TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 22. DECEMBER / GRUDEN 2006, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XI, ŠTEVILKA 11 (104) Mir in notranja uglašenost ššenost naj vas spremljata v teh bo božičnih čnih praznikih; v mozaiku novega leta č pa naj se lesketajo dragulji: zdravje, sreča ča in ljubezen. č (Kopač) č č) VESELE BOŽI ŽIČ ŽI IČ ČNE NE PRAZNIKE IN SREČNO Č NOVO LETO 2007 VAM ŽELIJO Ž VAŠ ŽUPAN, OBČINSKI ČINSKI SVET IN Č OBČINSKA ČINSKA UPRAVA OBČ Č ČINE DESTRNIK Občan - 22. december 2006 Vrata so vgrajena v vhod Turističnega doma, nekoč so bila last Vajdovih iz Doliča. Predstavitev projekta Janežovci Destrnik / Delovno srečanje v Sp. Podravju Z Megalaxio in Termami Janežovci do 1500 novih delovnih mest Gostje novinarske konference so predstavili oba velika turistična projekta V petek, 24. novembra, je na Hajdini potekalo delovno srečanje z naslovom Razvoj turističnega sektorja atrakcij. Na delovnem srečanju je bila predstavljena Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. Predstavljena pa sta bila tudi projekta Zabaviščni park Megalaxia in Gaja Terme Janežovci. Po končanem delovnem srečanju so si udeleženci ogledali lokacijo na Hajdini in v Janežovcih. Delovno srečanje se je zaključilo s tiskovno konferenco na Destrniku. Državni sekretar v službi vlade za razvoj dr. Andrej Horvat je povedal, da je v resolucijo nacionalnih razvojnih projektov vključenih 35 projektov in vsak projekt vodi projektna skupina. Med vsemi projekti v resoluciji je le šest namenjenih turizmu. »Skratka želimo peljati 35 projektov, ki imajo skupaj s podprojekti 123 različnih projektov. Najbolj je tukaj izpostavljeno ministrstvo za gospodarstvo, ki pokriva kar 25 projektov. Nosilci vseh v resolucijo vključenih projektov so Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 znani, večinoma so povsod vključene tudi občine in regionalne razvojne agencije« je dejal sekretar Horvat. Generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar je dejal, da se slovenski turizem nahaja sredi investicijskega ciklusa. Ta traja tri leta in kar nekaj močnih in odmevnih projektov je ta čas sredi realizacije. »V veliko veselje mi je, da smo si danes tukaj v neposredni bližini lahko ogledali kar dva projekta, ki sta skupaj prijavljena kot ena destinacija. Za obe naložbi je značilno, da se bosta zgodili na območju, ki danes nič ne pomenita, praktično ničesar v tem prostoru. Govorim o devastiranem območju. Posebej je treba poudariti, da v bistvu prostor dobiva neko novo kvaliteto skozi te nove vsebine. Oba projekta sta izredno razvojno naravnana v skladu z novimi trendi in usmeritvami ne le evropskega temveč tudi svetovnega turizma. Projekta sta komplementarna, v bistvu se dopolnjujeta v ničemer si ne konkurirata. Tukaj je potrebno omeniti še Terme Ptuj, kjer se v tem času intenzivno gradi in seveda tudi Ptuj, kot bogato Zakladnico tisočletij,« je menil direktor Hribar in nadaljeval: »Spodnje Podravje bo v nekaj letih postalo eno izmed najpomembnejših turističnih območij v Sloveniji, ki se bo po svojem pomenu, velikosti lahko po vseh kazalcih primerjalo z bolj znanimi turističnimi centri v Sloveniji, kot so Bled, Portorož in podobno. Želel bi spregovoriti še o enem dejstvu, da se bo z realizacijo ustvarilo kar nekaj sto delovnih mest. Gaja Terme Janežovci predvidoma 200 novih delovnih mest, v Me- galaxiji neposredno 500 in po posrednih učinkih, ki jih v turizmu merimo s faktorjem približno 1,8 lahko mirno ugotovimo, da gre v tej regiji s tema novima pridobitvama za približno 1.500 novih delovnih mest. Oba projekta pa imata tudi možnosti pridobivati sredstva iz evropskih strukturnih skladov.« Za Zabaviščni park Megalaxia je občina Hajdina že zagotovila ustrezno mesto v prostorskem planu. Investitor zabaviščnega parka je podjetje Cross, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, investitor pa odprtje napoveduje za leto 2008. Vrednost projekta je ocenjena na dobrih 105 milijonov evrov. Računajo tudi na uspešno kandidaturo za sredstva iz evropskega strukturnega sklada od koder si želijo pridobiti med pet in deset milijonov evrov. Župan občine Destrnik Franc Pukšič je na tiskovni konferenci povedal, da so že znani fazni investitorji, še vedno pa potekajo dogovori z generalnim investitorjem. Povedal je, da so opravili veliko pogovorov in trenutno so v igri štirje, ki prihajajo iz Avstrije, Italije in Anglije. O imenih ni želel govoriti. Izvedeli smo še, da bo realizacija Term Janežovci v prvi fazi stala okrog 40 milijonov evrov. Druga faza z ureditvijo golf igrišča pa nadaljnjih 20 milijonov evrov. Pri investiciji računajo tudi na sredstva evropskih strukturnih skladov iz katerih investitorji pričakujejo med pet in osem milijonov evrov. Zmago Šalamun (Štajerski tednik) Občan - 22. december 2006 Martinovanje Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij Vedno več obiskovalcev Na martinovo nedeljo, 12. novembra, je na območju Vinsko-turistične ceste VTC13 potekala prireditev Društva vinogradnikov in sad- jarjev Osrednje Slovenske gorice, poimenovana Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij. Prireditev je letos potekala že četrtič in obisk Turistično društvo Destrnik Tretje martinovanje Martinovanje je vsekakor največji praznik vinogradnikov, saj je to čas, ko so kleti polne in ko se iz mošta njihov pridelek in celoletni trud spremeni v vinsko kapljico. TD Destrnik je 11. 