GLASILO DELAVCEV GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED JANUAR 1984 ŠTEVILKA 1 LETO XX Ob jubileju glasila Preseki Dvajset let je minilo, odkar je v začetku 1964. leta izšla prva številka PRESEKOV. Izbiro imena glasila smo zaupali delavcem GG Bled s posebno anketo. Od številnih sodelujočih pri tem je navdušila KOCJANČIČ Ivanka, ki je predlagala, da bi glasilu dali ime PRESEKI. Zakaj PRESEKI? Preberimo Ivankino obrazložitev izpred dvajsetih let: Ali ste se kdaj izgubili, ali ste kdaj zašli, ali zablodili v prostranih gozdovih Pokljuke? Tam nekje med Mejo dolino, Veliko Ravenjo, na Lepih kopiščih, Kranjski dolini ali Za Javornikom? Morda je bilo slabo vreme, v dežju ali celo v megli, ali pa je šlo že na večer? Potem ste slišali, kako je veter pel v vrhovih smrek, ali pa je po vsem tem morju drevja vladala svečana tišina, vi pa ste bili tam spodaj, nekje na dnu in med koreninami — mogoče do kolen v borovničevju — tako majhni, da vas je bilo skoraj strah? No saj tudi ni treba, da bil bil dež, megla in tudi ni treba, da bi šlo na večer. Lahko je sredi dneva in lepo modro nebo se vidi skozi veje nad vami. Greste po stezi, za katero se vam je zdelo, da jo dobro poznate, zavijate zdaj levo, zdaj desno, en čas naravnost, potem navzgor in navzdol in tako dalje (o, čeprav pravijo, da je Pokljuka visoka planota, vi neprestano ugotavljate, da je le ma-lokje ravna), a potem se pa naenkrat zaveste, da ste zgubili pravo stezo. Poskušate naprej, poskušate nazaj, gledate na levo, potem na desno, nobene pametne steze ni več. Za tisto na kateri stojite — če je sploh steza — pa ne veste, ali je treba po njej naprej ali nazaj. V upanju, da boste pridobili kaj na razgledu in orientaciji, se povzpnete na prvo poraslo višino, toda preden ste na vrhu, že ugotavljate, da je tam naprej in naokoli gozd še prav tako, kakor tam, kjer ste bili prej in da bo treba iti še na vrsto takih vrhov, predno boste kaj več dognali, kje ste in potem jih po vrsti osvajate. Naenkrat se pred vami zdani. Pojavi se ozek, včasih tudi do deset ali še več metrov širok pas brez dreves, ki teče v ravni črti skozi gozdove, jih seka in meji na dvoje — čez kotanje in vzpetine — vidite in veste: to je PRESEK. Zdaj ne boste več med drevjem iskali poti, ne boste več črtali vijug med smrekami in kotanjami — zdaj boste sledili preseku in potem kmalu vedeli, kje je Debela peč ali Lipanski vrh, ali pa boste zadeli prav na cesto. Še kot otroci smo večkrat prehodili gozdove in poseke — med počitnicami — ko smo nabirali jagode, borovnice in brusnice. Vedno smo se razveselili preseka, kar nekam bolj varne smo se počutili ob njem. In če smo se potem oddaljili od njega, smo vedno presojali, kje je in kje teče. (Takrat še ni bolo toliko cest po Pokljuki, kot jih je zdaj in mi smo bili majhni — tudi če je zdaj cest več, so gozdovi še vedno veliki in široki.) Vidite, prav zato smo rekli, da bi se našemu listu reklo PRESEKI. Od njega hočemo, da nam kaže in pove, kje smo, kako stojimo in kje naj gremo, hočemo, da bomo vedeli, kje sekamo, kje smo na novo zasadili, koliko je posekanega, prevoženega ali prodanega. In potem hočemo, da vidimo, kje živimo in kje stanujemo. Črte bo vlekel skozi vse vaše delo in probleme, težave, predloge in rešitve. Vez naj bo, ki bo vezala nas vse: od Pokljuke, Mežakle in Jelovice skozi Bled, Jesenice, Mojstrano in Bohinj tja do Pirana in spet nazaj. Tudi, če sneg zapade, pokrije in zamete kotanje, steze in pota, preseki ostanejo ravni in jasni, ker segajo v višino prav do vrhov — so pač PRESEKI, naše vodilo, naš kažipot. (Ivanka Kocjančič) (Nadaljevanje na 2. stranij Malo polje Foto: I. V. Ob jubileju glasila Preseki (Nadaljevanje s 1. strani) Nekaj odlomkov iz prvega letnika PRESEKOV: ... Zelo veliko vlogo igra pri sekiri toporišče. To mora biti jajčaste oblike, primerno za velikost roke posameznika, da se to ne suče v roki, ker smemo le v tem primeru računati na raven in siguren zamah. Dolžina toporišča mora biti usklajena z velikostjo človeka in moramo imeti občutek, da se ta pri zamahu rahlo pripogiblje. Zato je najbolje, da si toporišče izdelamo sami po svojem okusu in načinu .. . Toporišče naj bo iz jesenovega, hrastovega ali bukovega cepljenega lesa ... Toporišče najprej prevlečemo s kuhanim mlekom in pustimo, da se posuši. Nato ga namažemo z lanenim oljem, da bo povsem gladko. Takšno mora ostati tudi pozneje pri delu. Strokovno usposobljen gozdni delavec nima nikoli smolnatega toporišča . . . (Miloš Kelih, GO Pokljuka) ... Ker ne razpolagamo z zadostnim številom vozil in ker je večina vozil primerna predvsem za ceste na Pokljuki in Jelovici, smo v situaciji, da vožnje po najbolj ugodnih in seveda tudi najcenejših relacijah odstopamo najetim prevoznikom. Glavni delež vseh prevozov na področju GO Radovljica in Jesenice je bil letos prepeljan z vozili Transturista ... Zagotoviti je potrebno zadostna sredstva iz amortizacije in pri investicijah, da bi nabavili dve novi vozili znamke OM, dve vozili TAM-4500 in seveda eno vozilo, ki bo nadomestilo dotrajanega Uni-moga ... (Jože Legat, avtopark) ... Velika sredstva, ki jih je družba vložila v zadnjem desetletju v gozdno-promet-no mrežo so podlaga trajnega in uspešnega gospodarjenja na triglavskem območju. Tudi v tem letu so predvidene investicije, s katerimi bomo odstranjevali še preostale gozdno-prometne probleme. Objekti, ki se bodo gradili so: 1. Nadaljevanje ceste iz Podluknje proti Bareči dolini 2. Nadaljevanje ceste Gozd-M artulj ek—Srednj i vrh 3. Pot za Unimag Beli potok — Ulbingova planina 4. Cesta Draga — Ledena trata ... (Boro Milenkovič) .. . Ker se hitro približuje I. republiško in II. zvezno tekmovanje gozdnih delav-cev-sekačev, bomo kritično presodili priprave tekmovalcev in dano strokovno pomoč ter njhovo izbiro po gozdnih obratih. Na prvem zveznem tekmovanju leta 1963 na Bledu smo bili z uvrstitvijo naših sekačev zadovoljni, saj smo osvojili prvo, sedmo in deseto mesto posamično, a v skupnem plasmaju smo bili drugi. Ta uspeh je pokazal, da si kljub težavam mehanizacija le utira pot v gozdarstvo na območju GG Bled . . . (Jere Stane) ... Terenska revizijska ureditvena dela v gozdnogospodarski enoti Boh. Bistrica se bližajo h koncu .. . Mreža kamionskih cest v Bohinju je že precej izpopolnjena; traktorskih vlak je razmeroma še malo. Vtis pa imam, da je mreža gozdnih stez pomanjkljiva, njih vzdrževanje morda zanemarjeno, nekatere steze so celo neuporabne . .. Prav je, da se z motornim kolesom ali avtom hitro premakneš na večje razdalje, potrebna pa je tudi počasna peš hoja skozi sestoje. Mreža steza na Jelovici, v Notranjem Bohinju in Gorjušah je bila pred enim ali tremi desetletji gostejša in uporabnejša, kot je trenutno zdaj .. . (Janez Juvan) ... V letih povečanega poseka je zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile kvaliteta nege gozdov zelo padla. Mladi kader sekačev se temu delu ni priučil, ker smo v negi zaposlovali le za posek neustrezno delovno silo. S to tradicijo smo že pred par leti prekinili, vendar zahtevane kvalitete na vseh področjih gojenja še nismo osvojili. V letošnjem letu so že naslednje specializirane skupine: Dukič in Seferovič na Martinčku, Pejič na Rovtarici, Benko na Ribčevi planini in Bogovič v Notranjem Bohinju. Delali so zadovoljivo, tudi njihovi osebni dohodki so v povprečju dosegali dohodke sekačev ... (Ivan Veber) ... V letu 1962 je oddelka 44 in 45 v k. o. Otok na površini 237 ha z desetletnim etatom 7.000 m3 prizadel vihar severnjak. Preko 5.000 m3 je padlo podrtega in polomlje- nega drevja, v večini smreke ... Takemu stanju v gozdu se je ob ugodnem vreme- nu pridružil še lubadar ... Akcijo zatiranja smo v letu 1964 dobro pripravili... Sporazumno z odsekom za gozdarstvo pri občinski skupščini smo izdali preko 50 pos-pravilnih nalogov gozdnim posestnikom ... Položili smo na 26 krajih skupno 125 lovnih dreves. Prvi napad je bil opažen od 21. 