~. 77" It I'I I v I I Ji 1 f aVH ma^ ^^ M ^^m H ' I ' iMu«d three time* a week iT^ ■■ II VTI /liri WT Q Official Organ of 85 Slov* 14. I I I H yi ni*n Societies and Organi- fSj illllvl AMmU zatk,n§* |[ NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. NO. 137. CLEVELAND, OHIO. MONDAY NOVEMBER 20. 1916. LETO IX.ZTvoju^H ' 1 ' " liiflM * Ml . ... v,. }!rjtjj&jm Srbi so zasedli mesto Monastir. « « « • I&S1 ■ ." jaftw - ' ''J fl® . *• • .-; ■" ■ II ......... w 1........ 1 ........ 1- 1 .i ■ 1 ---—--■»■'*■ «»' I II I ■ ■ .III ■ II i—..... —I ......... I -.lil ^ ' Proračun mesta Cleveland za leto 1917 kaže deficit HHMV* t'*- —Mestni proračun za leto 1917 znaša $5,600.000. V tej svoti niso ušteti stroški za javne šole. Kljub previdnosti •pri proračunu, znaša akupna svota, ki je. potrebna za mestno vlado prihodnje leto, ravno toliko kot letos. "Mesto narašča in vse je dražje ,od dneva do dneva. Od zgoraj omenjene svote bode morala mestna oblast odtrgati $i,?oo.ooo za. obresti dolgov in za odplačilo dolga, tako da ostane mestu samo $4,400.000 za upravo. Tako je odredilo vrhovno sodišče. Mestni uradniki ne vedo, kje dobijo dovolj denarja za mestno upravo. Pomoč se pričakuje' od prihodnje državne legislature, ki bo mogoče naredila postavo, da sme mesto pobirati večji davek. Poleg zgorej omenjene svote pa bo mesto prihodnje leto potrošilo še sledeče svote: $2.000.000 za konven-cijsko dvorhno, $1,500.000 za tlakanje cest, $1,000.000 za nove kanale, $600.000 za novo elektrarno, $100.000 Za ognje-gasne naprav^ in $ioo.doo za povečanje bolnišnice za jetične. —Geo. Bizjak, 1169 E. 6oth St. je bil zadet od cestne kare na St. Clair ave. in 34. cesti. Prepeljan je bil v Stj Clair bolnišnico v obupnem stanju. Obe nogi ste mu bili odtrgani in dobil je tudi hude notranje poškodbe. —'Mnogo se ugiblje, kdo nastopi prihodnje leto kot demokratični kandidat za župansko mesto. Nekateri jn-edlagajo Ed. B. Haselrodta, sedanjega county fclerka, drugi Stinchcomb, county zemljemerca, tretji Lo-cherja, county -prosekutorja. Mled kandidati je tudi W. G. Gongwer, ki je eden najbolj upljivnih mož demokratične stranke. Na vsak način bodejo prihodnje županske volitve jako zanimive. —JFri dr. Delavec, 51. SDPZ so bili izvoljeni za zastopnike na letnem zborovanju S. N. Doma, ki se vrši 13. dec. Edvard Branisel in John Zaletel. Pri dr. Napredni Slovenci št. •5. SDZ pa Fr. Butala in John Pirnat. —John Godnjavec, član dr. Maccabees, SI. 1288 je na društvenem zabavnem večeru nabral $1.60 za Narodni Dom. Hyala rojaku za njegov trud kakor tudi vrlim darovalcem. —Ako nisi član S.D. Zve£e pristopi v to Zvezo. Ona ima pravico poslovanja v državi Ohio in je sigurna organizacija. Zveza izposojuje denar na posestva po 6% na leto. Vprašajte na 1052 E. 62nd St. za pogoje. —V soboto popoldne, dne 35. novembra bodemo pisali v našem uredništvu prošnje za prvi in drugi državljanski papir. Oni rojaki, ki hodijo v šolo naj se oglasijo, pa tudi vsi drugi,- ki bi radi dobili prve ali druge državljanske papirje. Kmalu potetn se bo določil en večer, da / se pelje rojake na sodnijo, kjer uložijo prošnjo. Mr. Haserodt, county clerk in Emil Bartunek clerk za naturalizacijo, sta bila toliko prijazna, da sta dovolila sodnijske prostore zvečer, da se ugodi rojakom. —V nedeljo zjutraj so na dveh vozovih peljali po Euclid aye. enaintrideset milijonov dolarjev. Kako ogromno bogastvo. Kakšna prilika za Wild West napade! Selila se je nam- reč Union National Bank v svoje nove prostore na Euclid ave. in 3. cesta. $5,000.000 je bilo v zlatu in bankovcih, $26.-000.000.00 pa v vrednostnih papirjih. 20 policajev je spremljalo bogastvo. Ljudje niti vedeli niso, kaj se vozi, tako hitro in preprosto se je vse zvr-šilo. —Delavske unije v Cleve-landu so priredile ogromno kanipanjo, da dobijo dovolj denarja, da se zgotovi zgradba delavskega tempelna. Zgradba bo veljala $100.000 in delavci imajo dosedaj $65.000. Priča-. kuje se še $35.000. Geslo delavcev po celem mestu je, da prispeva vsak unijski delavec $5.00 ali pa da izroči v ta namen vsaj enodnevno plačo. Delavske unije imajo sedaj ja-ko slabe in zastarele, napol podrte prostore, dočim bo novi dom delavskih organizacij kras mesta. Vi, unijski delavec ali neunijski delavec, ako hočete videti kmalu dom postavljen, pošljite svoj prispevek na Labor Lyceum Account, Guardian iSavings & Trust. Co. Cleveland, Ohio. —Sodnik Levine je v soboto ostro karal nekatere ženskp, ki se možijo le radi denarja, po poroki pa kmalu tožijo na ločitev zakona in iščejo na sodni ji od moža tedenske prispevke. Je v mestu veliko prefriga-nih žensk, ki "staknejo" kje kakega moža, potem pa že najdejo priliko, da se ločijo od njega in zaihtevajo na sod4iji podporo od moža, dočim same lahko počenjajo kar hočejo. Tako se je zgodilo v slučaju Mrs. Anna Bailey. Poročila se je febr. letos, toda je sedaj tožila za ločitev in zahtevala $12.00 na teden. Ubogi mož je dokazal sodniku, da zasluži komaj $15 na teden in ima 275.00 dolga. Sodnik Levine je odklonil prošnjo za tedensko podporo ženski, dovolil razporoko in rekel možu naj raje dolgove plača kot pa prispeva kaj razporočeni ženi. —Direktor za preiskavo šolskega poduka v clev. javnih šolah se je izjavil, da je v Cle-velandu osem procentov otrok v javnih šolah, ki zaostajajo pri poduku. Posebno se omenja 2702- slučaja, zakaj otroci zaostajajo. 275 jih je zaostalo, ker so zamudili mnogo dnij šolskega poduka, 125 ker imajo slabe razvade, 73 otrok je zaostalo, ker se nagajajo doma pri slabih stariših, 88 ker so telesno bolni, 842 ker so prepozno prjšli v šolo, 1193 nima pravega razuma, da bi hitro umeli kako stvar,106 pa iz drugih vzrokov. Izmed otrok, ki so v šoli jako slabi in zaostajajo jih'je 1424 takih, ki so prišli iz farnih šol v javne šole, se je izjavil C. W. Sutton, direktor poduka. —Vojni tajnik Baker kot mornariški tajnik Daniel sta se izjavila, da pride ogromna zvezina tovarna za izdelovanje jeklenih plošč za bojne ladije, za katero tovarno je kongres dovolil enajst milijonov dolarjev, skoro gotovo V državo Ohio. Tovarna bo menda v Gevelandu ali v Lorainu. 