11. 2006 v prostorih gasilskega doma v Destrniku organiziralo 3. martinovanje, na katerem so se predstavljali vinogradniki iz občine Destrnik, ki so gostom z veseljem ponudili možnost degustacije vina. Za bogato obloženo mizo je s prigrizki poskrbelo Društvo kmetic Destrnik. Bogat kulturni program se je zaključil, ko so vinogradniki vsak po liter mošta vlili v skupni sod, iz katerega so si gostje po blagoslovu natočili prve kozarce vina. TD si želi, da bi martinovanje postalo tradicionalno, česar pa po obisku in programu sodeč ne bo težko doseči. Prepričana sem, da se bodo vsi letošnji vinogradniki in gostje vrnili tudi naslednje leto, s seboj pa pripeljali še koga. Tekst in foto: Sabina Žampa Občan - 22. december 2006 na kmetijah se iz leta v leto izboljšuje, saj so zadovoljni gostje najboljša reklama. Na ta dan lahko pokušate kakovostna vina različnih sort, ki jih gojijo naši vinogradniki, zraven pa se okrepčate s kruhom, namazanim z zaseko, z domačo salamo, s krapci ipd.. V društvu razmišljajo, kako dobro slovenjegoriško kapljico predstaviti širši javnosti – morda je rešitev oddaja ponudb za ogled kleti in degustacijo na turistične organizacije, verjetno pa bi bilo bolje, če bi dan odprtih vrat potekal več dni. Na ta dan smo obiskali dva znana vinogradnika v občini Destrnik. Na kmetiji Lovrec je zasajenih 38500 trsov sort sauvignon, renski rizling, rizvanec, zeleni silvanec, muškat otonel, rumeni muškat, traminec, sivi pinot, modri pinot, laški rizling in božole –vrsta gamaya. Vinogradnik Marjan Lovrec pravi, da je glede na to, da so vinogradi še mladi in da pridobivajo na rodnosti, letošnji pridelek za 20 % večji, prav tako so zadovoljive prve ocene mošta in mladega vina, saj je bil sladkor v povprečju nekoliko višji, zaradi deževnega vremena v avgustu je bilo sicer nekaj več gnilobe, zato so morali podbirati oziroma dvakrat trgati. Ker imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo s ptujsko kletjo, večji del grozdja prodajo, nekaj vina pa pridelajo sami. Na vprašanje, katera sorta letos kraljuje, pravi, da če daš trti že v vinogradu svojo dušo, potem so vse dobre, seveda pa ima vsaka svoje značilnosti, po katerih se razlikujejo. Pri Lackovih na Drstelji imajo zasajenih 7000 trsov sort chardoney, renski rizling, sivi pinot, zeleni silvanec, laški rizling in oxoa. Ne razmišljajo o dosajevanju, saj količine vina zadoščajo za prodajo v lokalu in na litre strankam, ki že dobro poznajo njihova vina. Ker je njihove vinograde v lanskem in letošnjem letu prizadela toča, je letošnji pridelek manjši. Po mnenju Franca Lacka se sivi pinot vsako leto dobro obnese, mlajše trte chardoneya in renskega rizlinga pa je letos nekoliko bolj prizadela gniloba. Poudaril je, kako pomembno je združevanje vinogradnikov v društvo, saj so jim na voljo strokovni nasveti in izobraževanja, lahko se med seboj posvetujejo, pa tudi družiti se je dobro in prijetno. Tekst in foto: Nataša Žižek 3 Društvena dejavnost Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Srečanje ob Martinu Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice so v petek, 17. novembra, na Grajeni pripravili srečanje ob Martinu. Udeležili so se ga tudi vinska kraljica Svetlana Širec, vinski vitez pater Mirko Pihler, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, svetnik Občine Destrnik Ivan Hauptman. Za popestritev več- era so učenci OŠ Grajena in Moški pevski zbor Grajena pripravili kulturni program, članice Društva kmetic MO Ptuj pa so pod vodstvom Milene Markež pripravile bogato kulinarično razstavo, ki je kasneje služila tudi za pokušnjo. Predsednik društva, ki bo v prihodnjem letu praznovalo 10. obletnico delovanja, An- Tehniški dan V ponedeljek, 20. 11. 