Št 186. V Gorici, v soboto dne 21. novembra 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrte* ii soboto ob 4. nri popoldne ter stane po poflt,-^mjuruana ali v Gorioi na dom poSiljana: vso leto ........15 K »/,...........10 > V,...........B • 1'uKiunične Številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima nashdnje izredno priloge: Ob no-,,.;, lotu ..Kažipot po Goriškem in GradiSCanskcm" in tuiipot po IJubljani in kranjskih mestih",1 dalje clva1' -,;,.• v lotu „Vozni reč železnic, parnikov in poStntl Naročnino sprojoma Hpravništvo v Gosposki ftliu Vi i. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSčeh Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se racunijo'po-iVtit-vr8talwče lr>.,ino 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vi -ta. Večkrat po dogodbi. Večje črko po prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za oMko irr vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič TeCaJ XXXVIII. »Vbb za narod, svobodo in napredek!« Dr. JK. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t. 7 v Gorioi v I. nad lii Z urednikom je mogoč? govori« vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se ng. haja v Gosposki ulioi št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni. Naročnino iu oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije h drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo !e apravnlltvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iu stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsk. ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Je s. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v \ o-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulioi Formiea, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v fobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. — Taltfon it. 83. »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Goriška dežela na robu finančnega poloma. (Odipvor dež. odborniku prof. Berbuču.) „Sočina'' razkritja o našem deželnem gospodarstvu so vzburila vso deželo ; nikdo ni slutil, da stojimo pred iinančnim polouom, ki mora pahniti celo deželo v veliko nesrečo, :,ko se ne najdejo izredna sredstva in poto, 1 o katerih ozdravimo polagoma globoke rane, L, sta jih rezala Pajer in Gregorčič v dobi š. stih suhih let. Klerikalci sami so stali razoroženi in > hupam poH težo suhih števil v „Soči". — \ nGorici" in „Prim. Listu" so skušali oslabiti grozen učinek „Sočinih" razkritij, ali kar so rekli, vse je dokazovalo, kako krute u.snice je brusila „Soča" klerikalcem in Pači ju v obraz. Profesor Berbuč, ki je bil G let deželni odbornik, desna roka Pajerjeva, torej glavni sokrivec, je edini mož, ki je bil poklican, da odgovori „Soči". —• Celih 6 tednov je zbiral gradivo, posvetoval se s sokrivci, končno je v britkostih in težavah epočel dva Članka, ki sta zagledala luč strmečega sveta v »Gorici" 10. in 14 t. m. — Da bo svet še bolj »debelo gledal", je že naprej opozoril čitateljo na svojo učeno in temeljito razpravo o - -deželnem gospodarstvu. Odkrito moramo povedati, da mi pri „SočiH nismo imeli nikdar posebno v čislih luševnih velikostij prof. Berbuča. Da se mu ;e nekoč posrečilo, napraviti profesorski izpit, M) pač nikomur ne imponuje! Ali d« v : iko kritičnih časih in v tako velevažni za-•levi spravi v svet toliko revščine, kolikor je je nagromadil v rečenih dveh člankih, tega vendarle nismo pričakovali. Prof. Berbuč je s svojima člankoma še izpopolnil žalostno sliko v „Soči". Zato mu izrekamo na tem mestu zasluženo hvalo in priznanje 1 Prof. Berbuč se je prav za prav izoguil Levilkam v „Soči". Naravno, saj so nepo-i'itna! Zato pa je razpletel cel prvi čla- nek v „GoriciM 10. t. m. o proračunu in sploh računu za — 1. 11)07, kar nas v celoti čisto nič ne briga in nič ne spreminja današnjega finančnega položaja v deželi! Ali prof. Berbuč je — nekaj moral govoriti, zato se je v trudu in potu spravil na obračun leta 1907. — Dasi se pa Berbučeve kvasarijenič ne dotikajo „Ročinih" razkritij, raztrgajmo po zasluženju tudi te Berbučeve modrosti ter razkrijmo vso duševno nagoto tega slavnega deželnega odbornika goriškega. Kakor da bi koga danes res to brigalo, je dal prof. Berbuč debelo in sredi vrste tiskati, da je bilo v proračunu za leto 1907. proračunjenih kron 1,517.1111 dohodkov in 1,514.508 K izdatkov, torej primankljaja le 2611 S. Da jo napraskal več smetij v oči „backom", ki sploh ne znajo sami nič misliti, je naštel učeni deželni finančnik, kateri zneski so bili postavljeui v ta proračun za razdol-žitev in obresti dosedanjih deželnih dolgov. —• In to je škandalozno početje nasproti klerikalnemu občinstvu samemu, rtu so prof. Berbuč drzne, imeti ga tako grdo za norca. Ssij je bilo že ob najetju vsakega deželnega posojila natančno določeno, v kolikih letih se vrne, — in razdolžitveni obroki morajo priti vsako leto v proračun. Prof. Berbuč pa ni tiskal z debelimi številkami resničnega primankljaja v 1. 1907., marveč bolj tihotapski je povedal, da se je bil prekoračil proračun za okroglih — 300.000 K. Povejmo bolj natančno! Pri-mankljaj v 1. 1907. je znašal celih 302.801 K. Ali vrli možakar Berbuč je hitel potolažiti svoje backe, da se je ta primankljaj pokril.... „ne dn bi se radi tega naklade zvišale ali dolgov i d el ali." Ker prof. Berbuč ni razkril strmeči m backom, kako so pokrili primankljaj K 302.801, naj povemo pa mi: Deželna blagajna je imela v 1. 1905. slučajnega prebitka......K 107.101 neporabljenih podpor je bilo za „ 4G.900 tako da je bilo denarja .... K 154.001 Ostanek K 148.800 se je pokril iz preostankov 1. 1906. Ali deželni odbor nima niti za las zasluge na slučaju, da je došlo v 1. 190G. v deželne blagajne več nego je bilo proračunjeno. Gradila se je bohinjska železnica, pri čemur sta vendar Berbuč in Pajer čisto nedolžna ; in delavci niso bili abstinenti ali botončkarji, marveč so izpili ogromno piva in vina, — a od tega je dobila dežela slučajno več dohodka nego je bilo prornčn njeno. Iz tega dohodka preteklih dveh let se je torej pokril primankljaj 1. 1907.!! Do 1. 1906. so se napenjale davčne strune, dospeli smo srečno do najvišjih davkov v celi Avstriji, — a od tu dalje gremo navzdol v dolgove, v brezupno žrelo finančnega poloma ! Prof. Berbuč je šel pa še dalje v slepljenju svojih backov, Dejal je namreč, da... koncem 1. 1908. izgine deželni deficit in p o k a ž o se še lop prebitek, ako ostane deželna uprava v sedanjih t okah. V dodatek tej trditvi pa je pisal v drugem članku, da proračun za 1. 1908. pokaže skupnih deželnih dolgov la K 1,797.200, — in pa nepokriti znesek (— !! kako „fiuo" ! To je namreč primanjkljaj, o katerem smo aovorili!) 186.200 K, ki pa izgine popolnoma in ostane š e 1 ep znesek za 1. 1909. Ustalimo se tu in zgrabimo slepilca za nevedni jezik ! V »Soči" smo povedali, da kaže proračun za 1. 1908. primankljaja K 1S6.236, za kar ni najti pokritja v rednih dohodkih. — Ker je bilo v 1. 1907. primankljaja K 302,801, bi utegnil kdo tolmačiti, da so se zboljšale deželne finance. — Ali da temu ni tako, nam pove samo uradno poročilo k proračunu za 1. 