5000 delavcev bo zaposljenifa v tej tovarni, ko bo gotova, in vsi bodejo prejemali od Zjed. držav svoje plačilo. I Ravno na obletnico, odkar so se morali Srbi umakniti iz Monastirja pred Nemci, so srbske čete ponovno prikorakale v Bi t olj. Nemci in Bulgari se umikajo proti severu. Rumunci so doživeli poraz obrumunsko-avstrijski meji. | (Op. ured. Poročila iz Bero-' lina in Londona si nasprotujejo glede bojev pri Monastirju 1 in na Rumunskem. Obe stranki trdite o uspehih. Mi podaje-mo uradna poročila centralnih sil kot zaveznikov.) Berolin, 19. nov. Nadaljne uspehe je dobil general Fal-. kenhayn, ki polagoma napre-, duje v Rumuniji. general Fal-. kenhayn se nahaja sedaj tri mi-l Ije vzhodno od mesta Canipo-L lung, katero mesto je ključ do I Bukarešta. Campolung se na-. haja 80 milj severno od Buka-. 'rešta. Vojaški krogi z največ-t jo nestrpnostjo pričakujejo iz-. ida bojev v tej okolici, kajti prepričani so, da se bo tu odločila usoda evropske vojne. Nemški vojaški krogi so pre-pričani, da bodejo Nemci tu-j kaj zmagali, dasi je napredo-, vanje silno počasno radi gora-I tih krajev in radi mnogih gor-, skih prelazov, katere je treba osvojiti, če hoče nemška arjna-' da udreti v Rumunijo. Rumunci imajo to prednost, da se lahko z malo armado ustavljajo številnim četam sovražnika. Boji v Alahiji in pri Orsovi. ► Berolin, 19. nov. Gorski pre-i lazi iPredeal, Rothenturm in , Torzburge so sedaj v oblasti . nemško-avstrijske armade. Pod . neprestanimi hudimi udarci . nemške armade so Rumunci . prenehali- z ofenzivo, ker so : Nemci pridobili na terenu toli-. ko, da lahko od strani napada-I jo Rumunce. Rumunci pri Or-šovi, ki so se tri dni ustavljali . nemškim četam, so se morali umakniti. Nemci so zajeli 1600 ujetnikov. Tudi ruske čete, ki . pomagajo Rumuncem v Oiutz , dolini, so se morale umakniti. Na francoskem bojišču, i London, 19. nov. Precejšna važnost se pripisuje zmagi Angležev ob reki Ancre. Štiri mesta, ki so jih Angleži vzeli Nemcem, kot St. Pierre Division, Beaumont, Hamel, Beau-court, so bila silno utrjena.) Angleška artilerija je koncentrirala svoj ogenj naenkrat na vsa štiri mesta, tako da je bil Nemcem odrezan odhod iz tega kraja. Iz tega se tudi tolmači, zakaj so Angleži ujeli toliko nemških vojakov v tej okolici. Proti Monastirju. London, 19. nov. Francosko-srbske čete nadaljujejo s svojo ofenzivo proti Monastirju, bul-garskemu glavnemu opirališču. Celo v konservativnih vojaških krogih se prerokuje, da mesto ne bo moglo dolgo zdržati na-daljnih napadov, in da se bo moralo podati silnemu pritisku zaveznikov. Srbske čete so včeraj zasedle močno utrjen hrib 1212, tri milje in pol od Monastirja, dočim so Francozi zasedli vas Kanena, pet milj južno od Monastirja. Kaj poročajo Nemci o Monastirju. Berolin, 19. nov. Nemško uradno poročilo pravi, da so bili napadi zaveznikov odbiti pri Monastirju. Neki nemški general von Below se je podal na čelo enega bataljona strelcev, ko je videl, da so Bulgari zgubili neki hrib in je pregnal Srbe s tega hriba. Hribi in vsa okolica, kjer se vršijo boji okoli Monastirja, so pokriti z debelim snegom. Rumunci zanikajo nemške \ zmage. ■ Iz Bukarešta se poroča urad- -nim potom, da so nemška voi- - - na poročila pretirana, in da ru- ■ mtinska armadi napreduje v 1 Tranaylvaniji in da so se mo- • rali Nemci pri Dragoslavlje - umakniti, nakaj so Rumunci v 1 tej okolici napredovali na fronti sedem milj. Boji v Dobrudži. Niti iz Berojina niti iz Bu- - kar^šta ni nobenih poročil o • položaju v Dobrudži. Edino iz Petrograda se poroča, da se vr- - šijo v Dobrudži manjši boji. 1 Na ruskem bojišču. Berolin kot Petrograd poro- ■ čata dne 18. in 19. nov. da se ■ ni ničesar novega pripetilo 11a ■ bojiščih v Volyjhniji in v Gali-i ciji. Posameznifavstrijski napa- - di v Karpatih, 30 bili odbiti. Angleži v ofenzivi. General Haig je ob reki An- ■ cre ponovno napredoval s" svojimi četami. Angleške čete so • se približale predmestju moč- ■ no utrjenega Inesta Grande-l tourt. Nemški napad južno od ■ Somtne pri Blaches, je bil od- • bit. Uničeni Eeppelin. > Iz JPetrčgradti se poroča, da so ruski zrakoblovi uničili en nemški Zeppelii blizu Sarny, ■ jugovzhodno Zavezniki bombardirajo i Zeebrugge. London, 19. nov. Dvaindvajset zavezniških zrakoplovov je včeraj bombardiralo tovarne za elektriko in pomorska skladišča v Ostende. Zavezniški zra- - koplovi so vrgli 180 bomb. i Drugi oddelek zavezniških zra- ■ koplovcev je bombardiral Zee-brugge. Kljub močnemu nem- fškemu streljanju, so se vsi zavezniški zrakoplovi vrnili srečno domov. V petek zvečer so franejoski zrakoplovi vrgli 158 bomb na nemške postojanke ob Aisne, kjer imajo Nemci zra-koplovni oddelek. Zaprt, ker je poslal kajzerju vino. . Chalons-s(ir-Marne, 18. nov. Nekj vinski trgovec, z imenom Goudon, ki je pred vojno pošiljal šampanjec kajzerju, in ki stanuje v Rheimsu, je poslal meseca julija preko Buenos Ay res nemškemu kajzerju 360 zabojev šampanjca, vrednega 42,000 frankov. Francoske oblasti so zvedele o tem in ga kaznovale. Goudon je bil obsojen na 5 let ječe, 30,000 "frankov kazni in na zgubo državljanskih pravic za 10 let. Odločitev pade na Balkanu. Pariz, 19. nov. Jean Cruppi, bivši francoski minister za zunanja dela, je danes pri posvetovanju ministrov povdarjal kako važna je za zaveznike Ru-munija. Zavezniške čete so danes pri Oršovi, odkoder se lahko 4 napreduje proti Budimpešti. Nadalje so zavezniki pri Kala-fatu, odkoder je samo 60 milj do Niša, kjer vodi železnica i Berolin-Carigrad. Zmaga v Dobrudži odpre zaveznikom pot ^ proti Sofiji in Carigradu. Od- 1 ločitev bo padla na Balkanu. ! ^e oa zavezniki ne ooma^aio 1 dovoli Rumnniii in dnvoliio. 1 o-eneral Falkenhavn in Ma- ckensen združita svoje armade v Bukareštu, tedaj je vojna zgubljena. Tudi rusko južno krilo, ki je bilo prej varovano radi nevtralnosti Rumunije, pride v nevarnosti, da je napadeno po centralnih oblasteh. Zavezniki morajo na vsak način pomagati Rumuniji. Kolonije za Francoze. iPariz, 19. nov. Vlada Kitaj-ske-Indije je poslal ', francoski vladi osem milijonov frankov za živež vojakom in vlada na otoku Madagaskar je dovolila francoski vladi en milijon frankov podpore. Novi napadi na Somme fronti. London, 19. nov. General Maurice, direkto/ vojaških o-peracij, se je izjavil, da Angleži ne bodejo mirovali celo zimo. Kolikor bo mogoče bodejo napadali Angleži celo zimo, da preprečijo Nemcem, da se /berejo v novi'h postojankah in jjlednje utrdijo. Rusko-ameriška razstava. Petrograd,. 19. nov. Trgovska zbornica, ki obstoji v Rusiji i7 ameriških in ruskih trgovcev je sklenila prirediti ogromno ameriško-rusko razstavo in sicer v starodavni Moskvi. . Razstrelba v Arhangelsku. - London, 19. nov. švedski listi poročajo, da se je pretečeni teden pripetila velika razstrelr ba na ruski municijski ladiji Baron Vrecenin v Iuki Arhan-gelsk. 