M 39.
Sektrre potrebne reei.
t Konec, i
0(1 potrebe pisanju in kat. družb jc h i I o v ../g. Danici- žc večkrat in s prepričavno besedo govorjeno, akoravno žalibog! le z malini pospeham. Dolgo sladke nade lepši cerkvcne prihodnosti v svojim sercu goječi smo zdaj že tudi mi skoraj popolnoma obupali - in z nami morebiti še mnogo drugih, do se bo v enim ali drugim obziru per nas kaj zboljšalo. dokler dolgo se ne dopolni, kar nam je
in po naši misli — za zdaj pred vsim potrebno : dokler dolgo de se duhovstvo po sv. cksereicijah, in verno ljudstvo po misijonih svojiga visokiga poklica javniši ne zave , in k viši stopnji svetiga nadušeiija ne povzdigne.
Tudi zastran misijonov je bilo v ..Zg. Danici'* že nekterekrat govorjenje, in ako se ne motimo, smo ze dvakrat tudi škofove besede zaslišali, mi-sijonc s perserčno in prepričavno besedo perporo-čati. Pa kakor si še vsi persti na eni roki niso enaki, tudi zastran misijonov niso vsi ljudje enih misel, tudi duhovni ne. Ker pa vse, kakor prigovor pravi, rado do tretjiga gre: podamo tukaj še eden glas iz Nemškiga zastran misijonov. Slavno znani učitel vseučeliša Freiburškiga Dr. Ilus jc namreč letaš posebno knjižico izdal pod naslovam: ..Die Volksmission ein Bediirfniss unserer Zeitu. fSchaffliausen bei llurter i850): po slovensko: »Ljudski misijoni potreba sedanjiga časa". Podamo tedaj bolj z domačo besedo, kar časnik .,\Viener Kirchcnzeitung". iz te knjižice zastran misijonov pernese. ker se nam besede tega moža, kteriga učenost in keršanska čednost po celim Nemškim med katolcani enako sinje, toliko važniši zde, ker ta mož ni duhovskiga stanu, ampak svetovniga. dene hojo sovražniki misijonov več perložnosti imeli, laž-njivo natoleovati, de le duhovni misijonc perporočajo in sicer zato, de bi spet prazne vere in prazin strah prod peklam med ljudi raztrosili, in tako svojo moč in čast zopet globokeje uterdili, kakor so ju v te-motnim srednjim veku vzivali.
ts.io.
Moč misijonskih pridig popise Dr. Hus naslednje: ..Misijonske pridige šinejo kakor zgeei blisk skoz prešerno cvetečo razvujzdanost mesa. in kakor na obe strani nabrušeni meč sežejo noter do serca. Dc pa te pridige človeka tako presiiuejo. ne izvira od totl. de bi misjonarji v prenapetih iu presiljenih govorih keršansko resnice s prestrnsiv no besedo razlagali — temuč kar je temu ravno nasprot, toliko moč v sebi ima: misijonar razkaze resnico od vsih strani, posebno / zgledi in pripovedmi, ter jo živo poslušavcam pred oči postavi iu to prepriča globoko-.
..Kar misijonske pridige s toliko skrivno in ne-popisljivo močjo navda . je tudi to : de si pridige v tako kratkim času in tako hitro slede. Komej so je grešnikov a duša, v pervi pridigi vsa prestrašena in v prah ponižana, zopet vzdigniti upala, de bi se na novo potolažila iu samo sebe naicgala in v grešnim spanji še dalej dremala, jo zopet v prihodnji pridigi še ojstrejši meč na novo presunc. Tako so podira per trohljivim stanovanji, v kterim se prestrašeni greh skriva, ena stena za drugo. Pa nc le kar greh in nagnjenje k grehu se per milijonih končuje, temuč tudi stanovanje sv. čednosti sc na novo postavljau.
