzor (6). @ivljenje v natan~no koordinirani dru‘bi lahko samo po sebi obremenjuje in ko ~asovni dejavnik velja ve~ od osebnega, se zavemo, kako omejujo~e so okoli{~ine. Birokratski mehanizmi, epizodno zdravljenje, prenapolnjene ambulante, ~akalne dobe, zmanj{ujejo zaupanje v moderno medicino in mamijo k blagim (bla‘jim) terapijam. Pomemben dejavnik dru‘benega razvoja medicine je tudi vse ve~ja odvisnost medicine od pravne urejenosti in norm. Pod pritiskom s pravom podprtih gro‘enj se v zahodnem svetu naglo uveljavlja t. i. defenzivna medicina, ki pretirano uporablja diagnostiko in terapije samo zato, da bi se zdravnik zavaroval pred mo‘nostjo to‘b zaradi napak ali nepredvidenih posledic zdravljenja (7). Lahko re~emo, da je danes marsikje pravo inkorporiralo medicinsko etiko oz., da namesto medicinske etike vstopa medicinsko pravo. Po eni strani so medicina in konkretno zdravniki veliko pridobili od sistema zdravstvenega zavarovanja in drugih institucij socialne dr‘ave ter od pojava mno‘i~nega trga zdravstvenih storitev, po drugi strani pa zdravni{ko delo vse bolj nadzorujeta kapital in trg (8). Opraviti imamo z vedno ve~ javnimi in zasebnimi pritiski in oblikami nadzora nad zdravnikovim delom. Sodobna te‘nja po ekonomski racionalizaciji zdravstvene oskrbe v zahodnih dr‘avah dejansko spodjeda avtoriteto medicine. Mened‘erji, ekonomisti in tr‘niki se zdijo danes ve~ji eksperti za zdravstveni sistem kot zdravniki, saj predpisujejo npr., kaj so optimalna merila za medicinsko prakso. Ko se pove~uje tehni~nost medicine, se s tem pove~ujeta tudi rutinskost in reprodukcijska mo~. Meje medicinskega znanja vse bolj postavljata politika in kapital, vse manj pa notranja logika stroke in znanosti. To naj bi spodjedalo tudi samo medicinsko znanje. Ta premik Coburn in Willis (9) imenujeta premik od “posedovanja znanja” k “trditvam o znanju”.
Odnos do zdravilstva in alternativnih zdravilskih praks v Sloveniji
Za Slovenijo je zna~ilen velik odpor znanstvene medicine do zdravilstva in potiskanje le–tega v anonimnost
Ule M. Vloga in pomen alternativnih zdravilskih praks v zdravstvenem varstvu ljudi
105
in sivo ekonomijo. Tako tudi ni veliko podatkov o tem, kak{ne razse‘nosti je doseglo zdravilstvo. Ocene, o katerih govorijo predstavniki strokovnih in{titucij in mediji, se gibljejo od pretiravanja in precenjevanja do popolnega ignoriranja in podcenjevanja pojava. Predpostavljamo pa, da so ljudje v svojih vsakdanjih ‘ivljenjskih praksah racionalni, da se torej pou~ijo in uporabljajo tiste tehnike in pripomo~ke za zdravljenje, ki jim najbolj olaj{ajo te‘ave in omogo~ajo kakovostno ‘ivljenje.
Da bi preverili to predpostavko, smo pregledali rezultate javnomnenjskih raziskav v Sloveniji za zadnje desetletje, ki so preverjale tudi odnos ljudi do zdravilstva. Predstavljamo rezultate raziskave »Komunikacija med zdravniki in (plju~nimi) bolniki«, ki smo jo leta 1998 izvedli med ~lani Dru{tva plju~nih bolnikov1 . Te podatke smo dopolnili z rezultati raziskav Slovenskega javnega
menja, ki ga izvaja Center za javno mnenje pri Fakulteti za dru‘bene vede2 .
Na vpra{anje, “Ali ste `e kdaj obiskali kak{nega alternativnega zdravilca?”, je 70,6 % anketiranih v raziskavi »Komunikacija med zdravniki in (plju~nimi) bolniki« odgovorilo nikalno. Alternativnega zdravilca je obiskalo 29,4 % anketiranih. Na vpra{anje, zakaj so ga obiskali, pa smo dobili naslednje odgovore:
Ljudje, sode~ po rezultatih raziskave, obi{~ejo zdravilce kot dopolnilno obliko zdravljenja in jo ne do‘ivljajo kot nadomestek znanstveni medicini ali kot alternativo znanstveni medicini.
V isti raziskavi smo anketirane povpra{ali tudi, kak{en je po njihovem mnenju odnos med znanstveno medicino in zdravilstvom.
Zakaj ste obiskali alternativnega zdravilca?
Nikoli nisem obiskal/a
alternativnega
zdravilca.
Da bi z alternativnimi
metodami dopolnil/a
zdravljenje svojega
zdravnika.
Ker se mi bolj posveti
in se z menoj lepše
pogovori.
Ker bolj zaupam
alternativnim
metodam zdravljenja.