150 osebje bilo ubitih in nadaljnih 650 ranjenih. 'Mnogo poslopij v pristanišču je bilo popolnoma razdejanih. Nemci trdijo, da je njih submarin povzročil razstrelbo, dočim Rusi to zanikajo. Monastir v srbski oblasti. London, 20. nov. Monastir opirališče Nemcev in Bulgarov v Macedoniji in stari Srbiji, je padel kot plen Srbom. Ob zvokih srbske narodne pesmi so korakale čete kralja Petra ob 8. zjutraj v nedeljo v starodavno mesto, odkoder so se morali SiU ravno pred enim letom, t. j. 19. novembra, 1915 umakniti pred silnim pritiskom Ma-pkensenove milijonske armade. Na čelu srbske armade, ki je osvojila Monastir, je jahal prestolonaslednik Aleksander, potem srbske čete, spremljane od francoskih polkov. Nekaj ruskih polkov se je tudi vdeleži-lo zmagonosnega pohoda. Srbske zastave v Monastirju. Nekaj minut potem, ko so srbske čete dospele v to srbsko mesto, so zavihrale na vseh poslopjih srbske natodne zastave (rudeča, modra, bela). Srbska vlada je nemudoma proglasila, da bo preložila svoje glavno začasno mesto v Monastir. Veselje v zavezniških krogih je ogromno, posebno veliko pa v srbskih krogih. Mnogo srbskih vojakov je jokalo, ko so zopet stepali na svoja tla, odkoder so bili tako kruto prepodeni. Berolin prizna poraz. Popoldne, 19. nov. je prišlo iz Berolina poročilo, da nemška vlada prizna padec Monastirja. Poročilo pravk Nemške in bulgarske čete so izpraznile Monastir in se umaknile proti severu. Mesto Monastir se nahaja 85 milj severno od SMuna. kar znači, da so zavezniki od poletja, ko so zaceli z ofenzivo iz mesta Soluna na-ntedovali za' S«; milj. Pozdrav jugoslovanskim dele- J gatom iz republik južne. Amerike Po dolgem tridesetdnevnem potovanju so prispeli v New York pretečeni petek, 17. nov. naši bratje delegatje iz južne Amerike. Prišli so iz onstran Pacifika, iz južnih republik Chile in Argentina, da se udeležijo II. Jugoslovanskega zborovanja, ki se vrši 29. nov. v Pittsburgu, Pa. Imena južno-anieriškili delegatov so: Dr. Mič^ Mičič, Tome Bradanovič in Mato Galuf. Dr, MSče 'Mičič je član Jugoslovanskega Odbora v Londonu, ostala dva jugoslovanska brata sta jako upljivna moža v južno ameriški republiki Chile, spoštovana od' svojih rojakov in državnikov. Uredništvo "Clevelandske Amerike" izreka najiskrnejše častitke južno-ameriškim rodoljubom ob njih prihodu na svobodna tla velike severne arpe-riške republike. V imenu naroda, ki hoče biti svoboden, jim kličemo prisrčen dobrodošli! Nismo imeli še v naši zgodovini jugoslovanski trenutka, ko bi se zbirali. bratjp iz tako oddaljenih krajev, hrepeneči vsi po enem cilju, navdahnjeni vsi ene misli, delujoč vsi za svobodo Slovencev, Hrvatov in Sr- bov. Naši bratje iz južne Amerike ne prihajajo med nas koti tujci, kot nepoznanci, kajti| njih dober .glas o nj?h požrtvo- j valnosti za osvobodenje našega naroda je že pred njimi do-spel k nam, zato je pa naše ve* | selje radi njih prihoda toliko | večje, in naša desnica, katero | jim nudimo ob njih prihodu, je j toliko toplejša, ker se ob njih^l prihodu tudi mi čutimo moč* f nejše in nepremagljive, čutimor ^ da nam srce v grudih ponos- | neje bije, ko vidimo že sedaj I pred seboj veličastno sliko na- | rodnega zborovanja in blago- 1 slovljenih plodov tega zborovanja za bodočnost ip svobodo našega trojednega naroda —* Slovencev, Hrvatov, Srbov. V znaku bratske enakosti, ljubez- | ni in svobode pozdravljamo sjt | enkrat najprisrčneje naše jugo^S slovanske brate, želimo jtatrova- J nju najlepše spomine iz severne sestrske republike, zavest v | srcih, da so tudi med nami spo-znali enako gorečnost in požrtvovalnost za narodno svobodo' in bodočnost, kakor imajo sami. Bratje jugoslovanski, prisrčno nam dobrodošli! Predsednik Wilson bo vodil borbo proti železnicam. Washington, 19. nov. Železniški štrajk ponovno grozi iZje-dinjenim državam, in znamenja kažejo, da se bo pričela ena najbolj trdovratnih bitk med delavci, železnicami in vlado, kar jih pozna zgodovina Zjed. držav. v ffVedsednik Wilson je javno naznanil, da se bo sam udeležil tega boja na strani delavcev, če bodejo^com-panije skušale uničiti Adamson postavo, ki določuje osemurno delo za železniške uslužbence. Prihodnje zasedanje kongresa bo skoro gotovo v republikanskih rokah. Republikanci bodejo imeli odločilno moč, razven če v zadnjem trenutku še neprešteti glasovi drugače ne odločijo. Na eni strani so železnice, ki so fepravfie skupaj milijone dolarjev, da se borijo proti osemurni postavi, na drugi strani so delavci, ki so se izjavili potom svojih voditeljev, da ne odnehajo za las od osem-urnega dela, na tretji strani pa je kongres, ki bo imel o tem soditi. Predsednik Wilson si je naredil poseben načrt, katerega bo zagovarjal v kongresu* ko pride do boja med delavci in železnicami. Na noben na< čin pa predsednik ne bo pripustil, da se prične v Ameriki železniški štrajk. Za vsak slučaj ima predsednik potom poslancev v kongresu pripravljen zakonski načrt, da se predsedniku da moč, da zapleni v korist Zjedinjenih držav vse železnice v slučaju, da uslužbenci za-štrajkajo ali pa bi kompanisti prenehali z prometom. Dala se bo večja oblast tudi meddržavni trgovski komisiji, ki uravnava trgovino med posameznimi državami. Gotovo pa je, da se bo vnel silovit boj med delavci in delodajalci. Skoro vb€ ameriške železnice so sedaj uložile tožbo proti osemurni postavi, in ameriška javnost napeto pričakuje izida tega industrijskega boja. -1 j i .l!,^ Amerika vprašuje pri Nemčiji zakaj se Belgijce deportira. Berolin, 19. nov. Joseph C. Crew, ki vodi v odsotnosti a-meriškega poslanika Gerarda posle v Nemčiji za Ameriko, je danes vprašal pri državnem kanclerju Bethnam-Hohlwegu, kaj namerava Nemčija s tem, da v masah eksportira Belgijce iz Belgije in jih sili delati v Nemčiji. Iz Washingtona je dospelo povelje na ameriško poslaništvo v Berolinu, da po-izve ameriško poslaništvo podrobnosti o sužnjosti Belgijcev. Glasom avtentičnih poročil, bo nemška vlada drage volje dala na razpolag^ ameriški vladi potrebne informacije, Preiskava glede sužnjosti Belgijcev je skrajno delikatna, kajti Zjed. države ne zastopajo' Belgije za časa vojne pri nem-i ški vladi, ampak Španija. Toda Zjed. države so mnogo žtrvo-vale za Belgijo in imajo vzrok pozvedeti pri nemški vladi za |i usodo Belgijcev, Nad 300.000 Belgijcev, bogatih in revnih, so Nemci dosedaj odpeljali iz Belgije in jih prisilili, da v Nemčiji izdelujejo orožje za Nemce. Ti Belgijci morajo p ti- || stiti v Belgiji žene in otroke njih usodi, dočim morajo moški v »Nemčijo. Ameriška vlada je radovedna, kaj bo nemška ! vlada odgovorila na ameriškimi protest. Splošno se pa sodi, da i bo nemška vlada se izjavila, da j je. prisiljena deportirati Belgij- i ce "iz vojaških vzrbkov" in da , torej ne more spremeniti svo- ( jih načrtov. CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. Ska AnfriKo - $3AO Za Clnfd. po poiti f4.00 I/O Evropo - J4-.00 To*am*mna Jtt+OilK* - Th (toM. Mri m tal Ml M *«MJ» •» AMHte" «1 tf rr cui«A>7H.