..De se pa to hitro zgodi in vendar dolgo obstoj'? je posebno tako mogoče, de so vse pridige med seboj v ozki zavezi, de ena drugo dostavi, ena na drugo zida. in vse skupej kaj celiga in živiga store. Per misijonu sto ji grešnikov a duša, kakor podertija na samotnim gričku, skoz ktere po-trupljene okna nebo iti oblaki gledajo: tako podčrta je grešnikova duša: potrupljeni so vsi izgovori, s kterimi grešnik svoje grehe izgovarja: brez usmiljenja odkrije misijonar vse njegove dušne rane, ktere bi grešnik sam pred seboj rad zatajil, na nje potrosi skeleče nauke od Rožje pravice, in kadar začnejo na novo kervoviti in boleti, položi z Iju-beznjivo besedo na vsako od njili hladivno mazilo potrebne gnadc sv. cerkve, ktera z milo svitlobo. kakor jiiterna zarja, v grešnikov o temno dušo zasveti . ga z novim upanjem navda in vnovič za sv. življenje vname. Pri misijonu je tudi človek za besedo božjo vse bolj perpravljcn, ko drugekrat. Tu
V Cetertik 12. Kimovca.
sem nt* pride elovek ves razhošen in v posvetno zamišljen, kakor k nedeljski pridigi, de bi se zopet kmalo douiu vernil in kar je slišal, pozabil; zakaj ako ravno se beseda božja nikdar brez sadu ne oznanuje, kakor rosa od neba nikoli tirez hasnana zemljo ne pade. morajo vendar dubovni z žalostjo obstati, de morajo s solzami sejali, če hočejo enkrat z veseljem žeti, de se jim njih trud in perza-dcvanje večidel le slabo plača, in de nar ginljivši svaritve in nar perserčniši prošnje mnogokrat brez vsiga sadu od ncperpravljenih sere poslušavcov od-lete. Per misijonii pa ue pade , kakor ob nedeljah in praznikih beseda božja ze v tisti uri med ternje \>akdanjih opravil: misijon je sveti čas, in ljudje ■»o takrat mehkejši in bolj perpravljeni: pridige se slede hip na hip in kažejo v velikih in živih podobah človeško dušo. kako se v greh vgrezuje. in zopet iz greha izkopuje in k Hogu povzdiguje. Kar se ne zamore \ posameznih nedeljskih pridigah do-seei. io se doseže s eelo osnovo misijonskih pridig. de s»- namreč v živili podobah ljudem na enkrat preti oei postavijo vsi staeioiii. inemo kterih lcrdo\ralni grešniki v pekel, spokorjeni pa v nebesa hodijo. Tukej se vojskujejo na neznano prostranim pni ji Kristus iu njegovi služabniki na eni strani z ljubeznijo, z usmiljenjem iu gnado. na drugi strani pa satan s svojo druhaljo z nevoslji-vo-tjo in sovrastvam. kakor sodni hlapec božje pra-\ icr in veeniga pogubl jenja".
\eslano govorjenje, de zavolj misijonov ljudem ob pamet gre in mnogi clo obnore. zaverne takole: ^Nasprotvanje. de zavolj misijonov ljudem »•!» pamcl gre. nas ne sme motiti: Hog je že zato skeritel. de drevesa do nebes ne rastejo. Prehodile \ >r hiše. \ kterili >e norci shranjujejo, ktere so xirer zares od dneva do dneva bolj polne, in kar eniga ne bole na>Ii. ki jc zavolj misijoiia ohnorel. pa izmed des:t jih hote našli devet, kterim je napuh pamet zmešal. V resnici žalostna perkazin in prcmisi lka vredno ziiamje naše sedanje re\šinc je, de jih \ecidel zavolj s\ojih prenapetih nad obnori. ki se na tem sviii nikoli dopolniti ne more jo: kadar potem \nlijo. kako jim \ihariii ea> vse njih nade in želje podere . in de nie od tega doseči ne morejo, kar so >i želeli, zaldede duša . \ kteri je luč sv. vere ugasnila iu ljudje obnore. Kavnim slabotnim dušam pa sii niisijoni \ podporo".
„Pa zakaj Iii tudi ljudje zavolj misijonov ob-noreli ? Morchii zato. ker se od pekla in peklenskih kazin pridigje? Pa sej sr ne pridigje kar od pravice bo/.je. temuč tudi od ljubezni in od usmiljenja ho/.jiga. Tečna, cisto zdra\a katolška hrana sr tu podaja. Pa mnogim je nauk od križa - ne-uniuosi! Pn misli teli ljudi pa niso kar tisti norci, ki Ii niisijonam grejo. temne sploh vsi. ki še na kersansk«. \ero krj derže: ali bomo pa na take ljudi kaj porajtali in jih poslušali? Ako je pa kdo zares tako hrdasi. dr per luči božje resnice svoje grehe in s\oje zadolzenjr pred Hogani spozna, pa sam nad seboj iu nad Hogani obupa in zares nesrečno konca: ali bomo rekli, de je inisjji.i, kri\.
de ja obupal? Tudi J u d e ž j e obupal: pa tega mu Jezus Kristus ni bi! kriv. temuč -- on sam - •• jr obsodil. \ eliko \rč Miirmo reci. dr ravno niisijoni zato skerbe . de mnogo grcsniko\ tako globoko ne pade in iii obupa**.