4. do 25. 4. 1964. Izdelavo lovnih dreves in požig lubja in vej smo pričeli v času od 5. do 15. juni- •ia ' ' (Alojz Kos, GO Radovljica) Andrej Arih Letni proizvodni plan 1984 (predlog) Letni proizvodni plan 1984 je sestavljen na osnovi temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981 —1985 in na osnovi gozdnogospodarskih načrtov enot. GOZDNA PROIZVODNJA — KOLIČINSKI OBSEG Tehnična gozdna proizvodnja Posek — bruto m1 Družbeni gozdovi TOZD gozdarstvo igl- list. skupaj Bohinj 41.230 5.970 47.200 Pokljuka 44.310 2.060 46.370 Jesenice 10.960 2.430 13.390 skupaj 96.500 10.460 106.960 Zasebni gozdovi Enota Bohinj 15.200 3.900 19.100 Pokljuka 10.600 2.650 13.250 Jesenice 27.900 8.300 36.200 Radovljica 25.400 8.500 33.900 skupaj 79.100 23.350 102.450 Skupaj GG Bled Družbeni gozdovi 96.500 10.460 106.960 Zasebni gozdovi 79.100 23.350 102.450 GG Bled 175.600 33.810 209.410 Od tega: Posek bruto m3 enota igl- list. skupaj BO — desni breg Save 2.500 800 3.300 PO — levi breg Save 1.200 200 1.400 skupaj 3.700 1.000 4.700 Gozdna proizvodnja — neto m3 Družbeni gozdovi — blagovna proizvoanja neto m3 TOZD gozdarstvo igl od tega Radov. list. od tega Radov. skupaj od tega Radov. Bohinj 35.500 2.200 5.300 700 40.800 2.900 Pokljuka 38.200 1.000 1.800 200 40.000 1.200 Jesenice 9.300 — 2.100 — 11.400 — GG Bled 83.000 3.200 9.200 900 92.200 4.100 O. e. ‘gl- list. skupaj Bohinj 13.100 3.400 16.500 Pokljuka 9.000 2.300 11.300 Jesenice 24.100 7.300 31.400 Radovljica 21.900 7.500 29.400 GG Bled-TOK 68.100 20.500 88.600 Lastna poraba Bohinj 2.000 2.700 4.700 Pokljuka 1.400 1.800 3.200 Jesenice 3.500 5.400 8.900 Radovljica 3.300 5.600 8.900 GG Bled - 10.200 15.500 25.700 TOK Blagovna proizvodnja — TOK Bohinj 11.100 700 11.800 Pokljuka 7.600 500 8.100 Jesenice 19.500 1.900 21.400 Radovljica 18.600 1.900 20.500 GG Bled-TOK 56.800 5.000 61.800 Skupaj blagovna proizvodnja igl- list. skupaj Družbeni gozdovi 83.000 9.200 92.200 Zasebni gozdovi 56.800 5.000 61.800 GG Bled 139.8Q0 14.200 154.000 Od planirane tehnične gozdne proizvodnje je predvidena sledeča struktura gozdnih sortimentov: Sektor: Družbeni gozdovi neto m’ Sortiment TOZD Bohinj od tega Radov. TOZD Pokljuka od tega Radov. TOZD Jesen. Skupaj od tega Radov. Iglavci hlodi R 1.800 - 1.800 — 400 4.000 — hlodi za žago 23.200 1.500 25.200 700 6.600 55.000 2.200 cel. les 4.200 300 4.500 200 1.100 9.800 500 jam. les 100 — 100 - 100 300 — drogi 1.400 100 1.600 — 100 3.100 100 ost. tehn. les 2.400 200 2.500 100 1.000 5.900 300 tramici 2.400 100 2.500 - - 4.900 100 skupaj 35.500 2.200 38.200 1.000 9.300 83.000 3.200 Listavci Hlodi za žago 1.000 300 500 100 500 2.000 400 jam. lesi 400 — 100 - 100 600 i — les za plošče 800 — 200 - 100 1.100 — drva 3.100 400 1.000 100 1.400 5.500 500 skupaj 5.300 700 1.800 200 2.100 9.200 900 igl. + list. 40.800 2.900 40.000. 1.200 11.400 92.200 4.100 Sektor: zasebni gozdovi — TOK neto m3 Sortiment Bohinj Pokljuka Jesenice Radov. Skupaj Iglavci Hlodi R 200 100 300 400 1.000 Hlodi za žago 7.500 5.300 13.100 12.300 38.200 Cel. les 2.200 1.600 4.500 3.900 12.200 Jam. les 100 100 100 100 400 Drogi 200 100 400 400 1.100 Ost. tehn. les 700 300 1.100 1 1.400 3.500 Tramiči 200 100 — 100 400 Skupaj 11.100 7.600 19.500 18.600 56.800 Listavci Hlodi za žago 600 400 1.500 1.500 4.000 Jamski les — — — — — Les za plošče 100 100 400 400 1.000 Drva — — — — — Skupaj 700 500 1.900 1.900 5.000 Igl. + list. 11.800 8.100 21.400 20.500 61.800 Sortiment Skupaj DG Skupaj ZG Skupaj GG Bled Iglavci Hlodi R 4.000 1.000 5.000 Hlodi za žago 55.000 38.200 93.200 Cel. les 9.800 12.200 22.000 Jamski les 300 400 700 Drogi 3.100 1.100 4.200 Ost. tehn. les 5.900 3.500 9.400 Tramiči 4.900 400 5.300 Skupaj 83.000 56.800 139.800 Listavci Skupaj DG Skupaj ZG Skupaj GG Bled Hlodi za žago 2.000 4.000 6.000 Jamski les 600 — 600 Les za plošče 1.100 1.000 2.100 Drva 5.500 — 5.500 Skupaj 9.200 5.000 14.200 Igl. + list. 92.200 61.800 154.000 GOJENJE GOZDOV Obseg gojenja gozdov v letu 1984 je usklajen z odobrenimi gozdnogospodarskimi načrti. Družbeni gozd TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice SKUPAJ ha ur ha ur ha ur ha - ur Obnova gozdov 10,40 1.879 46,60 4.823 16,27 2.432 73,27 9.134 Nega gozdov 441,10 12.329 586,83 17.025 118,30 3.619 1146,23 32.973 Varstvo gozdov 2.508 6.064 4.081 12.653 Melioracije 449 1.342 2.072 3.863 Urejanje 1.970 1.909 840 4.719 Skupaj 19.135 31.163 13.044 63.342 Zasebni gozd TOK-o. e. o. e. o. e. o. e. Rad. Skupaj Bohinj Pokljuka Jesenice ha ur ha ur ha ur ha ur ha ur Obnova gozdov 10,50 1.702 15,50 1.871 12,00 1.874 15,90 2.111 53,90 7.558 Nega gozdov 97,50 2.620 123,50 3.573 224,00 6.888 158,50 5.430 603,50 18.511 Varstvo gozdov 678 2.149 2.254 1.782 6.863 Melioracije 432 295 836 831 2.394 Urejanje 200 290 280 870 1.640 Skupaj 5.632 8.178 12.132 11.024 36.966 Skupaj GG Bled Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi SKUPAJ ha ur ha ur ha ur Obnova gozdov 73,27 9.134 53,90 7.558 127,17 16.692 Nega gozdov 1.146,23 32.973 603,50 18.511 1.749,73 51.484 Varstvo gozdov 12.653 6.863 19.516 Melioracije 3.863 2.394 6.257 Urejanje 4.719 1.640 6.359 Skupaj 63.342 36.966 100.308 TOZD gozdno gradbeništvo Dejavnost gozdnega gradbeništva v letu 1984 je predvidena predvsem na gradnji gozdnih komunikacij — cest in vlak ter vzdrževalnih delih na gradbenih objektih in ostala aela. Predvidena je gradnja gozdnih cest v dolžini 28 do 30 km. Vrednostni obseg gradbenih del v din gradnja gozdnih cest gradnja traktorskih vlak vzdrževanje gozdnih cest Investicijsko vzdrževanje gozdnih cest Razna popravila 125,000.000,— 29,300.000,- 5.426.000, — 6.648.000, — 3.000. 