■„ clcvkland. O«UO nuraoNimnr P»IHCBTON IM EDWARD KAUSH. Publisher_LOUIS J. P1RC. Editor. I ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. Read bj 25.000 Slovenians in the-City of Cleveland and elsewhere. jUrertising rates ota request American in spirit Foreign in language only Entered as seamd-dass matt* January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Ppj^^at No. 137. M on. Nov. 20. 1916. Čegava je krivda ? Cas je prišel,*da pričnejo republikanci dolžiti Mr. Hughesa ker ni imel uspeha pri volitvah, toda vzrok neuspeha ni Hughe-sov ampak republikanski. Hughes je jako dobro naredil kot predsedniški kandidat. .Mi se ne čudimo, ker ni zmagal, ampak čudimo se, da je dobil tako ogromno število glasov. Mr. Hughes ni bil kriv, da je fazpor v republikanski stranki, da Je republikanska stranka stranka razdeljena na reakcijo-j narno in napredno stranko. Sporazum med progresivisti in republikanci ni bil odkritosr-' čen. >Mr. Roosevelt kot zastop- i^esivnih republikancev cer predal republikan-arega kalibra, todm sj ečeno, da je mogel Mr.! t upljivati na pragre-Mr. Hughesova krivda i zapadne države glaso-Witsona, zapadne dr-| er so bili republikanci nij najbolj razširjeni, 30 se prevrgle k progre , in konečno, ko so dr-v teh zapadnih drža-jli, da hočejo voditelji vistov prodati njih republikancem, so obrni hrbet in volili za . In to ni krivda Hu-i i Hughesova krivda,ker anska stranka ni imela jrincipov v današnjem ;m svetovnem položa-3d je videl Wilsonovo del je, kaj ima od Wil-aprej pričakovati, toda a. ni poznal. Republi-r letošnji .»predsedniški ji, ki je bila tako silno iso imeli narpdu dru-vedati kot da je treba i tarifa in odpraviti li delavnik. In to jih je o. Hughes ni kriv, kaj-delal to kar so mu po-►d vagorej. t>likanci so hoteli eno-spremeniti zvezino vla-►obijajo Wilsona in primi na krmilo brez pra-, vega programa. Vzroka niso; mogli navesti nobenega, zakaj naj Wilsona porazijo. Mr, Hughes je taval v temi in je bil v vseh svojih govorih negativen, hyg&o tudi stranka. Hughesa JH^Btttoali, kaj bi on naredil ■HHHr Meksike, kaj bi on jnaredil V slučaju evropskih ho-matij ? Hughes je molčal, prvič ker sam ni vedel, drugič pa tudi oni, ki dirigirajo stranko, niso vedeli ali pa mu niso pustili povedati. Narod torej ni ničesar vedel kaj naj pričakuje od Hughesa. Zakaj bi torej narod menjal upravo v Wash-ingtonu, če ve kaj pričakuje od Wilsona, ne ve pa, kaj pričakuje od Hughesa? Gotovost zamenjati z negotovostjo, to more narediti le politični norec. Danes ima Amerika pred seboj za reševati najbolj važna mednarodna vprašanja, in zakaj bi se rešitev teh vprašanj prepustila stranki, ki ne pozna faktov? Narod ameriški je sodil, da je Wilson bolj sposoben za rešitev teh vprašanj kot Hughes. "Besede, same besede," so republikanci neprestano ponavljali. Toda Wilson ni računal z besedami, Wilson je računal na to, da bo narod upošteval njegova dela in ne besede. Dejanja so bila na strani Wilsona, besede so bile na strani Hu-Aghesa in narod je bolj upošteval dejanja kot besede. . & 'Hughes je bil prvotno, ko je ; spčel nastopati po Ameriki kot Ikaftdidat republikanske stranke jf» predsedniško mesto, precej boječ. Pozneje se je popravil, postal izvrsten govornik, znal j je navdušiti ljudi v mnogih kra- , jih, tako da v govoru ga je le , malokdo prekosil. Toda kaj po- , maga vse to? Če bi govoril v angeljskem jeziku, ne bi mogel dobiti predsedništva. Hughes | ni imel principov. Narodu ni , mogel dopovedati, zakaj naj , Wilsona zavržejo in zakaj naj volijo Hughesa. ; Hughes bi moral konečno zavreči tudi nemške glasove. Sicer je zadnje tedne pred volitvami se odpovedal Nemcem, toda upi ji v je ostal. Amerikan-ci so vedeli. da.Hugliesa podpirajo Nemci, zato seje pa zgodilo, da je 2,700.000 republikan- 11 cev letos glasovalo za Wilsona, namesto za Hughesa. Ti volivci so bili sicer vedno republikanci, letos pa, ko se je Hughesa oprijel netnški glas, so raditega zavrgli njegovo kandidaturo in se oprijeli Wilsona. Wilson je letos dobil sko-ro tri milijone glasov od, republikancev le raditega, ker je Hughes dobil Nemce na svojo stran. Če bi bil Mr. Roosevelt kandidat/ se ne ve kaj bi se pripetilo. Mogoče je, da bi bil zvo-ljen. Vsaj zveze ne bi imel z Nemci in mogoče bi se ljudstvo dalo zapeljati od Roose-velta v vojno. In v očigled principov, katere je zastopal Hughes na svoj način in Wilson na svoj način, je Hughes mnogo, bolje naredil v svoji politični kampanji kot se je pričakovalo. Nihče ne more očitati Hughesu nepoštenosti ali dobrega namena, toda narod je pronajdel. da je bolj zadovoljen z Wilsonom kot bi bil mogoče s Hug,hesotn. In v tem vidimo zmago Wilsona in poraz Hughesa. Hughes bo gotovo nadaljeval politiko, in da ima na svoji strani milijone privržencev je gotovo, toda za prihodnja štiri leta bo odločeval politiko Woodrow Wilson. 