Št./№ 7/8 Avgust/Agosto '98 letnik/anno VIII Žge, ige, tako vroče pa še ne... Kar do nagega bi se slekla. GAŠENJE POŽARA V PORTOROŽU: KRA3EV4M SjC UPKJOS-r -pORTOfiOŽ "Fantje, bojim se, da smo pripeljali premalo opreme! Stavbo Krajevne skupnosti ie uničil požar S komunalnim inšpektorjem Bogdanom Pajkom sva se onega dne - 7. julija - vračala z ogleda peš poti v parku Rastelli (nasproti skladišča soli Grando), ki - še ena sramota Portoroža - propada. Inšpektorji so morali potko lani zapreti in postaviti tablo z opozorilom, da je hoja po njej na odgovornost pešcev! Približevala sva se stavbi Krajevne skupnosti Portorož - katere videz tudi je - kdo ve katera že -sramota Portoroža, ko komunalni inšpektor reče: "Čuj, kaj v "tvoji" Krajevni skupnosti pečejo čevapčiče, ali kaj?!" Izza drevesne krošnje vidim siv oblak in za trenutek še upajoče izdahnem: "Ma ne, samo en oblak je!" In že se zaletiva v policijo, ki je zaprla promet po cesti mimo stavbe Krajevne skupnosti Portorož. Skozi okno v drugem nadstropju, kjer je pisarna Turističnega društva, se vali dim, za njim pa ogenj steguje svoj, takrat še majhen jezik. Ura je okoli 12 in 10 minut. Požar! Ostalo/je pogorišče,- "Kje so gasilci", povprašam pri tistih, ki imajo (oz. so imeli) pisarne v stavbi. Povedo mi, da so jih že obvestili - večkrat. Pomirim se. Minute tečejo, zubelj postaja vse drznejši, nevarnejši, gasilcev pa ni in ni. Stopim do bližnjega policista in zdaj že s tesnobo povprašam, kaj je z gasilci. "Mi smo bili tu takoj, ko so nas obvestili: že ob 12 h in 9 minut. In takoj tudi naredili svojo dolžnost in obvestili gasilce." Okoli goreče stavbe se zbira vse več radovednežev. Vsi nejeverni in nemočni strmimo v vse večje in pogoltnejše plamene. Zdelo se je nemogoče, da so bili gasilci obveščeni, njih pa še ni od CS" AcQua Relax Center V prenovljenem bazenu hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo 10% popust pri naslednjih storitvah FINSKA IN TURŠKA SAVNA * ROČNA MASAŽA * AROMATERAPJJA * MKTKOPOI. Rh SORT ROČNA LIMFNA DRENAŽA * PRESOTERAP(jA * TUl-na KITAJSKA MASAŽA * SOLARU Člani fitnesa imajo ugoden popust pri vseh storitvah. PORTOROŽ Informacije in rezervacije: 746-950 int. 2772 M. Kalapčiev, s.p. Avgust 1998 portorožan it. 7/8 l j nikoder. Zaposleni v stavbi Krajevne skupnosti so mi povedali, da so Center za obveščanje v Kopru obvestili takoj, ko so opazili ogenj. Z gasilnim aparatom sta predsednica Turističnega društva Portorož, Andreja Humar-Fatorič in vodja poslovalnice agencije Palma, Marko Sikur, celo poskusila ogenj brezuspešno zatreti. veter še bolj razplamtel ter širil dim in smrad po zažganem po vsem Portorožu. "No, turisti imajo vsaj kje pasti radovednost v tem zaspanem letovišču!", postajam od obupa cinična. "Požar namesto ognjemeta," razmišljam na robu joka. Potem pripelje končno "ta pravi" gasilski avto z lestvijo do strehe, ki jo je ogenj že dodobra požrl. - Po približno treh urah so vodni curki obvladali požar. Ostala je stavba z uničeno streho, v kateri so popolnoma zgorele pisarna Turističnega, Kinološkega in Hortikulturnega društva (v drugem nadstropju in mansardi). Močno pa je bila uničena tudi oprema v obeh pisarnah turistične agencije Palma. Svoje je seveda postorila tudi voda, s katero so gasili požar, ki je poškodovala strop in parket v sejnih dvoranah. Že naslednjega dne smo si vsi, ki smo imeli v stavbi pisarne, poiskali začasne prostore drugje. Livija Sikur Zorman, tajnicaKS Portorož Pomislim, da bi nekoč ob požaru cerkveni zvonovi ljudi klicali, naj pridejo gasit. Mi smo pa vsi le strmeli v ogenj in tarnali, kje so gasilci. Čakajoč na gasilce pripelje "pajek" in odpelje dva avtomobila v bližini goreče stavbe (eden je last predsednice Turističnega društva, ki je v goreči pisarni pustila svojo torbico z avtomobilskimi ključi). "No, vsaj "pajek" deluje," pomislim," vsaj to še deluje v naši državi...!" Nenadoma slišim glasove, da so prišli gasilci. Bilo je 12 in 25 minut. Oziram se v pričakovanju sodobnega rdečega gasilskega avtomobi- Vzroki za požar v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 dne 7.7. '98 - iz policijskega zapisnika je razbrati naslednje: * zaradi stare, dotrajane električne inštalacije je v pisarni Turističnega društva Portorož med 11.20 in 11.45 v odsotnosti osebja nastal požar; * zanetil se je v predelni steni pisarne, ki je iz lesenih desk; * zaradi gorljivega materiala (suh les) se je ogenj naglo razširil po celotni pisarni, tako da ga osebje kljub gašenju z gasilnimi aparati ni moglo pogasiti ali vsaj lokalizirati. Kakšna bo usoda stavbe KS Portorož? Po požaru, ki je dodobra uničil stavbo KS Portorož, je precej ugibanj, kakšna bo njena usoda. Prvi okvirni predračuni sanacije se vrtijo od 45 do 54 milijonov tolarjev. Svet KS Portorož se je kmalu po požaru enotno odločil, naj se stavba ohrani, sanira in ji pusti enaka namembnost (sedež KS in poslovna stavba). Za izvedbo sanacije pa je tudi imenoval gradbeni odbor, v katerem so: Vojka Štular, Klavdij Mally, Aldo Babič, Boris Pliško, Marjan Simonovič in Andraž Eller. Svet občine Piran je Krajevni skupnosti iz rezervnih sredstev namensko za odpravo posledic požara dodelil milijon tolarjev. Najprej je prišel nek "kamjonček", ki še od daleč plamenom ni bil kos. Potem je pripeljal večji, ki tudi še ni prišel do živega... la... Pa uzrem nek "kamjonček", še zdaleč ne opremljen za takšen požar. V tistem hipu mi spuhti poslednje upanje, da požar ne bi imel prehudih posledic... Gasilci so sicer poklicali pomoč, ki je prispela čez kakšnih petnajst minut. Pa tudi ta gasilski avto ni bil kos požaru, ki ga je Šele s takšno primerno gasilsko opremo, ki so jo pripeljali okoli 12.45 je gasilcem uspelo do 15 ure pogasiti požar. Vsi (oz. tisti, ki so prostore nemudoma rabili za nadaljevanje svojega dela), ki so imeli poslovne prostore oz. pisarne v pogoreli stavbi KS Portorož, so si takoj poiskali začasne nadomestne prostore. * Tajništvo KS Portorož in uredništvo Portorožana se je preselilo v stavbo Splošne plovbe Portorož (3. nad.). * Turistično društvo Portorož (ki opravlja dejavnost Turistično informativnega centra) se je zateklo v objekt nekdanje avtobusne postaje Portorož. Podjetje Slavnik v stečaju je v tem primeru - kljub sporu, ki ga ima z Občino Piran zaradi nerešenega lastništva -priskočilo na pomoč in prostor posodilo v uporabo. Zdaj je videz objekta - v zadovoljstvo vseh - vsaj za silo boljši, kot je bil. * Turistični biro in turistična agencija Palma sta postavili vsak svoj zabojnik na zemljišču nasproti pogorele stavbe. * Obalni sindikati, Mladinski servis - Klub mladih sta se prav tako preselila v stavbo Splošne plovbe. * KS Portorož je najemnico poslovnih prostorov, v katerih deluje gostišče Feniks, Darinko Gustinčič, opozorila, naj preneha z obratovanjem do ogleda pristojne inšpekcije, česar ni upoštevala. Naj še dodamo, da je KS Portorož zaradi neplačevanja najemnine že I. '92 sprožila na sodišču postopek za odpoved najemne pogodbe, žal pa se zadeva ne premakne z mrtve točke! Najemnica je KS Portorož dolžna za okoli 12 milijonov SIT. NAŠA SLAVLJENKA MESECA 80 let Nade Pukšič Kdo ne pozna zdaj že dolgoletne Portorožanke Nade Pukšič? Urne, zmeraj pripravljene priskočiti na pomoč, za vsakogar, kdor jo potrebuje, ima na zalogi tolažečo besedo... Aktivna vsepovsod: pri Rdečem križu, Zvezi združenja borcev, Krajevni skupnosti Portorož in še bi lahko naštevali... Mati, babica in že tudi prababica, ki ji življenje z bolečinami nikoli ni prizanašalo... A drobna, sivolasa gospa se nikoli ni vdala pogosto ničkaj naklonjeni usodi. Naša Nada je letos 5. julija praznovala svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji sodelavci organizacij, kjer je aktivna in prijatelji pripravili majhno slavje s torto. Bilo je v manjši dvorani stavbe Krajevne skupnosti Portorož, ki jo je čez par dni (7.7.) žal prizadel požar. Iskrene čestitke, Nada Pukšič, in pogumno še mnogo zdravih in živahnih let med nami! Na sliki je v sredini Nada Pukšič obdana s sodelavci in prijatelji, ki so ji za rojstni dan pripravili slavje. RESTAVRACIJA Portorož, Obala 55 vhod skozi park vile San Marco tel.: 73-894, 476-490 Se veseli vašega obiska in vas •v I • j ] • »9 » ••• pričakuje tudi v svoji pizzeriji v Luciji! Ml MED SEBOJ čestitamo, zahvaljujemo, voščimo... * Ker letošnjih poletnih počitnic ne preživljamo v Sloveniji, bi radi preko Portorožana poslali lepe pozdrave družinam Borštnar iz Vilfanove 37 v Portorožu, Veznaver iz Strunjana 1b, Zovko iz Poti pomorščakov 5 v Portorožu, družini Vesne Stanič in družini Gerželj z Regentove ulice nad Piranom, družini Karmen Gorjan s Šentjan, družini Nataše Iglic in družini Darka Detonija iz Lucije in vsem ostalim prijateljem in znancem. Iskrene čestitke tudi mamini in noni Giglioli, ki praznujej roj. dan 14.8., teti Nives Zovko, ki praznuje 16.8. in paciju in nonotu Vladu, ki ima rojstni dan 14.9. Zahvaljujemo se tudi mami in noni Giglioli, ki nam redno pošilja Portorožana na Švedsko in bratovi družini v Singapur. Hvala vsem vam, ki ustvarjate Portorožana. Blaži nam domotožje in krajša razdaljo med Švedsko in Slovenijo. Loreta, Tomaž, Viktorija, Daniel in Alexandra Sega - Tranemo, Švedska. * V Rokometnem klubu Piran so že ali še bodo v poletnih mesecih svoje rojstne dneve praznovale naslednje rokometašice: Ivana BATISTIČ, Tina JANČIČ, Ljuba BUDIŠA, Nataša BERTOK, Alenka ŠKOF, Barbara PANGER, Suzana VESELI, Danijela TOMIČ, Helena HORVAT, Marjanai BOJOVIČ, Jasna LESJAK ter sedaj že bivši trener Aleš FILIPČIČ. Vsem prisrčno čestitamo in želimo veliko tekmovalnih uspehov in športne sreče tudi v novi tekmovalni sezoni 1998/1999. * Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, Glasbena šola Piran in Avditorij Portorož so od 26.6. do 11.7. v Piranu ponovno organizirali, tokrat že tretji Mednarodni poletni glasbeni tečaj. Organizatorji se za pomoč pri izvedbi letošnje šole zahvaljujejo sponzorjem in vsem drugim, ki so jim pomagali izpeljati zahtevni projekt. Zahvaljujejo se: glavnemu pokrovitelju Občini Piran in županu Franku Fičurju, podjetju GRAMAR d.o.o. Portorož, OŠ z italijanskim učnim jezikom Piran, OŠ Cirila Kosmača Piran, Skupnosti italijanov Giuseppe Tartini Piran, Minoritskemu samostanu Sv. Frančiška ter hotelu Piran, Hotelom Palace Portorož in hotelu Barbara Lucija. * Kristjanu PRINČIČU iz Portoroža za opravljeno diplomo iskreno čestitajo ter mu želijo obilo uspeha v nadaljnjem življenju mama Dina in oče Aldo. * Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne okleva jte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax. 