2006, smo na OŠ Destrnik in podružnični šoli Trnovska vas organizirali že 6. tehniški dan na temo božič. Koordinatorka je bila učiteljica Dragica Pešakovič. Na OŠ Destrnik so sodelovali učenci druge in tretje triade, na OŠ Trnovska vas pa prve in druge triade. Ustvarjali so v 17 delavnicah pod vodstvom učiteljev in učiteljic. Poudarek je bil na izdelkih iz papirja in lesa, spoznali pa so tudi druga gradiva in tehnike: slikali so na steklo in svilo, ulivali izdelke iz mavca, oblikovali s pomočjo Das mase, izdelovali so svečke in okraske iz testenin, pekli pecivo, za glasbeno popestritev je poskrbela glasbena delavnica, za zapis, fotografije in izdajo biltena pa mladi fotografi in novinarji. OŠ Destrnik-Trnovska vas drej Rebernišek je povedal, da potekajo že nekatere priprave na praznovanje in podal oceno letošnjega letnika: »Letos nas je narava presenetila v pozitivni smeri. Vegetacija je spomladi močno zamujala, saj smo še marca imeli sneg pa tudi poletje ni bilo izrazito, medtem ko sta bila prečudovita september in oktober. Zato so mošti dosegali visoke sladkorne stopnje in za Štajersko primerne kisline, kar se odraža v zelo prijetnih svežih mladih vinih z izrazito sortno značilnostjo, še zlasti pri sortah kot so sauvignon, renski rizling, traminec in rumeni muškat. Letošnji letnik bo zaradi nekoliko bogatejših kislin na Štajerskem vsekakor primeren za pridelavo polsuhih vin. Prepričan sem, da bomo le- tos pili pri tistih vinogradnikih, ki so v kleti postorili, kar je potrebno, značilen štajerski letnik, vina so prijetna, pitna, sveža, sortno značilna z bogatim telesom in aromo.« Vinogradniki so napolnili sod z moštom, obred prestopa mošta v vino pa je opravil vinski vitez pater Mirko Pihler, član evropskega reda vitezov vina. Obred je zaključil z besedami: »Bodimo spoštljivi do mladega vina, naj bo novo vino naša moč in naše zdravje.« Po izvolitvi in uspešno opravljeni zaprisegi je novi kletar Zoran Petkovski zabil pipo na sod in vsem ponudil kapljico letošnjega odličnega letnika. Tekst in foto: Nataša Žižek Drevo Šla sem pogledat na skalo, iz nje je raslo drevo. Raslo je in raslo, ni nehalo rasti. Pa sem šla bliže, bližje drevesu, velikemu drevesu. Ej, sem si rekla, to je lepo. Drevo je bilo zelo bogato. Na njem so bili rumeni, rjavi, rdeči listi, tu in tam še kak zelen. Zdaj vsak dan, tudi pozimi hodim tja in sanjarim. Eva Hrastar 5. a 4 Občan - 22. december 2006 Uradni vestnik 11/2006 22. december 2006 Leto XI, številka 11 1.Sklep o začasnem financiranju javne porabe v Občini Destrnik v letu 2007 2. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. 2. Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02), 99. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) in 9. člena Odloka o proračunu Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 11/05) izdajam Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99 z dne 1. 10. 1999 za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Sklep o začasnem financiranju javne porabe v Občini Destrnik v letu 2007 1. člen V obdobju do začetka veljavnosti proračuna Občine Destrnik za leto 2007 oz. v obdobju januar–marec 2007 se financiranje funkcij občine, njenih nalog in drugih, s predpisi določenih namenov začasno nadaljujejo na podlagi Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2006 in za iste programe kot v letu 2006. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v letu 2006. V tem obdobju se plačujejo tudi že prevzete obveznosti iz leta 2006. 3. člen V obdobju veljavnosti tega sklepa ni dovoljeno začeti z izvajanjem novih investicij, ki niso bile zajete v proračunu za leto 2006. 4. člen Po sprejemu proračuna za leto 2007 se v obdobju začasnega financiranja prihodki in plačane obveznosti vključijo v proračun Občine Destrnik za leto 2007. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje. Številka: 403-1/06-1 Destrnik, 4. december 2006 o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 112,35 SIT/kg – kalo 5 % 5,62 SIT/kg – marža 27,76 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2005 SKUPAJ : 145,73 SIT/kg ali Skupaj – plinasta faza 358,49 SIT/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 358,49 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes.. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 11. 2006. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. z dne 12. 9. 2006. Štev.: 354-1/2006-19 Datum: 17. 11. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. Občan - 22. december 2006 Sklep Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 5 Obujanje ljudskih običajev Od hiše do hiše, od vrat do vrat prinašamo … Starejša folklorna skupina Kulturnega društva Destrnik je bila ustanovljena 1984. Sedaj deluje pod vodstvom Jelke Pšajd. Vse od takrat nas s plesom in z igro spremljajo na različnih prireditvah in predstavitvah. Vedno znova nas s folklornim plesom, z običaji in izobraževanjem mladih spomnijo, da imajo stari običaji tudi v današnjem času velik pomen, saj je narod brez negovanja pretekle in sedanje kulture reven narod. Skupina nas vedno znova prijetno preseneti s kakšno predstavo, katerih glavni namen je predstaviti življenje naših prednikov in s tem ohraniti ljudsko izročilo. Prikazali so nam že Štajerske igre, krajšali naš zimski večer z Zimskim večerom