1 o- Par besedi našim social-demokratima ? Ameriki Napisal Ernest Krulej. Ker se je tekom te vojne pokazala v Ameriki struja, ki zastopa neko popolnoma separi-rano mnenje glede razvoja jugoslovanskega vprašanja, rad bi dal nekaj pojasnil in rad bi pokazal, da so na napačnem potu. Da ne bo ugibanja naj takoj povem, da je ta struja jugoslovanska socijalna demokracija v Ameriki, katere duša je g. Etbin Kristan, katerega poznam osebno iz Idrije in Ljubljane, in katerega odkrito rečeno .spoštujem kot (javnega delavca in poštenjaka. Da se on danes vnema v A-meriki za jugoslovansko republiko in samo njo zalhteva ali pa nič, mene niti v najma-nje ne čudi, ker mož ni dovolj informiran kar se je zgodilo zadnje dve leti na Balkanu in pri nas.in tudi prav ne ve kaj se pravzaprav namerava. Mislim da je dobil nekaj informacij ali te so bile slabe in nepravilne, ne maram navajati imena t i j se kažejo jako vidna in nevar-jiva znamenja. Ni treba,da čita-no proroške knjige in brošure, ni r reba, da matematično računamo, j ixt vati Arnin sam priznal, da ni ■ Nemčiji samo pomanjkanje hra-le, ampak pred vsem orožja in rmnicije. Da so bleski topovi K>ljši in da jih je več. Da si zra-:oplovci zaveznikov gospodarijo »zračje, in da napadajo celo iz :raka s strojnimi ptiškami voia- itvn. Da, to vemo in še mnogo dru-:ega. Vse to kaže samo na jeden conec: na konec centralnih vlastij j 3očasen je ta konec, ampak gotov. iCrepka in močna žival se brani ivoje smrti, se bori kot lev, sika -n napada do zadnjega trenutka. \mpak to jo ne resi. Ce bi danes imeli pogled v razne re centralnih držav, bi strmeli. Slekli bi, da je to nemogoče? In vendar je. Celi narodi so lačni« -aztrgani, mesta in vasi iztreb-jena. Polja ne gnoji nihče, živa-ij ni z|L obdelovanje, ljudi j ni. Vianjka vsega. Da, konec prihaja. Znamenja so ukaj. Ip ta znamenja ne varajo. Mogočen železen obroč se oklepa ;entralnih vlastij, vedno je ožji in diji. Zdi se nam, da gre prepočasi skupaj". A ne dolgo, ko bo nekje xinehalo in tedaj se-bo sesulo vse. Konec centralnih vlastij. Slepi to še danes. Slepi pa so se podali v toliko, da pravijo: nihče ne bo omagal." Tolažba je tolažba in vsak si jo dela po svoje. Privoščimo mu jo. Centralne vlasti so premagane že davno. Premagane so bile tedaj, ko so se začele njth armade -ustav I jati pred zidovi. V svoji agoniji se ibore za življenje, kot se bori ever. Ampak moči pešajo, bolečine se večajo. Germanski militarizem lega polagoma k večnemu počitku. Na njegovem grobu pa bo zopet zelenela trava in sijalo solnce in upajmo, da lepše solnce kot kdaj prej. solnce, ki ga bomo deležni tudi mi. "CAS" o—*— Naši zobje. (Piše dr. Grahek.) Največ se zobje pokvarijo z nesnago in zaneinarjenjem, namreč ko ostajajo od jedila kosi hrane na zobeh in med zobmi, ali kadar pijemo na gor-ko jed hitro mrzle pijače. Steklovina na zobeh mora popokati, ko se toplota naglo spreminja, ravno tako kakor poči steklo, če je razbeljeno in se manj hitro vlije mrzla voda, ali obratno. V finih razpokli-nah zob se nabirajo kosi in ostanki jedil in radi toplote,! zraka in vlažnosti pričnejo ti ostanki jedil gniti. In kjer je gniloba tam so tudi bolezenski bacili, ki začnejo s svojim razdiralnim delom. Najprvo se na zunanji kožici zo*ba pokaže ma-, la črna pika, kožica pa med-j tem neprestano razpada in ko-, nečno se napravi sredi zoba1 zgorej mala duplinica, ^lcjer za-' ostajajo organske ' stvari, kot n. pr. slina, jedila, itd. Kadar pa kožica popoka, tedaj je tudi zob zgubljen, kajti notranja sestavina zoba je veliko mehkejša kot pa zunanja kožica. Največji neprijatelj zobovja je vsaka kislina, bodisi v jedi ali pijači. Sadna kislina, maslena ali mlečna, kislina par, ki Dalje na tretji strani. k 1m#01#SLV AVv vttQI V i ____I v__I ¥ V/ A £1111 ¥ I 1 IVAotjLJ I t I I ženjezrabo i OEVERA'S ! Balsam for Lungs I (Stvirovee* Btfzsms za Pljufia). Kmalu bote prizna* vredno* te** zdravila pri zdravljenju ka^ja, prehlada, hripavoeti, I krčevito device, vnetja eaptuka, in bolnega grla. ) Cena 26 in 60 centov. f Akodvnmitrnmie beted*. ClUjte tladeSe platno« ketero »mo pred ftntkta k prejrfli ln katero potrjuj* kar ml trdimo: "HoCum lUMiuinitl. de j» SetiTOV ' Balsam u Pljuč* telo utpeino uCinkoval. Tako! po prvem bopMto a&aemajt k otroci boljšo potuMU. Pomagalo Jim )• odpraviti kaAeJl in prcpnfel Je tudi na- , ' daljne napade. Rabili into ku tudi v slugaju oilov.lreo kalija prad dVeml leti j tor je tudi pomagal.' J. KomUakl, Cutoftacue, K. Y. , Kadar potrebujete sdravlla, vpralajt* ae Severov« v lekarni. Glejto de dobi* k totlata po katerih povpruAujete. Zavrnite nadomsatttve. Ako lib ne morete 4 dobiti v lekarni, neročlte jih od ne*. I W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. | FARE $322 AHDAIIY BETWEEN MtS, f CLEVELAND & GBSm Laa^B^K^PFFALO UoMfor■ W*t"1' M tf "CITY OF HUE" —— > Waengfeenf Steewero-"LIT* OF BUFFALO" U si ittwo ___ j CLEVELAND-Daay,JMUir latt^^lSth-BUFFALO B 5 iiflBSSŽffiBagsggsaattTiai j IM THE CLEVELAND A BUFFALO TRANSIT CO« CI>Tela»d, Okie fc KDR. RlCHTER'S [PA1NEPELLHT 6® trpite na rvvnutima kt van pmrtroča vb6- flS^k Fcin-Expcllcr. - Oidrerel vflRbo v kr tkem — mčep*bn«tas ^ 7/7 j nJim drgnili bol« če drle ejutrnj in *v«Vr, vaa ^a JrB\f| 1 oidravi pi*nolnoma Hmnite euoft^kleuii-ota- ^A^mH ga leka ve«.lnc v tiiR Z-irnviio je dul»ro za rev* W^jl matixem, vnetju, ohromelost, xaprt'e, bolečine v yAvF^W^^BT J bedrih in ne členkih, eo!«N>I in nev milijo. V vseh lekarn«h po 25 in 50c. Pazile na sidro /IjKfttt^-vlnUr jjv na steklenicah. tgrjr^ ^ISL F. Ad. Richter & Co. yJ/J^AV P J^S 74^0 Weehinfto« St. , v&ClBWPWITX. f NEW YORK SJnH JjLl Pr^uTT^"' li 1 111 nT'f"Tnnfi 1 wt 11 iBm 1---n----nrianM~ia- Čistenje in likanje obleke DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke obleke.................$1.00 Žeaeke k»Mje.....................SOc Moike suknje .................$1.00 ženske dolge- suknje........$1.00 Jopiči..............................SOc Ženske obleke.................$1X10 The DIMM DRY CLEANING Go. c—t. 739«w 1574 E. 55th ST. E**t 2024 A. J. DAMM, posloYo4ja. \ Zavarujem proti ognju | in drugim nezgodam . POSEBNOST! Vmortrnkbondla« dreitveeevnMUUn : pa Kc. od $100.00 um bte. — Javni aotar. - Pojaaaila jI ln naavetl laatenj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Ro«d ■| J. S. JaMonsM, Slovenski fotograf I «122 St Clair Ato. MM Broadway H Izdeluje slike sa ienitbe ln drniineke slike, otroike alike, po nsjnoTe}ii modi in po niskih cenah. Za $340 rrednoetnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti caetonj. mr VSE DELO JE GARANTIRANO, ffc papir ^deluje tiskarna "Clcve-lnejie in najbolj Učne tiskovine. : M «|f l-fc' ft 1 m i r i ti 7 P^fcB"?* ^mmm9 j UiUmUm 13.nov. /l£SS\ U-P-.ULmmrc* ▼ driari OUo UMIvdršavJOhlo Sedež: CLEVELAND, OHIO . . '. . _ . _ - - -____um l_CL 1 |>H| Lil ' 11 wwwa^M r • fT»' a . ■ r : - ■■ . ■ . _ "' t a '■ ;■ -T 5 ■ i 5' ..... :i=j »[j VRHOVNI URADNIKI: I PREDSEDNIK: JOHN QOHNI'K, 6105 »T. CLAIR AVHNUB. PODPREDSEDNIK: PKIMO* KOGOJ, 3804 8T.