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabi ralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna. Krajevna skupnost Portorož se ob požaru, ki je 7. julija močno poškodoval njeno stavbo, zahvaljuje vsem, ki so ji priskočili na pomoč ali ji izrazili solidarnost. Še posebej pa se zahvaljuje Splošni plovbi Portorož in njenemu kadrovskemu direktorju Alojzu Jurjecu, katerega zasluga je, da je tajništvo KS takoj dobilo novo začasno pisarno. Avgust 1998 Ta neznosna lahkotnost govoric Na račun požara v stavbi KS Portorož je bilo izrečenega in napisanega marsikaj. Bil je to pač izreden dogodek - nesreča - vsem na očeh povod, za dobro in zlonamerne govorice. Pomislite - med ne preveč dobro obiskano turistično sezono, v samem središču letovišča se pojavi rdeči petelin, gasilcev pa - kot se je vsem očividcem zdelo - predolgo ni bilo od nikoder. Ljudje tisti, ki so bili tam, oni ki so zadevo opazovali od daleč ali pa le slišali zanjo, so torej "vzeli stvari v svoje roke": nekateri so jo potem do nespoznavnega izmaličili. Nekateri časopisi pa so te absurdne interpretacije ali celo neresnice nekritično objavljali. Na primer to da je predsednica Turističnega društva Portorož lastnoročno začela gasiti požar z mokrimi krpami, pa da ji je pri tem pomagal, neverjetno, Marko Zorman - pa menda ja ne sam naš urednik (?) - in da je pogorel ves arhiv Portorožana, da je stavba KS Portorož občinska last, da je požar nekdo podtaknil, da zaposleni v stavbi niso pravočasno obvestili gasilcev, da... Naj vam sedaj rečemo, da je vse našteto izmišljotina...? Saj ne bi verjeli, ko pa je tako lepo graditi konstrukte: tam kaj odvzeti, drugje nekaj dodati, še posebej ko se ljudem zgodi nesreča. In požar v stavbi Krajevne skupnosti Portorož je bila nesreča, ki nas je vse, ki smo imeli v njej pisarne, pa tiste, ki so se v njej sestajali oz. uporabljali njene prostore, zelo prizadela. A nihče od nas doslej ni vrgel puške v koruzo. Že naslednji dan po požaru smo si poiskali začasne prostore in nadaljujemo z delom. Vidite, tudi Portorožan je, navkljub vsemu, izšel! L.S.Z. Davek turizmu Je že tako, da prebivalci občine Piran plačujemo davek turizmu -višje cene za vse: pa najsi bo stanovanje, najemnina za poslovni prostor, sadje, vsakodnevni kapučino ali avtobusna vozovnica. Tudi Župan je nedavno izdal sklep, s katerim nam je življenje še bolj zaso-lil... Tako nas torej od 6. julija vozovnica javnega mestnega prometa, ki jo kupimo na avtobusu, stane 210 tolarjev. Otroci do 12. leta plačajo pol manj (105 SIT). Lahko pa si vožnjo pocenite, če vozovnico kupite v predprodaji, kjer boste za karto odšteli "le" 180 tolarjev, če ste odrasli. Otroke pa takšna karta stane 90 tolarjev. Splača se potruditi in si vozovnico nabaviti že prej (imajo jih predvsem v trafikah in nekaterih turističnih agencijah - npr. Maoni, pa Turističnemu informativnemu centru v Portorožu, v poslovalnici I & I v lucijskem TPC-ju...) Naj pa vam prišepnemo, da je cena vožnje s taksijem ostala nespremenjena (150 SIT), pa še ustavijo vam, kjer želite... SEMTERTJA PO PORTOROŽU Hoteli Bernardin stopajo v nov razvojni krog V Hotelih Bernardin menijo, da je bila 2. redna skupščina delniške družbe Hoteli Bernardin, ki je bila 16. julija, za razvoj družbe v marsičem prelomna. Pomembne so nekatere finančne odločitve kot so: uskladitev knjižne vrednosti nepremičnin s tržno, pokrivanje starih izgub (iz let '93, '94 in '95), dokapitalizacija in izdaja obveznic A in B. Sklad za razvoj, na katerega je bilo leta 1992 prenešeno premoženje takratnega družbenega podjetja Emona Hoteli Bernardin je, da bi se izognil grozečemu stečaju ustanovil vzporedno podjetje (Turistično podjetje Bernardin). To je takrat v javnosti sprožilo precej polemik. Izkazalo pa se je kot dobra poteza, saj so z nadaljnjim poslovanjem uspeli v tolikšni meri poravnati stare dolgove in obveznosti do upnikov, da so lani lahko "by-pass" podjetje zaprli in poslovanje ponovno prenesli na matično. Zadolženost družbe se je medtem zmanjšala za več kot polovico, vendar je zaradi nakopičenih starih dolgov leto '97 vseeno zaključila z izgubo 232. milijonov tolarjev. Tekoče poslovanje Hotelov Bernardin je že pozitivno, kar jim omogoča redno servisiranje dolgov. Pozitivno poslovanje podjetja -oz. dokončno sanacijo podjetja - pa napovedujejo za leto 2000. Slovenska razvojna družba se je zdaj odločila dokapitalizirati terjatve v višini 4,4 milijarde tolarjev, s čimer je povečala svoj delež v družbi od 92 na 98 odstotkov. Zdaj, ko lahko rečejo, da so uspešno zaključili sanacijo poslovanja, se Hoteli Bernardin lahko lotijo strategije razvoja. Odločili so se za razvijanje kvalitetnega, edinstvenega hotelskega naselja, ki ga nameravajo ohraniti kot povezano celoto, na najprivlačnejšem delu slovenske Generalni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič napoveduje pozitivno poslovanje družbe v letu 2000: Turistično društvo Portorož rabi pomoč V požaru, ki je prizadel stavbo portoroške Krajevne skupnosti, je Turističnemu društvu Portorož pogorelo prav vse, kar je z velikim trudom ustvarilo v več letih. Vendar so v društvu krepko "zavihali rokave" in že nekaj dni po požaru nadaljevali s poslovanjem. Nova poslovalnica TD (TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER) je na Postajališki 2 v Portorožu. Odprta je vsak dan od 8.00 do 21.00 ure. Nudijo turistične informacije, prospekte in brošure, izletniški program, lokalno vodenje, vstopnice za prireditve, spominke, prodajajo avtobusne vozovnice za mestne, primestne in medkrajevne prevoze... Po uničujočem požaru, ki je prizadel društvo, bi mu bila še posebej dobrodošla materialna pomoč. Za ponovni zagon in prostore potrebujejo kar precej sredstev, zato bodo veseli vsakega tolarja, ki ga boste namenili za nadaljnje delovanje društva. Pomoč lahko nakažete na ŽR TD Portorož: 51410-678-86928, pomoč za zagon TD po požaru. Vsem, ki boste prispevali v ta namen, se bo društvo javno zahvalilo. Zvezdica več za hotel bi pomenila zvezdico manj za njegove sosede Hoteli Bernardin nameravajo nadaljevati z investicijami v izboljšanje svojih zmogljivosti. Od tod torej tudi odločitev za nadaljnjo obnovo Grand hotela Emona, v katerem se je že dodobra uveljavil njihov kongresni center. Za to pa je potrebno delno spremeniti sedaj veljavni zazidalni načrt, ki je bil sprejet že leta 1973. Osnutek prostorskih sprememb tega območja - Turističnega kompleksa Bernardin - je bil razgrnjen od 9. junija do 9. julija letos, javna obravnava pa je bila 30. junija. Avtorji sprememb so projektantje podjetja Projektiva inženiring Piran, ki so delali po idejni zasnovi ljubljanskega arhitekta Petra Kerševana. Namen vseh posegov je izboljšanje pogojev bivanja v turističnem kompleksu Bernardin. Vse spremembe pa so omejene na ožji del območja: med morjem in Emono, ki naj bi postal - če to že ni - najprijaznejši hotel na Obali. Glavna predvidena posega sta izgradnja bazenskega kompleksa na sedanjem kopališču pod hotelom Emona in nadgradnja hotelske stavbe, s čemer bi tudi sanirali klimatske naprave, ki zdaj s hrupom zelo motijo sosesko. Hotelske goste pa nameravajo pred hrupom s promenade ob morju obvarovati z nadstreškom. V naslednji fazi nameravajo Hoteli Bernardin še nadkriti obstoječa parkirišča, s čemer bi pridobili dodatnih 120 parkirišč. Videz ploščadi nad parkirišči pa bi izboljšali z njeno ozelenitvijo. In končno je predviden še dvig ploščadi pred glavnim vhodom v hotel v enako ravnino s pločnikom. Javne obravave so se neposredni sosedje GH Emona udeležili malodane v polnem številu. Ugotavljali so, da posegi, ki jih ponuja investitor, še zdaleč niso tako majhni, kot jih predstavlja! Po njihovem mnenju se z nameravanimi posegi celotno območje radikalno spreminja, kar bi seveda bistveno poseglo tudi v pogoje življenja bližnjih prebivalcev. Vsi posegi so naravnani le na izboljšanje življenja gostov hotela, pri čemer se popolnoma pozablja na stalne prebivalce, katerim hotelsko vodstvo nikoli ni poskušalo niti prisluhniti. Že hudo moteče klimatske naprave na strehi hotela so na primer postavili brez soglasja sosedov. Tako investitor tudi razmišlja, kako bi svoje goste obvaroval pred hrupom. Nič pa ni naredil, da bi dejavnost hotela ne motila njihovih sosedov? Če bi posegi hotelu Emona prinesli kakšno zvezdico več, pa bi se bivanjski pogoji tamkajšnjih prebivalcev - nasprotno - poslabšali za kakšno zvezdico... Prebivalci so občinski strokovni službi, ki bi morala ščititi javne interese - torej interese širše skupnosti - očitali, da se je v tem primeru postavila popolnoma na stran investitorjev oz. interesa "biznisa". Od nje pa se pričakuje, da prikaže realne posledice tako obsežnega posega, kakršnega predlagajo v Hotelih Bernardin. Prebivalci okoli GH Emona so tudi predlagali sestanek z vodstvom bernardinskih hotelov, na katerem naj sodeluje tudi Krajevna skupnost Portorož. Na njem naj bi hotelsko vodstvo krajanom podrobneje pojasnillo svoje namene. Livija Sikur Zorman * Krajani so na javni obravnavi osnutka sprememb ZN Turističnega kompleksa Bernardin investitorju - Hotelom Bernardin - predlagali, naj z nekoliko večjimi stroški predvidi garažno hišo in ne le nadkritje obstoječih parkirišč, kar bi bilo dolgoročno modrejša odločitev. Za vzgled so dali garažo pod Metropolom. Direktor GH Emona, Edvard Lesnik, pa je menil, da je 12 milijonov Dem, kolikor h je v gradnjo garaže vložila Metropolova družba, prevelik zalogaj, a bi se splačal. Po njegovem je garažna hiša "fondo perduto". Morski park Laguna Bernardin Ne glede na usodo osnutka sprememb zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin, ki so ga krajani na javni obravnavi zavrnili, bodo Hoteli Bernardin nadaljevali s prenovo svojih hotelov in s širjenjem svoje ponudbe. Kmalu po koncu poletne turistične sezone nameravajo začeti s prenavljanjem enega nadstropja hotela Bernardin ob mandraču. Pokriti bazen pod tem hotelom načrtujejo popestriti z več bazeni (1000 kvadratnih metrov). To naj bi bilo idealno mesto -tik ob morju - za izgradnjo morskega parka, ki so mu dali delovno ime Laguna Bernardin in ga nameravajo graditi postopoma. Pristanišče sredi turističnega naselja naj bi kasneje preselili drugam; sedanji mandrač bi bil potem namenjen kopalcem. Prva faza obnove naj bi bila končana do 4. aprila prihodnjega leta. Po mnenju vodstva Hotelov Bernardin je trend "selitve morja na kopno" - zato je investiranje v bazene nujno. Do velike noči aprila prihodnje leto nameravajo Hoteli Bernardin zgraditi nov bazenski kompleks-''morje se seli na kopno"... d.o.o. PRODAJA VODOINSTALACUSKEGA MATERIALA RIVENDUA MATERIALE IDRAUUCO LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/771-998 URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 13,00 15,30 - 19,00 Pri nas lahko dobite... kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd.), bojlerje LIKO (101, 501, 801, 1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje. PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!! SEMTERTJA PO PORTOROŽU Avditorij hiti s pripravami na pokritje letnega prizorišča Sedaj je še vse na papirjih Ministrstvo za kulturo je naložbo portoroškega Avditorija - nadkrit-je letnega prizorišča in obnovo gledališča Tartini - že uvrstilo v svoj program, za kar mu je namenilo 170 mio tolarjev (proračun ministrstva pa je težak kar 23 milijard SIT!). Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je objavilo razpis za sofinanciranje obnove oz. za razvoj turističnih objektov, za kar namerava razdeliti 917 mio tolarjev: za gostilne in prenočišča, žičnice in turistično infrastrukturo, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na turistično dejavnost. Avditorij je po vseh merilih iz razpisa najresnejši kandidat za denar. Župan je imenoval gradbeni odbor, ki naj bi zagotavljal jasen pregled in nadzor nad celotno investicijo in porabo sredstev. V njem so župan Franko Fičur, dr. Milena Oblak-Juh, predsednica občinskega sveta, Marko Podrekar, svetovalec ministra za malo gospodarstvo in turizem RS za področje turizma, Irena Lozič, svetovalka ministra za kulturo, Tone Mikeln, predstavnik Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana, Jana Tolja, direktorica Avditorija in Robert Mahnič, vodja tehnične službe Avditorija ter član sveta Avditorija. Avditorij je medtem izdelal investicijski program in razpisal izdelavo načrtov. Gradbeni odbor je med devetimi ponudbami izbral podjetje Arhe iz Ljubljane. Njegova ponudba je najbolj popolna, upošteva zahteve Avditorija: prostorske, tehnične, estetske in finančne. Občinski svet je na svoji zadnji poletni seji 16. julija potrdil investicijski program nadkritja letnega prizorišča v Portorožu in obnove gledališča Tartini v Piranu. Za obe investiciji je v piranskem proračunu zagotovljenih 150 mio tolarjev. Razprava na seji je bila burna in temeljita, kar je razumljivo, saj bo del investicij pokril občinski proračun. Piranski svetniki so se jezili tudi zato, ker še ni obljubljenega denarja od igralniških koncesij, s katerimi bi seveda dosti lažje pokrili te (pa še kakšno) investicijo. V kratkem se bo obnova gledališča Tartini potegovala še za sredstva iz mednarodnega programa Phare, ki financira projekte pomembne za območja sosednjih držav. Phare pa denarja ne namenja gradnji sami, temveč zaključnim in začetnim delom. Zato je torej Avditorij prijavil nakup opreme in program prireditev za naslednje leto. Sredi oktobra pa se začne zares. Takoj po festivalu Zlati boben in kongresu pravnikov. Po načrtih bo investicija zaključena aprila prihodnje leto. Vidimo se na otvoritvi. Tudi če bo dež! Nada Kozina Letno gledališče Avditorija je 19. julija gostilo kantato Carmina burana nemškega skladatelja Carla Orffa. Predstava je bila veličastna. Na sliki: prizor s predstave, na kateri so nastopali Balet HNK iz Zagreba, simfonični orkester iz St. Petersburga in solistični pevci, med njimi Norina Radovan. Prenovljena slaščicama pod novim bazenskim kompleksom Hotelov Morje v Portorožu vas pričakuje z najizbranejšimi 57. (!) vrstami slaščic; v pasji vročini pa se lahko osvežite s 36. okusi sladoledov. Lepe poletne doživljaje vam želita slaščičarna in pekarna e\eW tel: 066 746-775 Kaj je novega na Šentjanah? * Končno urejena cesta - Končno je - po devetih letih prizadevanj, obljub in urgenc - popravljena in asfaltirana cesta od Valete do novega vodnega rezervoarja na Šentjanah. Žal je cesta na dveh ovinkih preozka oz. so krivine izpeljane preostro, da je vožnja na teh odsekih nekoliko težja. Šentjančani pa zdaj že stremijo, da bi tod uredili še javno razsvetljavo. Nujno je še popravilo odseka ceste na spodnjih Šentjanah - od vodnega hrama do stavbe Doma družbenih organizacij (bivša "Angelca), ker so jo težki tovornjaki zdelali. Na zunanji strani se cestišče poseda in je po dolžini razpokano, škarpe, ki držijo cesto, pa so razmajane in delno uničene. * Športno društvo Šentjane - Šentjančani so zelo ponosni in veseli, da so uspeli ustanoviti svoje športno društvo. Športno društvo Šentjane se bo seveda trudilo pritegniti vse (tamkajšnje) krajane tako k športu kot tudi k drugim dejavnostim - npr. kulturnim, pa k urejanju okolja,... Oživiti si želijo tudi praznik sv. Ane, sčasoma pa tudi usposobiti in urediti stavbo Doma družbenih organizacij, v kateri bi se odvijale klubske dejavnosti in različna srečanja krajanov. Z veliko dobre volje, truda in prostovoljnega dela bodo najbrž tudi člani uspešnega Kluba balinarjev Antena uspeli usposobiti sedaj zelo zanemarjeno zemljišče za provizorijem, ki so ga včasih uporabljali delavci SCT. Za ureditev tega prostora so balinarji že dobili soglasje Sveta KS Portorož. * Žal nikoli ni vse tako urejeno, da ne bi lahko bilo boljše - Občina Piran - verjetno pogodbeno - enkrat na leto plačuje košnjo robov ceste od Valete do zgornjih Šentjan in Belega Križa. Vendar pa ostaja neočiščen predel ceste od križišča pri rezervoarju, po spodnji cesti do Doma družbenih organizacij. Prav ob tem odseku se nahajata samo dve hiši. Ostali del ceste pa je ali občinski (ali samo "neobdelana" lastnina?). Druga težava je - trenutno v Portorožu zelo aktualna - požarna varnost. Po izjavah stranke zelenih so Šentjane pljuča Portoroža. Za svoja pljuča pa bi bilo potrebno poskrbeti! Vodovodna napeljava na Šentjanah ni urejena za protipožarno gašenje - zato bi morali razmisliti o drugačni rešitvi. Miran Plevnik 24 - urno poslovanje moti goste Metropolovih hotelov Komisija za pripravo mnenja za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in prodajaln v naši občini, ki jo je imenoval župan, je podjetju Juli-Jana, v čigar rokah je market Lucija (bivši "Jeretič"), pomladi izdala soglasje za 24-urno obratovanje. Svet Krajevne skupnosti Portorož se je s tem strinjal, ker je menil, da turistična občina potrebuje non-stop odprto trgovino. No, market potem od približno sredine junija veselo obratuje dan in noč. Vsi hoteli Metropolove družbe pa se zaradi nereda, ki ga neomejeno obratovanje povzroča v okolici trgovine, pritožujejo. Okoli trgovskega lokala, ki se nahaja znotraj uglednega turističnega kompleksa, se zbira vinjena mladina, ki spi po parkih, povzroča hrup, za sabo pa pušča umazanijo... Seveda so zaradi tega gostje bližnjih hotelov in lastniki bungalovov nezadovoljni. Razen tega pa je - kot trdijo v Metropolovih hoteloh - podjetje Juli-Jana v prostorih samopostrežne trgovine, čigar novi lastnik je portoroški Bitermo, d.o.o., protipravno, o čemer teče postopek na sodišču. Kakorkoli že, hotelska družba županu predlaga, naj v interesu varnosti in ugleda turizma trgovini prekliče dovoljenja za 24-urno obratovanje. Na nedavnem sestanku Komisije za določitev obratovalnega časa pa so lahko le ugotavili, da občina za določitev obratovalnega časa trgovinam ne izdaja odločb, temveč potrdila. Ta pa menda ni mogoče preklicati oz. sprožiti obnovo postopka. Zatorej bo market Juli-Jana lahko veselo še naprej prodajal noč in dan, nočnim kupcem v veselje, gostom Metropolovih hotelov pa... Sicer pa se boste najbrž strinjali, da je dandanes non stop odprta trgovina z živili v turistični občini potrebna. Zato bo baje župan pripravil pravilnik, ki bo urejal dežurstvo teh trgovin. Livija Sikur Zorman VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru POZTL^C ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust, nad 10.000 SIT: 5% popust, nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke. IZ SOSEDNJE LUCIJE Skrb sodobnega človeka je (tudi) lepo telo V Luciji še "spimo11 V letošnjem letu so nam Lucijčanom z občine Piran obljubljali vsaj nekaj posegov v komunalno opremo: kanalizacijo na Lucanu in v Kampolinu - kar je pogoj, da v marsikateri dom priteče voda - ureditev križišča pri Degrojevem "Marketu" ob Podvozni cesti (dela bi se bila morala začeti že v začetku letošnjega maja). Kot slišimo, še vedno niso rešena premoženjsko - pravna vprašanja za izgradnjo ceste v Obrtno cono. Torej se je bati, da bo premalo časa (tudi če bi dobre volje bilo dovolj!?) za pridobitev gradbenega dovoljenja in izbiro izvajalca gradbenih del v jeseni 1998, kot je bilo obljubljeno. Žal se v vseh predvidenih investicijah najdejo problemi, ki v Luciji postanejo kar nepremostljivi - vsaj glede časa! Minilo je že sedem mesecev letošnjega leta. Upamo, da bo naslednjih pet mesecev prineslo v KS Lucijo več dobre volje in mogoče tudi kakšno pridobitev. Še najverjetnejša investicija se obeta v Seči in Paderni, kjer naj bi zgradili tekalni kolektor za približno 40 gospodinjstev (ocenjena investicija je 25 milijonov SIT). Krajani naj bi z lastnimi prispevki zbrali 20% te vsote. Predvideni začetek del je druga polovica novembra. Gradbeno dovoljenje pa so na Občini že pridobili. Iz Lucije lep pozdrav, Predsednik Sveta KS Lucija Borut VALENČiČ Ob koncu junija - 26., 27., 28. - je v Portorožu, na prostoru Športnega parka (ob lucijskem kanalu in tenis igriščih) potekal drugi festival Fittest, ki so ga pripravili v skupini Metropolovih hotelov. Že pred lanskim Fitfestom je bilo jasno, da je fitnes tudi v Sloveniji v polnem razcvetu (le pomislite, koliko fitnes centrov, "mučilnic" za lepo telo je samo na našem koncu). Tako seveda, po tržni zakonitosti ponudbe in povpraševanja, narašča tudi število proizvajalcev in odjemalcev športne opreme in orodij. Zato vse kaže, da se bo portoroški Fittest uveljavil. In ker je bil prava parada lepih teles, menimo, da si je na naših straneh zaslužil nekaj več predvsem slikovne pozornosti... ALL STARS BASKETBALL МШ MAJDA MIKLAVEC V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617 VAM SPOROČA, DA IMA ZA VAS NA TOTALNI SEZONSKI RAZPRODAJI TEKSTILA (hlače, krila, bluze, kompleti -vse izdelki domačih proizvajalcev) IN SPODNJE PERILO PO 20% NIŽJIH CENAH. TOREJ SPREHODITE SE PO TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU V LUCIJI IN NAS OBIŠČITE. PRESENEČENI BOSTE. PRI NAKUPU Z GOTOVINO ALI ČEKI VAM NUDIMO ŠE DODATNIH 10% POPUSTA. DOBIMO SE V ШМ Smetana managerjev sanjske košarkarske ekipe Metropol Resort Časi no ja: od leve k desni stojijo Kotrle, Žnidaršič, Starovič, Bedene, čepijo pa Ribolica, Matičetov, Kvarantanin, Grzentič. Kako 50,se odrezali, ne vemo...: Klavdij Mally: KDO BO OSVOBODIL LUCIJO IN PORTOBOŽ PROMETNEGA PRIMEŽA? Poletni meseci so v občino Piran znova privabili številne turiste in spet je zgodba z naslovom "prometna katastrofa" dobila novo nadaljevanje. Kot že tolikokrat poprej. Bo tako ostalo in bodo cestni zamaški ter pomanjkanje parkirnega prostora postali zaščitni znak slovenske riviere občine Piran? Kot kaže, se prav to lahko zgodi in občina, ki v glavnem živi od turizma, svojih konkurenčnih prednosti na vseh bolj zahtevnih turističnih trgih ne bo več zmogla uveljaviti. Promet je ena od najosnovnejših elementov infrastrukture na kateri pade ali ostane interes turistov. Varne ceste, varna parkirišča in parkirni prostor nasploh pa seveda niso nujno zgolj za turiste, ki prihajajo na letovanje in izlete. Prav tako ali še pomembnejši so tudi za domačine. Za prebivalce, ki v tem okolju živijo. Promet mora biti tekoč in varen za naše otroke, za naše občane, ki živijo in delajo v Luciji, Portorožu ali drugod oz. semkaj prihajajo po svojih opravkih. Portorož vendarle v prvi vrsti pomeni življenjsko okolje za 3000 prebivalcev. Lucija, ki vse bolj prerašča v mesto, pa za 7000 oseb. Cestni vozel v naši občini je trdno zavozljan Kljub temu, da nas je država umestila v svoj cestni program, po katrem prav zdaj nastaja novo križišče v Strunjanu (zagotovo bo ohranilo prenekatero človeško življenje, ki so tam ugašala), ostaja vnaprej odprto vprašanje Obalne ceste. Zataknilo se je namreč že pri njenem planiranju. Ne zaradi države, veliko bolj zaradi občinskega sveta občine Piran, ki je na pobudo župana sprejel srednjeročni plan, kateri pa ni usklajen z realnimi možnostmi. Po omenjenem načrtu poteka trasa Obalne ceste v Luciji prav tam, kjer se že gradi industrijska hala, ki jo bo podjetje SGP Koper postavilo za trg. Prostora za druge inačice trase ni, zato je vprašanje ceste, ki naj bi razbremenila Lucijo tranzitnega prometa, hudo resno. Dodatno vprašanje pa zastavlja cesto v Obrtno cono. Ta predel se bo širil, zato je potrebno poskrbeti tudi za primerno cesto do njega. Trenutno poteka ves tovorni promet proti Obrtni coni skozi naselje in mimo šole, tako da v Luciji ni varnih poti v šolo. Z graditvijo neposredne ceste v cono pa bi prebivalci bili varni pred prometom, hrupom in izpušnimi plini. S tem pa problem prometa še ni končan. Upoštevati moramo, da Lucija že dolgo ni več zgolj obrobje nekega drugega mesta. Vse hitreje se razvija v svojo mestno jedro, poleg tega pa pridobiva tudi na turistični veljavi: marina, avtokamp, Forma viva, športni park, trgovsko središče..., vse to postopoma oblikuje celoto, ki diha svoje življenje, vendar pa razvoj in delovanje hromi mirujoči promet. Rešitev problema parkiranja je ena sama - so parkirišča, ki jih moramo zgraditi. Problem je pereč in težko rešljiv zgolj na prvi pogled. Ob upoštevanju dejstev, da je občina lastnik številnih zemljišč, na kateri bi lahko postavili več manjših parkirišč na obrobju mesta, bi potrebovali zgolj voljo nekoga, ki bi se za to zavzel. Del hotelske ponudbe tudi garaža Odgovorno se je treba lotiti tudi prometne ureditve Portoroža, ki ga poleti zalije še pločevinasta masa štirikolesnikov, kar se pozimi ponovi ob vikendih. Promet se mora iz Portoroža umakniti, kar narekuje daljnosežno