Vir: Ule, Tivadar 1998
							
							70,6%
			7,2%				
		2					
1,6% 0,5%							
1  Empiri~no raziskavo smo izvedli v Centru za socialno psihologijo Fakultete za dru`bene vede v letu 1998 na pobudo Dru{tva plju~nih bolnikov Slovenije. Rezultate smo zbrali z anonimnim vpra{alnikom na vzorcu 658 oseb. V raziskavi je sodelovalo 62 % `ensk in 38 % mo{kih. Glede na starostno strukturo pa je v raziskavi sodelovalo 60 % ~lanov in ~lanic v starosti med 50 in 70 let, 32 % ~lanov in ~lanic v starosti med 30 in 50 let in 11 % ~lanov in ~lanic med 18 in 30 leti. Ve~ina vklju~enih v raziskavo ima osnovno ali poklicno {olo (41 %), 33 % jih ima dokon~ano srednjo {olo, 26 % anketiranih pa ima vi{jo ali visoko izobrazbo (10).
2  Prikazujemo rezultate raziskav SJM 94/1: Razvojne vrednote in prostor in stali{~a o zdravju in zdravstvu, nosilca dr. Niko To{, dr. Zdravko Mlinar (11), SJM 96/2: Stali{~a o zdravju in zdravstvu nosilec dr. Niko To{, SJM 99/2 (12). Mednarodna raziskava o kakovosti `ivljenja in stali{~a o zdravju in zdravstvu, nosilec dr. Niko To{ (13), ter SJM 2004/2: Evropska dru`boslovna raziskava nosilka dr. Brina Malnar (14). Vzorci pri vseh raziskavah SJM so pripravljeni po izdelani metodologiji vzor~enja in so reprezentativni za celotno slovensko populacijo.
106
Zdrav Var 2007; 46
Danes se veliko govori o odnosih med znanstveno medicino in zdravilstvom. Kakšno je vaše mnenje o tem?	Odgovori v%
Znanstvena medicina bi se morala z vsemi sredstvi boriti proti zdravilstvu, ker so to sami mazači, ki samo služijo denar na račun bolnikov.	11,0
Zdravilstvo je lahko dopolnilo znanstveni medicini, zato bi bilo treba ločiti uspešne metode alternativnega zdravljenja od mazaštva.	63,6
Zdravilstvo me sploh ne zanima, do njega nimam posebnega odnosa.	13,3
Zdravniki se ne posvetijo dovolj bolniku in ne znajo vzpostaviti zaupanja, zato se bolniki vedno bolj zatekajo k alternativnim oblikam zdravljenja.	9,9
Znanstvena medicina je v krizi in ne zna pomagati sodobnemu bolniku, zato jo vedno bolj nadomeščajo alternativne oblike zdravljenja.	2,2
Vir: Ule.Tivadar 1998
Zanimivi so tudi odgovori na vpra{anje, kak{no je mnenje anketirancev o odnosih med znanstveno medicino in zdravilstvom. Velika ve~ina (63 %) jih meni, da je zdravilstvo do dolo~ene mere lahko dopolnilo medicini, da pa bi bilo treba preganjati maza{tvo. Od vseh anketiranih jih je 11 % mnenja, da bi se morala medicina z vsemi sredstvi boriti proti zdravilstvu, ker so to sami maza~i. Pribli‘no enak del (12 %) pa jih
nasprotno meni, da zdravniki ne znajo vzpostaviti zaupanja z bolniki in se zato ti zatekajo k zdravilcem. Podobne odgovore ka‘ejo tudi javnomnenjske raziskave Centra za javno mnenje pri Fakulteti za dru‘bene vede. V spodnji tabeli primerjamo rezultate ve~ zaporednih raziskav javnega mnenja na vpra{anje o tem, ali so anketiranci ‘e uporabili katero od lai~nih oblik zdravljenja.
Ali ste se že oziroma se še poslužujete katere od naslednjih tako imenovanih alternativnih oblik pomoči oziroma skrbi za lastno zdravje?	SJM/94     SJM/96     SJM/99 (v%)		
Dieta, post, makrobiotika	30,6	24,9	23,5
Zdravljenje z zelišči	30,7	28,1	24,5
Akupunktura, akupresura, shiatsu	3,4	5,1	6,1
Bioenergija, radiostezija	6,9	7,8	8,9
Masaža, kiropraktika, refleksologija	10,8	12,6	15,8
Meditacija, avtogeni trening	5,8	6,0	5,7
Joga, tai chi, plesna terapija	3,1	3,7	3,7
Bioritem, astrologija, numerologija	2,6	4,1	2,6
Homeopatija	/	/	2,0
Vir: SJM 94, SJM 96, SJM 99/2
Ule M. Vloga in pomen alternativnih zdravilskih praks v zdravstvenem varstvu ljudi
107
Poglejmo si {e grafi~ni prikaz rezultatov o uporabi alternativnih zdravilskih praks v SJM 99, v kateri je bilo nazadnje postavljeno to vpra{anje.