« CLAIR AVE. TAJNUK: PRANK HUD0VERN1K, 1051 EAST 68nd ST. 1 BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S, 1062 KAST »2nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SELI««AR. 61Ž7 8T. CLAIR AVE. OOBOANIKl; I; Prank M. JAKIIC, 1103 Norwood Rd. Jo«. RUB 6®19 Bonna ave. ■ Prank ZOR1C, 5909 Brossfcr ave. Prank OERNB^ ©033i Bt. Cjaii-ava. i I Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1051 Addison Rd. Anton OOTIR, 1158 E. 61st St BaeJe vrhovnega odbora ae vrtijo vaako Četrto nedeljo v mesecu ■K' M0 doooldne v pisarni vrhovnega urada. Pplsarna vrhovnega urada (1052 E. Stad Bt drugo nadstropje, » Fd»J. Cuyahoga Telefon Prlpoeton 1276 R. ■ Val dopisi, druge uradne stvari in denarne nakainioe, naj ae f poilljajo na »vrhovnega tajnika. Zvesino glasilo: "CLEVELAN0BKA AMERIKA" . I Nadaljevanje iz a. straai. Ie nahajajo v tovarni, prihaja K usta in kvari zobe. K Kislina se pa tvori tudi v šahih ustih z vrenjem. Slina v Istih se okisa in zastruplja B)be. Človek ki vživa veliko Badkorja in sladkih jedil, doliva raditega kislino v želodcu K se mu kislo "riga". S tem Kslastim sokom iz želodca se Icisa tudi slina v ustih, in na li način se zobje jako pokva-Ijo. | Pa ne samo sladkor ampak lidi škrob, ki ostaja od jedil, • K spreminja v kislino.* Jako Brivo mnenj© pa je, da kadenje Icodi zobem. Res je, da-zobje lidi dima tobaka počrnijo ali H>stanejo rumeni, toda v tem ■ nobene kisline, ki bi kvari-I zobe. Nasprotno, v njem je ■nogo amonijaka, ki zatira ki-Bnd\pa tudi mali zdrobci og-K Ipfo v dimu, so koristni za |>bCv ker je poznano, da oglje B-eprečuje gnjilobo. I Jako potrebno in koristno je, Hi vsak človek čimbolje oazi. Hi svoje zobe, in kakor hitro H>azi kaj napačnega pri zobeh,' Mora nemudoma popraviti. To-Bt ljudje se ne brigajo ali ima-H njih zobje črne pikice ali ne, Hmo da nimajo večjih razpo-lin. Kadar se je pa zob že to-Bco pokvaril, da ima globoke Ime, tedaj pa skušajo vsa mo-Hča sredstva, da potolažijo Htečino. Toda vse to ne Paulas' kajti čimdalje odlaša člo-Hk z radikalnim sredstvom H^ti pokvarjenemu zobu, tern-H]j se bo zob kvaril in koneč-B> ga je treba izdreti. ■Dandanes se ne izdirajo vsi HtU zobje, in noben izkušen Hbozdravnik ne bo v^el takoj niče v rok«, ker tudi votli Hbje se lahko ohranijo še mno-H Jet, če se votlina kako iz-RllHali l*akor rečemo plom-Ira.jfCer so včasih votle zobe Hlnilf s svincem (plumbum) Havimo še danes temu plombi-Hnje, dasi danes niti en zobo-Hravnik več ne polni votlin s Hincem, ker svinec oksidira v ■tih in postane nevaren zdrav«! I. Najboljše pa tudi najdraž-H je polniti zob z zlatom, kar: I obdrži mnogo let. Ipoleg zlata imajo še druge Kari, s katerimi polnijo zodc, It n. pr. kemično čisti kositer, | Hgtina, amalgam, aluminij, Htapercha itd. Toda dobro ni J H| so zobje polnjeni z raznimi Hvinami, ker lahko nastane v( Rh električna struja. Neka Hpa je trpela silne bolečine, H si je dala napolniti dva zoba, ■ sicer enega z zlatom, enega ■cinkom. Med tem -kovinami Hlastala električna struja. Zo" ■zdravnik se je spomnil na to, ■stegnil je cink ven in ga na-Htnestil z zlatom, nakar so Bjjtčine takoj prenehale. BjPobro napolnjeni zob ravno Ko vrši svojo dolžnost kot ■ravni zdrav zob. Poznam lju-f ki so si dali pred 25. leti zo-pihapolniti in še danes jih ra-|o kot zdrave zobe. Napol-Heni zobje se obdržijo in se Hko s ščetko čistijo, seveda Hm tedaj, ako so dobro plom-K. Zatorejfje pa velike važ-K, da greste samo k prizna-m/ zobozdravnikom, čimprej ■kalovotel zob plombira, tem-Hlje za vas. če odlašate, na-/ H stane votlina prevelika, da se sploh zapolniti ne da. o Rumunci v Istri. "Slovenec" dne 19. sept. piše: 2e dvakrat smo pisali v "Slovencu" o isterskito Rumuncih. Ker se je podpisani mudil med njimi skoro devet let, so mu ti "Čiribir-ci" prav dobro poznani. Kdaj so se »Rumunci naselili med Slovence in Hrvate v Istri, se ne more natančno določiti. V krajih v okolici Učke je divja la pred davnim časom bolezen, ki je pobrala skoro 60 odstot-j I kov prebivalstva. Tedanji knezi I so pozvali balkanske ' narode naj se pridejo naselit v kraje, kjer kosila shirtna žena. Rumunci so kompaktno naseljeni v župnijah Brdo, Sušnjevica, potem v Gradinju, Žejanah. Toda svoja rumunska imena so že zdavnej spremenili. V" moji župniji Brdo ni niti enega rumunskega imena, pač pa; vse hrvatsko. Največ se jih pi-[se Ljubičič. Narod je pošten. IV župniji Brdo so Rumunci I vedno glasqvali za hrvatskoi stranko, in dasi so bili brez šo-| ■ le. katero so mnogo, mnogo let : goreče prosili, pa vseeno niso hoteli laške šole, katero so jim Italijani ponujali. Podpisanemu je bilo jako žal, ker so bili Rumunci tako zapuščeni, zatO| jih je ves čas zastonj poduče-val. Njimi v čast moram reči, da so se v najkrajšem naučili vsega potrebnega. Rumunci v Istri so dobfer, pošten, delaven narod, in se s Hrvati jako do-hro razumejo. Mihael Barbič, župnik. člani avstrijskega parlamenta. "Obzor" poroča: Odkar je začela evropska vojska je pad-j lo 35 avstrijskih državnih po-' slancev na bojišču in sicer 7 nemških nacijonalcev, 5 nem-, ških krščanskih socijalistov, 2! nemška socijalna demokrata, 3 Poljaki, 2. Jugoslovana, 11 Čehov, 2 Malorusa in en Italijan. Umrlo jih je 22, med njimi Mandič in Slovenec Povše, dva ! sta odložila mandate, in radi kazenskega postopanja so zgu-- bil« mandate če&ki poslanci Bu-rival. Choc, dr. Kramarž, dr. Netolicky in Bojna, dr. Markov in koroški poslanec dr. iGrafenauer. Obsojen je bil na smrt in ustreljen po vojni sod-1 ni italijanski poslanec dr. Bat-tisti. Skupaj je torej zgubil avstrijski parlament 69 poslancev odkar je zadnjič zboroval Srbski minister pri papežu. "Hrvatski Dnevnik" poroča, da je bil 25. sept sprejet od pape-j ža v avdijenci srbski minister ; Gavrilovič kot posebni poslanec srbske vlade. Soba se odda v najem za 1 fanta. 5813 Prosser ave. (.139) DELAVCI DOBIJO TAKOJ j DOBRO IN STALNO DELO , Z DOBRO »PLAČO. VPRAŠAJTE TAKOJ PRI BIALO-SKY BROS. 8434 KINSMAN ROAD._* Najnovejše in najlepše ženske bluze v vseh velikostih- in barvah dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (Mon. xii6) Kupujte pri trgovcih, katedrih Oglase vidite v listu. n v v Vf ^ * i q|>odaj podpisana se uyu no priporočava cenjenemu slovenskemu občinstvu za letošnje čisto vipo, katerega bodeva imela odsedaj naprej v zalogi. Oni, ki so kupili mošt, ki se je že sčistil, vedo, da so dobili od nas pristno pošteno blago. Rer letos vina skoro ni mnogo • v zalogi, zato opozarjamo cenjene odjemalce, da se požurijo s svojimi naročili. Cene so primerne, blago prve vrste, in če postanete letos naš odjemalec, pridete gotovo tudi drugo leto k nam, ker naša želja je, da vam postrežemo pošteno in le z najboljšim blagom. 'Priporočamo še za obila naročila. (141) ANTON BASCA, 1016 E. 61st St. FRAN BAJEC. 