1908. na 3. strani doslovno tako-le: „Toda ta navidezno ugodni izid nikakor ne pomenja, da se je stanje deželnega zalogaizboljšalo, kajtimana ši primanjkljaj izvira edino le iz dejstva, da so se morali z ozirom nj-slab finančni položaj deželnega zaklada zmanjšati krediti za Izredna dela, tako, da so isti mnogo manjši od podpor za 1.1907." To pomeni, da v celem ]. 1908. ne pojde iz deželnih dohodkov skoro nikakib podpor, kakor druga leta; ako pa deželna blagajna pobira najvišje doklade v Avstriji, ne izda pa skoro nič v podporo ljudstvu, tedaj ni vrag, da bi ne bil primanjkljaj manjši od 1. 1907. Zakaj ni prof. Berbuč tega povedal v »Gorici« ?! Saj mu leži ta uradni spis v deželnem odboru! Pardon! Preveč zahtevamo od Berbuča, saj so ta uradni spis prikrili celo deželnim poslance.mil Prof. Berbuč si je hotel pomagati iz zagate z do v tipom. Zajecljal je, da se bosta morala Gabršček in Franko šele učiti, kako izgine deželni deficit koncem 1, 190 8., dokler tega ne vesta, naj se ne smešita itd.! -- Ali smešen in osramočen naj ostane prof, Berbuč sa.n! Gabršček in Franko se lepo zahvaljujeta za take vrste poduk, saj bi kaj takega znal vsak tepec 1 Deželne doklade sprejemati do najvišje mere, a ne izplačati tega, karje proračunjeno — tako hraniti in odpravljati deficit pač ni nikaka umetnost. Ker se je prof. Berbuč izognil pojasnila, kako se iznebimo deficita 186.236 K, naj povemo to mi, ne da bi bilo treba iti k Ber-buču v šolo. V proračunu za 1. 1908 so tudi ti-le zneski : Podpora za poljedelstvo, celih!! K 5.650 „ „ zdravstvo ...... B 15.000 „ „ javna dela (ceste itd.) „ 60.000 „ „ razne vrste.....„ 10.000 Skupaj K 90.650 Torej dovolj — malo! Ali čuj, ti slovensko ljudstvo, kako te hoče imeti prof. Berbuč za norca! Ker so Pajer, Gregorčič, Berbuč itd. — z obstrukcijo deželni zbor raz-gnali, ne bodo dovoljene niti te podpore, — in dežela na ta način prihrani K 90.G50. Čujmo dalje ! Ko so delali proračun za 1. 1908., so računili, da bo nova norišnica odprta že 1. julija t. 1. Ali ker se to nt zgodilo Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ing „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALKXANDRE DUMA8. = (Da'.je.) Aramis stopi h Cromvvellovi pisalni mizi, odtrga tri enako velike koščeke papirja, zapiše na prvega svoje ime in na druga dva imeni svojih tovarišev ter jih pokaže odprte Mordauntu, ki jih pa niti ne prečita ter samo pomiga z glavo, češ, da se popolnoma zanaša nanj ; nato zvije Aramis papirčke, jih \ rže v klobuk ter jih da tako Mordauntu. -- Ah, ti mladi gad ! zašepeče d' Artagnan, vso verjetnost, da postanem kdaj mušketirski stotnik, bi hotel dati za to, da bi nosil ta listič mojo ime ! Aramis odvije listič ; toda dasi se je delal mirnega in hladnega, videlo se mu je vendar, da se mu trese glas sovraštva in poželjenja. — D' Artagnan! prečita na glas. D' Artagnan krikne veselja. — Ah! pravi, vendar je še pravica v nebesih! Nato se obrne k Mordauntu, rekoč: — IJpai,:, gospod, da nimate nikakega ugovora proti temu? -~ Nikakega, gospod, pravi Mordaunt, potegne meč ter ga nasloni s koncem na svoj čevelj. Kakor hitro si je bil d' Artagnan svest, da jo njegova želja izpolnjena in da mu njegova žrtev ne uide, se mu je vrnila vsa ravnodušnost, ves mir in celo vsa počasnost, s katero je imel navado urejati priprave za to važno opravilo, ki se imenuje dvoboj. Zavihal si je spretno rokave ter podrsal s podplatom desne noge po parketu, kar ga pa ni oviralo, da ne bi bil opazil, kako se je Mordaunt v drugič čudno ozrl okrog sebe, kar je bil d' Artagnan že prej enkrat — Ali ste pripravljeni, gospod? vpraša slednjič d' Artagnan. — Saj jaz čakam na vas, gospod, odvrne Mordaunt, dvigne glavo ter se ozre v d' Artagnana s pogledom, čegar izraza ni mogoče opisati. — Torej pozor, gospod! pravi Gaskonec, zakaj jaz sučem meč še precej dobro. — In jaz tudi, odvrne Mordaunt. — Tem bolje! to mi je pomirilo vest. Pozor! — Samo trenutek, pravi Mordaunt: dajte mi besedo, gospodje, da se me lotite le drug za drugim, posamezno! — Veseli te, da nas moreš žaliti, pa nam praviš to, ti kačica! pravi Porthos. — Ne, temveč zaradi tega, ker hočem imeti mirno vest, kakor je ravnokar rekel gospod moj nasprotnik, — Gotovo ima kake druge vzroke, zamrmra d'Ar-tagnan, zmaja z glavo ter pogleda nekako vznemirjeno okrog sebe. — Častno besedo! pravita hkratu Aramis in Porthos. — Potem se pa postavita v kak kot, pravi Mordaunt, kakor je storil gospod grof La Fere, ki pozna vsaj pravila dvoboja, kakor se mi zdi, čeprav se noče boriti, in naredita nama, prostor; potrebovala ga bova. — 'Naj bo! pravi Aramis. — Koliko ovir ! pravi Porthos. — Umaknita se, gospoda, pravi d' Artagnan: gospodu Mordauntu ne smemo pustiti niti najmanjšega povoda, da bi se mogel slabo vesti, kar ga zelo mika, kakor se mi dozdeva, na stran seveda spoštovanje, ki sem mu ga dolžan! Tudi ta nov zasmeh ni vzbudil odmeva na Mor-dauntovem nepristopnem obrazu. Porthos in Aramis se postavita v kot vzporedno z onim, v katerem je sedel Athos, tako da sta stala oba borilca sredi sobe, torej sta bila na dobro razsvetljenem mestu, ker sta stali svetilki, ki sta goreli v sobi, na Cromwellovi pisalni mizi. Razume se samo po sebi, da je bila soba tem slabše razsvetljena, čim bolj so bili njeni deli oddaljeni od središča ter svetlobe. — No, ali ste že vendar pripravljeni, gospod? pravi d' Artagnan. — Sem, odvrne Mordaunt. Oba hkratu stopita za korak naprej, in s to samo kretnjo sta že trčila meča drug ob drugega. D' Artagnan je bil predober sabljač, da bi se zabaval s tem, da bi »tipal« svojega nasprotnika, kakor se govori v akademičnih izrazih; udaril je naglo, ble-stečo firito; Mordaunt je finto pariral. — A, a ! pravi d' Artagnan z zadoščenjem. In ne da bi izgubljal čas, zamahne takoj k drugemu udarcu, ki je bil nagel in se zasvetil kot blisk. Mordaunt je pariral kontra-kvarto tako točno, da ne bi mogel zgrešiti niti dekliškega prstana. V nedeljo in ponedeljek v slovensko gledališče! in so letos sploh ne zgodi, prihrani s tem dožela že po proračunu — K 61.000. V proračunu je namreč ta znesek več za čas od 1./7.—31./12. t. 1., ako bi morala dežela oskrbovati norce v novi norišnici, Ker ostane pri starem, prihrani dežela ....čuj narod! — K 61.000, s prejšnjim „prihraiskom" torej že K 151.650. Prof. Berbuč seveda tega načina »hranjenja" ni smel povedati, ker bi s tem dal „Soči" najlepše spričalo, kako prav ima, ako pravi, da je nova norišnica prava nesreča za našo ubogo deželo! Torej le pri režijskih troškib za norce prihranimo v 6 mesecih 61.000 K, ker se ta nesrečna norišnica še ni odprla ! — Kje so še vse obresti od približno 11/8 milijona kron, kolikor stane že doslej norišnica!!! Tretji prihranek okroglo 25.000 K pa dobi dežela s tem, ker se v 1. 1908. ni zadolžila za okroglo 500.000 K, — ker ni izvršila že dovoljenih javnih del. Skupno torej že s tem K 1 7 6, 6 5 0. Vidite, tako izgine proračunjen priaian-kljaj za 1. 