000,— skupaj 169,374.000,— Povprečna cena 1 km gozdne ceste se planira na 4,400.000,— din. (Nadaljevanje na 4. strani) Letni proizvodni plan 1984 (predlog) (Nadaljevanje s 3. strani) TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Obseg proizvodnje Avtoprevozništvo Prevoz lesa — interni prevozi Prevoz lesa — eksterni prevozi za LIP 2,526.500 tkm 650.000 tkm Razpoložljive kapacitete 3,176.500 tkm 3,628.050 tkm Potrebno poiskati delo izven OZD 451.450 tkm Kapaciteta za prevoz gradbenega materiala — 3 kamioni bodo zaposleni pri gradnji in vzdrževanju gozdnih cest. Mehanična delavnica Popravilo in vzdrževanje mehanizacije Razpoložljive kapacitete 37.310 ur Vzdrževanje prevoznih kapacitet 12.556 ur Redno vzdrževanje gozdne in gr. meh. 17.857 ur Invest, vzdrž. gozdne in gr. meh. 3.836 ur Storitve izven OZD 3.061 ur Kalkulacijska cena 1 tkm 20,40 din Kalkulacijska cena ure v meh. del 670,— din Načrt dela sektorja za urejanje gozdov 1984 I. Kabinetna dela pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta za g. e. Notranji Bohinj in g. e. Jelovica II. Terenska urejevalna dela za g. e. Mežakla na površini: — gospodarski gozdovi 2.598 ha — varovalni gozdovi 604 ha skupaj 3.202 ha III. Izdelava dela območnega načrta, končna redakcija in tehnična priprava izvodov za potrditev. Projektiranje gozdnih komunikacij Predvidena izdelava projektov za gozdne ceste v dolžini 25 km. FINANČNI PLAN Pri izdelavi finančnega plana za leto 1984 so bila upoštevana določila in smernice resolucije o politiki družbenega in gospodarskega Gozdarske koče trohnijo v senci samote Foto: I. V. razvoja SR Slovenije v letu 1984 in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Pri ugotavljanju prihodka od prodaje lesa so predvidene 35 % večje cene od povprečno doseženih v letu 1983. Povprečna prodajna cena za vse Sortimente 5.265 din/m\ Pri izračunu potrebnih stroškov za poslovanje so isti povečani za 30 do 40 %. Pri izračunu kalkulacij za posamezna opravila in izračunu potrebnih sredstev za OD je uporabljena vrednost točke 0,58 din. Znesek amortizacije je izračunan na osnovi predpisanih stopenj odpisa in uradne revalorizacije osnovnih sredstev v letu 1983. Finančni plan je sestavljen na osnovi podatkov in osnov, ki so jih posredovale temeljne organizacije. Isto predstavlja prvi izračun, katerega pa bo potrebno še uskladiti z določili resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1984 oziroma samoupravnega sporazuma dejavnosti, kakor tudi na osnovi rezultatov zaključnega računan za leto 1983. PREDLOG PLANA PRIHODKOV IN DELITEV DOHODKA PO TOZD GG BLED 1984 Bohinj Pokljuka Skupaj Avtopark GG Skupaj Prih. od prodajg lesa DG Prih. od prodaje lesa ZG P rih. od proizv. storitev izven OZD Prih.dos.z ekster. prevozi Prih.dos.od storitev poč. dom Piran Prih. od štor. del. menz P rih. od štor. v ZG P rih. od lesa za dom. porabo Prih. od invest, v okviru OZD P rih. od avtoprev. v okv. OZD Prih. od štor. meh. del. v okv. OZD 214.870.000 220. 950.000 56.090.000 491.910.000 1.650.000 318.850.000 21.700.000 100.000 11.101.500 1.835. 700 50. 319. 900 2.300.000 Prih. od storitev v ZG 4.664.800 7. 111.100 1.621.900 13. 397. 800 Prih.dos.v okv. OZD ostali 8. 536.200 3. 115.900 11.652. 100 384.000 Prih.dos.v okv. OZD 11.136. 600 Prih.dos.od goj.gozd.v DG + Trigl.park 11.000.200 17. 813.000 7.681.000 36.494.200 Prih.dos.od odk.v DG 12.189.500 11.949.800 3.407.600 2-7.546.900 Prih.dos.od urejanja g. vDG 3.319.600 3.253.300 92 6. 900 7.499.800 Prih.dos.od raziskov. dela 1.755.200 1.800.500 455.300 4.011.000 2.689. 000 Prih.dos.s SMD SIS območja 327.500 335.900 84.900 748.300 479.300 Prih.dos.od goj.gozd.v ZG 20. 513.200 Prih.dos.od odkazila v ZG Prih.dos.od urej.gozd.v ZG Prih.dos.s svob. menj. dela 17.757. 700 5.027.000 Prih. dos. s svob. menj. dela urej. g. Prih. dos. s svob. menj. dela HKS Prih. dos. s prod. mat. v okv. OZD Prih. od obrat, in zdr. sreds. 2.031.400 873.200 2 60.800 3.165.400 534.000 Dotacije 50.o5o 32.360.800 32.360.800 Prihodki drugi 150.000 50.000 250.000 40.000 CELOTNI PRIHODEK 271.506.500 282.696.300 107. 635.000 661.837.800 431.966.400 2.050.900 26. 930. 400 125.000.000 28.582.300 1.213.400 20.000 200.000 173.110.000 182.413.800 44. 632.600 12.526.800 823.300 300.000 1.597.000 491.910.000 318.850.000 26. 850. 900 26. 930. 400 1.297. 000 18. 038.200 50.319.900 2.300.000 125. 000. 000 87. 033.800 35.202. 000 13.397.800 53.698.100 11. 136. 600 36. 494.200 27. 546. 900 7. 499. 800 6.700.000 2.455.200 20. 513.200 17.757.700 5. 027. 000 44. 632.600 12.526. 800 823.300 28.582.300 5. 199.200 32.660.800 510.000 1.510. 893. 700 PLAN PORABE SREDSTEV 1984 Bohinj Pokljuka Jesenice Skupaj TOK Gradb. Avtoprev. DSSS Poč. dom GG skupaj Porablj. surovine in mat. 17, 396.100 17, 207.400 7,531.400 42,134. 900 9,630.700 35, 798.600 60,145.700 6, 032. 100 903.900 154,645.900 Porablj. energija 2,309.500 2, 327.400 402.700 5, 039.600 186.000 261.700 825.400 407.000 36.000 6, 755. 700 Transportne storitve 17, 869. 000 22, 630.800 7, 587.900 48, 087. 700 26,628.100 26, 850.000 280.000 1,657.200 10.000 103,513.000 Str. za invest, vzdrž. del. sred . 5,132.200 5,579.200 4, 507,100 15, 218.500 1,982.800 4,150.700 2, 388.500 23,740.500 Druge proizvodne storitve 29,175. 300 32, 719. 500 11,523.300 73,418.100 21,373.600 25, 339.000 2,162.000 2, 402.000 329. 300 12, 502.400 Odpis drobnega inventarja Druge neproizvodne storitve 1, 740.000 2, 824.700 1,870.000 2, 721.200 440.000 783.000 4, 050.000 6,328.900 199.000 2,808.700 1, 717.300 486.000 7, 969.400 1,001.100 220.000 2,888.000 30. 000 14,155. 700 13,542.700 Drugi materialni stroški 55.000 39.000 45.000 139.000 44.000 27.000 32.300 300.000 542.300 Izd. za sprot. potr. varst. pri delu 1,683.400 1,954.700 1,147. 300 4,785.400 1,365.400 2,169.700 1, 248.600 365.900 6.800 9, 941.800 Izd. za strokovno izobraž. 183.800 360.600 202.600 747.000 266.000 355.500 210. 400 241.400 1,820.300 Izd. za prehrano delavcev 1,581.500 1,841.800 1,101.100 4, 524.400 1, 281.200 800.800 1,069.000 7, 675.400 Izd. za začasna in občas.dela 310.500 54.900 365.400 154.500 149.700 72.100 110.000 230.000 1,081.700 Zakup, za/äel. sred. občanov 15.000 15.000 15.000 Izd. za reklamo in propag. • 210.000 210.000 Izd. za reprezentanco 8. 800 9.900 3.800 22.500 3. 200 11.200 6. 000 120.000 162. 900 Določeni drugi izdatki 20.000 100.000 120.000 18.000 4.000 10. 000 860.000 1,012.000 Amortizacija za min. stop. 31, 206.000 34,010.300 7, 825.100 73,041.400 14, 535. 300 10, 803. 600 19,643.700 8, 844.300 126, 868. 300 Dnevnice za služb, potov. 26.400 6.000 15.500 47.900 159.200 14.200 4. 000 32.000 15.000 272.300 Dnevnice za služb, potov, v tuj. 4.200 6. 700 4.400 15.300 7. 200 4.000 26.500 Povr. prev. str. za sl. pot. v Jug. 1.100 Povr. prev. str. za sl. pot v tuj. 2.800 300 4. 200 20.200 1.700 26.000 5. 000 57.100 Povr. str. prevoza na delo in z dela 347.000 367.000 308.000 1,022.000 204.800 25.000 322.200 275.500 1,849.500 Povr. za nast. in prehr.na terenu 3.000 568.700 571.700 333.600 330.000 50.000 1,285.300 Povr. drugih str. delavcev 1, 734.300 2,817.600 1,834,200 6, 386.100 1,076. 800 2, 192. 600 205.000 199.000 10,059.500 Avtorski honorarji 100.000 100.000 Prevz. vred. skup. proiz. od kmetov 227, 587. 800 227.587.800 Prevz. vred. sk. p. od km. združ. za ceste od dom. porabe Prevz. vred. sk. p. od km za pota od dom. por. in blag.proizv. 5.000.000 5,000.000 Združ. za kmečki sklad SP RAZPOREDITEV DOHODKA PO NAMENU 1984 B ohinj P okljuka Jesenice Skupaj TOK Gradbena Avtopark DSSS Poč. dom GG Skupaj Prisp.iz doh.za izobr. skup. Slov. 2.084.200 2.053.100 771.600 4.908.900 1.550.300 813.300 611.100 422.400 8. 306. 000 Prisp.iz doh.za razisk. skup. Slov. 607.900 598.800 225.100 1.431.800 452.000 237.200 178.200 123.200 2.422.400 Prisp.iz doh. za stanov. SIS 740.700 821.500 451.500 2.013.700 648.100 588.200 522.000 551.800 4.323.800 Prisp.iz doh. skup. zdrav, varstva 3.084.800 ■3.430.500 2.089.800 8. 605. 100 2.690.600 2.441.700 2.166.900 2.302.000 14.000 ia220. 300 Prisp. SIS drug. v zak. dol. dejav. 231.800 257.100 141.100 630.000 202.800 184.100 163.300 17^.700 1.352.900 Skup. zdr. var. za pok. inv. zav. 2.869.600 2.418.100 921.000 6.208.700 1.009.200 686.700 1.363.600 219.400 2.000 9.489.600 Skupnost za zaposlovanje 76. 