in prikazali Pravo gostüvanje. Letos so prikazali zimsko koledovanje oziroma praznične dneve od adventa do svečnice v Destrniku in okolici. Koledovanje je bilo nekdaj obredni obhod od hiše do hiše, pri katerem so koledniki s petjem in z voščili želeli domačim oziroma hiši dobro letino, zdravje in blaginjo. Ta čas so zaznamovali koledniki: obhodi Miklavža, Lucije, nedolžnih otročičev, novoletnih in trikraljevskih kolednikov ter svečenskih kolednic. Ljudje so verjeli v različne stvari, zato je ta čas veljal za čas, ko so imele zle sile veliko moč, prerokovali so svojo prihodnost in vreme, ugotavljali so, katera je coprnica v vasi … Vse to so nam predstavili izredno pisano in v primernem vzdušju ter nas nekako vsrkali v pretekli zimski čas in takratno dogajanje. Nastopili so: Starejša FS Des- trnik, Ljudske pevke Urbančanke, Mladinska FS Destrnik, FS Moščanci, Trije Kralji, Sv. Miklavž in Stanko Simonič. Starejši obiskovalci so se spominjali svoje mladosti in otroštva, malo mlajši pa smo se lahko naučili še kaj novega in spoznali še en način druženja in preživljanja prostega časa na deželi v preteklosti. Oboji pa se lahko nastopajočim zahvalimo za prekrasen večer. Tekst in foto: Sabina Žampa Nova zgoščenka in kaseta Urbančank s frajtonarjem Trgatev v jeseni Kako se je že vse začelo? Veš, me se pa enkrat tedensko dobimo, se malo pogovorimo in malo zapojemo. Še en dokaz, da nikoli ni prepozno, in da to, kar delamo s srcem, delamo tudi uspešno. Prav Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem so dokaz za to, saj so nam v so- 6 boto, 2. decembra, predstavile svojo drugo kaseto in zgoščenko. Naj vam predstavim Urbančanke: Marija Zver, Nežika Čeh, Lizika Vajt, Marija Voda, Frančiška Brumen, Marija Brumen, Majda Kunčnik, Ana Čeh in Stanko Mušič. Na novo so posnele dvajset pesmi, in sicer: Trgatev v jeseni, Dekle, zakaj tajiš, Kaj pa dekle tukaj delaš, Bija je bija, Upokojenska, Kot ptičica sem pevala, Zares je mladi vrtnar bil, Stara sem, Svečenska, Po cest prijaše mlad vojak, Dobro večer, bog daj, Na vaški veselici, Dekle pere srajčki dve, Nekdo gre po cesti, Ko bi jaz vedela, Štajriš, Nekoč sem eno dekle imel, Po cesti prijaše en fantiček mlad, Ja pa pojdem na Trieste in So štirje fantje bli. So vam znane? Bi jih želeli slišati? Pri pestrem predstavitvenem programu so jim pomagali tudi številni gostje: Destrniški oktet, Društvo DPD Svoboda Ptuj – pevke – upokojenke, Društvo upokojencev Grajena – Ljudski pevci, Pevci društva invalidov Kidričevo, Kulturno društvo Podlehnik – Ljudski pevci Kopači, skupina Je- sensko cvetje iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, Ptujski kvintet in Starejša folklorna skupina KD Destrnik. Naše Urbančanke so zelo priljubljene, saj dobivajo veliko vabil, na katera se z veseljem odzovejo. Ljudska pesem spremlja vsakega od nas od rojstva, pesem je del nas in našega življenja. Zavedati se moramo pomembnosti ljudske pesmi in poskrbeti, da domača pesem ne bo nikoli zamrla. Urbančanke, naj se vam želje uresničijo in upamo, da se kmalu vidimo na predstavitvi tretje kasete in zgoščenke. Če bi želeli naročiti kaseto ali zgoščenko, lahko pokličete njihovo vodjo go. Ano Čeh na tel. št: 02 / 753 07 01. Tekst in foto: Sabina Žampa Občan - 22. december 2006 Občan Kmetijski kotiček Verjetno že vsi veste, da se s koncem tega leta končuje tudi Program razvoja podeželja za leti 2004–2006 (t. i. EKUJS) in se začenja novi Program razvoja podeželja za leta 2007–2013 (t. i. EKSRP). Novi program bo razdeljen na t. i. 4 osi, in sicer: OS 1: izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja, OS 2: izboljšanje okolja in podeželja preko upravljanja z zemljišči kmetijskega in gozdarskega sektorja, OS 3: izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti ter OS 4: leader. Vsaka os bo vsebovala določene ukrepe. V letih 2007–2013 se izvajata naslednja ukrepa osi 2: Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in kmetijsko okoljska plačila (21 kmetijsko okoljskih podukrepov). Upravičenci za pridobitev plačil so kmetijska gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti in druge predpisane pogoje iz PRP-ja 2007–2013. Ukrepi osi 2 se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 % in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja višini do 80 %. Za ukrepe osi 2 je za obdobje 2007–2013 namenjenih do 587.640.844 €, od katerih se namenja do: – 282.388.688 € za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, – 305.252.156 € za ukrep kmetijsko okoljskih plačil. I Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. V letih 2007–2009 višina izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v rabi znaša za osnovna KMG: 25 €/ha. II Kmetijsko-okoljska plačila Namen ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje narav- Občan - 