Ali ste se že oziroma se še poslužujete katere od naslednjih tako imenovanih alternativnih oblik pomoči oziroma skrbi za lastno zdravje ?
zdravljenje z zelišči
dieta, post, makrobiotika
masaža, kiropraktikarefleksologija
bioenergija, radiostezija
akupunktura, akupresura, shiatsu
meditacija, avtogeni trening
joga, tai chi, plesna terapija
bioritem, astrologija, numerologija
homeopatija
3 8,9
J 6,1
35,7
3 3,7
32,6
32
J 15,8
324,5
3 23,!
10
15
20
25
D SJM/99 (v %)
Vir: SJM 99
Tudi ti rezultati ka‘ejo, da se v ve~ini primerov alternativne oblike zdravljenja omejujejo na oblike samozdravljenje v obliki diet, zdrave prehrane, zdravljenja z zeli{~i. Od metod zdravilstva se ljudje najpogosteje poslu‘ujejo manualne terapije, npr. masa‘ in kiropraktike.
V  »Evropski dru‘boslovni raziskavi« iz leta 2004, v kateri je sodeloval tudi Center za javno mnenje pri Fakulteti za dru‘beno mnenje, so anketirance tudi povpra{evali po odnosu do alternativnih praks. To je zadnja javnomnenjska raziskava, ki povpra{uje po odnosu do zdravja in zdravstvenih institucij v Sloveniji.
V tabeli prikazujemo rezultate slovenskih anketirancev na vpra{anje o uporabi alternativnih zdravilskih praks:
H kateremu od navedenih praktikov bi se obrnili po nasvet ali zdravljenje? Prosim, izberite en odgovor. (v%)
zdravljenje z zelišči ali homeopatija t
masažna terapija  I
druge prakse    I
(ne vem)   I
kitajska medicina I
fizioterapija    C
akupunktura ali akupresura t
refleksologija   t
kiropraktika ali osteopatija C
terapija s hipnozo
i
3 7,3
3 4,9 3  4,9
3 2,4
3 2,4
9,8
17,1
19,5
31,7
10
15               20               25               30                35
Vir: SJM, 2004/2
108
Zdrav Var 2007; 46
Tudi ti podatki ka‘ejo, da imajo ljudje v Sloveniji izdelan odnos in stali{~a do razli~nih oblik zdravljenja in da alternativne oblike zdravljenja pa~ dojemajo kot eno od mo‘nosti in oblik pomo~i pri ohranjanju zdravja in prepre~evanju bolezni.
Kako pojasniti interes ljudi za alternativne oblike zdravljenja?
Nedvomno je pove~anje zanimanja za lai~ne in alternativne zdravilske prakse ter prakse samozdravljenja treba pripisati nezadovoljstvu dela bolnikov z znanstveno medicino. Obi~ajno se pojavljajo predvsem tri hipoteze, ko posku{amo razlo‘iti ve~jo privla~nost zdravilstva v primerjavi z uradno znanstveno medicino (15):
•    Zdravilstvo ponuja druga~en, holisti~en pristop k bolniku in spretno izkori{~a pomanjkljivosti znanstvene medicine, ki se je stehnizirala in zanemarila medosebne odnose zdravnik-bolnik, po~utje in emocionalne potrebe bolnika, npr. tola‘bo, so~utje, samorazkrivanje.
•    Zdravilstvo je po svojih izvorih starej{e od znanstvene medicine, opira se na izro~ilo ljudskega zdravilstva in samopomo~i, ki so obstajali v vseh kulturah, vendar se prilagaja ~asu in okoli{~inam. Danes se prete‘no povezuje z ideologijo t. i. »nove dobe« (new age), ki temelji na ve~ji vlogi duhovne ekologije v vsakdanjem ‘ivljenju posameznika, v ve~ji usmerjenosti vase, na iskanju globljega smisla ‘ivljenja in samouresni~itvi.
•    Sodobno zdravilstvo je produkt tr‘ne/potro{ni{ke dru‘be. V dobi, ko je vse postalo tr‘no blago, tudi zdravje, se zato ponujajo razli~ne konkuren~ne mo‘nosti zdravljenja, ki se v glavnem razvr{~ajo po cenah svojih storitev. To je sicer v nasprotju z zdravni{ko etiko, vendar se ne moremo zapirati o~i pred tem dejstvom, ki ga je ‘al sprejel tudi del sodobne znanstvene medicine. To okoli{~ino so spretno izkoristili razni zdravilci od sorazmerno uspe{nih terapevtov zlasti razbolelih ~love{kih du{ do popolnih maza~ev in {arlatanov.
Zdravilstvo lahko pomaga bolniku zlasti pri boleznih psihosomatskega izvora, ki terjajo celosten odnos do posameznika. Zato dober zdravilec posveti veliko pozornosti psihofizi~nemu stanju bolnika in mo‘nim psihofizi~nim vzrokom njegove bolezni (16). Predvsem pa mu vzbuja zaupanje v samega sebe in v lastne mo~i. Zdravilci poudarjajo, kako le pomagajo, da se bolniki sami zdravijo. Zdravilec zgolj prispeva k temu, da se v bolniku zbudijo skrite in dotlej neopa‘ene mo~i za
samoozdravitev, razlo‘i bolniku potek, mo‘nosti in omejitve zdravilstva in opozarja na nujno omejenost zdravilstva.