100 84.400 52.900 213.400 66.600 60.400 53.600 67.500 461.500 Davki iz doh. republiški 1.337.300 331.900 70.000 1.739.200 16.000 1.338.300 185.000 258.000 3. 536. 500 Del doh. za DSSS 10.131.700 10.151.200 4.204.000 24.486.900 10.093.100 4.511.900 5.540.700 44. 632.600 Del doh. za urejanje gozdov 3.319.600 3.253.300 92 6. 900 7.499.800 5.027.000 12.526.800 Del doh. za SIS območja 327.500 335.900 84.900 748.300 497.300 1.227.600 Del doh. za SOZD 311.800 265. 100 102.100 679.000 205.400 92.100 92.100 1.068.600 Del doh. za spl. združ. gozd. 229.000 297. 300 120.700 647.000 149.400 110.500 906.900 Del doh. za ohran. življ. okolja 863.300 852.500 212.300 1.928. 100 169.200 526.400 454.700 83.700 3. 162.100 Del doh. za članarine 199.900 198.900 76. 800 475.600 136.600 84.000 62.100 758.300 Del doh. za SLO in dr. samozašč. 363.200 357.700 134.500 855.400 270.100 141.700 106. 500 73.600 1.447.300 Del doh. za zavarov. premije 1.869.700 2.318.100 1.605. 100 5.792.900 1.834.300 1.548.600 3. 919.500 500.400 12.000 13.607.700 Del doh. za plač. pr. in' banč. storit. 168.000 162.000 89.900 419. 900 197.000 154.300 141.800 97.000 1.010.000 Del doh. za druga plačila 5.337.300 4.907. 900 1.432.200 11.717.400 2.778.500 2.383.100 2.034.200 282.900 19. 196. 100 Del doh. za obresti 2.820.000 2.957.400 1.302.700 7.080.100 6.045.200 371.400 68.500 13.565.200 Del doh. za dr. dol. nam., štip. 400.100 283. 900 147.000 831.000 230.500 143.800 195. 300 184.900 1.585.500 Del doh. za izravnavo pogojev 22.058.800 10.302.000 32.360.800 32.360. 800 Del doh. za biološka vlaganja 30.081.800 30.933.000 7.852.600 68.867.400 44.394.200 113.261.600 Del doh. za komun, takse in sod. stroške 3. 000 1.200 30.000 3.000 37.200 Prisp. za uvelj. kmet. zemljišč 473.700 466.600 175.400 1.115.700 352.300 184.800 76. 600 96.000 1.825.400 Del doh. po čl. 12 9. 614. 100 15.023.700 7.100.000 31.737.800 31.737.800 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 99.641.900 93.061.900 30.290.100 222.993.900 78.848.300 16.644.400 18.047.400 5.465. 500 31.000 342.030.500 V breme celotnega prihodka 213.253.700 220.217.500 75.607.700 509.078.900 393.373. 600 128.143.500 142. 635.400 30.809.900 1.597.000 1.205.638.300 ČISTI DOHODEK 58.252.800 62.478.800 32.027.300 152.758. 900 38.592.800 44.966.500 39.778.400 29. 158. 800 305.225. 400 Del ČD za osebne dohodke 36.216. 700 40.170.500 22.043.900 98.431.100 31.691.300 28.760.000 25.523.200 26. 984. 400 211.390.000 Del ČD za neposr. SMD 1.246.800 80.800 45.600 1.373.200 58.400 59.200 49.600 46.900 1.587.300 Del Č D za stanov, gradnjo 1.765.600 1.958.300 1.074.600 4.798. 500 1.544.900 1.402.000 1.244.200 1.315.500 10.305.100 Del ČD za SSP 1.274.000 1.414.000 798.000 3.486.000 1.022.000 1.036.000 868.000 812.000 7.224.000 Akumulacija 17.749. 700 18.855.200 8.065.200 44.670.100 4.276.200 13.709.300 12.093.400 74.749.000 Nabavna vrednost materiala 26, 662.600 26, 662.600 PORABLJENA SREDSTVA 113,611.800 127,155.600 45, 317.600 286,085.000 314, 525.300 111,499.100 124,588.000 25, 344.400 1,566.000 863,607.800 DOHODEK 157,894.700 155, 540.700 62, 317.400 '375, 752.800 117,441.100 61,610.900 57, 825.800 34, 624.300 31.000 647. 285.900 Letni proizvodni plan .. . (Nadaljevanje s 5. strani) Plan finansiranja dejavnosti gozdarstva splošnega družbenega po mena Družbeni gozdovi Formiranje sredstev V družbenih gozdovih se od prodajne vrednosti lesa izloči 14 % sredstev za biološka vlaganja: TOZD Bohinj 30,081.800 Pokljuka 30,933.000 Jesenice 7,852.600 Skupaj 68,867.400 saldo 1983 (ocena) 9,000.000 skupaj 77,867.400 Poraba sredstev za biološka vlaganja Bohinj Pokljuka Jesenice Skupaj Gojenje gozdov 10,212.500 17,005.000 7,476.700 34,694.200 Odkazilo 12,189.500 11,949.800 3,407.600 27,546.900 Raziskovalno delo 1,755.200 1,800.500 455.300 4,011.000 SIS območja 327.500 335.900 84.900 748.300 Urejanje gozdov 3,319.600 3,253.300 926.900 7,499.800 Trigl. nar. park 787.700 808.000 204.300 1,800.000 Odkup gozdov 1,567.200 Zasebni gozdovi V zasebnih gozdovih so sredstva za biološka vlaganja formirana takole: 14 % vrednosti hlodovine in tehničnega lesa iglavcev 34,556.200 10 % vrednosti lesa za celulozo igl. in jamskega lesa list. 5,522.000 12 % vrednosti tehničnega lesa listavcev 2,016.000 od vrednosti lesa za domačo uporabo 2,300.000 skupaj 44,394.200 saldo 83 (ocena) 4,291.700 skupaj 48,685.900 Poraba sredstev za biološka vlaganja O. e. Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica TOK gojenje gozdov 3,265.100 4,550.800 6,538.000 6,159.600 20,513.200 odkazilo 3,389.900 2,328.000 6,149.500 5,890.300 17,757.700 razisk. delo 522.500 354.100 920.200 892.200 2,689.000 SIS območja 91.500 62.800 166.000 159.000 479.300 SIS SRS 423.700 291.000 768.700 736.300 2,219.700 gojenje gozdov 959.700 659.000 1,740.900 1,667.400 5,027.000 Franc Remec Kaj in kje bomo delali pozimi O kompletnem planu temeljne organizacije za leto 1984 bi bilo še težko pisati, ker še ni v celoti pripravljen in sprejet. Lahko pa povemo o tem, kako smo pripravljeni in kakšne načrte imamo za zimo. Za zimski posek imamo pripravljenih 17000 m3 lesa. Na Pokljuki bomo imeli dve delovišči. Eno bo v oddelku 35 nad Gorju-šami. Tam bodo delali domačini s Koprivnika in Gorjuš. Naprej proti Mrzlemu studencu se bo vozilo samo nekaj traktoristov. Spravilo v tem sečišču je raznoliko: veliki zgibnik Timberjack, traktor goseničar, tribobenski vitel. Prvič na našem področju bo na tem sečišču delal tudi žični izvlek »URUS«. Z njim še nimamo nobenih izkušenj. Les se bo s tega sečišča odvažal samo v Bohinj. Drugo sečišče je v Kranjski dolini — Medvedova konta. To je že v nadmorski višini 1400 metrov. Slaba stran tega sečišča je, ker je en del ceste, ki pelje do njega, zelo strm. Šoferji pravijo, da ni težko in nevarno priti gor, ampak dol. Klanec moramo večkrat posipati. V tem sečišču bodo delali Bosanci, razen nekaj strojnikov, ki so domačini. Tudi tu je spravilo različno od velikega zgibnika, goseničarja do tri-bobenskega vitla. Les se bo s tega sečišča odvažal pretežno na skladišče Rečica. Dve sečišči istočasno in na dveh različnih mestih sta opravičljivi zaradi tega, ker bi bilo nesmiselno z Gorjuš les voziti nazaj v smeri proti Bledu. 1 Enota Mežakla ima zimsko sečnjo v Radovni in Mežakli. Zdaj delamo na sečišču v Radovni. Treba je bilo ujeti čas, ko reka Radovna ni visoka. Les je treba spravljati do ceste preko struge Radovne. Odkar so se delavci s terena preselili v dolino, se je povečala potreba po prevoznih kapacitetah. Če so vsi ljudje na delu, se jih bo vozilo s Koprivnika 27, z blejske smeri pa 44. To je z gozdarji vred. Vsak izpad prevozov bo povzročil probleme. Prevoze bo treba bolje izkoristiti. Nič več se ne bosta mogla voziti v eno smer samo po dva ali po trije. Delo bo treba bolj načrtno organizirati. To velja zlasti za delo v razlaščenih parcelah in v temeljni organizaciji kooperantov. TOZD gozdarstvo Pokljuka ima precej invalidov. Pozimi jih bomo zaposlili z obžagovanjem drevja in pri vzpostavljanju gozdnega reda. Sekači bodo puščali veje neporavnane. Kdaj se bo bolj splačalo delati gozdni red, da bo za zahtevano kvaliteto potrebno vložiti najmanj dela, bo pokazala naloga, ki jo dela eden od pripravnikov za strokovni izpit. Jože Podlogar Zimska proizvodnja v gradbeni Gradbeni delavci so zgradili nov most v Belci Gozdno gradbeništvo je kot dejavnost znotraj celotnega gospodarjenja z gozdovi izrednega pomena, saj lahko s primerno učinkovitostjo bistveno zmanjšamo stroške. Pri tem se takoj postavlja vprašanje načina in razporeda dela preko celega leta. Do nedavnega je veljalo pravilo, da ima gradbeništvo največji sezonski značaj dela. Sodobna mehanizacija in želja delavcev po normalnem delovnem času so dodobra preoblikovale mišljenje o zimski proizvodnji v gozdnem gradbeništvu. 