Tisie farizejske h i u a \ ce. kleri se angele lilinijo in govore, de se per misijonih od nekterih grehov \ preveč razločno govori in nedolžnim pohujšanje daja. odpravi slavni Hus takole: ..Drugi
pridigam misijonarjev še to očitajo; de od nekteri h reči, per kterih j c posebne pazljivosti in varnosti treba, preveč razločno govore".
..Pa tudi to očitanje se še dozdej ni spričalo Misijonarji sc derže namreč natanko na rimski katekizem , in besede katekizma so nar močnejši in razločniši, kterih sc misijonarji per tem nauku po-služijo. De pa katekizem pravo mero derži, je znano, in de je tako podučenje potrebno, nas uči skušnja. Misijonarji besede tako skerbno zberajo. de ni mogoče, de bi se kdo nedolžin poliujšal. ali clo njemu še neznanih grehov per pridigi se učil: oni govore tako, de nedolžne pred greliam svarijo, med tem ko zadolžene greli zaničevati in studiti učijo. Tudi tukej velja pregovor: Čistim je vse čisto. Ali ni tudi sv. apostel Pavel od tistih pregrehe. od kterih med se bo govoriti vernim prepoveduje. sam govoril in za vse čase in za vse ljudi od njih pisal? Tak izgled pa mora cerkev nasledvati. in ali bi ne moral pridigar, ki bi i7. napene sramežljivosti molčal. sani sebe s preroko-vimi besedami strašiti: (»orje meni. de sini molčal! Kakor sonce, tako tudi beseda božja izhaja in zahaja čez čisto in nečisto, brez de bi se s a 111 a o m a d c ž v a I a **.
..Ako sc pa tej deviški sramožlIjivosti, ki se pohujšanja per misijonih toliko boji. šcnia iz lica potegne, se najde, de le hinavstvo in hrezhožuost tako govori. Kdo so namreč tisti, ki misijonatii pohujšanje očitajo? To so tisti, ki v svojih zapeljivih bukvah, pesmih in novicah, meseno ljubezin kakor nar veči srečo na zemlji popisujejo, in lahko zapeljivo mladost s svojo strupeno sladkostjo v zanke grešniga znanja vabijo in v grešne zaveze zapletajo. In ti meseni hlapci, pobeljenim grobaut enaki, zviinej lepi. znotrej pa polni gnjilobe in grešniga smradu. — ti se prederznejo, mašnika grajati, de nečistost tako popiše, kakor je v resnici, namreč kakor od Hoga prekleto pregreho, ki pelja vse-Irj in gotovo v večno pogubljenje in večidel tudi v časno, in od nje govori samo zato, de hi po dolžnosti svojiga poklica nedolžne ovaroval. zapeljane pa rešil ? Ti hinavci vabijo mlade ljudi v gledišč, kjer v omazaiiih igrah nečistost in zakonsko nezvestobo na oltar postavljajo in se ji. kakor svojimu edinimu bogu uklanjajo. in grajajo mašnika, de goljufivo zagrinjalo proč potegne. in greli v svoji ostudnosti in zaverženosti tako razodene, kakor je \ resnici**.
Ali ta mož ne govori čiste resnice, naj nasi bravci sami presodijo.	K—.
Kedajni o li s i r katolike eerkve.
Spisal \ulentin Sezun.
XIII. A v stri a n s k o cesarstvo. 14. 0 gorsko.
I llaljc. 1
J.tnhtrikfri hreri Marija in llvilriija. kralji .N7-gisinuml /.
Kralj liiidovik I. je umeri I. I	Knogla>no
s«, tigri zdaj izvolili njegovo let staro lieer Ma-
• Tudi ;az sam sim y.e z osebami govoril, ki s>> per nii-i ;>'ii:b bile. in vse terilijo. dc sc v ~e lako spoti- 13 . Hj ravlja in čedno govori, de ni mogoec. de bi -c K !• p«»d sulicam tukcj pohujšal. O de bi nikjer ve«'iga j biij-anja ne bilo. kakor jc per misijonih
rijo kraljico. Tolikanj so oni spoštovali spomin svojiga ranjciga kralja, ki ni nobeniga sina zapustil. Kraljeva vdova £lizabeta je gospodarila zavoljo mladosti Marije, ktera je bila 1. 1385 s Si-gismundain Brandcnburškim, bratam českiga kralja Vencelna IV. porpčena.