1908.!! Oabršček in Franko vesta to tudi brez posebnega učenja. Ali zanimivo je, da nam ni razkril te velike skrivnosti prof. Berbuč, marveč da jo je razodel radovednemu občinstvu šele.... Andrej Gabršček, deželni poslanec. (Konec pride). DOPISS. Iz krmiisskega okraja. IZ KrmlBa. — Do sednj se je malo culo o krniiriskik Slovencih; mirno so morali prenašati narodne bolečine, tudi slovenska beseda ni tako vladala med njimi, misleč — da so v veliki manjšini, so govorili največ furlan ščino. Letos pa, ko se je vstanovila šola, se je pokazalo, W..so Slovencev je v Krminu. Nočem ponavljati števila, ki je bilo omenjeno •v predzadnji „Sočiu; pač pa n Štejem v dolžnost povdarjati napredek Krminčanov na narodnem polju. Krminčani govore sedaj brezskrbno in s ponosom slovensko, zbirajo se v lepe družbe, kjer rszmotrivajo politične položaje. Opazujoč jib, mora vsak uvidevati v njih ne kako srčnost in gorečo ljubezen do slovenskega naroda. Pred štirinajstimi dnevi so si preskibeli nabiralnik, kamor daruje vsak Slovenec svoj obolus z veseljem. Da pripozna- |vajo krmiuski Slovenci korist in potrebo družbe sv. Cirila in Metoda, skiepam iz tega, ker se je nabralo v nabiralniku v teh malih dneh v gostilni pri g. Karolu Skubiau 50*3 K v drt»žbino korist. Pač lepo število je to in z nekako gotovostjo upamo, da bo prihodnjič Še lepše. Nadalje moramo omeniti tudi, da se je nabralo v gostilni g. Pavla Skočaja v korist šolske dražbe 6 K 12 v. Dvanajstorica bila jeteh vrlih mož, katerim moramo izreči n3j-srčnejo pohvalo! i Ta dva slučaja in gibanje sedanjih Slovencev kažejo, da so tla krminska rodovitna na narodnem polju. Z veseljem moram nadalje pohvaliti kr-minske Lahe, ki z mirnim srcem odobravajo naše gibanje ia pripoznajo našo eksistenco. Zaključujem z najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so darovali in priporočam, da bi tudi za naprej ostali zveti sinovi slovenske domovine in vrli podpiratelji velepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda! Iz tolminskega okraja Volile. — (Babilonska zmešnjava v Vol č a h.) — Prvf se je bil odpovedal svoji službi občinski sluga (napreduj ak). Sli-čen korak je napravil organist (framason). Na vrsto je prišel pa še naš g. župan, ki pravi, da ne mara več županovati, da je prostovoljno odstopil. Ne, ne, dragi Tone ! Na-prednjaki so Te vrgli. Odstopiti si moral na povelje c. kr. okr. glavarstva v Tolminu; oziroma: glavarstvo Te je iz občinskega urada bacnilo. Vidiš Tone! Vso so maščuje že na tem svetu. Kot bivši župan si grozil j starešini K. Hvala, da ga daš „ven vreč", ako ne bo molčal. In koga so sedaj ven j vrgli ? Ubogi Tone; smiliš se mi! Ti pre-| klicaji naprednjaki znajo ubrati pravo struno, ; na podlagi iste se lahko vrže klerikalnega j župana. „0 zdaj gremo, o zdaj gremo; nazaj ' nas več ne bo"! ! Volče. — (Zasluge našega rojaka ! poslanca F o na.) — „ Gorica" z dne 14. I t. m. piše, da je vodstvo S. L. S. imelo sejo i v četrtek 12 t. m. in sklenilo protest proti I prepovedi točeuja novega vina, poslanec Fon ' je pa v petek šel v Trst k namestniku „vsled česar se ta naredba po deželi še ne razglasi." To so potegnili poslanca Fona v Trstu. Ta naredba je bila namreč >,o deželi na Tolminskem razglašena že v nedeljo 8. t. m. i „Slov. klub" je vložil svoj protest o i pravem času, sledile so razne pritožbe občin • in krčmarjev, zadrugi krčmarjev v ' -stu je 1 v četrtek (ko so klerikalci imeli šele sejo) že ; zahtevala preklic te odredbe. Na narnest-i ništvu so imeli v petek, ko je pricapljal tja ; g. Fon, že toliko protestov, pritožb itd., da ' bi bili lahko gosp. Fona z vsem njegovim < spremstvom zagrebli v omenjene, spise. ! Tolminski gorjani sedaj vedo, čegava 1 zasluga jf, da se ta odredba — ni razglasilo, i Voičan. I J Domače vesti. Slovensko gledališče. — Gostovanje ' članov deželnega gledališča v L j u b 1 j a u i. V nedeljo, dne 22. novembra • 1908 M a š k a r a d a. — Igrckaz v štirih dejanjih. Spisal : Lud. Fulda. Prevel: Janko Kessler. Režiser : Leon Drsfgutinovič. Z a č e t e k o b 8. u r i z v e č e r. (ene sedežev: Pritličje: Fotelji 3 K. Sedeži I. III. vrste 2 K 50 vin., sedeži IV.—VIII. vrste 1 K 80 vin. Balkon : I. vrsta 2 K 50 vin. II. vrsta 1 K 80 vin. StojiSfa 80 vin. Dijaki in vojaki do narednika 40 vin. Za.ota večera: Fotelji 5 K. Sedeži L—III. vrste 4 K, tedeži IV.—VIII. vrste 3 K. Balkon I. vrsta 4 K, II. vrsta 3 K. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. A. Gabrščeka v „ Trgovskem Domu". „Narodna prosveta" v Gorici. Slovensko gledališče. »MaŠkarada", Igrokaz v štirih dejanih. Spisal Lud. Fulda. Ji tri v nedeljo se igra v Trgovskem domu velezabavni in zanimivi igrokaz nMaškarada" znamenitega pesnika in dramatika L. Fulde, ki je ol< run hud satirik. V »Maškaradi" dokazu,v. da nosi ves svet krinke, da je vsa naša uružba komedi-jantska, hinavska, lažnjiva. Vsa našaoficiozna morata je prazna lupina; naše misli so vedno v nasprotju z našimi dejanji, vsak naš „da" je nnetf, in vsa naša družba ni nič druzega kot sebična akcijska družba za ohranitev prazne pene. Vladni asesor Elmund Schell-horn ljubi ubožno zasebno učiteljico Marto Rubnerjevo. Ko mu oče ponuja hčerko poslanika barona Wittinghoi'a, bogatega magnata, Edmund takoj sporoči Marti, da je ne ljubi več. Edmundu je le za karijero, za sijajen avanzua in za bogato doto. A glej, hčerka barona \Vittinghofova je baš onaista podlo zapuščena Marta, nezakonska, a adoptovana hči podanikova. Stari višji vladni svetnik Schelihorn, Edmundov oče, je najstrožji moralist in pobožnjak; toda lastno ženo trpinči ter iiua več priležnic. Lastnega sina zavaja v podlost ter ga prisili, da zapusti plemenito Marto. Končno pa se Edmund pokaže še v vsej tvoji nizkosti, iznova snubi Marto, ki mu seveda pokaže vrata. V drami nastopijo najboljši igralci in igralko slovenskega deželnega gledališča: gospa Z o t i j a Borštnikova, gdč. Jos. W i n t e r o v a, g. rež. D r a g u t i n o v i č, gospod N u č i č, gospod I 1 i č i č in gospod Danilo. „Nioba'c. — Angleška burka v treh dejanjih. Spisala Harry in E. A. Paul ton. Predstavljala se bo v p o n e d e 1 j e k. Dejanje te originalno zasnovane, trapantuo se razvijajoče in presenetljivo se završujoče burke je vseskozi napeto in velezanimivo. Igra se vrši v Londonu, v hiši zavarovalnega r.genta Petra Dunna, ki je zavaroval lordu Tomkinsu sila dragoceno sobo klasične tebanske kraljice, jokajoče Niobe. Vsa Dunnova rodbina s snu-bači njegovih hčerk vred odidejo v gledališče, ie Peter Dunu ostane doma, da osebno straži dragi kip. Naenkrat Nioba oživi, govori, joka, se prepira, hoče se usmrtiti ter napravi največje zmešnjave. Vsa hiša je revolucijonirana. ¦Duniiova žena se hoče iz ljubosumnosti ločiti od Petra, otroci hočejo pobegniti iz hiše, kjer se odvidno vrše nenravnosti, Peter Dunn je obupan, lord Tomkins grozi s policijo in s sodiščem. Vsa velika napetost in splošna zmedenost pa se končno razvozlja v splošno za-dovoljnost. „Nioba" ostane v hiši še nadalje kot dekorativen kip! Burka ni šablonska, nego zelo izvirno zgrajena ter zbuja ne le smeh, uego je obenem tudi duhovita in poučna. Veliko ulogo Niobe