V tem je tudi bistvena razlika med zdravilcem in raznimi {arlatani, ki se izogibajo razlagi in se odevajo v mit nedostopnih skrivnosti, ki so bojda dostopne zgolj njim. Zato dober zdravilec svetuje bolnikom, da tudi sami kaj storijo za svoje zdravje, npr. da spremenijo svoj vsakdanji na~in ‘ivljenja, prehranjevalne navade, odnos do dela in prostega ~asa. Ne bo razgla{al, da lahko zdravi katero koli bolezen in priznal bo meje svojih terapij. Zato tudi ne bo uveljavljal nepresegljivega nasprotja med svojo prakso in znanstveno medicino, bolnikom pa bo svetoval, kako naj zdru‘ijo nasvete zdravilstva in znanstvene medicine. Ena od razlik med dobrimi zdravilci in {arlatani je prav v tem, da zdravilec vra~a bolnikom samozaupanje, vero vase in v njihove zmo‘nosti samoozdravitve, medtem ko {arlatan dela bolnike vse bolj odvisne od sebe, jih navdaja s strahospo{tovanjem do njega in zni‘uje samozaupanje bolnikov. Seveda pa je tudi od bolnikov odvisno, kako bodo do‘ivljali svoj odnos do zdravilca ali zdravnika. Podredljivi bolnik tudi najbolj{ega zdravnika do‘ivlja kot vsemogo~nega {amana in ga spreminja v magi~no bitje, medtem ko bo avtonomen in razumen bolnik znal zavzeti razumen in stvaren odnos do zdravilca ali zdravnika. Toda enako velja tudi za odnos med bolnikom in zdravnikom znanstvene medicine. V tem oziru se lahko zdravniki od zdravilcev nau~ijo predvsem tega, kako ustvarjati spodbuden in pozitiven odnos med seboj in bolnikom. Alternativne terapije pripisujejo vzroke bolezni ve~ kot zgolj biolo{kim dejavnikom in spodbujajo bolnike k temu, da sami vzamejo v svoje roke odgovornost za svoje zdravje (17). Alternativni na~ini zdravljenja se tako zdijo osve‘ujo~a novost, ki obeta bolj ob~utljiv, skrben, oseben stik zdravilca z bolnikom. Brez dvoma se alternativne oblike zdravljenja ume{~ajo v prazni prostor in vrzeli, ki jih pu{~a sodobna znanstveno–tehni~na medicina (18). Te vrzeli so manj pomembne ali celo nepomembne za znanstveno medicino, a zelo pomembne za bolnika. Od tod najbr‘ popularnost alternativnih in tradicionalnih praks zdravljenja in zdravilstva (19). Razlike so predvsem v naslednjem:
•    Medtem ko znanstvena medicina ponuja praviloma vedno bolj zahtevna zdravila, pripomo~ke in na~ine zdravljenja, zdravilstvo vztraja pri sorazmerno enostavnih, nebole~ih na~inih (samo)zdravljenja.
•    Medtem ko se znanstvena medicina zana{a na mo~ zahtevnih medicinskih tehnik in umetno izdelanih zdravil, se zdravilstvo zana{a predvsem na
Ule M. Vloga in pomen alternativnih zdravilskih praks v zdravstvenem varstvu ljudi
109
sugestijo, enostavne in pregledne postopke in naravna zdravila. • Medtem ko znanstvena medicina v bolnikih vidi predvsem »obolele organe«, vidi zdravilstvo v bolnikih trpe~e osebe, posamezne bole~ine pa za organski del celostnih po{kodb telesa in duha. Vse ve~je zanimanje za razne oblike zdravilskih praks je tudi rezultat nujnega porasta tesnobe v sodobnem svetu (21). Za to lahko najdemo veliko razlogov. Moderno ‘ivljenje osvobaja ljudi od mnogih nevarnosti, ki so poprej bremenile vsakdanje ‘ivljenje ljudi. Pojavila pa so se tudi nova tveganja in negotovosti in to tako na lokalni kot na globalni ravni; hrana je lahko zastrupljenja z umetnimi dodatki, voda je onesna‘ena, pojavljajo se nove oblike bolezni, ki lahko prav tako kot neko~ dobijo epidemi~ne razse‘nosti. Mo~an {ok za moderno medicino in sodobne dru‘be je tudi spoznanje, da vek epidemij in nevarnih mno‘i~nih bolezni {e dale~ ni minil. Tveganost nara{~a tudi zaradi vse bolj nevarnih medicinskih poskusov, npr. ob pomo~i biotehnologije. Negotovost je tudi posledica izgube zaupanja v to, da lahko vodilne institucije industrijskega sveta, gospodarstvo, pravo in politika ukrotijo in nadzirajo ogro‘ajo~e posledice, ki so jih izzvale v svetu (21). V tradicionalnih dru‘bah je bila ‘ivljenjska pot ve~ine ~lanov dokaj predvidljiva in je ponujala le malo resni~nih alternativ. Danes pa si ‘ivljenjsko pot izbira vsak sam, zato je tudi vsakdo sam odgovoren za napa~no izbiro poti in odlo~itve. To pove~uje ob~utke negotovosti in tesnobe. Teorija tveganj se spoprijema predvsem z vpra{anjem, kako se soo~ati s samoproizvedenimi nevarnostmi in ne-gotovostmi? Bistvo teorije je razlikovanje med tveganji, ki so odvisna od odlo~itev in jih na~eloma lahko kontroliramo, in takimi nevarnostmi, ki se ne dajo kontrolirati. Giddens govori o t. i. »proizvedeni negotovosti« pozno modernih dru‘b (22). @ivljenje je bilo vedno tvegan podvig. Vendar proizvedena negotovost pomeni ve~ kot to. Pomeni, da se na{a negotovost z ve~ znanja, ve~ raziskovanja, z ve~ ekspertske racionalnosti ne zmanj{uje, ampak ve~a.