Ludovikovo mlajši hčerHedvigo so si Poljaki kraljico izvolili. Obdana z velikimi zakladi, ki jih je po očetu poerhala, v sredi cvetja ogcrskili perva-kov je peršia v Krakovo. Zbor častitljivih škofov in opatov, truma slavnih baronov, verste žlahtnih vojakov in brezštevilna množica ljudi jo je spremila. Koliko so je bili Poljaki veseli, se vidi iz besedi poljskiga škofa Dlugasa, \i od njeniga kronanja tako piše: ..Od zibeli srni je bila Hedviga tako rejena in podučena, dc so njene čednosti njeno lepoto in njena milost njeno visokost, bogastvo in moč presegle. Hila je prečudno lepa in učena; kdor jo je vidil. jo je mogel spoštovati ne samo zavol jo njene kraljeve rodovinc , ampak tudi zavoljo njene visoke žensk i.e vrednosti. Hila je tako razumna in modra, dc so vse njene besede in dela modrost razodevale, kakoršno komaj sivi, stari možje imajo".
Po celi Evropi jc šel sloves od te diviške kraljice. Avstrijanski vojvod ViShelm jo je imel za ženo vzeti: ob velikinoči I. 1383 je imela poroka biti. llcdviga je bila s tim popolnama zadovoljna, ali njena mati Elizabeta je to le odlašala in odlašala. Tako je bila častilakomnost ic vdove kriva, de avstrijanski rod ni na tron poljskih kraljev peršel. Osoda slavniga Poljskiga bi bila gotovo da-našen dan vsa druga. — \a scverno-jutrovi strani Poljskiga je dežela Lituania, njeni prebivavci so bili tistikrat še ajdje. Zastonj so Jagclona. njih vojvoda sosedje opominjevali, de bi se spreobernil h keršanski veri. Po svojih poslancih, ki jih je bil na Poljsko poslal, je zvcdil, kako slavna in hvale vredna kraljica tam gospoduje. Xa njegovo povelje sta peršia njegova brata Skirgicl in Bariš v Krakovo, in stopila pred lledvigo, ktera jih je v sredi pervakov poljske deržave in cerkve praznično sprijela. Perncsla sta bila seboj velike darove in potlej lledvigo za Jagclona snubila. Bekla sta: Večkrat že so bližnji in daljni mogočnikiJageloiiu ..pergovarjali, de bi bil kristjan: nemškiga reda ..vitezi so bili iz tega namena tudi z vojsko na-nj ..vdarli. Zastonj, Jagelo ni porajtal na svetvanje in ..vojske se ni bal. Kar pa modrost in meč nista rmogla storiti, je storila ljubezin: Jagelo hoče j.kristjan hiti, če se Hedviga z njim omozi, in ne ..samo svoje sreče išc Jagelo s tim. kakor daijce ..njegova moč seže, imajo vsi po lledvigi osrečeni ..biti. vsi keršanski sužni na Lituanskim bojo izpiljeni, Lituania bo s Poljskim sklenjena in 2*00.000 ..gold., ki jih je avstrijanski Villielm obljubil, ho ..Jagelo plačal". — l strašila se je Hedviga tega sporočila, zakaj ljubila je Vilhclma. in od Jagclona se je govorilo, kako divji, sirov iu geni de je. Ali pervaki so premislili, koliko ho Poljsko močnejši, ako Lituania zraven pride, koliko ncvcriiikov bo tako h keršanski veri se spreobernilo. in kako nevarno bi bilo za Poljake, če hi bil Jagelo razkačen, — in so tako v tega želje dovolili.