22. december 2006 nih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. Upravičenci lahko v tekočem letu pridobijo plačila za kmetijsko okoljske podukrepe na način, kot ga določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, ter pod pogoji, ki so določeni v PRP-ju 2007–2013. V letih 2007–2013 se dodelijo plačila za izvajanje naslednjih podukrepov SKOP-a: 1. skupina – zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje: Ohranjanje kolobarja: 66 €/ha, ozelenitev njivskih površin: 290 €/ha, integrirano poljedelstvo: 277 €/ha, integrirano sadjarstvo: 821 €/ha, integrirano vinogradništvo: 600 €/ha, integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 451 €/ha, ekološko kmetovanje: njive – poljščine: 600 €/ha, vrtnine na prostem: 600 €/ha, vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 €/ha, oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 900 €/ha, travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 51–200 dreves/ha: 350 €/ha vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 900 €/ha, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 €/ha; 2. skupina – ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: Košnja strmih travnikov: nagib 35–50 %: 220 €/ha, nagib nad 50 %: 317 €/ha; košnja grbinastih travnikov: 317 €/ha; travniški sadovnjaki: 229 €/ ha; reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: 200 €/GVŽ; pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: žita, koruza, zelenjadnice, krompir, oljnice: 572 €/ha, sadne rastline, vinska trta, hmeljišča: 859 €/ha, krmne rastline: 135 €/ha; sonaravna reja domačih živali: 108 €/ha; ohranjanje ekstenzivnega travinja: 118 €/ha; 3. skupina – varovanje zavarovanih območij: Pokritost tal na vodovarstvenem območju: njive: 204 €/ha, trajni nasadi: 450 €/ha, travinje: 77 €/ha. V letih 2007–2008 znašajo plačila 60 % vrednosti iz prejšnjega odstavka. Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep SKOP-a v preteklem letu, lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ 5 odstotkov. Na istih površinah lahko upravičenci izvajajo več podukrepov SKOP-a. Najvišji zneski plačil na hektar zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov SKOP-a, v letih 2007–2013 znašajo: – njivske površine: 600 €/ha letno, – trajni nasadi: 900 €/ha letno, – trajno travinje: 450 €/ha letno. O drugih oseh novega PRP oz. ukrepih pa kaj več naslednjič. Predvsem bom dal poudarek ukrepu Zgodnje upokojevanje, za katerega menim, da je v naši občini kot v bližnji okolici premalo izkoriščen. Objavil ga bom takoj po sprejetju uredbe za ta ukrep! Mitja Mohorič, dipl. ing. agr. Miha gre na izlet Že pred davnimi časi so ljudje s kamelami hodili občudovat faraonov kip. Nekega dne je Miha, sedemletni deček, dobil pismo. Odprl ga je in prebral. Pisalo je, da si mora nujno ogledati kipe. Odločil se je, da gre. Prispel je v neznano deželo. Tam je bil tudi Tone, ki ga Miha še ni poznal, na srečo pa sta se takoj spoprijateljila. Odšla sta si ogledat kipe. Bila sta navdušena. Stric Tone je povabil Miha na polet z balonom. Užival je v poletu in iz balona metal listke. Pozno popoldne je odšel na železniško postajo. Stric Tone je moral še kupiti vozovnice, zato je Mihu naročil, naj ga počaka. Ni ga ubogal, zato se je izgubil. Po vseh nevšečnostih in strahu je le našel strica. Bila sta srečna. Ko sta prispela v mesto, sta šla v trgovino, kjer si je Miha kupil avtomobilček. Na nesrečo mu ga je vzel hudobni Gašper in pobegnil. Miha se je zapodil za njim in hudo padel. Stric Tone ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pozdravili. Nato sta se odpravila k teti Anici. Izdelala sta splav, ga odnesla v vodo in uživala v počitniških dneh. Pridružilo se jima je veliko prijateljev in lepo so se imeli. Gašperja, ki je ukradel avtomobilček, še danes niso našli in kdo ve, kje se skriva, mogoče celo na vogalu tvoje hiše. Maja Plohl, 5. a 7 Občan Predstavitvena tekma v ŠKL nogometu na Igu pri Ljubljani hunski športniki, ki so se pomerili v zvezdniški tekmi. Učence so domačini povabili tudi na ogled šolskih prostorov in na obilno kosilo. Prav gotovo se je stkala tudi kakšna prijateljska vez med Destrničani in Ižanci, kar pa je tudi osnovni cilj in naloga vsakega tekmovanja. Polni vtisov smo zapustili Ljubljano in se v lepem vremenu vrnili proti našemu Destrniku in Trnovski vasi. Gorazd Voglar OŠ Destrnik-Trnovska vas Ustvarjalna stran Naj zasveti … V četrtek, 16. novembra, smo se odzvali prijaznemu vabilu gostiteljev in odšli na OŠ Ig pri Ljubljani, kjer smo se z ekipo te šole pomerili v igranju malega nogometa. Okrepljeni z devetošolci, ki so ta dan izkoristili za športni dan, smo se nadejali dobri predstavi, kakršnih smo od naših ekip že vajeni. Rezultat ni bil v ospredju, vendar so nas učenci in učenke z Iga presenetili z dobro igro. Z