igra znana jugoslovanska igralka, tragedka ga. Zofija Borštnikova, Petra Dunna g. rež. L. D r a g u t i n o v i 6, ljubimca Kornelija g. Nučič, sodeluje pa tudi vse ostalo dramsko osobjo, skupaj 12 oseb. Gg. trgovce V mestu prosimo, da razobesijo plakate za gledališče v svojih izložbenih oknih. Italijan, ki ima edini koncesijo za plakatiranje, nam namreč baš radi trgovskih anons, ki obrobljajo plakat, ni hotel prevzeti plakatiranja po mestnih oglih, tako da je s tem reklama znatno otežkočena. Apelujemo torej na trgovce, da pomagajo ta udarec na drug način parirati. Meščane prosimo, da si že danes in jutri zjutraj oskrbijo sedeže v pradprodaji, da ne bo pri blagajui prevelike gnječe. Blagajna zvečer bo odprta ob 1%. „Narodna Prosveta". Odef se napravi na galeriji v Trgovskem domu za predstavi jutri in pojutrišnjem, če bo le mogoče. Opozarjamo Čitatelje na odgovor prof. Ber-buču iz peresa deželnega poslanca g. Gabrščeka. Tu je dokazana Berbučeva nevednost poleg velikanske drznosti, s kakoršno ta mož še vedno krevsari v deželni odbor! Pred c. kr. fcpraševalno komisijo za občne ljudske In meščanske šole v Gorici so napravili izpit za ljudske šole s slovenskim in nem š k i m učnim jezikom gospodične in gospodje : Bizjak Ana, Brence" Berta, Oulin Ljudmila, Kavčič Milena, Kocmut Marija, Korsič Vladimir, Kozamernik Marija, Kregar Marija, Legovich Oliva, Medic Pavel, Modic Marija, Nefima Aleksander, Prešelj Ana, Sedej Ana, Sitter Angela, Slemenšek Oskar, Stubelj, Adal-bert (ital. kot predmet), Šantel Danica, Ške-rjanec Josipa (oboje z odliko, ital. kot predmet), Šket Marijana, Vadnjal Lavoslava (oboje z odliko), Vittori Gabrijeia (ital. Itot predmet), Vizjak Ana, Zorer Viktorija; s slovenskim n č n i m j e z i k o m in iz nemščine kot predmet gospodične in gospodje S. Jelen Frančiška, Lavrenčič Alojzij, Lobe Henrik, Mari-nič Josipa, Mervič Doroteja, Mikuluž Gabrijela, Mrevlje Gabrijela, Perin Ana, Pipan Terezija, Bes Avgusta; s slovenskim učnim j e z i k o m gospod Mihelič Josip. — En kandidat je bil reprobiran za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Fevsko In glasbeno društva v Garicl ¦- (Po družn ica „G 1 a s b e n e Matice1' \ Ljubljani) priredi svoj redni jesenski kou cert dne 12. dec. 08. v dvorani Trgovskega doma. — Program objavimo pravočasno. P. n. naročnikom : Leto se nagiblje h koncu. Prosimo vse one naročnike, ki še niso plačali naročnine, naj store to v kratkem! Darovi za »Dijaško kuhinjo". — Slavno županstvo na Livku je poslalo 10 K. Jakob Maraž je poslal iz Vrtojbe 5 K. Premrznjeni lovci na Idriji ob Bači nabrali 5 K. V gostilni Mizerita se je nabralo 2 20 K. Za izgubljeno stavo zaradi krompirja je došlo 0'60 K. Neimenovan po g. Kravosu daroval 146 K. — Na račun mesečnine je prišlo v denarju 28 K in v živilih 18 kg ohrovta ia 25 kg repe. (Dalje v prilogi.) — Začenja se mi pozdevati, da se bova dobro zabavala, pravi &J Artagnan. — Da, zamrmra Aramis, a pazite, kako se zabavate ! — Sandgieu! prijatelj, pozor! pravi Porthos. ^ Tudi Mordaunt se sedaj nasmehne. — Ah, gospod, kako ostuden je vaš smehljaj! pravi d'Artagnan. Kaj ne, tudi ta smehljaj vas je naučil vrag? Mordaunt ni odgovoril, skušal je le upogniti d'Artagnanov meč ter mu priti do živega, in to s tako silo, kakršne Gaskonee pač ni pričakoval od tega navidez tako slabotnega telesa; toda d' Artagnan je pariral ravno tako spretno kakor prej njegov nasprotnik, in odbil je še pravočasno Mordauntovo železo, ki je zdrsnilo ob njegovem, ne da bi ga zadelo v prsi. Mordaunt stopi naglo korak nazaj. — A! umičete se ? obračate se ? kakor vam drago, pravi d'Artagnan, pri tem celo nekaj pridobim: vašega zlobnega smehljaja ne vidim več. Sedaj sem čisto v senci; tem bolja. Ne morete si misliti, kako potuhnjen je vaš pogled, gospod, zlasti, kadar se bojite. Poglejte le meni v oči, in videli boste nekaj, česar vam nikdar ne pokaže vaše zrcalo, videli boste pošten, odkrit pogled. Mordaunt ni odgovori niti besedice na ta tok besedij, ki morda ni bil rivno ukusen, a d'Artagnan je imel tako navado, ker se je držal načela, da treba nasprotniku vedno obračati misli na kako stvar; nič ni odgovoril Mordaunt, samo umikal se je ter se ve- nomer sukal, tako da je slednjič menjal prostor z d' Artagnanom. Vedno predrznejše se je nasmihaval. To smehljanje jo začelo Gaskonca vznemirjati. — Bežite, bežite, končati moramo, pravi d' Artagnan, fant ima trdo kožo, na dan z velikimi udarci! In zopet začne on napadati Mordaunta, ki se je še nadalje umikal, toda očitno s taktiko, ne da bi storil kak > napako, ki bi jo mogel d' Artagnan porabiti, in niti za trenutek ni zgrešil njegov meč smeri. Toda ker se je vreil dvoboj v sobi in je borilcema primanjkovalo prostora, je Mordauntova noga kmalu zadela ob zid, na katerega je naslonil levo roko. — Ah ! pravi d' Artagnan, sedaj se mi ne umaknete več, prijatelj ! Gospodje^ nadaljuje d' Artagnan, stisne ustnice ter skriči obrvi, gospodje, ali ste že kdaj videli škorpijona prikovanega na zid ? Ne. No, sedaj ga boste videli. Pri teh besedah zada d' Artagnan v trenutku tri strahovite udarce Mordauntu. Vsi trije so ga zadeli, toda samo zdrsnili so ob njem. D' Artagnan ni razumel, od kod ta moč. Trije prijatelji so gledali sopeč, pot jim je stal na čelu. Slednjič stopi d' Artagnan, ki je bil prišel že preveč blizu, korak nazaj, da bi se pripravil še za četrti udarec, ali bolje rečono, da bi še četrtič udaril, zakaj d'Artagnanu je bilo borenje in pa šah brezkončna kombinacija, katere posamezne podrobnosti so tesno prehajale druga v drugo. Toda v trenutek, ko je z naglo finto napadel točno kot blisk, se je zdelo, kakor da je počila stena: Mordaunt je izginil skozi zeva-jočo odprtino, ki se je zopet strnila nad d' Artagna- novim mečem, da se je zlomil na dvoje, kot bi bil iz stekla. D' Artagnan stopi korak nazaj ; zid se je zopet zaprl. Dočim se je Mordaunt branil, je skušal priti s hrbtom do skrivnih viat, skozi katera smo videli oditi Croimvella. Ko je prišel do tu, je zatipal z levo roko skrivni gumb ter pritisnil nanj, nato je izginil, kakor izginejo na odru oni zli duhovi, ki imajo dar, da morejo priti skozi zid. D' Artagnan je srdito zaklel, in onostran železnih vrat mu je odgovoril divji mrtvaški smeh, pri katerem je celo skeptičnega Aramisa preletel mraz do kosti. — Sem, gospodje! zakliče d' Artagnan. vlomimo ta vrata! — To je resnično sam hudobni duh, pravi Aramis ter prihiti na klic svojega prijatelja. — LTide nam, sangdien! uide nam, zatuli Porthos ter upre svoja široka pleč > v vrata, ki se pa niso niti zgenila, ker jih je gotovo tiščalo od zadaj kako skrito pero. — Tem bolje ! zamrmra Athos zamolklo. — Saj sem slutil, mordieux! pravi d' Artagnan ter napenja zaman svoje sile; saj sem slutili Ko se je začel lopov umikati okoli po sobi, se mi je zdelo, da namerava nekaj nesramnega, uganil sem, da nekaj kuha ; toda kdo bi si bil mogel misliti kaj takega! — To je grozna nesreča, ki nam jo pošilja sam vrag, njegov prijatelj, pravi Aramis. — Oči vidna sreča je to, ki nam jo pošilja Bog ! pravi Athos z vidnim veseljem. (Dalje pride.) Prilop „Sofie" it. M z fUne 21. riGvemora Ml Generalni nadzornik čet, general baron Albori se je mudil vo6 dnij v Gorici; včeraj je odšel v Gradec. Nezakoniti deželni Odbor hoče iti na Dunaj, da se predstavi samemu cesarju in mu častita k 60-letnici v imenu dežele. — Prav bi bilo, ako bi se dotlej poslal kak protest na kabinetno pisarno, da cesar takega odbora ne sprejme. Tudi „Eco" je dokazala, da so dr. Marani, dr. Verzegnašsi "in' KlančHF "povsem? proti zakonu v deželnem odboru 1 — Kaj bo pa tedaj, ako bo moral ta deželni odbor, predlagati cesarju začasni proračun za 1. 