1 6030 Carry ave. Motorno kolo Harley-Davidson No. 17 z gas svetilko, se proda po nizki ceni radi odhoda iz mesta. Vpraša se 1140 E. 63rd St_ (139) Miren mladenič dobi stanovanje in ihrano pri mirni družini. 5818 Bonna ave. Vstop na frontu. Želim prodati pohištvo za 10 ljudi j, pripravno za boardarje. Vzrok, ker je žena umrla. Vpra šajte na 4305 St. Clair ave. ztgorej. Luka Vedriš. (139) PREKLIC. Spodaj podpisani Jos. Zdovc ptekličem s tem vse besede, kar sem jih govoril zoper svojo ženo Leopoldo Zdovc. Opomin pa tudi vsem onim osebam, ki so imele kaj govoriti zoper Leopoldo Zdovc. (137) Jos. Zdovc, Z045 E. 62nd Št. VABILO. Vsi prijatelji lepe domače zabave, kakor tudi vsi ljubitelji našega domačega plesa so ulju-dno vabljeni dne 26. t. m. zvečer v Grdinovo dvorano. Ker je ravno nedelja pred dolgočasnim adventom, smo si članice vzele za nalogo, naše cenjene prijatelje in prijateljice postre-či z okusno večerjo in dobro pijačo ter vsem dobro poznano godbo "Spehek". Pričetek ob 7. uri zvečer. Ob 8. uri sikupna večerja, deklama-cija in petje naših slovenskih deklic. Ob 9. uri dame volijo. Ob 10. uri ples z blazino,'katerega prispevki gredo za naš bodoči "Narodni Dom". Med drugim se vrši tudi srečolov na dobitke. Prosimo, naj si vsak preskrbi ustopnico preje pri sledečih: R. Perdan, J. Kalan, J. Zele, A. Laušin, Belaj in Močnik, A. Krainc in pri članicah društva. V nadi, da cenjeno občinstvo, posebno bratje in sestre SDZ društev počaste z obilnim po-setom se priporoča (139^ I Dr. Svob. Slovenke št. 2. SDZ. Naprodaj ste dve lepi hiši, vsaka za dve družini, -blizu St. Clair ave in 79. ceste, zajedno s trgovino, velikim hlevom in garažo. Vsa trgovska oprava v trgovini. Lot 60x110.^ Vse skupaj se proda za $7000. 'Podrobneje pozveste pri J. Schwim-mer, 8017 Wade Park ave. Tel Rosedale 1674 (138) Naprodaj je dobro ' idoča mle-karija v sredi slovenske naselbine. Proda se stodvajset ga-lonov mleka na dan. Podrobno pozveste pri R. Sternen, 5920 St. Clair ave. (139) od vaditeljskega zbora telovadnega društva Jugoslovanski Sokol. Vsem bratom telovadcem se naznanja, da obiščejo polnoštevilno telovadbo v petek, 24. novembra. Po telovadbi se vrši skupna seja telovadcev in vaditeljev. Radi važne vsebine sestanka naj nihče ne izostane. Vse slovenske stariše pa se obvešča, naj pošiljajo svoje otroke redno k telovadbi ob torkih 'irf petkih od 7—^8 ure zvečer v Grdinovi dvorani. Sta-rtši, ako želite videti svoje o-troke krepke in zdrave, pošiljajte jih k telovadbi, katera se vrši brezplačno pod dobrim vodstvom. A. iMilavec, tajnik vaditeljskega odbora. NAZNANILO. 7 No, Pope, kam pa tako hitro. Kam, kaj ne veš, da grem pogledat k Pavlu, kako se kaj ima. No, kam boš šel pa v soboto zvečer, 25. novembra. Ali ne veš, da gfemo v Grdinovo dvorano na banket? No, pa ima zopet banket ? Ali ti ni še znano? Nikakor ne. Društvo Slovewec, št. 1. SDZ je tisto društvo, ki letos zopet priredi banket, in znano ti je, da to društvo vedno preskrbi dosti zabave, in gotovo jo bo tudi letos, in to je resnica. In kaj sem še slišal od odbora? Imeli bodejo dvoje vrste godbo, tako da se bo lahko sukalo staro in mlado. Zato pa odbor vabi vse stare, in mlade, da se bodo vsi dobro zabavali. Ali mogoče veš kje se dobijo vstopnice? Da, gotovo vem, namreč pri John Gorniku na St. Clair ave. Jos. Zokalj na St. Clair ave. pri Mike Jalovcu na Spilker in pri Kalanovem natakarju se tudi dobijo. No, potem pa gremo gotovo na zabavo, posebno še ker čisti dobiček je namenjen Slov. Narodnemu Domu. Zatorej rojaki na svidenje v soboto, 25. nov. (139)' Uljudno vabi odbor. Dr. L L SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLOG. 746 EUCLID AVL • ' WmE.MSt. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVUO Na iati način in 1 istimi •parati kot zJravjjo t VELIKIH SAN1TORI. JIH V EVROPI Urada« ura« 9. a}, d« 4. pop. 7. iv*č. do S. 10. do 12 dop. ob nedeljah. I zre £ it€ ta o/fltw, da ne pozabite naslona - - - -------- NAJCENEJŠE VSE! Edini prostor, kjer lahko kupite p> polhoma vse pjače, karkoli želite po na>nižtih cenah je > , GEO. TRAVNIKAR, 5500 St. Clair Ave. POZOR! Zabavni večeri Banket! Vse cenjene člane društva "Srca Jezusovega" se opozarja, da se vdeležijo zabavnega večera, za katerega'se je društvo odločilo na soboto, 25. novembra v Knausovi dvorani. Zače-tdk ob 7. uri zvečer. Ker je po odloku društva vsak član pri-moran kupiti vstopnico, če se zabave udeleži ali ne, se pričakuje vse najbolje. K obilni udeležbi se vabijo tudi nečlani in prijatelji domače zabave, ker upamo, da bodemo lahko postregli vsem v zadovoljnost vsakega, kdor se vdeleži tega banketa. Cena vstopnicam je 75c za osebo, ali $1.00 za par. Prosta jed in pijača. Vstopnice je dobiti pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. John Pekolj, 6011 Bonna ave. John Levstek, 1121 E. 66th St. Frank čoš, 1031 E. 61 st St. Josip 2ele, 6108 St. Clair ave. Ignac Jerič, 1193 E. 60th St. (139) Na prijazen sestanek vabi Odbor. Otroci ljubijo Tho^NE Notranje idravilo za prehiajen ▼rat, tonallitii In vnetje uat in vratu. Ne rabite grgralnlh sredstev, kjer Je veČina želetza in neprijetno ta uata. Vsemlte Thoxin'e, ki Je prijetno in hitreje kot grgranje. Kuiplte steklenico danes, mogoče vam prihrani mnogo ur trpljenja. Thoxtoe Je prijetno ullvatl vsak otrok ima rad to zdravilo. (1) Poskusna steklenica 29 centov. Vaš lekarnar Jo garantira. OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK . .. —, —------------1....... ia p* pravnih pltiano d* dnorSf ko petegaet* diMt wm 4% St ClaJr tmi M& !SL Prospect and Huron Superior end hHkm, Dva fanta se sprejmeta na sta-' novanje, s hrano ali brez. 1447 E. 51st St. spodaj (137) POZOR! POZOR! Sporočam Slovencem in Hr-' vatom, da sem se preselil slo-! venski doktor W. H. Stucke-holt iz 1312 E. 55th St. na 5901 Bonna ave. blizu Lake Shore Banke. Se uljudno priporočam za obisk Dr. W. K. Stuckefoolt, 5901 Bonna ave. Cleveland, Ohio. (137) ■■ ........ 1 ~ • Front soba se odda v najemi za enega ali dva fanta, brez; hrane. 1426 E. 51st St. (137) Perica sprejema pranje na dom Vprašajte na 1064 E. 61. (137) Kadar potrebujete ženske ali otročje sipodnje obleke, nogavice, rokavice, itd. to vse dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (Mon. xi 16)I ■ ja V|inV|| ^^e m ■v iu i ijVFN^I^I tfVUlft V^grebni zavod, zaloga 7|7| p pohiitva, pečij in barv. /HIH Kočije in avtomobili za MJMJMJMJ) [ porofce> lugte in druge .