njimi se bomo v tekmovanju ŠKL nogomet še pomerili, zato nam bo analiza njihove igre in igralcev v koristen poduk pri načrtovanju taktike za igro proti njim. Naša ekipa je imela veliko pomoč tudi v gospodu ravnatelju, ki je budno spremljal razvoj dogodkov na igrišču in ob njem. Navijači obeh ekip so si dali duška, učenci so nastopali v šaljivih igrah za lepe nagrade, ki sta jih zagotovila vodstvo ŠKL in Občina Ig pri Ljubljani. Na prireditvi niso manjkali niti bivši poklicni igralci in vr- VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Ko nas v teh dneh preplavlja nelagodje zaradi teme, je rešitev blizu – prižgemo luč, pa je stvar rešena. Že davno smo pozabili (eni pa nikoli ne doživeli), kako je, ko je luč nekaj svetega in posebno svetlega, dragega, pa zato dragocenega. Ja, čas, ko so svetili še s svečami in oljenkami, je mimo. Zdaj je glavna žarnica. Ko »crkne«, jo zamenjamo, staro pa zavržemo. No, slišala sem, da jih nekateri shranijo, češ, za podnevi bo še dobra … Tudi jaz vam predlagam, da jih shranite in jih uporabite še enkrat. Kako? Tako, da bodo zopet zasvetile, tokrat v vlogi okraska za novoletno smrečico. Potrebujemo torej stare žarnice, papirnate brisače ali krep papir, čopič, lepilo za tapete, flomastre (tudi zlate ali srebrne) ali tempera barve, bleščice. Izdelava okraska je sila preprosta: žarnico premažemo z lepilom in jo v dveh plasteh prelepimo s koščki papirnatih brisačk. Nato jo porišemo s flomastri z božičnimi motivi ali vzorčki, lahko jo tudi prebarvamo s tempera barvami in okrasimo z bleščicami. Pritrdimo vrvico in to je to! Pa ste jo »prižgali« še enkrat, v okras smrečici in v veselje vam in vašim bližnjim. Pripravila Majda Kunčnik Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 5. leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela 9. 1. 2007. Uvodno predavanje za starše, na katerem vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek 8. 1. 2007 ob 17.00. Informacije in prijave na telefon 051 220 984. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo. Foto arhiv PZS V vodi je tako prijetno. (www.plavanje-dojenckov.com) 8 Občan - 22. december 2006 Občan Jesenske ustvarjalne delavnice Med številnimi oblikami dela, ki si jih je letos zastavila naša šola, je tudi sodelovanje s starši – predvsem na neformalnih srečanjih. V sredo, 15. novembra 2006, smo organizirali jesenske ustvarjalne delavnice, ki so bile namenjene učencem, učiteljem in predvsem staršem naših učencev. Pod vodstvom učitelja Aleša Marđetka in zunanjih sodelavk iz OŠ Sveta Ana – učiteljic Ane Šnofl in Lidije Kocbek smo izdelali lesen obešalnik za ključe, stojalo za pisma, prtičke ter ostale Badminton Na zelo deževen dan 22. 11. 2006 smo se z enajstimi učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas podali novim zmagam naproti. Z učenci, ki so bili izbrani za tekmovanje, smo se odpeljala proti Športni dvorani Mladika v Ptuju, kjer je potekalo področno tekmovanje v badmintonu za posameznike. V štirih različnih kategorijah se je pomerilo približno 40 učencev in učenk. Ker je badminton zelo napeta in atraktivna igra, je bilo veliko priložnosti za uživanje v njej. Naši učenci so se zelo potrudili in pokazali, da so se pri urah veliko naučili. Dosegli so naslednje rezultate: Učenke, letnik 1994 in mlajše: 1. Ksenja Petrič (l. 1994) 2. Nina Flajšman (l. 1994) 2. mesto 3. mesto Učenci, letnik 1994 in mlajši: 1. Alen Belec (l. 1994) 2. Rok Kajzer (l. 1994) 4. mesto 1. mesto Učenke, letnik 1992 in mlajše: 1. Alenka Murko (l. 1992) 2. Katja Nežmah (l. 1992) 3. Nina Podhostnik (l. 1993) 4. Anja Janžekovič (l. 1992) 5. mesto 4. mesto 9. mesto 3. mesto Učenci, letnik 1994 in mlajši: 1. Aleksander Potrč (l. 1992) 2. Denis Muršec (l. 1992) 3. Benjamin Kuhar (l. 1992) 3. mesto 2. mesto 5. mesto predmete v gospodinjstvu, najbolj vztrajni pa smo se bolj ali manj uspešno spopadli z izdelavo makrameja, ki smo ga oblikovali kot modni pas za hlače. V prijetnem vzdušju smo skupaj preživeli popoldne v ustvarjalnem, sproščenem in delovnem vzdušju. Zahvalili bi se radi predvsem staršem, ki so si utrgali čas, popestrili in s svojim delom ter idejami obogatili naše delavnice in jih tako naredili prijetnejše. Zahvala gre tudi učencem in učiteljem, ki so se odločili svoj prosti čas preživeti v šoli. Upamo, da je bil led uspešno prebit, in se nadejamo še več oblik takšnega sodelovanja s starši in tudi z lokalnimi društvi. Aleš Marđetko Anja Janžekovič, Denis Muršec in Aleksander Potrč so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo decembra. Mirjam Pleteršek Občan - 22. december 2006 9 Občan Še zadnjič v tem letu iz potujoče knjižnice Prazničnem mesec je pred nami in izrečenih bo mnogo lepih želja. Tudi iz potujoče knjižnice dodajava eno o tem, kar si močno želijo naši najmlajši, mi, malo starejši