1909 ? ! — Mi bomo ta proračun spodbijali, upremo so plačevanju deželnih doklad in««pojdem,o_ na upravno sodišče! Hočejo boj, naj ga imajo. Soodgovorna je vlada, ki dopušča take škandale l Za slovenske krajevne napise. — Nekaj občin je že sklenilo, da odpravijo dvojezične krajevne napise. Vse občine, kjer so dvojezični napisi, se morajo zganiti ter jih odpraviti, V nekaterih občinah so že od nekdaj sano slovenski napisi — čemu torej bi ne bilo tako po vseh! Občine, na noge! Tu gre za slovensko čast! Laške spake Auzza, Canale, Plava itd. še vedno strašijo po postajah na novi železnici. Te spake so nesramna provokacija Slovencev. Zato morajo izginiti. Če niso mogle izginiti pod Derschattom, naj izginejo sedaj. Prizadeta županstva morajo vnovič protestirati ter zahtevati takojšnjo odstranitev Slovence sramotečih napisov! Če bi se med Čehi kaj takega zgodilo, eno noč bi ne ostali taki napisi aa svojih ¦stih! Današnja Obravnava deželnega poslanca g. Josipa Štreklja proti „Gorici" in „Prim. Listu" je končala tako, kakor smo napovedali že zadnjič. Sodnik C o v a c i g je proglasil oprostilno razsodbo, utemeljevaje jo tako, da inkriminovani članki sicer res obsegajo objektivne znake pregreška žaljenja časti, — ali subjektivne krivde ni, ker so pretiskani iz „Zarjea. Gosp. Štrekelj bi bil moral tožiti „Zarjo". — Umeje se, da je g. Š. takoj priglasil pritožbo proti tej salomonski razsodbi, ki sloni na čisto navadni pravni zmoti. Vidi se, da g. Covacig pozna vsega vkup le tucat kazenskih paragrafov. Kadar pride čez to število, pa je konfuzija gotova. — S takimi razsodbami se pravde le zavlačujejo in množč troški. — Prav bi bilo, ko bi mogla druga instanca obsoditi v troške prvega sodnika! — S tem gospodom se bomo še bavili, dokler ne izgine iz justične palače! Plava pola mu že davno pritiče! Dlžavnl kolodvor V SorlOl je še vedno brez napisov. Če bi vlada hotela, bi imeli hitro napise, med njimi tudi slovenskega. Kaj bi se zgodilo? Bombig, Venier in Pinavčig bi kričali en dan, drugi dan pa bi bilo vse mirno. Samo goriška postaja je brez napisa po neumnosti laških šovinistov, pravzaprav po krivdi vlade, ki nima poguma storiti, kar je prav, radi par laških kričačev 1 — Oglasimo se z nova s svojo zahtevo, kateri se mora ugoditi. Deželni Odbor je čisto nedolžen na prepovedi glede točenja vina. Tako pravijo klerikalci, ki so vedno nedolžni, kadarkoli se jih zaloti na protiljudskem delu. Kdo to verjame, da je deželni odbor nedolžen, ko je pa v Trstu vloga dež. odbora za prepoved točenja novega vina ?! Protesor BeibUČ je videl, kaj je zagrešil deželni odbor proti vinogradnikom. Kaj je storil? V dež. odboru je hitro protestiral proti namestniški prepovedi glede točenja vina. — Torej najprvo dež. odbor nekaj naplete vinogradnikom, potem pa protestira sam proti sebi. Kaj takega je mogoče le v deželi neverjetnosti. To so možje 1 To je deželni odbor ! Vsa čast! Kongres avstrijskih mest se vrši na Dunaju, in sicer je to šesti kongres. Gorica na tem kongresu ni zastopana. Trst je poslal na kongres 3 zastopnike, Gorica pa nobenega. Pa kdo bo pošiljal zastopnike za Gorico na kongres avstrijskih msst ?! In pa tudi treba ni, saj je mesto v rokah uzorne uprave in brez dolgov !! Socljalnl demokrat dr. Turna proti »Slovenskemu klubll". — Dr. Tumi žilica ne da miru. Sedaj razpošilja po Vipavski dolini nekake okrožnice, naslovljene na „ posestnike vipavske doline", katerih najprvo slika trpljenje vinogradnika ter hoče, da se mu pomaga; on hoče potna gati, pa ne morda da bi kaj dal ljudstvu iz svojih zakladov, katere si je nabral kot drag advokat tekom por let, ampak pomagati hoče z zabavljanjem,. Prav prefrigauo zabavlja tudi „Slovenskemu klubu". — V okrožnici pravi socijal no-demokratični od-rešenik: »Izbral si (namreč posestnik vipavske doline) pred malo meseci svoje zastopnike, katerih dolžnost je lajšati svojo (sicl)gospod arsko bedo, zbirati in dvigati tv o je gosp odar-ske moči, odpirat iin ka^a ti ti pota, j.tkjji oj}i d.dL jjajti t v oj[e jlx i d e 1 k e. In ti tvoji za s11 opni kl^k; si jih izbral po trdem političnem boju, so sami, boreč se za plačana odborniška mesta, preprečili prav ilno in plodno delo, zastopstvo tvojih gospodarskih interesov ter z divj o, nedostojno obstrukcijo preprečili delovanje deželnega zbora in dežel ne uprave". Potem pravi na koncu: „L j ud-stvopro testira p roti te mu, neglede na stranke in narodnosti, da se je boj za deželna odborniška mesta, gnal tako daleč, da se je ustavilo delovanje deželnega zbora ravno ob trenutku, ko vipavski kmetovalec najnujnejše potrebuje akcije in podpore dežel nega odbora. Visoka vlada se poziva, da stori konec nespodobnemu počenjanju poslancev vseh strank in narodnosti"...... Tako govori socialnodemokratični pre-frig&nec. Tako je govoril naprednim ljudem v Dobravljah. Po Tumovi veliki pameti so počenjali v s i poslanci nespodobne reči v zbornici. Če je kak tumovec v deželi, mora misliti tudi, da so uganjali poslanci ,,Slov. kluba" obstrukcijo radi plačanih odborni-niških mest. Tako prefrigano zasukane ,o njegove besede. Posestniki Vipavske doline pač niso tako kratke pameti, da bi ne vedeli, kako farba rdeekar Turna. Njegovim izvajanjem se mora vsak razsoden človek le smejati. Kdor obrekuje poslance „Slov. kluba", da so počeli nespodobne reči ter da na sploh le radi boja za plačana od borniška mesta ni prišlo do delovanja deželnega zbora, tak človek je vreden le pomilovanja. S takim človekom ni mogoče resno govoriti. Boj pri volitvah se je bil prav za deželni odbor. Tam zahteva ljudstvo pre-membe, zahteva pravega dela zase. Nalogo, napraviti premembo, ima „Slov. klub", ki hoče po svojih odbornikih res delati za kmeta. Da so odborniška mesta plačana, to je čisto postranska stvar. Ta plača pa je bila dr. Tumi glavna stvar, in dokler je bil on deželni odbornik, ni nikdar govoril proti temu plačilu; marveč je predlagal še p o v i S e k ter tudi glasoval zanj. Sedaj pa tako neumno sukanje okoli „plačanih" odborniških mest! Pa kdo ne pozna fikiakovskega dr. T urno ? Počasni dr, Turna. — Dr. Tuma je kot velik dobrotnik vinogradnika tudi hotel odpraviti prepoved točenja novega vina. Sicer živi mož v Gorici, toda v tako visokih sferah, da ne ve, kaj se godi na zemlji. Prepoved je bila preklicana 12. in 13. t. m. že naznanjena od naše strani. Dr. Turna pa je izvedel zato šele 15. t. m. ter tisti dan šole odpravljal prepoved v Dobravljah. Mož je korenito