Hedv iga to slišati se poda v cerkev, poklekne pred podobo križaniga Jezusa, joka iu moli per-serčno, sc podverže popolnama v voljo tega. ki je na Oljski gori molil: ..Oče nc moja, ampak tvoja volja naj se zgodi-, vzame iz glave peplo (Sehleier) in ga ovije okoli britke mar tre v znam je. de hoče
ti božji naredbi, akoravno ji jc tako grenka, pokorna biti. —
Xjeni služabnik Zavis Olešincia, ki je bil šel k Jagelonu, je peršel nazaj in ji pravil, de ni res, kar se od Jagclona slabiga govori. Ta je peršel 12. svečana 1386 v Krakovo in v keršanski veri že podučeniga, sta tam Hodzanta, nadškof v (■nieznu, in Janez, škof v Krakovi, praznično v cerkvi kerstila 14. svečana I3s(> in ga potlej z lledvigo poročila; čez 4 dni potlej je hil Jagelo slovesno kronan. Zvesto je Jagelo, ki je bil per sv. kerstu ime Ladislav dobil, zdaj svojo obljubo spolnih Vsa Lituania jc postala keršanska. Tako je bila ogerska kraljeva 1 ci Hedviga pot. po kteri je vera Jezusa Kristusa v Lituanii sc uterditi za-mogla.
Marija, Ludovikova starejši hči, je bila omo-žena s Sigismundam L. bratam Vencelna IV. na Ceskim. iu zdaj, v I. 1392 so Turki že do ogerske zemlje perderli. Ile bi njih napredovanju konec storil, jc Sigisiiiund iskal pomoči per kersanskili vladarjih, iu se zvezal z vojvodam Valahije. kterimu je bilo Mirčc ime. Narastla se je bila tako keršanska armada, in šla polna upanja Turkam na-prot. ktere je bil njih sultan Hajesid I. (lldcrim, j. blisk ) že do Nikoplja perpel jal. \aglost fran-roskiga poveljnika Ncvers, ki ni hotel s svojimi čakati, ampak je kar na Turke planil, jc hila kriva, de je ta perva velika bitva za Ogre nesrečna bila. Ti so sicer junaško sultanove janičarc pred saboj gnali, tudi njegovi sipalii so bili /.e jeli odjenja-vati: ali ker je Štefan Laskovič. skrivni protivnik Ogrov, z desnim oddclkam keršanske armade zbežal , Mirčc s svojimi Valahi ravno tako storil, in ker je ."»(MM) Serbov Turkam na pomoč peršlo. jc bila Sigismuiidova armada popolnama vdarjena 27. svečana 1397. Čez IO.OOO vjetih kristjanov je ukazal Hajesid zdaj na en dan pobiti. Sigismuud je komaj všel. in Turki so bili zdaj ze do Ptuj iga na štajersko pervreli. to mesto po/gali in eez HVOOO ljudi v nesrečno sužnost vlekli.
(irdje >lc.ti i
Ktiz^lcd |»o keršan^klm »Telil.
Ilortm mul (i. vel. serpana. Ko ho sc v 11». stoletji verske prekucije na Nemškim pulile, jc v llnrt-muudu razun treh samostanov samo sedem družili katolško vero zvesto obranilo, in. ker so vse farne eerkve nezveste bile, v samostanih »lušno pašo /.adobilo. Mala množica sc je pa kmalu narastla. tako de je že /.daj tretjina katoleanov med vee kot IO.OOO prebivavci v mestu. Še pred JiO leti so se per božji službi pričujoči lahko >teli: zdaj jc pa cerkev ob nedeljah in praznikih polna. Kriroverci sami previdijo. de bodo kaiol-eani kmalo d ruše cerkve potrebovali. in očitno spoznajo, de so tisti krivično ravnali, kteri so razpad dveh terd-nih cerkva perpustili. \ovo življenje ima nove potrebe, katolška cerkev nc more pustiti svojih otrok brez pod-učenia. zanemarjenih ne lire/, izrcjciija. ubo/.ih ne brez pomoči, bolnikov nc brez postrežbe, /a pod uče nje -o županijske šole; zanemarjeni so že ljube/.mivo dušo najdli ; ubo*ji imajo dosti dobrotnikov, le bolnikam -e tistih man k a . ki jih je sveti Vi licenci Pavlov zanje spodbudil. l»o milih sestrah /c dolffo zdiliujemo. iu upamo •lc bodo one še našim bolnikam stresle.