pa, da sneg pobeli vsaj božični večer. PO SNEGU DIŠI Po svobodi, po neskončni, dokončni, hladni, beli. Brez hiteče krvi, brez rdečih cvetov, brez zelenega morja in daljave, brez trave, brez sončnega sija, brez zlatih oktobrskih listov, brez zlatega prstana. Delo je opravljeno – ali pa ni … Po snegu diši. Bel in mehak bo prekril tudi vse nedoseženo. NEŽA MAUER Dom za telohov cvet (1997) Kadar Vanči riše (1985) Velika knjiga pravljic (1999) Televizijski otroci (1986) Zvesti jazbec (1999) Uh, kakšne laži (1987, 1996) Prstančica (2001) Bratec Kratekčas (1989, 1992) Iskal sem kukavico (1989) Oče Javor (1990) Poučna literatura: Muca frizerka (1995) Muca maca potepinka (1981) Kdo? (1997) Pomlad v gozdu (1981) Od srede do petka (1997) Prepeličar ob ribniku (1981) Sloni v spačku (1997) Zvesti ovčar (1981) Zaljubljeni česen (1999) Kdo se oglaša (2003) Velik sončen dan (2000) Zajčkova telovadba (2004) Pišem, berem ABC (2005) NEŽA MAURER pripoveduje: »Šola je bila majhna. Imena ne vem. Otroci so me pričakali v nekakšni gostinski sobi. Morda je meni tako delovala, ker me je sprejelo vriskajoče igranje harmonike. Krepko jo je držal v rokah droben fantič. Spomnim se predvsem njegovih žarečih oči – takšne najbrž sodijo k vsakemu dobremu muzikantu. Dokler sem pripovedovala – ali prikazovala – svoje pesmi, je bila tišina. Kakor hitro pa sem malce premolknila – se je že oglasila harmonika. Sprva se mi je zdelo veselo – potem pa je že zvenelo, kot da me priganja. »Kdo bo zdaj nastopal – jaz ali ti?« sem se obrnila k mlademu muzikantu. »Danes le dajte še vi. Čez nekaj let, ko bom imel svojo gostilno, vas bom povabil na zabavo – in bom ves večer samo jaz igral. Velja?« »Velja,« sem rekla z vdanim nasmehom in nadaljevala po svoje.« Vir: Vesna Radovanovič: »Kdaj ste umrli« Bibliobus pa vas bo letos še obiskal v: ČETRTEK: 4. 1. 2007 - 12.30–13.30 – pred OŠ Destrnik - 14.00–14.30 – pred GD Destrnik TOREK: 19. 12. 2006. 9. 1. 2007 - 10.00–10.30 – AP Velovlek - 10.40–11.10 – AP Levanjci - 11.30–12.00 – Janežovci Lep pozdrav Srečko,Tjaša Šolsko tekmovanje iz angleščine V četrtek, 23. 11. 2006, ob 13.00 je v šoli Destrnik potekalo šolsko tekmovanje iz angleškega jezika. Namenjeno je bilo učencem in učenkam 9. razreda. Udeležilo se ga je 8 učencev in učenk. Učenci, ki so na tekmovanju dosegli 75 % in več vseh točk, so dobili bronasto priznanje, tisti z dosežkom 85 % in več pa so se uvrstili na državno tekmo- vanje, ki bo januarja. 75 % in več so dosegli: Anja Janžekovič, Žiga Volgemut in Jernej Murko. 85 % in več sta dosegla: Žiga Volgemut in Jernej Murko ter se uvrstila na državno tekmovanje. Iskrene čestitke. Mentorica Saška Kelt Šolsko tekmovanje iz nemščine Rodila se je 22. 12. 1930 v Podvinu pri Polzeli, pesnica, pisateljica in publicistka, po poklicu diplomirana slavistka. Pesmi: Kam pa teče voda? (1971) Proza: Čukec, (1978) Kako spi veverica? (1975) Koruzni punčki (1993) Kostanjev škratek (1980, 1997) 10 V petek, 24. 11. 2006, je ob 13.00 v šoli Destrnik potekalo šolsko tekmovanje iz nemškega jezika. Namenjeno je bilo učencem in učenkam 9. razreda. Udeležilo se ga je 12 učencev in učenk. Učenci, ki so na tekmovanju dosegli 75 % in več točk, so prejeli bronasto priznanje. Učenci z dosežkom 85 % in več pa so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo januarja. Na državnem tekmovanju lahko bronasto priznanje posrebrijo oziroma pozlatijo. 75 % in več so dosegli naslednji učenci in učenke: Anja Janžekovič, Lisa Rode, Egon Pavalec, Matej Hauptman, Žiga Volgemut, Jernej Murko, Valentina Burina in Erik Cvetko. 85 % in več so dosegli naslednji učenci in učenke: Matej Hauptman, Žiga Volgemut, Jernej Murko, Valentina Burina in Erik Cvetko. S svojimi odličnimi dosežki so se uvrstili na državno tekmovanje. Iskrene čestitke! Mentorica Katja Gajzer Občan - 22. december 2006 Voščila ob praznikih Ko na križišču novega leta polnoč praznična odbije, pot življenja iz objema minulih časov in spominov v smer neznano se odvije. Želimo vam, da v spremstvu sreče, čas brezskrbno, mirno dalje teče, se k uspehu vztrajno vzpenja, Prihajajoči božični in novoletni prazniki naj vam prinesejo notranjega miru, veselja in sprostitve. Naj vsak dan v letu 2007 prinese vsaj košček sreče, kapljico zadovoljstva in veliko zdravja. ne omaga, ne odjenja, prijateljstva gradi mostove, v ljubezni toplo stke zavetje Društvo mladih Destrnik in vas kakor skrbna mati vsak trenutek varno skozi novo leto popelje. Uredništvo Občana V iztekajočem se novem letu se zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali k boljši požarni varnosti. Vsem gasilcem, društvom, ustanovam in občankam ter občanom želim vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2007. (Kopač) Tenis klub Destrnik V letu 2007 želimo vsem obilo zdravja, sreče, miru in zadovoljstva, posebej