razmišljanje v skladu s humanim in kakovostnim razvojem turizma. Dejstvo je, da je turizem gonilna sila našega gospodarstva. Zato moramo zanj in seveda za ljudi, ki tukaj živijo, nekaj storiti. Promet bo ostajal tudi ob razvoju turizma, vendar ga moramo kanalizirati tako, da ne bo kvaril prijetnosti bivanja, da ne bo nevaren ter da bo hkrati omogočal dostop do vseh vitalnih centrov kraja. Ena in morda ne najbolj neverjetna možnost rešitve bi bila, da bi cesto v Portorožu zapeljali v tunel. Mirujoči promet pa mora ponikniti v garažne hiše. Garaži pred Metropolom bi se morale pridružiti nove: ob avtobusni postaji in ob Vojkovem domu, ter v hotelskih hišah (Rivieri in Palacu). Slednja bi morala ponuditi garažo turistom v okviru svoje obvezne ponudbe. Kako pa se bo sredi vsega tega znašel domačin? Občina bi morala misliti tudi na to. Ljudem, ki imajo stalno prebivališče v občini Piran, bi morali zato, ker so jim zaradi turističnega karakterja domačega kraja vendarle kratene določene možnosti ali pravice, nuditi tudi kakšno boniteto. Tokrat v obliki posebne kartice, ki jim zagotavlja pravico do uporabo javnih objektov, prostega dostopa do morja in plaže, brezplačnega parkirnega mesta (ne neomejeno, temveč prvo uro parkiranja)... Tako bi turizem v kraju lahko zares postal prijazen do turistov, oblikovalcev naših lepih krajev in - domačinov. Cesta je torej tisti kanal, ki nam omogoča preživetje. Zato je načrtovanje prometa pomembno in dogovorno dejanje, ki presega današnji čas in se spogleduje s prihajajočimi desetletji. Ceste se gradijo za dolga časovna obdobja, zato je njeno poslanstvo treba upoštevati že ob planiranju. Zaradi mnogih dejavnikov in nenazadnje tudi zares okolja, ki je enkratna danost, ki, ko je uničeno, svoje prvinskosti ne moremo več vzpostaviti. Obnavljanje prometne signalizacije še v juliju, kot se je zgodilo letos, zagotovo ne pripomore k urejenosti prometa! KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS Zaposlovanje študentov in dijakov PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490 PORTOROŽ-Obala 16 II. nad. tel./fax.: 747-018 odprto vsak dan od 9 -15, razen sobot, nedelj in praznikov. * Svetovno jadralno prvenstvo v razredu Zvezda - Portoroški yachting club Marina od 10. do 20. septembra letos pripravlja jadralno Svetovno prvenstvo v prestižnem olimpijskem razredu Zvezda. Razred Zvezda je jadralni dvosed, v katerem so se kalile domale vse jadralne legende. Zbrana bo elita jadralnega športa, posebej še ker bo to prvenstvo prvo kvalifikacijsko tekmovanje za olimpijske igre v Sydneju leta 2000. * Dvigovalci uteži v Piranu - 3. oktobra je v športni dvorani na stadionu v Piranu napovedano prvo mednarodno tekmovanje v dvigovanju uteži, na katerem bodo sodelovali tekmovalci iz osmih držav. O težavah Pirančanov Denar za gledališče je v proračunu opredeljen, ni pa tudi zagotovljen! Svetu Krajevne skupnosti Piran je ob začetku letošnje turistične sezone prekipelo, pa se je odločil sklicati problemsko konferenco, na katero so bili povabljeni predstavniki naše občine, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalnega komunalnega podjetja in občinskega Urada za komunalni nadzor. Namen tega srečanja je bil dobiti odgovore, zakaj se številni majhni in veliki problemi Pirana iz leta v leto zgolj kopičijo, le redki pa se, v zadovoljstvo in korist vseh ali vsaj večine - razrešijo. Pravzaprav je člane piranskega krajevnega sveta vodila predvsem želja, da bi bilo njihovo mesto lepše, bolj urejeno... Tako na primer meščane Pirana že dolgo motijo smetnjaki postavljeni na neprimerna mesta: npr. v bližini gledališča Tartini. Ponekod je teh zabojnikov preveč, drugod, kjer bi prišli presneto prav, pa jih sploh ni. Nezadovoljni so tudi, ker je odvoz odpadkov iz mesta ob praznikih in koncih tedna organiziran le v času turistične sezone in ne čez vse leto, kar bi bilo nujno. Trn v peti Pirančanom je še neurejenost kopališč, na katerih prhe ne delujejo, nimajo sanitarij (če pa že so, niso vidno označene), so brez stopnic za v morje ali pa so prekrite z algami in zato spolzke... Ljubo Bertok z občinskega Urada za premoženje in javne gospodarske službe je na očitano neurejenost piranskih kopališč pojasnil, da so Hoteli Piran zagotovili, da bodo kopališče pred svojim hotelom uredili, poskrbeli za delovanje tušev, postavili stopnice, pa... Skrb za druga kopališča (npr. tisto na Punti) pa je bila z Odlokom o priobalnem pasu in koncesijah zaupana komunalnemu podjetju Okolje, ki je odgovorno za vzdrževanje čistoče na njih. Veliko pripomb je letelo tudi na nespoštovanje Odloka o prepovedi vseh gradbenih del v poletnem času, pa na skrajno zanemarjeno bivšo avtobusno postajo v Piranu. (Lastništvo objekta še zmeraj ni določeno. Občina Piran je vložila pritožbo na Ustavno sodišče, da bi ocenilo sodbo Višjega sodišča, ki je objekt dodelilo v uporabo podjetju Slavnik v stečaju. Ustavno sodišče je pritožbo naše občine sprejelo in januarja zadržalo prodajo avtobusne postaje v Piranu na javni držabi in izvršitev sodbe Vrhovnega sodišča. V svoji pritožbo se Občina Piran sklicuje na to, da je javna infrastruktura - ne glede na to kdo jo je z družbenimi sredstvi zgradil - v procesu lastninjenja prešla na občino in na Zakon o varstvu okolja iz leta '93, ki morsko obalo opredeljuje kot javno dobro. V našem primeru torej sedanje parkirišče ob objektu avtobusne postaje, ki se nahaja na obali. Rezultat te lastninske nedorečenosti pa je v nebo vpijoča zanemarjenost...). Na trgu 1. maja se že nevarno majeta dva kipa na stebrih. Znano je, da je celoten trg že krepko načel zob časa, svoje pa so dodala še raznorazna gradbena dela, ki so potekala na njem. Ljubo Bertok je obljubil, da bodo na Občini poskrbeli za nujne posege, za sanacijo celotnega trga pa denarja ni. Naslednje, kar je zanimalo Svet KS Piran, je gledališče Tartini. Borut Valenčič je pojasnil, da se projekti za njegovo obnovo že pripravljajo. Z njo naj bi predvidoma začeli že oktobra letos, za kar naj bi del sredstev občinski proračun že zagotovil. Ljubo Bertok z Občine Piran je na to pripomnil, da je denar v proračunu sicer opredeljen, ni pa tudi zagotovljen! Nenazadnje je člane piranskega krajevnega sveta še zanimalo, kdaj bodo končno dobili dolgo pričakovano garažno hišo. Predsednik Sveta KS Piran, Pavle Lovrečič, je prisotne spomnil, da se ideja o garažni hiši vleče že dobrih 20 let. Za vse projekte, ki so bili za garažo doslej narejeni (menda jih je bilo 15!) je šlo veliko denarja, s katerim bi malodane lahko že zgradili garažo! Razprava je dosegla vrelišče, ko so se lotili zaprtja novotlakovanih ulic za promet - Tomšičeve in Župančičeve. Občinski svet in župan sta se odločila ulici preprosto zapreti, ne da bi prej zagotovila nova parkirna mesta! Piranski člani Sveta so še menili, da so fizične prepreke, kjer je promet za motorna vozila prepovedan, nepotrebne, saj so le dodatna ovira za dostop interventnih vozil (npr. rešilnih ali gasilskih vozil). Lidija Dodig in Livija Sikur Zorman Nam bo prihodnja velika noč podarila obnovljeno gledališče? Upravljalec gledališča Tartini, portoroški Kulturni in kongresni center Avditorij je že naredil projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za njegovo obnovo, na katero čakamo že kar nekaj let. Problem piranskega gledališča ni sama zgradba, ki je trdna in je bila v 60.-letih dobro obnovljena. Gledališka stavba Tartinija ima predvsem dotrajane instalacije in slabo zagotovljeno požarno varnost. Objekt je pač treba prilagoditi sedanjim strožjim sanitarno varnostnim predpisom. Obnovitvena dela na gledališki stavbi bodo predvidoma začela v sredini letošnjega oktobra. V občinskem proračunu za leto '98 je zagotovljenih le del investicijskih sredstev. Vendar pa smo prepričani, da se bo tudi prihodnji svet občine Piran, ki ga bomo izvolili konec tega leta, odločil v prid obnove gledališča in v letu '99 zagotovil še manjkajoča sredstva. Gledališče naj bi ponovno odprlo svoja vrata aprila prihodnje leto, ob veliki noči. Gledališka dvorana naj bi bila večnamenska, zato bo mogoče sedeže odstraniti. Tako bo objekt, razen odrskih predstav, filmskega programa in glasbenih prireditev, lahko gostil tudi plese, razstave, seminarje, kongrese in podobne prireditve (naj vas le spomnemo na vsakoletne Dneve arhitekture v Piranu!) Cilj Avditorija kot nosilca obnove gledališča Tartini je, da bi se v stavbi lahko odvijale različne dejavnosti, ki bi popestrile življenje v mestu: vseh Pirančanov, osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. Obnovljeni kulturni hram naj bi postal zrcalo dobrega sodelovanja med narodnostima in pomemben del mozaika, ki bo iz Pirana naredil spet veličastno in spoštovanja vredno mesto. Pri pripravah na obnovo teatra Tartini se seveda neobhodno srečujemo z največjim problemom starega mesta: prometom. Obiskovalci gledaliških prireditev bodo pač morali nekje svoje "konjičke" parkirati. Če bo to kje v bližini gledališča, bi hrup motorjev in glasnejših avtomobilov utegnil motiti predstave... Vsi, ki si želimo, da bi gledališče čimprej končno začelo delovati - Pirančani, Avditorij, nenazadnje tudi javno podjetje Okolje...- upamo, da bo volja vseh tolikšna, da bo mogoče odpraviti v čimkrajšem času tudi takšne težave. Vodja projektov v Avditoriju: Borut Valenčič MMS '98 ... IN TARTINIJA JE GLAVA BOLELA, KO JE CELA ULICA NORELA V soboto, 18. julija se je na Tartinijevem trgu v Piranu izpel letošnji osrednji slovenski popevkarski festival Melodije morja in sonca, kjer se je pred enaindvajsetimi leti rodil. NAJSTNIŠKI MMS se je letos zgodil že 29. junija na portoroški plaži, kjer je nastopilo osem mladih pevcev. V kategoriji do 12 let je zmago požela Ylenia Zobec s pesmijo Pika na i, nad 12 let pa Aleksandra Črmelj s pesmijo Se mi ne da. Štirinajst pevcev takoimenovane Nove scene MMS-a pa je 16. julija nastopilo v diskoteki Tivoli v Portorožu. Zmagovalno lovoriko je odnesla skupina Botri s pesmijo Bambina. Na Pop večeru pa je na Tartinijevem trgu izzvenelo štitinajst skladb že uveljavljenih slovenskih pevcev in štirih debitantov. Od slednjih je 1. mesto odnesla skupina Supernova, ki je predstavila pesem Poletna pravljica. Skoraj vsi pevci, voditelji Alex Bini, direktor festivala Pavle Plahutnik in seveda župan Občine Piran g. Franko Fičur, s katerimi sem se pogovarjal, so bili nad ambientom, trgom in okolico, ki je sama po sebi čudovita scena, zelo navdušeni in zadovoljni. Nedvomno so bili manj zadovoljni s številnimi zapleti, ki so mrgoleli predvsem pri podeljevanju nagrad. Pred okoli tisočpetstoglavo množico, ki je napolnila Tartinijev trg (in okolico) so na Pop večeru, v neposrednem prenosu TV Slovenija nastopili: Happy day, Majda Arh, Gianni Rijavec in Vladimir Čadež, Casino, Irena Vrčkovnik, Dominik Kozarič, Avtomobili, Deja Mušič, Victory, Halo, Kingston, Jan Plestenjak ter Alenka Godec in Davor Petrač. Gostje večera so bili lanskoletni zmagovalci Faraoni ter Vili Resnik in Rock'n band. Program sta vodila Eva Irgl v slovenskem in Alex Bini v italijanskem jeziku. Nagrada za najboljšo priredbo je šla v roke Marina Legoviča za pesem Če se bojiš neba, ki sta jo izvedla Alenka Godec in Davor Petrač. Nagrado za najboljšo interpteracijo je prejela Majda Arh. Za najboljše besedilo pa je žirija izbrala Plestenjakovo Stari nono. Štirinajst radijskih postaj, kjer so letos dvanajstčlanske žirije izbrale zmagovalce za nagrade občinstva, pa so se odločile tako: 3. mesto Ireni Vrčkovnik in pesmi Če ne bi vedela, 2. mesto skupini Victory s Hočeš me ali nočeš me in 1. mesto skupini Kingston ter pesmi Cela ulica nori. In norenja ni manjkalo, kot ne besed, pripomb, kritik... Tartini pa