■■.■■■■....' .1- 1 ,1 "II 'T 6108 SL Qair ^ W?"** namdnim Slovenceo . za naklonjenost m podporo I Po- Avenue. strežba vedno točna in poltena. TOLEDO, PT. HURON, ALPENA, ST. IG NACE. A REAL VACATION The Water Way Is the Only Way The O rest Lake« li the nancca tor particular and t'**ri»nr»J trnve'm on tmrtur* 3 Mid i>tewtur« irlM. Th- D. A O. Lino Klrnmon rrr.fcc ♦/ r!l tt* "unll'lf^ of iu«r<<, »elr.y M tud eooiliwt. T?m fn-o'om or U)» OOJUI. thn cool, -fr* "I"« lu!o- trwi"', Ihr tor..-ukmIIuu* k Late roorrn unouicllod cuUinn, rnukc Ufa auowd tUcn Loitltm pjUacru a ■ource of »uioymcut. "D. * C. A SERVICE OLARnNTtF." Durlnt fliMnnior ««uio!i Two OlsnH»I »C.'.-as ,16': '.CHr cf liatrolt ni»-.a City of Utavi lend III, o.ierato dill y wrviri, h«1«t"ii J i.e.. a<.it i riteio: diU/ai VM 1«1WMB I'd (Oil Bill Clevi'land. also ik'lltbtftll 'luy fl n Oa'ht«' Jaly and Augunt, ui w«M M two boat* out of Detroit a:i«T I rv v.P turi'av r.nd fium<» rlaVM t'urlua itu-wiiro roomh*. i-oiiMlnrawj i ..CY i r.t»tTOJ.ED(>AN ) PftTHnjT , TO MACKINAC ISLAND AN IJ W*Y V JMT-r> 2f.i»j la B"',-rr»br' HPrCtAI. BTFAMKII CUEVi;I AN'» V > VAfiKI.V^O tilMNn, TJ () TTIj\< , WEEKLY NO STOPS ENROf'TK rXCMT AT niTl'OIT EVFlflf Tflir. Daiijr carvlM between Toleao and Put-ln-Fiy, June loth to September loth. YOU« RAILROAD TICICrTS ARG ACCRPTED On D. A C. Une ateamera for traoaportatloh Letween Detroit and Glmland. Detroit "|cinfe KlffiSSS p*mpwet Bnd GrMt M",,• At ga pelje po naključju ali tudi ne, čez holm tik zahrdske- ga vrta. Tudi postoji in se skriv ši skozi mejo na dvorišče ozira. A kako tiho in zapuščeno je vse tu. Duri so zaprte, okna zagrnena, niti stari hišni varuh, kosmatinski lord ne dremlje na pragu. Kakor da bi bilo vse izumrlo in izginilo iz tega prijaznega poslopja, dozdeva se Vratislavu. "Kaj je neki to, niti Zvezdane ni videti," pravi Vratislav, ko zavije potem "po »stranski stezi za belim poslopjem. V svoje osramočen je /spozna in zarudi sam pred seboj, da njegov današnji dolg čas ni tako brez vzroka, da ga tihota na Zabrdju ni osupnila le iz navade, da pogreša ondi nekaj, hudo pogreša, da se mu je usa-dila kakor čez noč in nevedo-ma neka podoba v prsi, katere si niti imenovati ne upa. Otročje se mu dozdeva in nemožato, da je šel, da je moral iti danes mimo Zabrdja, da se je ozrl na dvorišče in da pogreša ondi mlade šestnajstletne Zvezdane. "Bodimo možje, otročarije iz glave, to ni za nas," pravi naposled in urneje pot pod noge ubere. Iz takih modroslovnih sklepov ga zdrami lajanje tik gozda. Ko se ozre, zapazi da preti nevarnost ali kali, kajti v velikanskih skokih mu dirja nasproti kosmatinec lord, kakor da bi hotel reči, kdo vain je ukazal, kdo dovolil hoditi pO posestvu mojega gospodarja, kadar ga niti doma ni. Jaz sem njegov čuvaj in varuh, dolžnosti in naročila imam, obrnite se in pridite drugi pot, danes vas ne poznam in poznati nočem in ne smem. A v tem trenutku se čuje ženski glas, in izza grmovja se »prikaže Zvezdana, zarudi, po-kima Vratislavu in pokliče lorda. A hišni čuvaj je danes posebno trmast in svojeglav. Svoje velikanske skoke sicer ustavi, a razkorači se tako pozval- Ije. Jaz sem starejši od gospodinje in braniti moram tudi njo, ko bi bilo potreba." Vratislav ne ve, ali bi se jezil ali smejal pasjemu pogumu, in hoče možato nadaljevati svojo pot. A vse zastonj; lord, dasi sicer pohleven^ njegov znanec, poznati ga nočfe in mu kaže bele zobe ter se huduje, da je groza. V taki neprijetni situaciji mu ne ostaja drugega, kot da pokliče gospico, ki se je medtem zopet skrila za grmovje, in pravi sme ječ se: "Danes ste dobro zabranje-nr, gospica Zvezdana, in če mi ne pridete pomagat, imate moje mlado življenje na vesti." (Dalje prihodnjič.) a "m Alf V ŠTf clS^^H I n ii ii 11 Wm h^ m rj -j« B. F. PRIHODA wt priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih in snažnih. Lično delo, nizke cene. iT *r 1 1 I ! 1 ■ t " ". . 1 im M«, miili Naročila sprejema CLEV. AMERIKA, 6119 ST. CLAER AVE. b ---s Ali vas veseli narava? Tedaj si preakrbite fotografski aparat, s katerim lahko delate najlepše alike narave. Pa tudi slike vaiih prijateljev in znancev. Najboljše aparat« dobite pri F. BRAUNLICH LEKARNA 1353 E. SSth ST. | DELAVCI Dobra plača. Fine delavske razmere. Witlard Storage Battery Co. 274 E. 131st St. vogal Marquette Rd. in Lakeside Ave. OGLASI ZNIŽAJO CENO BLAGU Nekateri ljudje mislijo, da trgovec, ki ima veliko oglasov v časopisu, računa več za blago, katero prodaji. ♦ i To je zmisljotiiia nevednih Ijndij. Oglasi ne Jrajo cene, pač jih znižajo. Nobena trgovina ne more prodajati tako poceni kot trgovina, ki je vedno zaposljeno. Trgovina, ki ima na dan sto odjemalcev, lahKp ceneje predaja kot trgovina ki jih ima samo 20. New York Central železnica je pravkar degotevila železniško postajo v New Yorku za sto milijonov dolarjev, toda ljudi bo še vedno prevažala za isto ceno, pet milj za 10c. Nihče ne more vpreči voza in vas vleči pet milj za eno desetico. Prodajata, ki je poštena, ki ima dobro in nljudno postrežbo, taka trgovina se gotovo razširi. Nihče ne more nstaviti napredka v taki trgovini. Oglasi povzročijo, da se blago hitreje proda, več blaga se proda, večji je dobiček, manjši so stroški. ■ 1 i ' i ; ^ Oglasi nstvarijo moderni napredek trgovine, blago ne leži v štelfeah, blago se hitro prodaja, oglasi pomagajo, da ljudstvo zve, kje se kaj dobro in poceni kupi ~ dobičeK^ima ljudstvo in trgo%)ec. . . Slovenski trgovci, oglas v listu vam bo pomagal k boljši, večji, naprednejši trgovini j J™1 HULiiH, I Ol 1 »najino ,,',' j m ill-- 3222 LAKESIDE AVL —- 8« pripor^a iba. VidMiteiipijafe. National Drug Store 1 Slovenska lekarna. vogal St. Clair a ve. in 61. cesti S posebno skrbnostjo izdeluje U mo zdravniške predpise. V za — logi imamo vse, kar j« trebj Jjjj v najboljši lekarni. (4.5] , Vaš ve i In run per*, dal« al a)—er molet Hi fee aerejea la ed eaj&otepk ajravil. dm *«• ae mer. eidroviti. VaM idrarnttkl rec.pti morajo prit! v j aale Ukane, kjor bodejo idolaai aet pe ialji adreralka. tudi »ale. ■e gumijevih pf^wi^lw, toaletnih paMtfcn i£la, dilev, cigar ia »ladkorja. Gnenthers Sloven. LekarmJ AcUiaon Rd. ro«al St. Clair Ah. I ' FINO VINO | vedno dobite pri Josip j ! Koielu. Belo niagara in ] I concord vino. Posebno j J ženskam je moje vino zna-1 | no. Po stari navadi Josip j f Kozely, 4734 Hamilton ave j ^aiiiitiiiiiifiiuiiiHiiniiHumifiiiifiiniu if--n I SLOVENSKA i GOSTILNA g l