Spoznanje, da prav znanje proizvaja negotovost, je v popolnem nasprotju z vodilno tezo moderne – tezo o racionalnosti, kontrolirani z znanostjo in tehnologijo. Vsekakor situacija »proizvedene negotovosti« nujno izziva nove, refleksivne oblike obna{anja na vseh podro~jih ‘ivljenja. Zna~ilnost sodobnih tveganj ni toliko njihova koli~ina, temve~ daljnose‘nost. Ta tveganja so sicer oddaljena od posameznika, ~eprav neposredno vplivajo na vse ‘ivljenjske mo‘nosti ~loveka (23). Moderni ljudje nikakor nismo prvi, ki se bojimo mo‘nih katastrof. Eshatolo{ke vizije so bile nekaj obi~ajnega
v srednjem veku, pa tudi v nekaterih drugih kulturah so se ljudje sre~evali z velikimi tveganji. Vendar so bila videnja teh gro‘enj druga~na od dana{nje zavesti o te‘kih posledicah sedanjih tveganj. Od tod tudi preobrat v vrednôtnih usmeritvah ljudi v sodobnih dru‘bah, kot ga zaznavajo vse mnenjske raziskave in raziskave vrednôtnih in ‘ivljenjskih usmeritev pri nas in v nam podobnih kulturah sodobnega sveta. V zadnjih desetletjih je pri{lo do prav neverjetnega preobrata v vrednôtnih in ‘ivljenjskih usmeritvah ljudi. Ikone sodobnega ~loveka so nenadoma postale varnost, telo in predvsem zdravje (24). Politi~ne teme je zamenjala skrb za zdravo prehrano, treniranje telesa, skrb za ohranjanje mladosti, vitkosti, vitalnosti, strah pred staranjem, boleznijo, onemoglostjo.
Poleg teh razlogov vlada vse ve~je zanimanje za razli~ne oblike terapij in skrbi za telesno in du{evno po~utje tudi kot rezultat potrebe po refleksiji o lastnem ‘ivljenju in lastni identiteti. Ti procesi spreminjajo pogled ~loveka na lastno ‘ivljenje, ki spreminjajo identiteto ljudi (25). Ljudje nismo ve~ zavezani tradiciji, navadam, pravilom vedenja in verovanjem. @ivljenje do‘ivljamo kot »prilo‘nost«, ki se ponuja, zato jo moramo izkoristiti, kolikor se le da.
Zdravilstvo je po mnenju Mary Douglas alternativna medicina v polnem protikulturnem pomenu; je »spiritualna« v nasprotju z »materialno« (26). ^e ho~emo razumeti nagnjenje ljudi do zdravilstva, ga moramo umestiti v celoten kontekst njihovih preferenc do kulture in dru‘be, v kateri ‘ivijo (27). Izbira zdravilstva namre~ obi~ajno ni osamljena izbira in je v skladu z drugimi bolnikovimi vrednotami. »Gibanje za blage terapije je mo~an kulturni protitok, ki ga bomo zaman iskali v odgovorih na vpra{anje o politi~ni ali verski pripadnosti«, pravi Douglasova (26; 35). Je nasprotje med grobim in subtilnim v ‘ivljenjskem slogu ljudi, na primer pri prehranjevanju, obla~enju, zabavi, odnosih, politiki. Gibanje za blage terapije je pravzaprav v soglasju s spremembo splo{nih kulturnih preferenc in standardov. Douglasova si celo dovoljuje domnevo, da bo zdravilstvo postalo stalna poteza na{e nove kulturne pokrajine. »Sodobna dru‘ba posameznike trga iz njihovih prvotnih kontekstov lojalnosti in podpore in jih odlaga v oddelek izolirancev. Koder pa obstajajo enklave in izoliranci, tam bo duhovna kritika {e naprej izzivala definicije realnosti, ki jih ponuja znanstvena medicina« (26; 34).
Pomemben razlog za razcvet zdravilstva, ki ga poudarja Douglasova (27), je odnos do blagosti in so~utja. Kadar zagovorniki zdravilstva pojasnjujejo svoje usmeritve, pravijo, da zdravilstvo prisluhne ~loveku, da je blago,
110
Zdrav Var 2007; 46
so~utno. To sovpada z raz{irjeno potrebo po blagosti, so~utju. Ekolo{ko gibanje nas je naredilo blage in ob~utljive do okolja in narave. ^lovekove pravice so postale eden glavnih stebrov sodobnih demokracij. Nasprotniki diskriminacij nas opozarjajo na blago ob~utljivost do drugih in druga~nih. Novo odkritje telesa in negovanje in ukvarjanje s telesom nas dela ne‘no ob~utljive do lastnega telesa.