je vse nemo opazoval "in si mislil svoje". Alberto Pucer 5. Primorski poletni festival je z Marivauxjevo Igro o ljubezni in naključju uspel odpreti vrata gledališča Tartini. Tokrat so gledalci predstavo gledali z odra, kjer so bile postavljene začasne tribune, nastopajoči pa so imeli svoje prizorišče v parterju (gl. sliko). Upamo, da je to dober začetek za obnovo našega teatra. Iedavno smo v oddaji Studio City drugega programa nacionalne televizije ujeli kratek prispevek o starem hotelu Palace oz. o tem, zakaj se obnova hotela Palace nikamor ne premakne. Direktor Hotelov Palace je novinarki sugeriral, naj povpraša pri županu. Ta pa se je le presedal na stolu, mencal, povedal nič in se nasmihal nekako tako, kot na odru festivala Melodije morja in sonca, ko ni vedel, zakaj je sploh tam. (MMS '98 IN HOTEL PALACE '98 - CIRKUS '98) Ob podeljevanju nagrad na festivalu MMS '98 je organizator pozabil omeniti sponzorja, ki je zmagovalcu namenil pokloniti avtomobil. Se bo zdaj zmagovalec moral za avto obrisati pod nosom? Na piranski oder je lastnik bližnje kavarne Tartini ob razglasitvi zmagovalca prinesel celo šampanjec. Ko je z njim napolnil kozarce na pladnju, ni vedel na odru ne kod ne kam, napovedovalca pa sta ga spregledala in nemoteno žlobudrala dalje... Skratka, bilo je - milo rečeno - smešno. Kaj naj si mislijo gledalci po Sloveniji drugega kot "to je pač Mediteran". (MEDITERANSKA NEORGANIZIRANOST ALI KAJ DRUGEGA?) Center Portoroža je svojo ponudbo s parkirnimi urami popestril predlansko poletje. Glede na to koliko težav povzročajo voznikom, ko poskušajo plačati parkirnino, nekateri menijo, da je njihov namen odganjanje gostov. No, pa pustimo to ob strani. Mogoče je zanimivejše to, da so ves čas te aparature stale na črno. Upravna enota Piran je za njihovo postavitev izdala odločbo šele 28.5.1998! (MELJEJO, MELJEJO IN -HURAAA - NAZADNJE TUDI NAMELJEJO... BIROKRATSKI MLINI, DA NE BO POMOTE!) Svet portoroške Krajevne skupnosti je večkrat razpravljal o podaljšanju obratovalnega časa za gostinski lokal v parku starega hotela Palace (Caffe bar), katerega hrupno obratovanje pozno v noč moti bližnje sosede. In kako se je odločal? Najprej je poddaljšan-je obratovanja po 22. uri odločno zavrnil. Naslednjič so si člani Sveta premislili in mu podaljšanje odobrili do polnoči. Nazadnje, ko je najemnik lokala obljubil, da bo s primerno izolacijo omilil hrup, ki moti sosednjo hišo, je Svet lokalu izdal soglasje za obratovanje do 3. ure zjutraj (čeprav je bilo zaprošeno do 2. ure). Menda pa se s tako elastičnim podaljševanjem obratovalnega časa ni strinjal župan, ki izdaja dokončno mnenje, na podlagi katerega izda upravna enota odločbo o obratovanju. (DOSLEDNOST PA TAKA...) Barbara Vidmar, prof. biol., konservatorka za naravno dediščino pri Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE Kako do Sečoveljskih solin? Za vstop v Sečoveljske soline po kopni poti potrebujemo osebni dokument. Prečkati moramo namreč slovenski del mejnega prehoda Sečovlje, nato pa zavijemo desno na pot, ki nas mimo opuščenih solinskih polj pripelje do Muzeja solinarstva. V načrtu je ureditev dostopa v krajinski park po morski poti, ki bo veliko manj moteč za rastlinski in živalski svet solin. Muzej solinarstva je od aprila do novembra odprt od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure oz. julija in avgusta od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Preostali del leta je muzej zaprt, za skupine nad 10 ljudi pa je ogled možen po predhodnem dogovoru s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran. Soline so nastajale v Slovenski Istri že v davnini na mestih, kjer se je morje zajedalo globoko v kopno in so reke odlagale svoje nanose ter s tem ustvarjale plitve zalive. Prvi viri o solinah v Piranu segajo v drugo polovico 13. stoletja, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, kdaj so ob izlivu reke Dragonje začeli pridobivati sol. V dolgih stoletjih obstoja so, glede na spreminjanje političnih in družbenih razmer ter menjavanjem gospodarjev, doživljale obdobja razcveta in nazadovanja. Zadnja pomembna prelomnica je bila ob koncu šestdesetih let, ko so v Fontaniggah dokončno opustili pridobivanje soli na starinski način. Danes na tem območju stojita prenovljeni solinski hiši, ki skupaj s pripadajočima solnima poljema in nekoč plovnim kanalom Giassi sestavljata muzejski kompleks. Na tem mestu lahko podoživimo nekdanji utrip življenja soli-narjev, saj na zaključenih proizvodnih enotah še vedno črpajo morsko vodo v izparevalne in kristalizacijske bazene s pomočjo stare vetrne črpalke in poleti vsakodnevno žanjejo sol. V eni od hiš si lahko ogledamo zbirko starega solinarstva in prisluhnemo zgodbi iz preteklosti o pridobivanju soli, v drugi pa si ogledamo skladišči za sol in preprosto opremljeni sobi in kuhinjo. Izjemna lokaciteta za ptice: preko 200 ptičjih vrst Območje solin je zaradi bogatega kulturnega izročila razglašeno kot etnološki in tehnični spomenik znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki obsega območje Sečoveljskih solin in polotoka Seče. Piranska občina ga je zaradi izjemno bogate naravne in kulturne dediščine in da bi ohranila soline kot značilni morfološki element obmorske kulturne krajine slovenske Istre z odlokom razglasila leta 1989. Štiri manjša območja znotraj krajinskega parka - Ob rudniku, Stare soline, Stojbe in Curto - Pichetto - pa so, ___ s poudarkom na ohranjanju edinstvenega solinskega ekositema, razglašena za naravne rezervate. Iz naravovarstvenega vidika uvrščamo Sečoveljske soline v kategorijo področij, ki sodijo med Muzej solinarstva. (Foto: D. Podgornik) najpomembnejše lokalitete naravne dediščine v Sloveniji. Opuščena solinska polja so se s časom spremenila v bogato zakladnico rastlinskega in živalskega sveta, s številnimi predstavniki z organizmi prilagojenimi na zaostrene ekološke razmere. Tako lahko v solinah opazujemo značilne, na slana tla prilagojene rastline, ki jih imenujemo halofiti ali slanuše. Poleg privlačne ozkolistne mrežice, ki je zelo priljubljena za suhe šopke in zaradi prem-nožičnega nabiranja tudi delno ogrožena, najdemo tu rastline z neopaznimi listi in cvetovi ter mesnatimi stebli, kot sta osočnik in členkar, pa še morski koprc, obmorska nebina,... Na tem mestu je potrebno obmorski oman omeniti še edino rastišče navadnega hijacinta v Sloveniji, ki se nahaja v bližini letališča, in pa izmeno zanimivo rastlino dolgo- kljunati čapljevec, katerega plodiče so solinarji uporabljali za napovedovanje vremena. Čeprav so navadno v živalskem svetu največje pozornosti deležne ptice, najdemo tukaj tudi nekatere druge zanimive živalske vrste. Na delujočem delu solin se v vodi s povečano slanostjo množično pojavlja solinski rakec, tako da so včasih solinski bazeni rdeče obarvani. V solinskih bazenih najdemo tudi ribico solinarko, razne školjke, mnogoščetince, rakovice,... Od kopenskih vretenčarjev tukaj naletimo na prave mediteranske vrste, kot so etruščanska rovka (najmanjši sesalec na svetu), primorska kuščarica in ostrouhi netopir (prva najdba te vrste v Sloveniji). Vrnimo se ponovno na ptice, saj Sečoveljske soline predstavljajo izjemno ornitološko lokaliteto, zanimivo zaradi gnezdilcev, kot prezimovališče in ena najsevernejših postaj ob Sredozemlju. Ugodni podnebni pogoji, dovolj hrane in številni življenjski prostori omogočajo, da občasno živi na solinah preko 200 ptičjih vrst, okoli 80 vrst pa stalno gnezdi. Tako je simbol tega krajinskega parka mala bela čaplja, ki jo poleg sive, rjave in čopaste čaplje najpogosteje opazimo. Od gnezdilcev velja omeniti predvsem tiste vrste, ki jim Sečoveljske soline predstavljajo eno redkih, če že ne edino možnost gnezdenja v Sloveniji. Tako na primer pred leti opaženi rdečenogi polojnik gnezdi le v Sečoveljskih solinah, kar velja tudi za rumenono-gega galeba. Redek gnezditveni habitat predstavljajo Sečoveljske soline še za navadno čigro in beločelega deževnika, pa še katera druga vrsta bi se našla. V porušenih solinskih hišah se skrivajo hudourniki, čuki, navadni skoviki in navadne postovke. Zanimive vrste najdemo tudi v trstičju: rakarja, svilnico, zelenonogo tukalico, brkato sinico,... Z malo sreče lahko zalotimo tudi živopisanega vodomca, kako se požene v vodo za ribo. Pozimo pa so soline o ornitološkega vidika morda celo še zanimivejše, saj lahko opazujemo številne ptice, ki si iščejo hrano in se v velikih jatah zadržujejo v solinah. Najštevilčnejše so črne liske, pa tudi race, gosi, slapniki in ponirki. Med preletom ša so pogosto prodniki, togotniki, martinci, pa tudi nekatere ujede, predvsem lunji. Kako upravljamo s Sečoveljskimi solinami? Sečoveljske soline kot mokrišče in prebivališče močvirskih ptic pa niso pomembne le v slovenskem, temveč tudi v širšem mednarodnem merilu. Leta 1993 so bile tako zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti uvrščene na seznam ramsarskih lokalitet v okviru Ramsarske konvencije, ki jo je Slovenija nasledila od Jugoslavije. Ta mednarodni dogovor o varstvu in razumni rabi mokrišč, ki ga je do danes podpisalo več kot sto držav po vsem svetu, ima namen varstva mokrišč in uveljavljanje sprejemljive rabe le - teh s pomočjo mednarodnega sodelovanja. Države podpisnice Ramsarske konvencije prevzamejo določene obveznosti in odgovornosti do mednarodne javnosti. Ena od obvez je tudi izdelava načrta upravljanja (management plan) za vsako lokaliteto uvrščeno na seznam. Načrt upravljanja je dokument, ki podrobno definira cilje varovanja ter razvojno strategijo, organizacijo in upravljanje za uresničitev zastavljenih ciljev razvoja in ohranjanja zavarovanega območja. Prav tako konvencija zavezuje, da države podpisnice zagotovijo potrebne pravne in upravne instrumente oz. pogoje ter potrebna finančna sredstva za izvajanje načrta upravljanja. S sklepom o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije (UL RS 46/96), so tudi Sečoveljske soline prešle v državno last. Dani so bili tako pogoji, da so lahko stekle intenzivne priprave za izdelavo načrta upravljanja. Nacionalni odbor za Ramsarsko konvencijo, ki je bil v okviru Ministrstva za okolje in prostor ustanovljen aprila 1996, da bi usmerjal politiko varovanja mokrišč v Sloveniji, je - v skladu z mednarodno metodologijo in izhajajoč iz specifičnih razmer v Sečoveljski solinah - oblikoval načrt upravljanja in sprožil postopke za njegovo izdelavo (predvsem v smislu oblikovanja razpisa za izbor izvajalca). Pri tem je potrebno poudariti, da je temeljni pogoj, da se soline in njegova bogata naravna in kulturna dediščina ohranijo, nadaljevanje solinarstva; to je tiste dejavnosti, ki je prostor oblikovala, pri čemer se upošteva načela razumne rabe (wise use). Žal zdaj že zastareli Zakon o naravni in kulturni dediščini, kakottudi občinski odlok o zavarovanju iz leta 1989 ne omogočata uresničevanja omenjenih ciljev, tudi kar se tiče ohranjanja biodivertitete tega prostora. V pripravi je nov zakon o varstvu narave, ki bo natančneje definiral pristojnosti in omogočal učinkovitejše varovanje, prav tako pa bi bilo potrebno sprejeti tudi zakon o zavarovanju Sečoveljskih solin, ki bi posodobil obstoječi odlok in ga uskladil z mednarodnimi konvencijam, podpisanimi po osamosvojitvi. Do tedaj si pristojna regionalna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine v skladu z veljavnim zakonom in v odloku zapisanim varstvenim režimom prizadeva za izvajanje operativnih nalog varstva in v mejah svojih prostojnosti nadzoruje izvajanje varstvenega režima, obisk, ukvarja se s prezentacijo parka (v maju izšla zloženka o Krajinskem parku Sečoveljske soline), osveščanjem javnosti o pomenu zavarovanja in skrbi