Angleška viadija je v Malto katol-kisa poglavarja poslala, ki mu je ime O Ferral. Jezuiti. ki so mo^li iz l.aski-a pobegniti, so bili tukaj prijazno -prejeli. Maliezi duhov ne rede /.lo ljubijo: v-e j.h opomn.'
imenitnosti in dobrote Joanitar*kiga reda. Prekucneži in /. njimi združeni krivoverci so si po časnikih perzadc-vali tega duha oslabili in sc niso anali v ta namen še dogodb popačiti. Katolčani so mogli to terpeti, ker dozdaj noben i ga časnika niso imeli. Novi poglavar jc pa zdaj z veseljem varstvo katolško-deželskiga časnika prevzel, ki sc ..Tempo <li Malta" imenuje in kigaMac-ciareili. pogumiu laški pisavcc, vreduje. 'J a časnik je liudstvo z veseljem napolnil.
H i m. rl*nivers" pove. dc se jc T al bo t, ki so si ga sveti oče ključarja zvolili. pred ti leti v katolško cerkev vernil in de jc leta 18 4? po dolgim iu natančnim učenji zakrament mašuikoviga pos\ece\anja prejel. De se je spreobernil. ga je nagnilo obiskovanje grobov v Rimu. kjer je on. ki jc takrat šc angleški minister bil. dokaze in očitne pričevanja za ravno tiste verske re-nicc dobil, ktere krivoverstvo zaiiictuje in taji. — General Gemcau je francoskim vojakam zapovedal. sve-timu očetu, kjerkoli jih srečajo, navadno čast skazo-vati. — Ni dolgo, kar seje prečastiti (■onella kot apostolski poslanec v Belgijo podal, kjer tako imenovani Hvoboilomisleci. naj časniki pravijo kar hočejo, do katolike cerkve malo prijaznosti kažejo. — Sveti oče so dovolili, de se sme čudapolua podoba Matere božje v Rimini z zlato krono slovesno ozaljšati. — Stara navada je. de papež vsako leto o go«lu sv. Petra in Pavla svetinjo narediti in med viksi duhovne razdeliti dajo. Večidel ima podobo vladajociga papeža in na nasprotni strani kakšno podobo, ki imenitne dogodbe v njih vla-darstvu opomni. I.etašnja svetinja ima podobo mladiga Danicla. ki Babiloiicam pojemajociga zmaja kaže. Opis pa jc: „Diruptu* esi draeo. et dixit Danici: Ecc*. quem colebatis!" ( Razpočil se je zmaj. in Danici je rekel: Vidite. ko?a ste lastili!) t Kitno je. de so pod to podobo premagani MazziniMi misliti.
Tur iu. Prckucovavni časniki na Sardinskim še vedno v svoj prid pc-rkrivajo. kako zaverzenei iz ljudstva od zaničevanja cerkve k puiitanju zoper vso oblast hite. Od te reči neki krivoverec sam iz Turiiia piše: rlz Sa-voj*kiga sc le slabe reči slišijo. Kakor se viadija na Picmnnteškim moško nosi. tako boieca je Savojckimu nasproti: tukaj ne verjamejo gerde lazi. de Turinski nadškof Sardinijo Avstrii izdaja, kakor tudi druzih neumnih obdolzeiij ne. ki sc trosijo, de bi se viadija zavoljo ravnanja z liadškofam opravičila. V Samberiškini mestu so hudo protovali nadškofu v prid. Viadija ga to/.i zavoljo nepokoršine. otl duhovnov so že v ječo vergli: pa tudi može iz nar imenitnišiga rodu, kakor laonelskiga in Salaškiga grofa. 1 2. vel. serpana zvečer so divjaki zopet pred Dominikanski samostan pcrrujo-vcli. Se Ic ko so vse požgati hotli. so vojaki peršli in boječo derhal razpodili. Viadija že zanje, kar je sejala: zakaj derhal ze ministerstvu in kralju sami in u protuje. To derhal utola/.iti mislijo šc Dominikance in darovane očete iz mesta segnati. Ali vidili bodo. dc bo derhal po tem le huji in silniši. \obcii duhovnov , kteri so nadškofu vdani, in njih jc velika večina, nc sme na lečo ( pri/.enco). Pisarnica papeževiga poslanca jc zaperta. Percakujejo sc sporočila iz Rimau.