Seveda je treba besedo blagost tudi v zdravilstvu relativizirati. Nekatere oblike zdravilstva, na primer kiropraktika, so precej surove, nekatere prakse znanstvene medicine pa zelo nebole~e. Pa vendar zdravilstvo uporablja druga~ne pristope, npr. di{ave, olja, masa‘e, polaganje rok. Pri zdravilstvu ni krvi. To je nov slog terapij; globalno, celostno, duhovno, namesto delnega, lokalnega, telesnega; olja in masa‘e, ki godijo utrujenim mi{icam, rastlinski poparki, ki po‘ivijo duha. Zdravilske metode ne vdirajo v bolnikovo zasebnost, bolniku se pogosto ni treba niti sle~i. Po mnenju Douglasove (26) gre pri primerjanju znanstvene medicine in zdravilstva za dva tipa terapij, ki v svojih nasprotujo~ih imaginarijih vsebujeta dva razli~na tipa terapevtov.
Ve~ina alternativnih metod zdravljenja se izogiblje uporabi visokih tehnologij in laboratorijskih raziskav za diagnozo in zdravljenje. Namesto tega ponujajo zdravljenje, ki pozna ve~jo ob~utljivost za bolnikove te‘ave in sploh za odnose in ~ustva; bolj enostavne, netehni~ne, nenapadalne metode, npr. masa‘o, meditacijo, dieto, zdravljenje z zeli{~i, z vro~ino, akupunkturo. Ponujajo re{itev za strah mnogih bolnikov pred sodobno brezosebno visoko medicinsko tehnologijo (3). S tem, ko te terapije zavra~ajo kartezijanski dualizem med du{o in telesom, se postavljajo na stali{~e »celostnega« ~loveka, ki poudarja pomen ‘ivljenjske zgodovine bolezni in kombinacijo du{evnih, duhovnih, snovnih in okoljskih dejavnikov bolezni in zdravljenja. Tako ustre‘ejo bolnikom, ki niso zadovoljni z mehanizirano, fragmentirano podobo ~lovekovega telesa v sodobni biomedicini. Celostna predstava o ~loveku, vzrokih, potekih in zdravljenju bolezni je bli‘e vsakdanjemu ‘ivljenju bolnikov.
Vendar so tudi znotraj zdravilstva obstajajo dileme in protislovja, ki se jih je treba zavedati, da ne pademo v nekriti~no idealiziranje tega pojava. Kritiki predvsem opozarjajo na to, da se ideologija zdravilstva le malo razlikuje od ideologije znanstvene medicine glede pripisovanja odgovornosti bolnikov za njihovo bolezen ali ohranjanje zdravja (28). Ve~ina zdravilcev ne opa‘a povezave med dru‘benim okvirom posameznika in njegovo boleznijo, tako kot tega pogosto ne opa‘ajo
zdravniki. S tem celo slu‘ijo legitimiranju dru‘benih neenakosti oziroma zapiranju o~i pred dru‘benimi vzroki bolezni.
Ne moremo tudi spregledati dejstva, da vsaj za~asno ve~ina bolnikov, ki se zatekajo k zdravilcem, pripada srednjemu razredu, pri katerih se la‘je zanemari njihov socialnoekonomski kontekst, kot pri bolnikih z ni‘jim dru‘benim polo‘ajem. Nanje la‘e vplivamo s poskusi »celostnega«, »naravnega« zdravljenja. To je tako in tako ‘e zdavnaj postalo del vsakdanje ideologije srednjega razreda (29). Poleg tega dr‘ava le redko povrne ali popla~a stro{ke za alternativno zdravljenje, torej se tega te‘je privo{~ijo bolniki iz ni‘jih dru‘benih slojev, ki ostajajo vezani na sisteme javnega zdravstva. Kritiki zdravilstva govorijo tudi, da zdravilstvo le {e dodatno krepi te‘njo k medikalizaciji zahodne kulture in {e dalje raz{irja jurisdikcijo (ene in druge) medicine nad avtonomijo posameznika (28). Ideologija celostnega zdravljenja raz{irja medicinski pogled na osebno ‘ivljenje posameznika, kar pove~uje mo~ zdravilcev nad bolniki.