skupaj z državo za integracijo zavarovanega območja v mednarodna združenja. HASTINSKI ŠAHOVSKI TURNIR ALI KAKO SE DELA, OHRANJA IN NADALJUJE TRADICIJA Naj bo letošnji Fischerjev turnir v hotelih Morje začetek našega, portoroškega Hastingsa. Portorož šahovsko tradicijo že ima, kar je najpomembnejše. Drugo tako ne bi smelo biti prehud problem. Glavni Hastinski turnir poteka ob koncu leta, pa ga zato tudi imenujejo božični ali novoletni turnir. Organizira ga Hastinski šahovski klub, ki je imel med drugo svetovno vojno ves čas odprta svoja vrata, čeprav so ga tudi bombardirali! Z glavnim turnirjem so začeli leta 1920 in se - s prekinitvijo med drugo vojno - nadaljuje še dandanes. V šahovskem svetu ta turnir nekaj pomeni, zato je za vsakega šahista velika čast sodelovati na njem. Na Hastingsovem turnirju so igrali vsi, ali skoraj vsi, kasnejši svetovni prvaki. Naš najboljši šahist, dr. Milan Vidmar, se je turnirja udeležil dvakrat. Leta 1925/26 je delil prvo mesto z Aljehinom, leta 1929/30 pa je bil drugi, za Capablanco. Obakrat v imenitni šahovski družbi, torej! Zanimivo je, da je sicer majhna Slovenija v šahovskem pogledu velika, skoraj bi rekel šahovska velesila. Pa poglejmo! Dr. Vidmarja so v njegovem času celo uvrščali med kandidate za svetovnega prvaka. Velemojster Vasja Pire je sodil v sam vrh jugoslovanskega in svetovnega šaha. Sicer pa je bil Pire šahovski teoretik in publicist, o katerem Golombekova Šahovska enciklopedija piše: "Pirčevo teoretsko delo je visoko cenjeno. Z nizom izvirnih idej je obogatil sistem, ki po njem nosi tudi ime: Pirčeva obramba." Po drugi svetovni vojni je Slovenija dala velemojstra Bruna Parmo, mladinskega sve-tovega prvaka s slovesom, da zelo redko izgublja. Potem sta še dva velemojstra: Stojan Puc in Albin Planine, ki danes nista več aktivna, svojčas pa sta bila "strah in trepet" šahovske arene. Slovenija je v šahu in organiziranju šahovskih prireditev cenjena zelo visoko, k čemur je veliko prispeval tudi Portorož kot organizator. Slavni Hastinski šahovski klub ima, poleg lepih prostorov, VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA plakatih. tudi bogato šahovsko knjižnico, fototeko in dokumentacijski center. Jasno, tam pač denar ni problem. V Portorožu pa bi bili šahisti zadovoljni, če bi imeli vsaj šahovske prostore! Slovenija se pač ne more kosati z bogato lordovsko državo, pa čeprav so bili daljni predniki Cambridga in Oxforda nepismeni in grobi roparji, cestni razbojniki in gusarji. Hastinski šahovski klub je zmago Viljema Osvajalca iz leta 1066 pri Hastingsu izrabil in kot tradicijo prenesel z bojnega na šahovsko poije. Tradicija pa je nežen in občutljiv cvet. Spominja na bogato nakiteno, elegantno staro damo, ki se zaveda svoje imenit-nosti. Podobna je staremu baročnemu dvorcu, za katerega dediči vestno skrbijo. In če skrb le malo zataji, preži za vogalom propad. Nič grozljivejšega in obtožujočega ni od tihega propadanja zgodovinske monumentalnosti, kar je najboljša priča moralne bede potomcev, bolj kot priča o propadu nekdanje veličine. Primer Hastingsa govori sam zase. Za Portorož bi lahko bil zgolj ideal, motiv. Portorož pač ne more biti drugi Hastings, lahko pa bil znan in razpoznaven po nekem pomembnem - tradicionalnem - šahovskem turnirju. Bistveno je, da postane turnir stalen: zmeraj ob enakem času in - brez večnih denarnih stisk. To, kar je najpomembnejše šahovsko tradicijo - že imamo! Žal pa so priprave na letošnji Fischerjev turnir zastale. Menda ja ne bomo dovolili, da bi vse dosedanje delo padlo v vodo in turnirja ne bi bilo?!? Zaradi relativno nevelikega denarja. Bila bi škoda, zelo velika. Pa, tudi sramota!! Jovan Nikolič 1. Kako bi portoroška igralnica kar najhitreje pridobila igralniško koncesijo, s katero država zavlačuje in tako škodi razvoju turizma v naši občini? Na en sam način: naj se takoj preseli v Ljubljano! 2. Kako to, da je trajalo toliko časa, predno so uredili in odprli galerijo likovnih del pokojnega slikarja Pečariča? Ker so bili na občini v zadnjih letih preveč zaposleni z galerijo portretov na volilnih 3. Ali se bo zares že po 15. oktobru začela obnova Tartinijevega gledališča? Verjetno se bo, vendar ne vemo, katerega leta. 4. Kdaj se bodo že končno dogovorili o lokaciji za gradnjo nove cerkve v Luciji? Ko bo božja volja! Sonja Požar, Lucija TD PRIPRAVLJA KATALOG ZASEBNIH SOB IN POČITNIŠKIH STANOVANJ Turistično društvo Portorož zbira prijave zasebnih sobodajalcev, ki bi želeli svojo ponudbo predstaviti v katalogu zasebnih sob in počitniških stanovanj. Katalog ponudbe bodo najprej pripravili za predstavitev na internet straneh TD Portorož, jeseni pa nameravajo izdati tudi tiskani katalog, ki ga bodo predstavili na turističnih sejmih v tujini. Zainteresirani naj se obrnejo na Turistično društvo Portorož, ki zdaj gostuje v objektu bivše avtobusne postaje v Portorožu. 14 i — Turistična sezona je čas, ko si gostinsko-turistični delavci predvsem manejo roke ob misli na prihajajoči zaslužek. Vendar to vsekakor ne velja za zakonski par Sosič iz Strunjana, kjer imata priznano gostišče z istim imenom. Na piranskem Rdečem križu so bili prijetno presenečeni in navdušeni nad ponudbo zakoncev Sosič, da bi eno od slovenskih družin, ki si zaradi socialne ali kakšne druge stiske ne more privoščiti dopusta na morju, teden dni brezplačno gostili pod svojo streho. Naš Rdeči križ se je takoj povezal s kolegi iz drugih Rdečih križev, da bi se plemenita zamisel čimprej uresničila. In res! Po zaključku šolskega leta so k Sosičevim v Strunjan pripotovale gospa Frančiška Pintar, samohranilka s svojima dvema 5 in 6-letnima sinovoma Gregorjem in Maticem. Za družbo, predvsem pa za pomoč, se jim je pridružila še babica Jožefa Podnar. Zaradi nežnega zdravja je bil Grega operiran na žrelnici in srednjem ušesu, medtem ko je Maticu zaradi ponavljajočih angin in zato zdravljenj z antibiotiki telesna odpornost precej padla. Mati Frančiška, sicer učiteljica tehnične vzgoje v Škofji Loki, ni niti v sanjah pomislila, da bi letos s svojima otrokoma kjerkoli lahko dopustovala, še najmanj pa ob morju, ki ga sicer vsi v družini prav obožujejo. Prav gotovo pa jim je enotedensko počitnikovanje pri Sosičevih v Strunjanu - morje, morski zrak in mir - povrnilo in vlilo novih moči. Ko smo med obiskom v Strunjanu prijetno in simpatično gostiteljico povprašali o tem in onem, je pogovor nanesel tudi na davke. Povedala nam je, da bodo zaradi potrdila Rdečega križa za bivanje družine iz Škofje Loke pri njih sicer oproščeni plačila davka, neobhodno pa je plačilo turistične takse. Najbrž ni treba poudarjati, da takšen odnos do humanitarnih dejanj ni vzpodbuda še drugim! Namesto da bi država dobrodelneže in donatorje razbremenila, jih še finančno bremeni, malodane kaznuje! Pa kljub temu ljudje -ozkosrčnosti birokratov navkljub - računamo na široka srca nas vseh. Zakonca Sosič tako trkata na srca vseh sobodajalcev, da bi s tako gesto - vsaj v izvensezonskem času - omogočili počitnice družinam, ki si zaradi številnih težav in stisk dopusta na morju ne morejo privoščiti. Ob obisku pri Sosičevih smo začutili neko "pozitivno energijo", ki veje pri njih. Morda izžareva iz strunjanskega križa na klifu ali pa jo preprosto izžarevajo oni, preprosti, dobri ljudje. Valentina Klemše Od leve proti desni: zakonca Sosič iz Strunjana, babica Jožefa Podnar in njena hči Frančiška Pintar s sinovoma Gregorjem in maticem iz Škofje Loke na počitnicah pri SLOVO OD HELENE JUREŠ Ženski pevski zbor Lucija se je žal moral posloviti od svoje zborovodkinje, ki je umrla 26. junija na plaži v Portorožu. Ko smo pevke premišljevale, kako bi bralcem opisale to veliko izgubo in nepopisno bolečino za našo Heleno, smo se domislile pisma, ki nam ga je poslala iz Celja njena prijateljica in sošolka na učiteljišču. Ne poznamo je in tudi ona ne pozna nas, шш ш razen po kaseti, ki smo jo posnele s Heleno. Njeno pismo osvetljuje lik naše zborovodkinje vse od šolskih klopi do njenega zadnjega dne, zato navajamo nekaj odlomkov: "Ljuba moja Lenka, cenjene pevke njenega zbora Lucija! Najpreje vsem prisrčen pozdrav! 6. junija 1998 smo učiteljiščniki imeli v Celju 45-letnico mature. Moja ljuba sošolka Lenka - Vaša gospa Helena - mi je stisnila v roko drobno kaseto v spomin na najino dolgoletno prijateljstvo, ki naju je družilo ves čas šolanja v Celju. Skupaj sva sedeli, skupaj se trudili za dobre učne uspehe, skupaj zganjali vragolije. Priznati moram, da sva bili živahni dijakinji. V Lenki se je že na učiteljišču oglašala umetniška žilica. Hitro je napredovala pri igranju klavirja. Pritegovalo jo je tudi risanje. Narisala je nešteto portretov svojih sošolcev in sošolk, ki smo jih nato občudovali na likovni razstavi ob koncu šolskega leta. Po končanem učiteljišču sem bila prepričana, da bo likovna umetnost področje, kjer bo iskala svoje umetniške ambicije. Toda izbrala je glasbo. S svojimi zbori je prihajala na Celjski glasbeni festival, kjer so se njeni pevci vedno imenitno predstavili. Nato je prihajala brez zbora - poslušat zbore. Neštetokreat sva na koncertih skupaj sedeli, analizirali posamezne nastope in takrat sem spoznala, kako Helena prehiteva mnoge zborovodje. Velikokrat se je zgodilo, da je dirigent z nastopom tako prevzel publiko, da so zboru in njemu bučno ploskali, Lenka pa je dejala: "Preglasno, brez občutka, premalo doživeto, slaba izgovorjava, dihanje šepa". Strokovna komisija, ki je opisno in točkovno ocenjevala zbore, je bila vedno enakega mnenja kot Lenka. Člani te žirije so bili vedno evropsko znani strokovnjaki zborovskega petja. Dolg uvod - toda morala sem to napisati. Ves dan že poslušam s kasete vaše izbrano petje. Vsaka pesem je do britve izpiljena, doživeto zapeta. Pokazale ste, kako predano se da zapeti naša narodna pesem, kako se celo Mlin in Čuk se je oženil lahko spremenita v mojstrovino. Vaš zbor sužnjev je čudovit. Prelepa je izvedba vaših Božičnih pesmi. Ni lahko zares dobro zapeti vsakomur znano pesem! Sveto noč ste zapele tako, da se je lepše skoraj ne da zapeti. Tudi zanja, Brahmsova Uspavanka, je kot balzam za dober zaključek. Iskrene čestitke ob izidu Vaših pesmi. Naj sonce ljubo še pri Vas ostane, naj Vam še osvetljuje Vaše duše in grla, da boste zmogle še komu zapeti!" Štirinajst dni po pisanju tega pisma je naše Sonce ljubo - tako je namreč naslov kasete - s Heleno od nas odšlo. Biserka Zabukovec PORTOROŽAISIOVI NASVETI S KNJIŽNIH POLIC MORJA, OCEANI IN KNJIGE V poletnih mesecih vas Mestna knjižnica Piran vabi na ogled tematske knjižne razstave, pripravljene ob mednarodnem letu oceanov. Oceani in morja imajo pomembno vlogo pri uravnavanju klimatskih razmer na Zemlji, povezujejo nas z drugimi narodi, po njih prenašamo dragocene tovore iz kraja v kraj, so vir prehrane, surovin, energije, pa tudi sprostitve in navdiha. Da bi te vire ohranili za bodoče generacije in jih zaščitili pred pretiranim in škodljivim izkoriščanjem, je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 1998 razglasila za mednarodno leto oceanov. V počastitev oceanov, tega, kot pravi v svoji poslanici generalni sekretar UNESCA Federico Mayor, izjemnega vira življenja in civilizacije, se vrstijo tudi mnoge aktivnosti v Sloveniji. Program dejavnosti s skupnim naslovom: Morje - naša priložnost in bodočnost sta pripravila Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenski nacionani odbor Medvladne oceanografske komisije (IOC) v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Nacionalnim inštitutom za biologijo. Med vse tiste, ki se zavedajo pomena morij za človeštvo se Mestna knjižnica Piran vključuje z razstavo, kjer si lahko preberete, kakšni in kateri so cilji Mednarodnega leta oceanov