Imenitni mož iz slovečiga rodu v enim nar večih krivoverskih mest na S vaj carskim sc je pred nekoliko leti na Nemškim v katolško cerkev vernil. Po dolgim ločenji jc svoje rojstno mesto zopet obiskal in v njem več taeih. kteri so v poprejšnih časih . kakor mu je bilo znano, vse katolško studili. Perčakoval jc ne-perjazne govore zavoljo svojiga spreobernjenja. Ali niso ;;a samo prav perjazno sprejeli. še zeljo so naznanili litemu nasledovati. To jc lepo znamnje cerkvene
zmage; zakaj de bo ta zunaj pokazala, sc morajo posamezni ljudje poprej sami v sercu premagati.
Zcdinjene deržave severne Amerike. --Kakor se v Anglikanski cerkvi na Angleškim pravi katolški duh budi in oživlja, tako tudi v Amerikanskih zedinjenih deržavah. Prepir, ki sc je bil tam med duhovnimi glavami vnel, služi tudi tukaj katolški cerkve v blagor in povzdigo. Tudi tukej je porastel, in se od dne do dne očitniši in terdnejši kaže. Komej jc cn spis zastran tega na svitlim, se žc drugi zglasujc in tretji obeta. Poslednji dokaz te peresne vojsbe je pismo, ktero jc vis. g. M. Masson. eden nar starjih in iincuitni^ih duhovnov škofije Karolinške, njenimu škofu pisal. \ njem se opomni molitviuih bukvic. ki sc imajo prihodnjič v tej od njega vladani škofii rabiti. Med druzimi pobožnimi sostavki in molitvami sc v njih perporoea an-gelovo češenj c. kakor ga katolčani molimo, in naslednja molitvica k angelu varhu: rSv. angel, čigar varstvu sim po posebnim usmiljenji Božjim perporočen. razsveti me. varuj me, in stoj mi na strani ves čas mojiga življenja in o moji smertni uri". Tudi sc tu najde kratka molitvica za srečno zadnjo uro: r Sreči n, kdor v Gospodu zaspi: daj mu, o Bog. popolno odpušenje njegovih grehov, in dodeli mu. de gre v veselje tvojiga večniga pokoja". Nemogoče jc , de bi se marsikdo zmed protestantov, ako to moli, ne prebrihtal in ne spoznal, de nima celo uobeniga uzroka, ločen biti od katolške cerkve.
Prctečeni petek, 30. augusta, je bil preučeni gospod Dr. Knoblehcr na svojim potu domu v družbi gosp. profesorja Metelkota in kaplana Bartelna, na Mirni. Ljudje slišati, de jc gosp. misijonar iz daljnih afrikan— skih pušav iu po turško oblečen prišel, so kupoma skup vreli, ga viditi. Vidilo se je. de je pogled častitljive osebo vse glcdavcc močno prešinil. Kar ni bilo prebivavcov doma. so z njiv domu hiteli, iu kdor ga ni vidil. mu jc bilo silno žal, de lii imel sreče pozdraviti moža, ki ga skorej cela Evropa pozna. Sprejemal jc tudi manj znane prijatlc s tako ljubeznjivostjo. de bo vsim globoko v spominu ostal. Njegovih bukvic komej čakajo. zato bi bilo prav, ako bi sc jih prav veliko natisnilo. Le škoda. de nas je tako hitro zapustil. Bog mu daj zdravje in srečno pot , pa tudi obilno podporo od dobrih ljudi.
V	Mirni 2. Kimovca 1850.	J. G.
Zdej je g. Dr. Knoblehcr na Gorenskim, prctečeni
poiideljik je šel do Loke, v torek v Kranj in pojde naprej do Itlcskiga jezera.
V	torek so Lavantinski knezoškof iz Celja prišli v Ljubljano s Celjskim g. opatam.
Darila za <*as<« misijonarja g. Dr. Iguacja Kiioblelierja.
Od poprej ...	8 gld. — kr
Marija Globočnik........~ r> — n
Gosp. Heidrih v Ljubljani.....2 „ — „
„ Juri Plemel, fajmošter v Zaplani	5 „ — „
►Skupej ... 17 gld. -— kr.
Po p r ur e k.
V	27. listu rZgod. Danice" je bilo natisnjeno, dc je na dan poskušeniga cerkvetioropa v Skocjanu neka bolnica duhovne pomoči prosila , pa de jc bilo duhovnih opravil toliko . de se jc še lc zvečer njenim željam zadostiti zamoglo. Namest rvcliko duhovnih opravil", more bili: Veliko domačih opravil, ker so namreč domači odlašali, po duhovna iti.
Odgovorili vrednik iu zaloznik: Janez Kr. Pogačur.
— Natiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.