bla-miran. Angleški delavec Tomaž Currans je bil klican pred goriško okrožno sodnijo, ker je 13. septembra t. 1. v Pancanu pri Tržiču ovhal orožnika Josipa Graude, ko je prišel v gostilno mirit pretepače. Currans je prijel orožniku puško ter mu jo hotel vzeti. Boril se je z orožnikom, dokler ni prišel na pomoč redar Depase. Potem šele sta ukrotila Angleža. Pri jazpravi v Golici je bil navzoč tudi podkon-zul N. Salvari. Za pričo je bilo klicanih 5 ljudij, med njimi dva Angleža. Currans je obsojen na 2 meseca težke ječe z jednim postom in trdim ležiščem. Currans je rojen leta 1873. ter je bil delavec v tržiški luki, kjer dela obilo angleških delavcev. Poillr EngliSCh na državnem kolodvoru je bil obsojen danes po § 516. k. z. na 5 dnij zapora in 1 post ; to je radi nelepih rečij, katere smo od daleč v „Soči" omenjali. Nekaj je že zastarelo, ali za javnost , to ni staro ; vse je tako, da mora mož izginiti iz Gorice. Žalostno, da železniška uprava čaka šele, da poseže vmes kazenski sodnik. Znani laški demonstrant Anatol Princis iz Pulja, ki je bil trgovski pomočnik v Gorici, je stal zopet pred tukajšnjo okrožno sodnijo radi demonstracij povodom kolesarske slavno-sti. Princis je kričal 8. julija opetovano „Fora i ščavi"! Ko je bil po prvi obsodbi izgnan iz Gorice, je naročal svojim prijateljem, naj se poslužujejo vseh sredstev v „obrambo Gorice" proti Slovencem. Sodni ja mu je prisodila radi, tega 3 tedne zapora. Klerikalna baitarlja. — Domberški župan Berce je razglasil v nerodni slovenščini 13, t. m., da je tisti dan poslanec Fon brzojavil, da je dosegel dovoljenje, točiti novo vino. Doseženo je bilo to prej nego je poslanec Fon izgovoril kako besedo. Vendar se bahajo ž njim, da je on dosegel dovoljenje! Po stari klerikalni navadi. — Dnč 13. t. -m.- «o najbrže brali v „Primorcu", da je preklic prepovedi dosežen, pa je Šla brzojavka v Dornberg, da bi se morda tako kaj utrdila zrablana klerikalna pozicija v Dornbergu! Telovadno dru tvo „Sokol" v Gorici priredi kako- običajno tudi~ letos Miklavžev večer in sicer v prenovljenih in povečanih prostorih hotela pri zlatem jelenu. — Opozarjamo že danes slavno občinstvo, da bo društvo sprejemalo darove namenjene otrokom in odraslim ter jih bo potem razdeljevalo po svojem Miklavžu. — Natančneje podatke objavimo pravočasno. V dobrodelne namene! — Cesar je priporočil dobrodelne namene za dan 2. decembra t. 1. Dobrodelne namene priporočamo tudi mi. V Ljubljani hočejo izkoristiti ta dan v take namene ter ne priredijo razsvetljave in drugih rečij, slično storijo tudi drugodi; dobrodelnost pa ima široko polje. Tu storimo kaj koristnega! Dljiška kuhinja v Gorici je vredna vsestranske podpore. Rodoljubi, spomnite seje za dan 2. decembra t. 1. Občine, ki hočejo kaj darovati v dobrodelne namene, naj darujejo Dijaški kuhinji v Gorici; storijo veliko dobro dolo. Nekaj besed 0 ŠkrlatlCl. — Ker je škrlatica ena najopasnejših in najnalezljivejših otroških bolezni, priporočiti je občinstvu skrajno previdnost. — Vsak slučaj naj se takoj naznani oblasti. — Za škiiatieo oboleli otrok mora šest tednov ostati izoliran. Najodločneje je poudarjati, da se mora v tako-zvanih lahkih slučajih postopati ravno tako strogo, kakor v težkih. Lahki slučaji so najnevarnejši. Starši in strežniki ne pazijo dosti, češ bolezen je lahka, s tem pa najbolj pospešujejo nje razširjenje. Tudi je pomisliti, da lahka škrlatica, prenesena na koga drugega pri tem lahko provzroči najtežje smrtno obolenje. Previdni morajo biti tudi strežniki, ki ostanejo najbolje z bolnikom izolirani, kajti štrlatica prenaša se tudi indirektno, po zdravih ljudeh, ki so prišli z bolnikom ali njega strežnikom v katerokoli dotiko. — Bratom, sestram in drugim sostanovalcem bolnika je takoj prepovedati obiskavanje šole, tudi če so škrlatico že prestali. Vendar se ti kontuma-cirajo le za deset dni, če so od bolnika zadostno izolirani. Najboljša izolacija je, če oddamo bolnika v bolnico. Koder se to ne zgodi, treba je ostale otroke spraviti h kaki drugi rodbini brez otrok, kajti sicer bi se morali kakor bolnik za šest tednov kontuma-cirati. — Če preudarimo, da je škrlatica naj-opasnejša otroška bplezen, ki provzroči cesto smrt ali pa dolgotrajno hiranje in da bolnik dolgo časa ne sme v šolo, je pač največja previdnost na mestu. Če imamo kak slučaj v hiši, ne pozabimo, da se bolezen lahko prenese po kljukah na vratih in držajih pri stopnicah, ki se jih vsakdo dotika. Baje se jih torej ne dotikajmo in jih dajmo vsak dan oprati z lizolovo ali lizoformovo raztoplino. Ker je škrlatica sedaj tudi v naši deželi močno razširjena, priobčujemo te nasvete V ravnanje pri tej nevarni bolezni. Voli SO S6 SplBŠIII ter vlekli za seboj 43 letnega Al. Gerželja iz Vrtovina tako, da se je močno pobit moral zateči po pomoč k usmiljenim bratom v Gorici. Jen flur", roman „iz Kristusovih časov, spisal angleški general Waiiace, — je izšel v drugem docela no ve m, prevodu, kateri je oskrbel znan slovenski pisatelj. — Knjiga je izšla v priljubljeni obliki, kakor »Trije mušketirji" ali „Ana Karenina". Prodaja se pa le v dobro platno vezana po — 4 K, s poštnino K 430. Naročila sprejema „Go-rjiška tiskarna" A. Gabršček. »KtilpotK po Goriškem se letos razširi najbrže tudi na Trst, kakor je že bilo pred leti. — Ta knjiga je povsod v rabi ter je postala že neizogibna potreba za najrazličniše potrebe. Oglase sprejemamo do 15. decembra. „ Kažipot" dobe" brezplačno vsi naročniki „Soče\ Plesni VBDČek priredi »Telovadno društvo Solkanski Sokol" v soboto dne 28. novembra 1908. v prostorih g. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen le bratom Sokolom .in povabljenim članom čitalniško-sokolskega pevskega zbora. Vstopnina 2 kroni. Pri plesu svira polnošte-vilni voj. orkester. Med odmorom se vrši srečkanje vrednostnih dobitkov. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. ¦ »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" naznanja svojim p. n. gg. društvenikom^ da se nahaja društveni blagajničar in uradnik vsak torek, četrtek in soboto oG Illaet z mešanim blagom in pekarna. K hiši spada dvo**išee, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 lot je bilo v hiši koti-sunino društvo. Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. •— Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttncr, Via Ponte nuovo M v Gorici. Šivilje pozor! Vse potrebščine /a\ napravo modnih oblek, okraski, svila, baržun, pliš in podlage vseli vrst kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni v Trgovskem Domu Pregrad & Černelič Gorica. Pozor! iW^ 10 kron nagrade dobi tisti, ^Jij^- ''iki kateri ie bil mnenja, da je 'v>foffi$\'}\ kupil šivalni stroj ali dvokolo ^l^fo od tvrdke V" J Saunig & Dekleva v Gorici v resnici pa mu je poslal gosp. France Saunig, kateri je bil le potovalec pri tvrdki in je že meseca maja i. 1. izstopil. J os. Dekleva, Odlikovana pekarija in sladfiičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- rtejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in liko?js na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. "^*« GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel JPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K l'°20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in punligamsko pivo,' _ Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Yyflroya toiari tiranil v Pragi M izdeluje jp jmporoča: nVvdrovko" pošiljanopo pošti v o kg zaVltkth^ftr "v^?r -v^Br-^SO Yydrovo otroško moko 1 kg za............