1. Možnosti zimske zaposlitve Znotraj različnih del in nalog v gozdnem gradbeništvu lahko ocenimo, da so primerne naslednje podskupine del: — izkop hribine z bagrom in buldožerjem, kjer so projekti izdelani tako, da je kompletno cestno telo v vraščenem terenu, — vrtanje hribine z lafeto, kjer naj bi bili povprečni izkopi nad 3,5 m3 na tm, — razna investicijska vzdrževalna dela na objektih — zimsko pluženje cest — popravila gradbenih strojev Na podlagi izkušenj in možnosti menimo, da pride v gradbeni le okrog 40 % del, ki so primerna za zimsko obdobje. 2. Priprava zimskega dela Sleherno delo zahteva primerno predpripravo, še posebej pa to velja za zimsko proizvodnjo. Podobno kot v gozdarstvu bi tudi v gozdnem gradbeništvu morali izhajati iz dolgoročnih planov izgradnje gozdnih prometnic, ki ga sestavijo gozdarski strokovnjaki. Gradbeniki naj bi znotraj tega obsega sestavili letno in zimsko izgradnjo cest. Z letnimi plani pa naj bi skupno reševali različne kombinacije Za spravilo z Urusom je potrebna skrbna priprava gradenj z ozirom na koncentracijo dela. Pri vsem tem je zasledovati osnovni cilj, da se ceste, ki so po kriterijih imenovane kot zimske, resnično izdelajo v zimskem času. Značaj sezonskega dela bomo omilili le z doslednim tovrstnim načrtovanjem. Dosedanji načini načrtovanja na tem področju so spričo različnih okoliščin še premalo dogovorjeni in usklajeni, kar v skupnem seštevku zanesljivo pomeni manj dohodka za delovno organizacijo kot celoto. Varianta, da bi v zimskem času pridobili delo izven delovne organizacije, zaenkrat odpade, ker je izredno pomanjkanje dela v panogi gradbeništva. 4.1 Dobre lastnosti: a) zimsko delo omogoča normalno zaposlitev delavcev in strojev b) izvedba planskih nalog poteka normalno in omogoča boljše uravnavanje in ukrepanje c) škodljivi vplivi dela se porazdelijo preko celega leta č) omogoča normalno zaposlovanje delavcev za nedoločen čas d) nenehno se izboljšuje učinkovitost dela e) bistveno se spremeni tudi kadrovski sestav v temeljni organizaciji f) zmanjšuje najemanje gradbene mehanizacije in delavcev za določen čas 3. Ekonomski kazalci zimskega dela Za primerjalno analizo učinkov smo vzeli delovne pogoje v poletnem času na g. c. 102—107 v Bohinju in v zinskem času na g. c. Boh. Bela—Vodice. Povsod smo imeli isto organizacijo dela in sicer izkop z bagrom in ravnanje z buldožerjem. Pri istih normativih je izračun pokazal, da je zimsko delo pri količini snega do 1,0 m za 8 % dražje kot delo v poletnem času. Pri tem pa ni upoštevano zimsko pluženje in daljša priprava oziroma ogrevanje strojev. Če k prvotni ugotovitvi prištejemo še te dodatne nevšečnosti, ocenjujemo, da je zimsko delo dražje za okrog 15-20%. 4. Dobre in slabe lastnosti zimskega dela: 4.2. Slabe lastnosti: a) slabo pripravljeno delo zahteva večje stroške b) večanje okvar strojev zaradi nizkih temperatur c) zaradi neprimernih zaščitnih sredstev se lahko poveča bolniški stalež č) ne moremo delati, ko pade temperatura izpod — 10°C. Če pretehtamo dobre in slabe lastnosti zimskega dela, lahko ugotovimo, da moramo pospeševati zimsko delo. Pri tem pa poudarjeno in tehtno pripravljati zimske objekte. Kljub povečanju stroškov na posameznem objektu, pa bo skupni učinek za temeljno organizacijo zanesljivo pozitiven predvsem z vidika planskih obvez v enem letu. Andrej Klinar Bager 1000 G pri delu Proizvodna problematika v zasebnih gozdovih Lanskoletni 30. december je bil tisti edini delovni dan leta, ko se nismo pehali za eMi treh razsežnosti. Skorajda smo zapisali tudi tisto magično stotico procentov, ki je za vsakogar tako težko dosegljiva in v kateri mrgoli število premaganih problemov in težav, pa zaskrbljenosti in razprav. Potem je bilo po praznikih zamaknjenosti konec. Prišle so nove zadolžitve in začel se je nov leto trajajoč boj. Za letos načrtovane obveznosti so številčno v okvirih lanskoletnih, glede na danosti pa temu ni tako. Pridobivanje lesa Gozdnogospodarski načrti predpisujejo etate v gospodarskih gozdovih ne glede na to, ali so gozdovi odprti z gozdno cesto in vlakami na njo — ali so zaprti. Res je tudi, da urejevalci idejno predvidijo gozdno cesto v predele zaprtosti, do vabečih kubikov. In često taka cesta ostane le idejna, kot toliko drugega. Ne zgradimo je zaradi premalo denarja v ta namen. In potem? Potem se držimo bližine obstoječih cest. Kot lani, kot predlanskim . . . Kubiki morajo biti! Pokažejo se bele lise za odkazoval-nim kladivom tam, kjer so šele leto, dve stari panji, sveži, ne-preraščeni z mahom. Če je bilo takrat opravljeno kakršno koli odkazilo, gojitveni ukrep še vedno traja ali se pa še sploh ni začel. Letos ga bomo še podkrepili. Kljub nasprotju ukrepov v zaprtih gozdovih pa biološka škoda nastaja tudi v njih. Dvojna. Tudi gospodarska. Zaprti pa bodo ostali še dolgo, saj jih ne bodo moglé odpirati niti jeklene vrvi — brez ceste. In zopet denar, krivec trenutnih in perspektivnih posledic. Družbi dajemo, ker potrebuje lesno surovino, družba jo zahteva, ker jo zopet rabi! Ali pa tudi vsi sprašujejo, kako jo pridobiti? Gozdarjem ne bo vseeno, ko bo tisti, ki je hotel les, tudi nekoč s težko roko pokazal proti izropanim gozdovom, potem pa jo trdo naperil v tiste, ki so iz vzrokov napovedovali posledice. Danes, sedaj je zavpiti tja in močno do gluhih ušes: Denar, denar za ceste, da bomo zmogli’ pridobiti tisoče kubikov, koristnih gozdu in družbi. V problematiko pridobivanja lesa zaradi zaprtosti gozdov se vključuje tudi problem še na-daljne drobitve zasebne gozdne posesti. Primer: gozdna parcela, pred leti površine 3 ha in 10 letnim etatom 150 m1, je sedaj razdeljena na 6 delov, površine 0,5 ha. Iz te parcele smo preje pridobili 15 m3 lesa na leto, danes nič, saj si ta etat deli 6 gozdnih posestnikov in sekajo samo za morebitno domačo porabo! Več primerov, več kubikov. Primerov je pa veliko in veliko izgubljenih kubikov, ki niso »zapisani« samo v g. g. načrtih, temveč tudi v naših letnih planskih obveznostih. Te parcele so tako postale nedotakljive, gospodarimo pa v okviru oddelka, za katerega je predpisan etat. Oddelčne etate pa izkoriščamo iz leta v leto na račun vedno istih parcel. Menim, da je zato razumeti problem pridobivanja lesa v zasebnem gozdu zaradi naštetih vzrokov, so pa seveda še drugi. S podružbljeno proizvodnjo pridobivamo les navadno z najodročnejših in zaprtih gozdnih predelov. V takih primerih največkrat lastniki sečnjo opravijo sami (z najeto pošihtarsko delovno silo), težko spravilo pa prepuščajo enoti. Z dobro politiko bi lahko današnje kombinacije obrnili. Leto pred gradnjo ceste v nekaj zaprtih oddelkov bi z lastniki podpisali dogovore o odkupu lesa na panju za nekaj