svojim članom in vsem, ki mislite na nas, nam poklonite prijazno besedo in nasmeh, nas spoštujete ter se zavedate, da moraš imeti v srcu in duši veliko želja; kdor želja nima več, je kot jadro brez vetra. Lepo praznujte. PGD Desenci Društvo kmetic Destrnik Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih; v mozaiku novega leta pa naj se lesketajo dragulji: zdravje, sreča in ljubezen. Lepe božične praznike, srečno novo leto 2007, veliko osebne sreče in mnogo teniških užitkov. Vesele božične praznike in vse dobro v novem letu, da bi bilo leto pravo, da bi bilo leto zdravo, veliko radostnih dni, naj novo leto 2007 podari. Vsem svojim članicam in občankam ter občanom želimo zdravo in uspeha polno novo leto 2007. Gasilci PGD Destrnik LD Destrnik Upravni odbor Društvo upokojencev Sveti Urban – Destrnik Predsednik GZ Destrnik Janez Irgl Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob izteku leta se vam iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč, v novem letu pa vam želimo zdravja, delovnih uspehov in še naprej tako dobro sodelovanje. Vsem lovcem in občankam ter občanom želimo vesele božične praznike in srečno, zdravo, uspešno in veselo novo leto 2007. Hitro svečico prižgimo, da nam novo vsem zasije. Svečke bele in rdeče, da bilo bi mnogo sreče. Božični čas, ko odpremo oči lepoti narave, ki se odeva v snežno odejo, veličina trenutka, ko odpremo srce in zmoremo reči hvala prijateljem, družinam Rdeče svečke, da dobrota … zmerom bi bila med nami, bele svečka, da med nami Vsem prijateljem, občankam in občanom ter ne postal bi kdo sirota. članom ŠRD Urban želimo v teh prazničnih In še svečko, da na svetu dneh, naj lepe misli zasejejo vse dobro za leto, ne bilo bi vojn v tem letu. ki prihaja. Srečno 2007. Hitro svečice prižgimo, ŠRD Urban svečke bele in rdeče, Obilo sreče, zdravja, blagostanja, da bilo bi mnogo sreče. miru, uspehov, radosti, priznanja, (Janez Menart) Turistično društvo Destrnik ljubezen eno le gorečo, pravo, Vsem krvodajalcem, članom OORK Destrnik in občanom želimo vesele božične praznike in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2007. Zahvaljujemo se pogumnim krvodajalcem, ki pridno darujejo svojo dragoceno tekočino. Vse tiste, ki bi še želeli darovati kri, vljudno vabimo, da se nam pridružite. Odbor OORK Destrnik Občan - 22. december 2006 denarcev pa precej več, kot je zdravo, pričarata naj božič, novo leto. Naj bo v prihajajočem letu mnogo sreče za vse nas. Želi vsem občanom in članom Športnega društva Destrnik UO ŠD Destrnik Novo leto je nov list, v knjigi časa, bel in čist. Nanj vam pišem naše želje: mir, ljubezen in veselje! Vesel božič in srečno ter zdravo 2007 vam želi Učenci in delavci OŠ Destrnik-Trnovska vas Potujoča knjižnica 11 Občan Zlata poroka Marije in Antona Lozinška iz Destrnika Petdeset let skupnega življenja ljo na Destrniku, kjer prebivata že od leta 1956. S skupnimi močmi sta hišo prenovila. Kljub letom še po svojih močeh obdelujeta zemljo in skrbita za živino, seveda ob pomoči družine Flajšman iz Ločkega Vrha, ki jim z veseljem priskoči na pomoč pri spravilu krme za živino. Marija je pridno gospodinjila na domači zemlji, opravila veliko »taverhov«, našla je čas za druženje in nekaj časa prepevala tudi z Ljudskimi pevkami Urbančankami. Anton je bil zaposlen na žagi na Ptuju, kjer je dočakal upokojitev. Oba sta člana Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik že dolgih 18 let. Svoj jubilej sta praznovala v krogu sosedov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Zlatoporočencema želimo obilo zdravja in ponovno snidenje ob jubileju biserne poroke. Tekst in foto: Nataša Žižek V soboto, 25. novembra, sta bila Marija in Anton Lozinšek iz Destrnika 52 slavnostno potrjena in po 50 letih skupnega življenja razglašena za zlatoporočenca. Civilno zakonsko zvezo sta sklenila 17. 11. 1956 na matičnem uradu na Destrniku, cerkveno pa 25. 11. 1956 v farni cerkvi sv. Urbana. Obred civilne zlate poroke, ki je potekala v mali dvorani Volkmerjevega doma, sta vodila župan Franc Pukšič in Julijana Černezel, cerkveno zlato poroko pa je opravil farni župnik Jože Škofič po natanko 50 letih. Nevesta Marija Lozinšek, z dekliškim priimkom Zorko, je bila rojena 1. 1. 1936 v Trnovskem Vrhu. Ženin Anton Lozinšek je rojen 3. 6. 1933 v Zasadih. Kupila sta hišo in zem- Gomila 16, Destrnik, tel.: 02/761 00 55, faks: 02/761 00 56, GSM: 041/908-235, e pošta: majda.ceh@siol.com Pečemo več vrst keksov in peciva: gambrinus, orehove rogljičke, linške oči, čajne in domače kekse, kokosove rogljičke, čokoladne palčke, slano pecivo, čokoladne rožice, praznične kekse, breskvice, rumove kroglice. Pečemo tudi torte: otroške, poročne, torte s sliko in po naročilu. Se priporočamo in vam želimo vesel božič in srečno novo leto 2007! 12 Občan - 22. december 2006