Tudi zdravilstvo si »privo{~i« moralno kategorizacijo bolnikov. Jezik zdravilstva spreminja telo v metafizi~no esenco, tesno povezano z moralnim zna~ajem posameznika. Ocene o tem, kaj je dobro ali slabo za bolnika, so lahko tako {e bolj frustrirajo~e ali zavajajo~e kot v znanstveni medicini. Sinteti~no pridelovanje zdravil se npr. po ve~ini ocenjuje kot negativno, slabo, zeli{~a pa se pojmujejo kot naravna in torej dobra, zdrava, ~eprav je znano, da so nekatere naravne snovi strupene, mnoga »umetna« zdravila pa so pridobljena neposredno iz rastlin. [iroka uporaba izrazov, kot je »mo~«, »sila«, »energija«, se enako lepo vra{~a v produkcionisti~ne diskurze kapitalisti~nih dru‘b kot izrazoslovje znanstvene medicine, kjer dominirajo »mehanske« ali »kemijske« metafore (30). Pojem zdravja in bolezni sta torej tudi v alternativnih zdravilskih praksah {e vedno medikalizirana in imata funkcionalen pomen za obstoje~o dru‘bo (1).
Pojav zdravilstva kot tekmeca znanstveni medicini pa na trgu zdravljenja povzro~a mo~an boj za premo~. Gre za boj o tem, kdo ima bolj{e ali pravilnej{e medicinsko znanje, kdo ponuja bolj{e ali ustreznej{e metode diagnoze in zdravljenja. Znanstvena medicina je tu v prednosti, ker se lahko sklicuje na avtoriteto znanosti, ki jo {e vedno visoko ceni ve~ina populacije. Zdravniki si torej lahko privo{~ijo zavra~anje zdravilcev kot neznanstvenih, magi~nih, celo prevarantskih. Pri tem pa ostaja ve~ina postopkov znanstvene medicine za uporabnike prav tako skrivnostnih in nedostopnih (31) . V obeh primerih se bolniki zana{ajo predvsem na svojo
Ule M. Vloga in pomen alternativnih zdravilskih praks v zdravstvenem varstvu ljudi
111
vero in zaupanje v to, da bosta predpisano zdravilo ali terapija delovali. Preprosto zaupajo dokazilom o izvedenosti zdravnikov ali ustnemu izro~ilu o uspehih zdravilcev.
Zdravilci v odgovor na kritike o svoji nestrokovnosti odgovarjajo s tem, da se posku{ajo standardizirati in uvajajo razli~ne postopke izdajanja legalnih licenc za zdravljenje. Tako kot je znanstvena medicina nadzorovala monopol nad specialisti~nim znanjem, da bi si zagotovila visoke cene svojih storitev in visok dru‘beni status, se tudi zdravilstvo bori za legitimiranje svojih praks, da bi si s tem pridobilo nadzor nad dolo~enim delom medicinskega znanja (15). To gibanje lahko delno zavaruje bolnike pred zlorabami in manipulacijami. Res pa je, da se s tem odnos med zdravilci in bolniki po~asi znova pribli‘uje tistemu odnosu, ki prevladuje v znanstveni medicini.
Zaklju~ek
Zdravilstvo samo po sebi ni torej nobena nevarnost za znanstveno medicino. Je dodatna izbira, ki dopolnjuje ponudbo vsakovrstnih zdravstvenih storitev, pri tem pa ostajata javno zdravstvo in medicina dominantna in tudi ohranjata zaupanje bolnikov. To zaupanje seveda ni stoodstotno, je mandatarno in pogojno. Bolniki lahko tudi izgubijo in ga odtegnejo znanstveni medicini, ~e so razo~arani v svojih izku{njah z uradnimi zdravstvenimi institucijami. Pri tem igrajo, tudi sode~ po ugotovitvah na{e raziskave, veliko, ~e ne glavno vlogo, odnosi v zdravstvu, komuniciranje med zdravstvenimi delavci in bolniki, med razli~nimi vejami zdravstvenih storitev pa tudi med uradnimi zdravstvenimi institucijami in alternativnimi zdravstvenimi praksami. Dejstvo je, da bolniki niso ve~ le objekti zdravljenja, temve~ so osebe, ki izbirajo, ki privolijo v dolo~eno obravnavo in odnos, ki postajajo vedno bolj aktivni sodelavci pri pridobivanju in ohranjanju zdravja. Pri tem se opirajo predvsem na kakovost informacij in komuniciranja ponudnikov zdravstvenih storitev.
V ve~ini zahodnih dru‘b je dostop do zdravstvene oskrbe splo{na dobrina in pravica vsake osebe. Zdravje postaja vse ve~ja vrednota za vse kategorije prebivalstva, od otrok do starih. [e ve~, govor o zdravju, zdravem na~inu ‘ivljenja, zdravi prehrani, telesnih praksah, prevladuje tako v javnem kot v zasebnem govoru (32). Sodobna teorija javnega zdravja je postavila partnerski odnos in soodgovornost bolnika za lastno zdravje za temelj svoje doktrine. Zdravje se
je za~elo vedno bolj pojmovati kot pojav, ki je odvisen od posameznikove skrbi in vedenja, bolezen pa kot nekaj, ~emur se lahko izognemo, torej kot nekaj, za kar je v veliki meri odgovoren vsak ~lovek sam. Vsako zdravljenje se razume tudi kot samozdravljenje, torej kot proces, v katerem mora dejavno in zavestno sodelovati bolnik. Tako opredeljenemu zdravljenju pogosto bolj ustreza model, ki ga razvijajo alternativne oblike zdravljenja kot znanstvena medicina. Zato so lahko tudi izziv znanstveni medicini za refleksijo in evalvacijo medicinskega modela zdravljenja in njenega nadaljnjega razvoja.