tisoč kubikov, s čimer bi si pridobili delo in načrtovano lesno maso. Potem bi zgradili cesto, opravili delo in oddali kubike. Vemo, da je pridobivanje lesa vedno bolj odvisno tudi od po-družbljene proizvodnje. Le-te naj bi bilo z leta v leto več in prav iz tega vzroka je tudi tako pomembna gradnja gozdnih cest, saj hkrati odpira pota obnovi, negi in varstvu naših gozdov. Nikolaj Lapuh Dvanajst let uporabe računalnika na Gozdnem gospodarstvu Bled Urednik Presekov me je naprosil, naj napišem prispevek o nabavi nove računalniške opreme. Odločil sem se in pripravil dva prispevka, enega, pričujočega objavljam v prvi številki Presekov 1984; drugega, ki je nadaljevanje, pa bom objavil v naslednji štvilki. Prvi začetki uporabe računalnika na Gozdnem gospodarstvu Bled so bili leta 1964. Preko Biroja za gozd- nogospodarsko načrtovanje v Ljubljani smo obdelali podatke za urejanje gozdov z računalnikom v Škofji Loki. Potem smo začeli razmišljati o nadaljnjih obdelavah; dogovarjali smo se s predstavniki Intertrade, da bi odkupili del zmogljivosti računalnika IBM v Radovljici. Čeprav sta dva naša sodelavca obiskovala tečaj pri Intertrade, (Nadaljevanje na 8. strani) Dvanajst let uporabe... (Nadaljevanje s 7. strani) pa dalje od pogovorov nismo prišli. Decembra 1970 smo skupaj z večino gozdarskih organizacij Slovenije pristopili k republiškemu računskemu centru; z računalniško obdelavo podatkov pa smo pričeli šele leta 1972, ko smo v ta namen sprejeli v delovno razmerje dva delavca. V obdobju od leta 1964 do 1972 smo uporabljali računalnik za obdelavo podatkov urejanja gozdov. Podatke smo zbirali po navodilih zunanjih sodelavcev, ki so za to obdelavo sestavili programe, jih vzdrževali in izvajali obdelave. Leto 1972 pa lahko označimo kot organiziran pristop k uporabi računalnika v naši delovni organizaciji. Na tečajih smo usposobili kadre za samostojno izdelavo računalniško podprtih obdelav in pričeli nabavljati računalniško opremo za povezavo z računalnikom republiškega računskega centra. Leta 1973 smo v službo za računalništvo (AOP) sprejeli še tri sodelavce. Isto leto smo nabavili luknjalnik in verificirko za prenos podatkov na računalniške kartice. V letu 1974 smo skupaj z LIP Bled in Vezeninami Bled nabavili računalniški terminal za stalno povezavo z računalnikom republiškega računskega centra. Za prenos podatkov na računalniške kartice smo leta 1975 nabavili še en stroj za luknjanje kartic. Ker pa računovodskim delavcem z daljinsko obdelavo podatkov nismo mogli zagotoviti vseh sprotnih informacij, smo za računovodske obdelave nabavili mini računalnik. Za vso opisano opremo smo investirali 5.000.000 din preračunano na vrednost leta 1975. Postopoma smo pripravljali obdelave za računalniško tehniko. Sestavili smo nove programe za urejanje gozdov, odpremo in prodajo, saldakonte kupcev, obračun prevzema lesa od lastnikov gozdov, evidence odkazila in poseka, podatke za obračun davka, program za izračun norm ža proizvodnjo, obračun stroškov proizvodnje, obračun osebnih dohodkov s prispevki od bruto dalje, materialne evidence in evidence drobnega materiala v uporabi, programe za izračun prodajnih cen gozdnih sorti-mentov in obdelavo za zbirne bilance. Računalnik smo uporabili za izračun in sesta- vo norm proizvodnje, ob popisu prebivalcev smo podatke o naših delavcih Zavodu za statistiko izročili na računalniškem traku. Redno mesečno z računalnikom oblikujemo vse podatke za gozdarsko statistiko in jo prav tako na računalniškem mediju posredujemo Zavodu za statistiko in Splošnemu združenju za gozdarstvo. Za popis gozdov smo vse podatke obdelali z računalnikom. Te podatke smo s pridom uporabili pri sestavi območnega načrta. Za prevoz lesa z računalnikom vodimo vse učinke (OD voznikov) in izkoriščenost tovornjakov. V letu 1983 smo za računalnik pripravili tudi evidenco porabe goriva. Upam, da golo navajanje obdelav ne bodo bralci razumeli kot opravičilo stroškov, ki jih z računalniško obdelavo podatkov povzročamo naši delovni oranizaciji, saj pri tem nastajajo koristi, ki jih ne merimo. Marsikdo pričakuje od računalništva znatno znižanje pisarniških delavcev pri tem pa redno pozabljajo, da je iz dneva v dan in iz leta v leto potrebno za normalno poslovanje pridobiti vedno več informacij in da bi brez računalnika število delavcev v pisarnah že močno naraslo. Pri nas pa ugotavljamo, da je število pisarniških delavcev ustaljeno. Informacije, ki jih posredujemo za vodenje in usmerjanje proizvodnje ter vodenje poslovanja preprečujejo dodatne stroške, ki bi brez njih nastali. Omogočamo načrtnejše in gospodarnejše ravnanje pri proizvodnih in poslovnih odločitvah. Vemo, da je pravih informacij premalo ali pa da so pridobljene v nepravem času, saj smo z računalnikom v preteklem obdobju predvsem zmanjševali ročno obdelavo podatkov in da informacij za vodenje in odločanje še vedno primanjkuje. Zato je potrebno izdelati podrobno analizo o potrebah po informacijah. Vsekakor uporaba računalnika danes ni moda, ampak je za redno in solidno poslovanje nujno potreben. Ker se zavedamo dejstva, da z razvojem informacijskega sistema mora nadaljevati sleherna delovna organizacija, da bo svoje delo lahko usmerjala najbolj smotrno; še posebej pa tako kot je naša, ki upravlja s površino 50.000 ha in je za sleherni odsek in parcelo v gozdu treba voditi niz podatkov, če hočemo trajno zagotavljati optimalne donose in kori- sti gozda; zato smo ob stalnih okvarah obstoječe računalniške opreme pričeli načrtovati zamenjavo. V letu 1982 smo proučili kakšna računalniška oprema nam lahko nadomesti sedanjo (luknjalnik, terminal, mini računalnik in knjigovodske stroje, ki jih v računovodstvu še uporabljamo). Sestavili smo projekt za novo računalniško opremo in jo leta 1983 naročili in zanjo plačali 23.000.000 din. Tako smo zadnje dni leta 1983 prejeli opremo in jo v januarju letos namestili v preurejene prostore. To je 16 bitni mini računalnik ISKRA-DELTA. Program uporabe novega računalnika bom opisal v naslednji štvilki. Jože Skumavec Debela jelka Foto: I. V. Bohinjski jelki velikanki sta se posušili V preteklem letu smo ugotovi- Trstju. Prvo je pokončala strela, li, da sta se posušili, jelki — veli- druga je shirala zaradi gnilobe, kanki Za Malim vrhom in v Obe sta stari preko 300 let in Mehanizirano Zaradi vsesplošnega zanimanja in spraševanja o delu in razvoju mehaniziranega skladišča Rečica želim s svojim člankom vsaj delno pojasniti, kako delamo. Prav je, da ljudje sprašujejo, hočejo biti obveščeni, hočejo vedeti, kaj se dogaja. Mi smo pa tudi dolžni, da dajemo na vprašanja odgovore. Neobveščenost je včasih glavni vir spotikanja, napačnega sklepanja. Zanimajo se tudi kmetje, saj gre preko mehaniziranega skladišča več kot polovico celotne lesne mase kmetov. Sploh se vsa javnost močno zanima, kako obratuje mehanizirano skladišče Rečica. merita vsaka okrog 30 m3 lesa. Med slovenskimi najdebelejšimi jelkami sta branili 4. in 6. mesto. Jelko za Malim vrhom smo posekali 13. oktobra 1983. K temu dogodku je bil povabljen tudi profesor gozdarske fakultete dr. Marjan Kotar, ki je skrbel za pravilno izmero. O točnih podatkih vas bomo obvestili kasneje. Podiranje debele jelke iz Malega vrha je bilo. prav svečano. Od prisotnih vodij moramo vsekakor omeniti revirnega vodjo Medic Doreta, ker je prinesel steklenico črnega vina. Podirala sta sekača ŠTESEL Franc in PETRIČ Avgust. Zadeva ni bila preprosta, saj sta z normalnimi motornimi žagami morala prežagati skoraj 2 m širok panj. Celo oder sta si morala postaviti na spodnji strani. Jelka je bila v sredini trhla in razjedena od mravelj. Padla je v točno določeni smeri navzgor. Predno bomo deblo z vitlom izvlekli na cesto, si moramo priskrbeti meč za motorno žago dolg 90 cm, s katerim bomo razžagali deblo na 20 kosov, ki jih bo vitlo lahko potegnilo na zgornjo cesto. Zaradi izjemnih dimenzij želimo ohraniti spomin na posekano jelko. Konzervirali bomo odrezek debelejšega dela debla. Ob tem moramo omeniti neverjetni dogodek, ki bi ga lahko imenoval: »Jelkino maščevanje.