„ 2'40 Vydrove jubne konzerve (grahovo, gobovo, lečno riževo in I rezančno) \'.> kg (20-25 porcij) .'..... . . „ 1'50 j Vydrov juhni pridatek '/., kg steklenica.........„8" j Vydrov malinovi grog 1 steklenica.......: . '. „ 2-— I Vydrove oblate, maslence (sSvettfv neznane) Škatlja 25 kosov . „. 2— i Vydrove oblate „Dessert delicat" z medenim kreinom 50 kosov „ 3'— i Vydrove oblate „Delicatesse" sadnega okusa in s čokolado j 50 kosov....................„ 2-50 | Vydrov nBuchtin" dišava za pecivo '/i kg steklenička (zadostuje ravno za 25 kg moke)...........„ !•— Vydrove šumeče bombone ,,Ambo" in tudi s „sidrom" v Sla- njolu škatlja 50 kosov . . ........,• • ¦ ¦ » 2 — Vydroyo gorčico (ženoi) po francoskem in kremžkem načinu uu kg „—'80 ..Dgmafii Prljateli** lastni tovarniški časopis V, letnik. Zahtevajte na cgledl Dydroufl touarna hranil, Praga UM. iii Mi zeta in tim spričevala se dobi y »Goriški tiskarni" jV Gabršček •y Gorici |6osposka ulica šl 7. ila izuoznem trgu. fla izooznem trgu. Prvikrat v Gorici, Princezinja Aneta, umetnica brez rok in nog izvaja različne umetnosti s čudovito spretnostjo. Princezinja Aneta je rojena v Kairu 25. julija 1. 1890. - brez rok iu nog. Zdravniška spričevala o tem čudežu narave so na razpolago Predsiaua usak dan od 3. ure popoldne do 9. zuečer- VSTOPNINA: I-sedež 60 vinarjev j vojaki - prostakl In otroci Gale tja 20 " | P°d 10 let Pečajo le polovico. Za mnogobrojen obisk se priporočajo Aneta in stanši Cdino pristni THIBRRV-JBV BALSAM z varstveno znamko nura v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali G/l ter 1 patoiitovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5'—. THIERRY-JEVO centifolijino mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi zji K 3 60. Zi^ojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašljn, zasliženju, vnetju, za rune itd. 'aročila in nakaznice je nasloviti: A. Thierry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. Napak je misliti, da se „dobra kava" pripravlja le iz „samih kavinih zrnc", nikakor - kajti dober pridatek pOVlkŠa kavino moč, njeno barvo in njen okus. — To je resnično; prepričajte se.blagovoljno s poskusom pristnega )} Fratickovega" pridatka za kavo. Kdor hoče potovali hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe „Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen i lew - York traja ie 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko, Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovali v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. —- Cene zmerne. Dobra hrana. —-- Listke se lahko kupi v Trstu pri = TRST = Piazza Glusepplna 1. F. STUMPE LET OBSTOJEČA strokovna Rpojačnica prve ypstc za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrste in najnovejše mode iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter, gotove obleke pelerine in sako za dame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne strešnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častilo duhovščino. f j Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam,, tudi orožje samo v trgovini ¦HI. Pouenij u Gorici na trauniku št. 5. na zahleoo se pošiljajo uzord na dom, radi mere pa pridem osebno. PeterGotic čevljarski mojster GORICA, Rašteij 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. i. nasproti „ffionta". Sprejema vsakovrstna naročili po mori in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE |j-|-»« hoče obvarovati sebe ali svojo IvilUr deco pred kašljem. hripavostjo, katarjem, zjiHli/.onjeni, boleznim v vratu, pred klenim in oslovskim kašljem naj kupi Kaiser-jaie prsne karamele, 7. znapiko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. • >r>0<) oblastveno potrjenih priznanj. t zavojček 20 in 40 vin. L doza 80 vin. P >i se pri: A. de Gironcoli - Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Rugiero Kilrner Gorica. G. B. Pontoni - Gorica. A. Mazzoli Gorica. L. Gliubich Gorica. I. Huss Vipava. M. Kozpncr Ajdovščina. Najnovejši stekleni nakit za božično drevesce 12 kosov sortiranib, skrbno zavitih v karton. pi» velikosti in izvršitvi po K 40. 50, 60. - 70. - 80, I- . L30 . (j kosov v kn; .on-po velikosti in izvršitvi po K - -60. 80. K - -90. Izboril 2A kosov K 80. 1--. 120; SJ« kosov K 1-35. 160. 2' -; iS kosov R 210. 250. 260; (>0 kosov R 2-20. 280. 320. i? zrakoplovi iz stekla K -50. Božični angeljeck K --'40, - "50? - 60. LtimetU '^angcljski lase') zlati in srebrni i zavitek K -06. Žka za orehe 100 kosov K —"2\ Svečicc -21 kosov v kartonu Iv - -50. večje —60. lii kosov v kartonu Iv -"58, ---75. drfciOi za sveCe, tli:-"t, Iv -.50. TtaapoSilja ,;c proti naprej plačilu. Naročila čez K. 2-— —=— proti povzetju. —-—— Razpošilja c. kr. dvorni založnik Hans gConrati,, v Mosteh št, 1875 (Češko). Na zahtevo pošljem ilustrovan cenik brezplačno in poštnine prosto. Na prodaj je 300 hektov starega briškega vina. Natančneje se izve pri lastniku: g. Ivanu Kristančiču v Višnjeviku p. Kojsko. Josip Patek naslednik KarolaČufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača) izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol,^ poliklinike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Znidarčič & Stepančic GORICA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim kotpo-racijiiiu za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znid&Tčič & StejMcič. Naznanilo. Ustanovila se je Kmetska delavsfc ¦ gospodarska zadruga v Dobravljah. na Goriškem, reg. zad. z omejeno zavezo.' Zadruga ima nad 10.000 lil vina (mošta) v svojih kleteh združenih kmetov iz boljših vipavskih vinorodnih krajev kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje.. Šmarje in drugih bližnjih vasi. Priporoča se cenj. odjemalcem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem, gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod, posebno pa bratom Čehom naj ;se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna in realna, cene zmerne. Zadružni odbor. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejse milo za kožo. Naša dolžnost je napolniti nledališče oba večera. Cenj. dame in gospodje - pozor! imate ze šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko >Original-YiStoria« in najboljšega izdelka. , r . L Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Briflinal-Sictoria stroji pd0eli&tni uporabi brezšumno. Oripal-ViDioria stroji ^S" za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji ^S$ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oripinal-Visiiiria stroji g,"^ lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Viciona stroje. Edina zalega »Oigiual-Victoria« strjev in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »pneh«, orotja, municije tn vseh lovskih priprav pri tvrdkt KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delnica In popravljalni™ KIVA CASTELLO st 4. Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po žeto nizkih cenah. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K; boljSu vrata 2 K 40 tfTt vin.; polnbelo 2 K 80 _____ W> vin.: belo 4&; belo. puh 5 K 10 vin.; 1 kfr najf.nejSo anoSiio-belo, skubeno 6 K 40 VID., 8 K: 1 kg puh:perjo. sivo R 6--. 7—f bel« fino it 10; najfmejSe u prsnega perja 12 fcPoŠiljatve r, kg, poštnino prosto. Posteljna oprava iz gostega, redečega, višnjevega belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica uolga 18» cm, široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga. ?»8 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16- s polupuhom K 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K. M &, 10 &j blazine za pod glavo K 3-. 3a0. 4 -Razpošilja se proti povzetju, in sicer Ja*>± viSje - poštnine prosto. XeugajajoCe blago st vrne denar. s. Benlsrti In Desehenltz st 810. Češko (Bblnnervvald). _jmta jffly- Ceniki zastonj in poštnine prosto. "^m*m MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. .x,. .. Žage v Soteski G^"Ia„ —*»-*» (lastvUga*,,oga,. ! nsrBflnie voflstvo: Trst, Via flella Gaserma st. 4. g šU A. vi Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. odika zaloga = Hsed. A. B. C. Code v. Edit. Intarurban. telef. ¦ Gorica št. 74, Trst št. 1631. - Tel.: Zadruga, | Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Va delle Pile št. «2 ; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. I Zastopstva: Egypt in J.evanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 000.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični i« fotograiični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. j Zmuzne ilavniGB K 90.000. - garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube R 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6° V = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Mcifetfe, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: KroE 1"12, 1"20, T36, 1-44,1-60,1'80, 2'-, za luči po 72 vin. --------Na debelo eene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------------mila in sveč.---------------------- Cene zmerne* §)etep (^podet) jopica - labatišče štev. 22. - (Som*ca zaloga: *~ koruze, ovsa, otrobi, fižola m Ob enim tudi uljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetovnoznanega mlina „DjakOVar". Priporočam se cenj. pekovskim mojstrom in cenj. trgovcem v mestu in na deželi za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = finton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekallšče Josfpa Verdi štev. 33 in v podnižni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Crnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourslgega blaga iz austrijskih in angležkih t o u a r e n najrazličnejših kakouosli za vsaki stan. Znana tvrdka in čevljarska delavnica Jas, Gocianciij Carica, Jos. Verdijevo tekal. 20, nasproti ljudskega vrta ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev, najrazličnejše vrste in kakovosti. — Usnjate čevlje lastnega izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz-hero lepe suknene čevlje za doma in za ven, podložene s kožuhovino ali pa z volnino. Kar se tiče kakovosti blaga in nizkih cen, se ne boji ni kake konkurence. lurdka ustanovljena I. 1873. Salon Central Grami Elektro Bidiskop : Piazza Gimastica • Gorso Gius. Verdi • Via della Bimiastice. Internacionalno gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob, 5. Senzaeijonelni vspored: Nakup automobila. (Zelo komične podobe. Smešno). — Niča; (Krasne originalne .slike po naravi). — Poljufc v temi. (Smešne sliko). Udana soproga. (Povest iz življenja v mnogih zanimivih podobah). Trobenta. (Komični prizori). Zakaj je kinemati.graf dober. (Smešne slike). -• Vodne umetnosti v Vorsaillcs. (Edino originalno povzetje po naravi). — Človek po naravi. (Humo-ristieni prizori). Blisk v mlinu. (Zelo I:' .ničen podobe. Smešno) Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob '/.7. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '/., 11. uri predp, — P°P' ot> 2, 3, 4, 5, 6, 7. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava, s posebnim programom za otroke in dijakc: kjer plafia vsak otrok le 20 vin, v ______________kateremkoli prostora._____________ Usaka predstava traja čez t uro! Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored. Namizna jabolka fine kakovosti po 10*—, 12"--, in Mikron za 100 kg- razpošilja iz kolodvora v Litiji v vsaki množini po povzelju -I. Razhoršek v Šmartnem pri Litiji — Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in franko pošljem za K 2' — Novost! Divno! i Registriran uzorec! Oblastveno zavarovano! Briljanfno angel, zvonilo n božič, drevo št. 1 popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angeici, 30 cm visoko. Garantira se za funkcijoniranje. Najlepši kras božičnega drevesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krSCanska družina. Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim nasajenjem Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač fini!; cijonira tudi brez prižganih sveč. Oorki zrak tn-li prižganih sveč vrti gonilno kolo, na nje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in bIaj;o/vočno, srebrnočisto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 1 Sfl 3 kosi « 4.- I 6 kosov K 7.50 I 12 kosov K 1.'{.S0 Po povzetju ao vinarjev več. _^,lt '--.Ravnoisto zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleclejrantiio in posebno fino ponikt;nno. s stikgninu stebriči za zvonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi la-metastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče/prekrasno odsevajo, kos s kartonom -in navodilom vred in. Zamena ifuvoii K 2' dobi 10 lupili, umetno i/delanili razglednic 3 kosi K 5;50 j 0 kosov K lO.fiO I 1» kosov K 20-25 •I „ „ ?25 | 0 ,, „ 15.50 I 21 „ „ 39 50 Po povelju 20 viti. več. icd temi božične m novoletne razglednice, k.iteie stanejo povsod or>;j ni/gub? ! K.iroiila je nasloviti pravo c. in Rr. duorni dobauifelj Hans Konrad i> mosfeh šf. 1874 Češho). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik s 3000 slikami, ki Vam ga pošljem, zastonj in prost. Varstvena znamka: „Sidro" linimenl. Ca psi c i comp. I^Ž2| Nadomestek za ¦ Anker-Pain*Exneller je povsod pripoznaao kot najboljše sredstvo proti preblajenju itd. Za ceuo 80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. mm Or.RICHTERJEVA LEKARNA py55i| k »zlatem lovn" v Pragi KS I TII Eli8abotlieasse stev- B nova. Wn [\ I 7« Onorno rtipo^iljanj«. ali I RJŽLi-------------------¦--------B5 POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hote dobro in Miro potovati t franesoskimi parobrodi 6m E*tt» ˇ Amorfto, aaj piS« pred odhodom od doma it pojasnila sa aalo najatarejSo firmo Zwilchei bart, Basel (Švica) MnMssfitk L Zsl dobro in hitro ekspedlcijo se garantlia.