Literatura
1.   Crawford R. Healthaism and the Medicalization of the Everday Life. Int J Health Services 1980; 19: 365-88.
2.    Bull M. Secularization and Medicalization. Brit J Sociol 1990; 41(2): 245-61.
3.    Lupton D. Medicine as Culture. Illness, Disease and the Body in Western Societies. London, Sage, 1994.
4.    Gottschlich M. Sprachloses Leid. Wege zu einer kommunikativen Medizin. Wien, New York: Springer, 1998.
5.    Foucault M. The Birth of the Clinic. An Archeology of Medical Perception. New York: Random House,  1994.
6.    Zola I. Medicine as an Institution of Social Control. American Sociological Review 1972; 20(4): 487-504.
7.    Viefhues H. Medizinische Ethik in einer offenen Gesellschaft. V: Sass H. Medizin und Ethik. Stuttgart: Reclam, 1998: 88-101.
8.    Kamin T. Zdravje na barikadah, dileme promicije zdravja. Ljubljana: Zalo‘ba FDV, 2006.
9.    Coburn R. Willis E. The medical Profession. Knowledge, Power and Autonomy. V: Albrecht GL, Fitzpatrick R, Scrimshaw SC, editors. Social Studies in Health and Medicine. London: Sage, 2000: 18-27.
10.  Ule M, Tivadar, B. Komuniciranje s (plju~nimi) bolniki. Raziskovalno poro~ilo. Ljubljana: FDV, 1998.
11.  Slovensko javno mnenje 94/1 (SJM 94/1). Razvojne vrednote in prostor in stali{~a o zdravju in zdravstvu. Nosilca dr. Niko To{, dr. Zdravko Mlinar. Ljubljana, CJMMK, CPS, IDV- FDV, 1994.
12.  Slovensko javno mnenje 96/2 (SJM 96/2): Stali{~a o zdravju in zdravstvu. Nosilec dr. Niko To{. Ljubljana: CJMMK, IDV-FDV,1996.
13.  Slovensko javno mnenje 99/2 (SJM 99/2). Mednarodna raziskava o kakovosti ‘ivljenja in stali{~a o zdravju in zdravstvu III. Pregled in primerjava rezultatov, nosilec dr. Niko To{, Ljubljana: CJMMK. IDV-FDV, 1999.
14.  Slovensko javno mnenje 2004/2 (SJM, 2004/2). Evropska dru‘boslovna raziskava. Pregled rezultatov. Nosilka dr. Brina Malnar. Ljubljana: CJMMK. IDV-FDV, 2004.
15.  Willis E. Alternative Medicine and the Struggle for Legitimacy. New Doctor 1978; 9: 15-18.
16.  Heim E, Willi J. Psychosoziale Medizin. Gesundheit und Krankheit aus bio-psicho-sozialer Sicht. Klinik und Praxis, 2. Berlin: Springer, 1986.
17.  Coward R. The Whole Truth: the Myth of Alternative Health. London: Faber and Faber, 2002.
18.  Ule M. Spregledana razmerja. O dru‘benih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej, 2003.
112
Zdrav Var 2007; 46
19.  Hill FJ. Complementary and Alternative Medicine: the Next Generation of Health Promotion? Health Promot Int 2003: 18(3): 265-72.
20.  Lupton D, Petersen A. The New Public Health in the Age of Risk. Sydney: Allan&Unvvin, 1996.
21.  Beck U. Risk Societv. Tovvards a New Modernitv. London: Sage, 1992.
22.  Giddens A. The Consequences of Modernitv. Cambridge: Pol-ity Press, 1991.
23.  Beck U. Kaj je globalizacija. Zmote globalizma-odgovori na globalizacijo. Ljubljana: Krtina, 2003.
24.  Albrecht GL, Fitzpatrick R, Scrimshavv SC, editors. Social Stud-ies in Health and Medicine. London: Sage, 2000.
25.  Ule M. Sodobne identitete. Ljubljana: ZPS, 2000.
26.  Douglas M. Miselni slogi. Kritični eseji o dobrem okusu. Ljubljana: *cf, 1999.
27.  Douglas M. Purity and Danger: an Analisys of Concepts of Pollution and Taboo. London, Routledge, 1980.
28.  Pierret J. The Social Meanings of Health. V: Auge M, Herzlich C. The Meaning of Illness. Luxemburg: Harwood Academic, 1995: 79-87.
29.  Lupton D. Consumerism, Reflexivity and the Medical Encoun-ter. Social Science and Medicine. London: Routledge, 1997: 94-112.
30.  Coward R. The Whole Truth: the Myth of Alternative Health. London: Faber and Faber, 1989.
32.  Adam P, Herzlich C. Sociologija bolezni in medicine. Ljubljana: Dru{tvo plju~nih bolnikov,  2002.
33.  Turner BS. The Hystory of Changing Concepts of Health and Illness. V: Albrecht GL, Fitzpatrick R, Scrimshaw SC, editors. Social Studies in Health and Medicine. London: Sage, 2000: 198-219.