« Jelka nam je popoldan uprizorila gozdni požar, ki smo ga komaj pogasili z vodo, ki jo je pripeljala gasilska cisterna. Že ob podiranju smo opazili dim, ki je nato ponehal. Pri delu z motorno žago se je vnel les. Verjetno se je najprej vnela lesna moka, ki jo puščajo mravlje v svojih rovih. Kasneje smo po dimu ugotovili, da je duplo imelo v višini 6 metrov majhen izhod, ki ga je izkljuvala žolna. Kljuvala je mravlje in odprla njihove rove. Dani so bili pogoji za prepih in požar se je v domovanju mravelj močno razširil. Gasili smo do noči in porabili polno cisterno vode. Obe jelki sta spadali zaradi svojih razsežnosti pod zaščito zakona. Vendar zaradi varstvenih določil se tako drevo ob sušenju lahko poseka. Z jelko v Trstju, ki je še debelejša, doslej nimamo nobenih načrtov. Je preveč oddaljena in ne obstojajo nobene možnosti za spravilo njenega lesa. I. V. skladišče Rečica Znano je, da smo s 1. 1. 1983 začeli z zagonskim obratovanjem, med letom pa smo pričeli s poizkusnim obratovanjem. Na mehaniziranem skladišču je bilo od 1. 1. do 31. 12. 1983 dodelanega 45.000 m3 lesa iglavcev, mimo lupilca linije na vagone ali s kamioni do raznih kupcev pa 12.000 m3 iglavcev. Na mehaniziranem skladišču najprej zbiramo vse vrste lesa listavcev iz družbenih gozdov in zasebnih gozdov. Treba jih je še dodatno obdelati in skrojiti. Šele potem jih oddajamo inozemskim in domačim kupcem. Lesa listavcev je bilo 1.158 m3. Drva smo oddali 198 strankam. Smrekove odčelke smo prodali 217 strankam. Posebno želim poudariti na veliko razliko poslovanja, ko smo pred uvedbo mehaniziranega skladišča les hlodov oddali že na kamionski cesti Pokljuke, Mežakle, Radovne ali kjer koli v gozdu kmetov. Merilec je napisal dobavnico in za delavce temeljnih organizacij in TOK je bilo delo zaključeno. Sedaj pa je drugače. Ko pride les na mehanizirano skladišče se šele začne delo z lesom. V večih primerih ga je treba dodelati, temu pa sledi naslednji postopek: 1. Viličar ga položi na mizo lupilca. 2. Viličar izprazni bokse in zloži v deponije po debelinskih stopnjah LIP-a ali na kupe po sortimentih za kupce na železniški rampi. 3. Viličar les iz deponije odnese v bazen žage lesnoindustrijskega podjetja ali ga naklada na vagone. Spuščen v bazen in naložen na vagon je resnično les oddan za delavce mehaniziranega skladišča Rečica. Če seštejemo navedena dela, ugotovimo, da je dodelanega na mehaniziranem skladišču 57.000 m’iglavcev in 1.158 m3 listavcev, skupaj je 58.158,00 m3. Pomnoženo s tri (preložen les), je to 174.474,00 m3 lesne mase. Toliko ga je bilo treba preložiti in prepeljati, da je sedaj skladišče prazno. In ne pozabimo še na lubje, ki ga nakladajo na kamione za odvoz. Da je les oddan kupcem, vsak dan nakladamo vagone. Čez leto smo naložili 605 vagonov raznega lesa, to je približno 18.000 m3. Na mehaniziranem skladišču pišemo tudi dobavnice. Zadnja številka v bloku je 2069 in še 621 dobavnic za vagone je skupaj 2.680 dobavnic. Tisti, ki pišete dobavnice, se lahko primerjate. Med letom smo oddali 79 strankam les za ostrešje ali drugačno uporabo pri obnovi hiš oziroma gospodarskih poslopij. Seveda ne smemo zgrešiti v opisu dela mehaniziranega skladišča lesa od kmetov, ki ga sami pripeljejo na skladišče. Les izmerimo ročno, naredimo izračun in oddamo v obračun. Za odkup lesa preko celega leta je bilo narejenih 277 obračunov za stranke — kmetov. Delež lesa v celoti iz zasebnih gozdov je 56 %. Ostalih 44 % je les iz družbenih gozdov. Vsak dan sprejemamo les pripeljan s kamioni družbenih in zasebnih gozdov. Prevzeli in podpisali smo ca. 38.000 dobavnic. Za izvajanje tega dela morajo biti delavci na skladišču ustrezno usposobljeni. Vsak od delavcev naj obvlada več delovnih postopkov, tako da so v slučaju odsotnosti delavca možne zame-nj ave. Pomembno za delo na mehaniziranem skladišču je tudi merjenje delavnika s tahografom. Na tahografu je natančno napisano vsakodnevno dogajanje. Podatki s tahografa so resnično vsestransko uporabni. Smo pred važno nalogo, da postopoma preidemo na redno obratovanje ter na delo po skupinski normi. Upam in želim, da bomo tudi to stopnico uspešno prestopili. Jože Mulej »Naradjene« sobote Dokler so delavci — Bosanci stanovali na terenu, so delali tudi ob sobotah. Gozdarji so jim šli toliko na roko, da je vsako soboto eden dežural. Treba jih je bilo prepeljati na delo in moral je biti nekje pri roki za primer nesreče. Ko govorimo o delu v sobotah, mislim na tiste sobote, ki po delovnem koledarju niso delovne, to je na proste sobote. Delalo se je prav vse mesece od januarja do decembra. Po eno soboto so delali v mesecih februar, november, december, po dve aprila, maja, septembra, oktobra, po tri januarja, marca, junija in po štiri sobote julija in avgusta. Skupaj se je delalo 28 sobot, narejeno je bilo 279 delovnih dni. Posamezni delavci so delali različno od najmanj šest do največ ena- Iz sindikalnih 22. decembra je imela sindikalna organizacija TOZD gozdarstvo Pokljuka svoj letni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je bila organizacija aktivna. V pretekli mandatni dobi je izdelala in sprejela pravila, ustanovila je samoupravne skupine, in sicer tri: Pokljuka, Mežakla in Rečica. Najbolj delovna je bila skupina na Pokljuki. Organizacija je razpolagala samo s sredstvi članarine. Kljub temu ji je uspelo organizirati dvodnevni izlet po Istri. V ta namen ima organizirano mesečno zbiranje sredstev za izlet, seveda kdor prostovoljno k temu pristopi. Če se kdo izleta ne udeleži, se mu denar vrne. Razprava na občnem zboru je potekala predvsem zaradi neuspelih referendumov. Razprava je bila pozitivna in konstru- indvajset sobot ali povprečno vsak delavec, ki je delal ob sobotah po 14,8 sobot. Najmanj so delali na soboto trije (v avgustu — Velika Gospa) in največ osemnajst. Vse te »naradene« sobote so delavci izkoristili za obisk svojih družin med letom. Je pa na račun »narađenih« sobot nekaterim ostalo precej dopusta do konca leta, ponavadi enim in istim. Tudi udeležba gozdarjev na dežurstvu je bila različna od enkrat do petnajstkrat. Pri prevozih ob sobotah so se vrtela kolesa kombijev in fičota 1645 kilometrov ali povprečno 94 kilometrov na soboto. Vse napisano se nanaša na plato Pokljuke za leto 1983. Jože Podlogar organizacij ktivna, vzrokov za neuspele referendume pa vseeno ni ugotovila. Po občnem zboru je bil v hotelu KRIM zaključek leta. Debata občnega zbora je pustila svoje posledice. Vedno več nas prihaja do prepričanja, da občni zbor in zaključek leta ne spadata skupaj. Na občnem zboru je treba sprejeti tudi kakšno grenko — resnično, kar ni vsem všeč. To pa ne spada na konec leta, ko naj bi se veselili nad uspehi pretečenega leta in pričakovanju novega. Verjetno smo to dvoje združili pri naši temeljni organizaciji zadnjikrat. Zaključek leta bi lahko združili še s kakšno drugo temeljno organizacijo in pripravili skupni kulturni program. Jože Podlogar Zimske igre upokojencev Občinsko sindikalno prvenstvo — kegljanje Od 9. do 20. novembra je potekalo na kegljišču hotela Jelovica še zadnje tekmovanje v okviru programa sindikalnih športnih iger za leto 1983. Tekmovalci naše DO smo se dvakrat dobili na treningu, kar se je pokazalo tudi na tekmovanju. Nastopilo nas je 22 iz skoraj vseh temeljnih organizacij. Posebej so razveselili naši udeleženci s TOZD Jesenice, saj se le malokrat udeležujejo sindikalnih iger. Imeli smo tudi žensko ekipo, kar je še posebej razveseljivo. REZULTATI Ker smo imeli kar številno zastopstvo smo imeli tudi dobre možnosti za ekipno uvrstitev. Izreden rezultat je dosegel Slavko GORZETTI - TOZD Gradbeništvo. Z rezultatom 217 podrtih kegljev, je osvojil bronasto odličje, prav on pa je pomagal ekipi osvojitev 4. mesta izmed 32 sodelujočih ekip. Moški do 40 let: 1. PEINKIHER Matevž, 2. TONEJO Peter 3. GORZETTI Slavko ELAN 231 VERIGA 218 GG Bled 217 18. KREIHGER Metod (197), 23. TORKAR Miha (197), ZALOKAR Slavko (197), 40. BUČIČ Luka (192), 44. VIDIC Albert (192), 66. DOLENC Matjaž (186), 69. SEKELEZ Ante (186), KUNSTELJ Štefan (185), 72. BABIČ Ilija (184). Nastopilo je 361 tekmovalcev, uvrstitve ostalih naših niso znane, ker so dosegli rezultat pod 180. Moški nad 40 let: 1. ČERNE Janez 2. DEBELJAK Ivan 3. KUMŠE Vili 16. KOBAL Vinko Obrtno zdr. 225 Upokoj. Rad 209 ISKRA Otoče 204 GG Bled 188 Zahvala Zahvaljujem se vsem sodelavcem v temeljni organizaciji in v delovni organizaciji, ki so ob težki izgubi mojega očeta kakorkoli sočustvovali z nami in meni in mojim naj-bljižjim v takem številu izrazili sožalje. Ob tej priliki mi je bilo v uteho in dokaz, da smo delavci še povezani med seboj in da se še zanimamo drug za drugega. Marjan Zupan Ženske do 40 let: 1. LUŽNIK Sonja 2. PIŠKOR Helena 3. BEL Marija ISKRA Otoče 198 Društvo invai. 184 ELAN 183 ZAJC Mimi 132, KOS Lijana 132, PRAPROTNIK Marija 125, BERNARD Olga 96 EKIPNE UVRSTITVE: Moški: 1. ELAN 1268 2. VERIGA 1257 3. OBRTNO ZDRUŽENJE 1243 4. GG BLED 1192 Zpri^kp' 1. ISKRA OTOČE 752 2. ELAN 713 3. VERIGA 691 23. GGBLed 458 SKUPAJ: 1. ELAN 206 točk 2. ISKRA 205 točk 3. VERIGA 182 točk 4. DRUŠTVO INV. 81 točk 5. GG Bled 64 točk UDELEŽBA NA ŠPORTNEM PODROČJU V LETU 1983 — Skozi vse leto smo se udeleževali občinskih sindikalnih prvenstev (9. panog). Nastopili smo v smučarskem teku (2 tekmovalca), veleslalomu (16), odbojki (15), kegljanju borbenih partij in kegljanju posamezno (34), plavanju (1), in malem nogometu (7). Nismo se udeležili streljanja in namiznega tenisa. Skupno število udeležb je 75; 59 moški, 16 ženske. Število udeležencev DO je manjše: 38 moških, 10 žensk. V procentih je to 9,2 % pri moških in 16,1 % pri ženskah, če pogledamo skupaj je bila aktivnost naših delavcev 10,1 %. — Po tradiciji smo se tudi v letu 1983 udeležili SOZD-ovih tekmovanj. Zimskih iger na Zelenici in letnih iger na Bledu, te pa smo tudi organizirali. — Pripravili smo sindikalno prvenstvo v VSL in tekih na Za-trniku, sindikalno prvenstvo v šahu in še v namiznem tenisu ter kegljanju. — Tudi v letu 1983 smo poskrbeli za rekreacijo v telovadnici TVD Partizan Bled. — Nabavili smo 18 novih tekmovalnih dresov z znakom naše DO, tako, da bomo v naslednjem letu enako napravljeni. V letu 1983 je bilo za delo komisije za šport in rekreacijo namenjenih 80 tisoč dinarjev, za organizacijo letnih iger SOZD — GLG pa še 40 tisoč dinarjev. Bili smo zelo skromni: potnih stroškov nismo vračali, pri organizaciji letnih iger nihče ničesar ni zahteval — veliko smo naredili sami, po tekmovanjih pa navadno nismo naročali z naročilnico. VSE ZAPOSLENE VABIMO NA REKREACIJO V TELOVADNICO TVD PARTIZAN NA BLEDU VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 ure. Janez Šemrl Upokojenci Slovenije bodo imeli tudi v zimskem času republiško srečanje. V organizaciji ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV Radovljica, bodo izvedene PRVE ZIMSKE IGRE v veleslalomu in smučarskih tekih in sicer 25. II. 1984 na smučiščih Smučarskega centra KOBLA v Bohinju. Prireditelj tekmovanja je ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV Slovenije in pokrovitelj SKUPŠČINA OBČINE Radovljica. Na igre so vabljeni kot gosti upokojenci SR Hrvatske, Avstrije in Italije, ti pa bodo tekmovali izven konkurence. Tekmovanja se lahko udeleže vsi upokojenci in upokojenke, redni, družinski in invalidni. Vsi zainteresirani bodo pravočasno dobili pri matičnih DU popolnejše informacije o prevozih, prehrani itd. Po 15. januarju 1984 prejmejo še bilten prireditve in pravila tekmovanja. Upokojili so se PETER KOROŠEC je doma s Koprivnika. Tako, kot večina domačinov, je najprej kot pogodbeni voznik s svojim konjem »furai«. Od leta 1958 pa je bil redno zaposlen. Največ je delal pri poseku. Ker sam do svojega organizma ni bil preveč prizanesljiv, ga je počasi začelo zapuščati zdravje. Zadnjih par let je delal samo še na gojenju, na cesti in razna pomožna dela. MEHO HUKAREVIČ je doma iz okolice Bihača. Ze blizu trideset let bo, kar ga je pot za kruhom pripeljala na Gorenjsko. Z ženo in tremi otroki je prišel. Tu so se mu rodili še trije. Družina se je vrnila nazaj v Bosno. Kasneje so vsi njegovi sinovi našli delo pri naši gradbeni. Meho se je nekje pred letom 1960 naselil v Kranjski dolini. Potem, ko so drugi že odšli iz Kranjske doline v center na Mrzli studenec, je on še vztrajal na Kranjski dolini. Kadar ni bilo v revirju gozdarja, je bil on »taglavni« v Kranjski dolini. Postal je samotar. Ko so pred nekako tremi ali štirimi leti odprodali in podrli lesene stavbe na Kranjski dolini, se je moral tudi on preseliti v center na Mrzli studenec. Meho je bil eden redkih Bosancev in edini pri naši temeljni organizaciji, ki je dobro obvladal slovenski jezik. Kar na hitro ga je v preteklem letu zagrabila bolezen in moral je v predčasni pokoj. Obema — Petru in Meho-tu želimo še veliko srečnih let življenja. Jože Podlogar Prireditelj in organizator vabita vse upokojence — rekreativce in veterane, da se množično udeleže tekmovanja. Miro Kavčič Jubilanti 1983 30 let delovne dobe ZUPAN Anton KLARIČ Juro LANGUS Ivan SUKIČ Roza CUZNAR Janez PANČUR Marjana POTOČNIK Marjan TONEJC Bernard JERE Marija REMEC Franc 20 let delovne dobe CVIJETIĆ Jovo CVIJIĆ Gojko BEZNIK Franc JEKLAR Alojzija KOBILICA Pavel RAZPET Jože REKAR Boštjan BRODNIK Jože PEJIČ Mirko VUČENOVIĆ Ilija AVSENEK Janez VIDIC Ferdo DIJAK Franc GANIČ Mile GUZELJ Jože BERNARD Olga BERNARD Ludvik PODGORŠEK Jože PRAPROTNIK Manja AHAC Boris NOVAK Dušan 10 let delovne dobe ARH Janko CVIJETIĆ Nedeljko PANIČ Savo PANIČ Tomislav BUČIČ Ivo STOJČEVIČ Anto KIKELJ Albina GORIČNIK Marija LAH Ivanka MULEJ Iztok ŠOLAR Zvone PETKOŠ Janez Odgovorni urednik: Jože Podlogar, tehnični urednik: Milena Cerne, člani: Ivan Veber, Alojz Mertelj, Nikolaj Lapuh, Tadej Vidic, Albert Vidic, Boris Ahac