in podpišete Mojo listino o oceanih - o upoštevanju in uresničevanju sprejetih skupnih akcij za varovanje oceanov in obalnih območij. Razstavljene so zloženke, ki jih je izdal Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran o zaščitenih predelih slovenskega morja v Piranu, Sečovljah, Stunjanu in Debelem rtiču ter knjige, ki so za razstavo izbrane izmed mnogih z morsko tematiko v piranski knjižnici. Za izposojo na dom jih lahko poiščete na policah s strokovno literaturo o morju in oceanografiji, o ladjah ali pomorstvu. Če ste navdušen jadralec, lahko pobrskate pri športu ali med knjigami, ki pripovedujejo o potovanjih naših in tujih pomorščakov. Poskrbljeno je tudi za akvariste, potapljače, ribiče in tiste, ki bi za ulovljeno radi preiskusili nov kuharski recept. Posebej je tudi zabeleženo, katere literarne ustvarjalce je navdihnilo morje v njihovih liričnih ali pustolovskih zgodbah in pesmih. Če želite, lahko v knjižnici zaprosite za računalniški izpis strokovnih in leposlovnih naslovov na temo morja. Razstava, ki je popestrena z barvnimi posterji o morjih in življenju v njih, bo na ogled do 30. septembra. V avgustu vse dni v tednu, razen sobote, od 8. do 12. in od 17. do 19. ure, v septembru pa od 8. do 12. in od 14. do 19. ter ob sobotah od 8. do 11. ure. Vabljeni! Ksenija Petaros Kmetec LEDINSKA IN KRAJEVNA IMENA V SEVERNEM DELU ISTRE Pri poimenovanju raznih geografskih enot se premalo upoštevajo domača topografska imena, ki so se ohranila med preprostim ljudstvom. To dejstvo je poleg drugega spodbudilo geografa in zgodovinarja dr. Jurija Titla, da se je temeljito lotil raziskave in svojo študijo o geografskih imenih v severozahodni Istri objavil v knjižni izdaji (Knjižnica Annales; 18). Že pred leti se mu je porodila zamisel, da bi bilo potrebno sistematično zbrati vse toponime na celotnem ozemlju Koprskega primorja (s tem terminom avtor označuje ozemlje obalnih občin Kopra, Izole in Pirana oziroma njihovo zaledje). Sčasoma pa je območje raziskave razširil še na sosednji občini Buje in Buzet, z utemeljitvijo, da je bil ta del Istre združen v isti upravni enoti. Buzetski sodni okraj je namreč vse do leta 1918 spadal pod okrajno glavarstvo Koper, večina bujske upravne občine pa je bila še v času obstoja cone B STO (Svobodno tržaško ozemlje) združena s Koprskim pri-morjem. Prav tako ni zanemarljiv podatek, da je na precejšnjo enotnost ledinskih in krajevnih imen vplivala kolonizacija tega območja konec srednjega veka. Že do leta 1991 je avtor zbral okrog 4000 imen večinoma italijanskega in slovenskega izvora, pogosto pa je zabeležil tudi slovaška, romunska, srbohrvaška, grška in albanska imena. Od skupno 8749 evidentiranih imen je kasneje obdelal (zlasti za geografijo) zanimivih 3644 imen. Prevladujejo imena, ki se navezujejo na zemeljsko površje (29%), kmetijstvo (17%), rastje (14%) ter na vodo (10%). Ledinska in druga zemljepisna imena (toponimi, hidronimi, naselja itd.) so pomembne značilnosti naše kulturne pokrajine, ki se je skozi stoletja oblikovala na stičišču treh največjih in najmočnejših evropskih jezikovnih in kulturnih skupin. V ohranjenih podedovanih zemljepisnih imenih se zrcalijo raznovrstni kulturni vplivi kot posledica različnih selitev prebivalstva, načinom obdelovanja zemlje, uvajanja in opuščanja posameznih kmetijskih kultur, pašništva in transhu-mance (selitvene paše), prometnih tokov itd. Ugotovitve v Titlovi študiji so zanimive tako za zgodovinarje in jezikoslovce kot za etnologe in sociologe, krajinarje in druge raziskovalce. Ne nazadnje pa velja prisluhniti tudi avtorjevi kritični sklepni besedi: "Zaradi neupoštevanja zgodovinskih dejstev in ohranjenih geografskih imen, ki jih prebivalci še uporabljajo, je prišlo v preteklosti do številnih zgrešenih administrativnih poimenovanj, ki so avtohtonemu prebivalstvu popolnoma tuja. Imena je ustvarjalo preprosto ljudstvo mimo administrativnih posegov, pri čemer je opravljalo zavesten izbor prostora, ki se ga je izplačalo ohraniti v imenih. Zaradi tega bi bilo potrebno zbrati ta imena na celotnem slovenskem državnem ozemlju in tudi tam, kjer prebivajo zamejski Slovenci. Če jih ne bomo zbrali sedaj, jih ne bomo mogli več slišati, brati in ne uporabljati!" Slavko Gaberc IZŠLE SO "STORIJE Z OGNJIŠČ" Te dni je pri reviji Fontana v okviru njenih samostojnih edicij izšla enaindvajseta knjiga po vrsti, tokrat zbirka kratkih zgodb domačega avtorja Janka Kleibencetla iz Dekanov. Gre za knjigo petdesetih kratkih zgodb z naslovom "Štorije z ognjišč". V njej pa avtor opisuje življenjske zgodbe številnih istrskih posameznikov, posebnežev, ki "živijo življenje domačega ognišča, domačih vasi in domačih običajev, vdano, brez avanturizma, politike...", kot je uvodoma v spremni besedi zapisal pesnik Edelman Jurinčič. To je Kleibencetlova že druga knjižna zbirka življenjskih zgodb. V "Štorijah z ognjišč" pa avtor (za razliko od svoje prve knjige, kjer je še spominsko in romantično naravnan) prehaja v pripovedni realizem, etnološko zapisano prvino in v jezikovno področje istrskega narečja. Knjigo, ki jo bogati 19 čmobelih zgodovinskih fotografij istrskih ljudi in krajev, ki jih je ljubeznivo odstopil Pokrajinski muzej iz Kopra, je likovno opremil akademski kipar Jože Pohlen, lektorica tekstov pa je bila prof. Alferija Bržan. Gmotno je edicijo podprla županja Mestne občine Koper, sponzorji edicije pa so še: Igralnica Casino' Portorož, Restavracija Pristan Koper in Zveza kulturnih društev Koper. Zainteresiranim bralcem po pošti pošljemo izvod navedene edicije in sicer po ceni 2.500,00 SIT (v knjigarni bo cena višja). Sporočite nam to po tel.: 066/39-24-39 (Japelj) ali pisno na naslov: "Fontana", Jurčičeva 2, Koper. D. Japelj Za knjigo "ISABEL, roman o otrocih z ulice Ria de Janeira", je švedska pisateljica Mečka Lind leta 1996 prejela nagrado "GustavHeinemann" za mladinsko književnost. Preden je knjigo napisala, je med zapuščenimi uličnimi otroci preživela tri mesece in pol. Osemletna Isabel je sama na ulici neznanega mesta. Najde jo nekoliko starejši deček in jo sprejme v svojo "bando". Zanjo skrbi kot za sestrico. Nauči jo prodajati žvečilne gumije, krasti, bežati pred policijo. Otroci iz te in drugih uličnih skupin so prepuščeni sami sebi in krutemu boju z lakoto, boleznimi in nasiljem. Spijo pod mostovi, v zabojnikih za smeti, na ulicah. Svoja prenočišča morajo pogosto menjavati, da jih ne izsledijo "patrulje smrti" - od bogatih lastnikov hotelov in restavracij plačani policaji, ki ponoči "čistijo" ulice: pobijajo otroke in jih odvažajo na javna smetišča. Dečki in deklice se preživljajo s tatvinami, prostitucijo, beračenjem, prodajanjem žvečilnih gumijev. Ko zaprejo tržnice, si v plastične vrečke naberejo gnilo sadje, ki ostaja branjevcem ali pa na skrivaj poberejo ostanke hrane z miz pred restavracijami. Zvečer vdihavajo lepila, da pozabijo na ponižanja, posmeh, strah in lakoto in na to, kar jih čaka. Prihodnost? Pisateljica meni, da je pomembno pisati o otrocih, ki težko živijo. Če se bomo zavedali njihovih težav, jim bomo lahko pomagali. Knjiga ISABEL (zaenkrat le v italijanščini) je primerna za mladino od 13. leta dalje in za odrasle. Čeprav opisuje kruto življenje najbolj zapuščenih, sta prijateljstvo in nežna ljubezen tista, ki nas ganeta. Vse, ki boste knjigo brali, prosimo, da svoje mnenje, vtise, misli... do oktobra letos pošljete na naslov: AMALIA PETRONIO bibliotekarka-referent za italijansko kulturo OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA BROLO 1,6000 KOPER Proposta di lettura: Un libro ed un autrice Ira i piu' letti nel mondo. ISABEL della scrittrice svedese Mečka LIND edizioni AER. Di forte impatto sociale e civile Isabel viene raccontata dalla gira-mondo svedese Mečka Und dopo quattro mesi trascorsi con I bambini di strada di Rio. La sua penna appassionata e limpida ne sventra la quotidianita' rappattumata e ne coglie la degradante asprezza, la sofferenza e il cinismo dei loro destini segnati, dove passare dallo stupro al marciapiede e' una sorte di promozione sociale. Ed e' nella desolazione di domani senza luce che Isabel prega un Dio che non e' mai riuscito a convincerla della propria esistenza. II libro e' a disposizione presso le biblioteche per ragazzi di Capodistria, Isola e Pirano. Mini concorso per chi leggera' il libro: vi chiediamo di spedire entro ottobre impressioni, opinioni sui tema trattato nel libro proposto, all'indirizzo: Amalia Petronio - responsabile per il settore italiano BIBLIOTECA CENTRALE S. VILHAR DI CAPODISTRIA Brolo 1,6000 Capodistria_ Organizatorji-Organizzatori: Osrednja knjižnica S. Vilhar Koper Biblioteca centrale S. Vilhar di Capodistria Matična knjižnica Izola Biblioteca civica di Isola Mestna knjižnica Piran Biblioteca civica di Pirano Komisija bo vaše prispevke pregledala in podelila knjižne nagrade. Za zaključek te "akcije" pripravljamo srečanje s pisateljico Mecko Und. Hvala za vaše sodelovanje! Una commissione apposita premiera' le composizioni piu' significative. Cerceremo di concludere questo appuntamento culturale con Tincontro della scrittrice Mečka Und autrice del libro Isabel. Grazie per la collaborazione. Piran, glasbeno mesto Enajstega julija se je v Piranu iztekel III. Mednarodni glasbeni tečaj, ki so ga med 26. junijem in 11. julijem pripravili piranski Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran in Glasbena šola ter portoroški Avditorij. Šole pod umetniškim vodstvom prof. Briana Finlaysna je bila prvič poleti '96, letos pa je vodstvo prevzel prof. Matej Šare. Slušatelji so lahko izbirali med glasbenimi tečaji za šest instrumentov pod taktirko uveljavljenih profesorjev: violino, oboo, violo, violončelo, fagot in rog. Letošnje glasbene šole v Piranu se je udeležilo 39 glasbenikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Srbije. Med poletnim glasbenim tečajem so udeleženci pripravili pet koncertov in številne krajše nastope na Prvomajskem trgu, s čemer so pripomogli k pestrejšemu kulturnemu utripu Pirana. Komorni koncert predavateljev pa je posnel tudi Radio Koper. Župan je nagrado za najboljšo izvedbo Tartinijeve skladbe podelil violinistki Marjeti Šuler, študentki Akademije za glasbo v Ljubljani. Organizatorji letošnje šole so i bili z njeno strokovno ravnijo zelo I zadovoljni. Morali pa so se \>"j. <: ^.soočati z drugimi, bolj zemeljskimi težavami: pomanjkanjem učilnic, pritožbami bližnjih sose-* dov Glasbene šole zaradi hrupa ' in seveda s pomanjkanjem denarja... Piranska idila Razstava izbora likovnih del Hermana Pečariča Herman Pečarič je v slovenskem likovnem prostoru prepoznaven kot slikar istrskih motivov, ki jih je interpretiral v sodobno dojetem realističnem slogu, kar ga je postavilo med redke zanimive izpovedovalce tega okolja. V Piranu, kjer je živel in ustvarjal, je zapustil spominsko zbirko 141 del, ki naj bi v prihodnosti dobila trajno namestitev v eni izmed historičnih stavb piranskega mestnega jedra. (Svet Občine Piran je Pečaričevi zbirki namenil nekdanjo krojačnico ob obali v Piranu, ki pa jo je treba šele urediti.) Darilna zbirka, ki jo je slikarjeva žena Marija po njegovi smrti oktobra 1983 poklonila mestu, zajema oljne slike, akvarele, tempere, gvaše, risbe in grafike. V piranski Mestni galeriji je od 3. julija postavljen manjši izbor bogatega zapuščinskega opusa tega zanimivega primorskega ustvarjalca, v obsežnem katalogu pa je prvič celovito predstavljena slikarjeva dediščina. Razstava bo v Mestni galeriji na ogled do 10. septembra. Mestna galerija Piran je odprta od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 11. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih je zaprta. Košarka s srcem POGREŠAM TISTE VEČERE... Štiri leta so že minila, odkar je košarka postala moja droga. Mojo sobo je preplavilo malo morje posterjev, slik, omare so polne košarkarskih časopisov, slika nad pisalno mizo me spominja nekega čudovitega srečanja. Če ga ne bi bilo, bi bila morda košarka že zdavnaj spomin. Vse kar mi pomeni največ, pa le kup krame, ki žalostno čaka na reciklažo. A je vse še živo, tako zelo uporabno in dragoceno. S težkim srcem kaj zamenjam ali komu podarim... Zdaj je sezona že končana, Evropske lige pa tako ali tako ni več že dolgo. Nenadoma sem začela opažati, če se je zunaj pooblačilo, kdaj se je nad mesto spustil mrak, nekaj sem začela pogrešati... Spomnila sem se, da so to srede, ko sem nestrpno čakala tekme ob četrtkih, pa petke, sobote, nedelje in ostale dni, ko sem si ogledovala razne posnetke in časopise... Lepo je vedeti, da se bo vse vrnilo in dnevi bodo spet zapolnjeni. Čudovito je znova ugotoviti, da je košarka še vedno tisto, česar si najbolj želim in da me zvok žoge ni prenehal pomirjati. Zdaj znam težke dneve prebroditi, ne da bi kremžila obraza in fantazirala, kako je življenje težko in kaj vem kaj še vse. Pišem, prebudim malo nostalgije in z nasmehom odidem novim stvarem naproti. Tako so bližje tisti četrtki, ko je dve uri košarka moja edina skrb, ostali dnevi pa priprava na naslednje navijanje. In takrat je življenje ena sama zabava. Brez začetka in konca... Tadeja Golubovič, OŠ Lucija Portorož V uredništvo smo prejeli zgornje razmišljanje mlade ljubiteljice košarke. Najbrž bo za marsikaterega športnika in športnega ljubitelja zanimivo njeno razmišljanje te, med mladimi zelo priljubljene, dinamične igre z žogo. Zato smo ga uvrstili kar med rubriko športni Portorožan. Šolanje med možnostmi, dolžnostjo In pravico V prejšnji številki Portorožana (št. 6, str 17 in 18) smo objavili tehten članek Šolanje med možnostmi, dolžnostjo in pravico, ki ga je napisal dr. Darko Opara. Žal nismo navedli njegovega avtorja, za kar se njemu in bralkam oz. bralcem opravičujemo. Uredništvo. Hobotnica v solati Količine za 5 oseb: 1 kg hobotnic, 1 limona, 12 dag olja, poper, 2 stroka česna, petršilj, po potrebi vinskega kisa. Priprava: Hobotnicam pri glavi izpulimo črevo, odstranimo črnilo in dobro operemo. Potolčemo jo s kladivom. Položimo jo v kožico. Prilijemo malo vode, dodamo nekaj plutovinastih zamaškov (plutovina pospešuje mehčanje). Dušimo, da se zmehčajo. Odstranimo zamaške in hobotnice v soku ohladimo. Ohlajene narežemo na kolobarje, jim dodamo olje, strt česen, sesekljan petršilj, sol, poper, kis. Solato mariniramo čez noč. Ajda Petaver 2.r. podr. OŠ v Portorožu STARŠEM V RAZMISLEK Poletje je za otroke povečini sinonim za počitnice. Otroci se odpočijejo, šolske skrbi in torbe vržejo v kot. Učence ocenjujemo, mar ne?! Ali res vsi otroci? Za učitelje je junij vselej najtežji mesec v letu. Zaključujejo šolske ocene. Po pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli učitelj preverja in ocenjuje znanje tako, da: spoštuje učence in upošteva različnost med njimi, upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi in sposobnost ustvarjalne uporabe znanja, uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na učne vsebine in razred, daje učencem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju. Znanje učencev učitelj ocenjuje javno. Predstavi jim kriterij ocenjevanja, ocenjuje pred učenci oddelka, starše in učence sproti obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjvanju. Učencem in staršem je omogočen vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke. Določi način, datum in roke ocenjevanja. Učencem učitelj predstavi obseg učne snovi, ki se ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju. S pravilnikom so starši in učenci seznanjeni na začetku šolskega leta. Redno, mesečno potekajo govorilne ure pri posameznih učiteljih, kjer lahko dobe starši in učenci informacijo o napredovanju in napotke za delo doma. Na šoli redno potekajo razgovori z različnimi strokovnjaki, ki pomagajo pri vzgojnih in drugih težavah ali posebnostih pri otroku. Učitelji si žele razgovorov s starši, skupaj iščejo rešitve, da bi učenec osvojil kar največ znanja. Po pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja je ocena splet različnih dejavnikov. Glede na te dejavnike učenci dosega- c^ Ц1М1©6М1>ПЈА sllB^" - PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132 Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo največ prinesel; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom borzno posredniški družbi borzno posredniška družba v PFC IntGrfin Primorski Finančni Center Inlerfin plaže, nič telefonov!", ipd... Pa si kdaj ti starši izprašajo vest? Starši, kje ste bili med šolskim letom? Ali ste stopili v šolo, ste poiskali pomoč? Ni dovolj, da otroka prevažate z ene interesne dejavnosti do druge in si pri tem mislite, koliko naredite zanj. Ob tem morda pogledate še v denarnico in otroku očitate, koliko vas stane. On se pa - v "zahvalo" - ne uči. Otroci vas potrebujejo! Pogovarjajte se z njimi, pomagajte jim prebroditi učne in druge tažave. Ko doživlja otrok učni neuspeh, stopite takoj v šolo, poiščite pomoč. Ne čakajte, da vas iz šole pokličejo in presenetijo. Pomoč so ti otroci potrebovali od oktobra do maja. Če sedaj niso jo (ne)uspeh - od nezadostnega do odličnega. In čemu ta, uvodni zapis? Zato, ker so se zaključka šolskega leta mnogi otroci veselili (in se ga še), nekateri pa so doživljali (in jih še) velike stiske. Ne zaradi pritiska šole oz. učiteljev. Šola oz. učitelji v njej so že preko vsega šolskega leta od teh otrok zahtevali delo, učenje. Ti otroci so se trudili po svojih možnostih in sposobnostih. A kljub temu niso bili uspešni..., kar v njih povzroča stiske in - klice na pomoč. Klic na pomoč je pogosto zelo prikritih oblik. Otroci marsikdaj svoje stiske sporočajo tudi s kljubovalnostjo, brezbrižnostjo, raznimi neprimernimi oblikami vedenja, neredko z bolezenskimi znaki. Otroke privedejo v stisko marsikdaj prevelika pričakovanja staršev in njihovo razočaranje nad uspehom njihovega otroka. Komunikacija med starši in otroki doma pogosto poteka nekako takole: "Ali si se učil? Pojdi v sobo in se uči!" Starši pa navadno ne prihajajo niti v šolo, češ da otrokovih "slabih" ocen že ne bodo gledali. Otrok takim staršem potem skriva svoj neuspeh, ker ga je strah kazni in nenehnih očitkov, da se ne uči. In tako se zateka k laži... Ob koncu šolskega leta je potem za starše učni uspeh spet presenečenje!? In zopet se zatekajo h kaznim: "Poleti boš doma. Uči se, zvečer te bom vprašal(-a). Nič izpolnili pričakovanj staršev, zato niso krivi oni, ni kriva šola. Ne iščimo krivca (le) izven nas. Vprašajte se raje, koliko časa ste med tem šolskim letom imeli za svojega otroka! Ali ste spremljali njegov učni uspeh preko šolskega leta? Kolikorat ste stopili v šolo do posameznih učiteljev in skupaj iskali rešitve? Učni uspeh ob koncu šolskega leta ne bi smel biti presenečenje ne za učenca, ne za starše. Počitnice si zaslužijo prav vsi otroci. Vsi so delali. Eni manj, drugi bolj. Sprijaznite se tudi s tem, da imajo nekateri učenci pač večje sposobnosti, drugi manjše. Ne zahtevajte od otroka nemogočega. Bodite z otrokom zadovoljni in mu to čimvečkrat pokažite. Ob koncu tudi tega šolskega leta je telefon v pisarni šolske svetovalne službe zvonil. Zvonil je tudi telefon TOM-a (telefon za otroke v stiski). Otroci so (bili) v stiski. Starši jim grozijo. Psihičnega in fizičnega nasilja ob koncu šolskega leta je doma veliko. Starši, ali ste v tem šolskem letu dobro opravili svojo starševsko dolžnost? Nekateri imate med počitnicami popravni izpit. Pa ne zato, ker bi se morali s svojim otrokom učiti, temveč zato, da bi se z njim družili, pogovarjali. Zato, da vam bo zaupal. Zato, da vam bo lahko povedal, da je v šoli doživel neuspeh. Zato, da se ne bo zatekal k lažem. Z njim se smejte in veselite. Vaš otrok si to zasluži. Vesel in razigran preostanek počitnic želim vsem otrokom in seveda tudi staršem. Neva Strel Pletikos, prof.. Šolska pedagoginja na OŠ Lucija * DRŽAVNE PRVAKINJE, MLADINKE ROKOMETNEGA KLUBA M-DEGRO Mladinska ekipa Rokometnega kluba M-Degro Piran je v tekmovalni sezoni 1997/98 osvojila naslov državnih prvakinj. Z veseljem objavljamo zmagovita dekleta in tiste, ki so jih popeljali do naslova državnih prvakinj, na fotografiji z našim županom. Z leve stojijo: župan Občine Piran Franko Fičur, Stane Rupnik (tehnični vodja), Nina Kuštrin, Franc Bergant (predsednik Upravnega odbora RK M-Degro Piran), Barbara Panger, Andreja Juraga, Gordana Vukobrad, Martina Vrčon in trener Aleš Filipčič; čepijo z leve: Vladoša Nižetič (pomočnik trenerja), Suzana Veseli, Katja Maršič, Tina Jančič, Helena Horvat, Ivana Batistič; ležita z leve: Alenka Popič in Tjaša Nižetič (kapetanka ekipe). V vrstah piranskega Rokometnega kluba M-Degro pa imajo še več državnih reprezentantk: mladinske reprezentantke (letnik 1979 in mlajše) so: Barbara Panger, Ivana Batistič in Tjaša Nižetič; na širšem spisku pa sta še Andreja Juraga in Martina Vrčon. Kadetski reprezentantki (letnik 1981) sta Tjaša Nižetič in Alenka Popič. Reprezentantka starejših deklic (letnik 1983) je Helena Horvat, reprezentantka mlajših (letnik 1985) pa je Katja Mašič. FLIPICE NA ŠVEDSKEM PRVE Športni klub FLIP iz Pirana osvojil prvo mesto Štiriintrideset deklet iz Športnega kluba Flip Piran med 8. in 14. letom si je po zmagi na državnem prvenstvu navijaških in plesnih skupin priborilo sodelovanje še na evropskem v švedskem Malmu. Državnega prvenstva maja letos v Hali Tivoli v Ljubljani se je udeležilo dvajset deklic, učenk Osnovne šole Lucija, ki so s šolsko košarkaško ekipo sodelovale kot navijačice na tekmah Šolske košarkaške lige. Lucijčankam, lanskim zmagovalkam evropskega prvenstva, ki so nastopile pod imenom Obala - Slovenija, so se pridružile še Flipice drugih šol. To ime so obdržale tudi letos. Letošnje priprave so bile temeljitejše, trema pa večja kot lani, saj so morale ubraniti lanskoletni naslov. Intenzivni treningi pa so se obrestovali. Točka, ki so jo Flipice pripravile pod vodstvom Stasje in Mitje Mehora ter Gine Gržinič, je bila izredno zahtevna, zanimiva koreografija Mojke Mehora Lavrič pa je pritegnila tako gledalce kot tudi komisijo v Malmu. Flipice so presenetile tudi z izvirno glasbo Aleša Lavriča, saj so vse ostale skupine uporabile že uporabljene glasbene motive. Prvo mesto med navijaškimi skupinami v kategoriji junior (od 12 do 14 let, dovoljenih pa je nekaj mlajših izjem, kar so v naši ekipi tudi izkoristili) Flipu ter drugo mesto med plesnimi skupinami je nedvomno izjemen uspeh tako za akrobatsko skupino Flip kot tudi za Piran in Slovenijo, saj je sodelovalo preko 30 ekip. Zadoščenje vseh je ob tem uspehu še večje, saj so si pot na Švedsko morale dobesedno izboriti. A tre/iingi so se po vrnitvi domov nadaljevali - za enourni nastop, v katerega so Flipice vključile tudi folklorno točko, s katero se pravkar predstavljajo na turneji v Chicagu in po Kanadi, kamor so odpotovale na povabilo slovenskih izseljencev. Tam bodo gostovale kar tri tedne. O tem pa kaj več prihodnjič! Saška Pišec , p/W EL $ na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. PORTOROŽANOVAPOPOTOVANJA FOLKLORNO DRUŠTVO VAL PIRAN NA KANARSKIH OTOKIH Člani Folklornega društva "Val" Piran so izvrstno izkoristili prvomajske praznike. Poleteli so na sončne Kanarske otoke, točneje na otok Gran Canaria. Oddih so si s številnimi nastopi zaslužili v pestri zimski sezoni. Društvo pa se že pripravlja na turnejo, ki bo septembra v Monastiru v Tuniziji. Ko človek že stopi iz letala, začuti, da je na Gran Canarii najmanj deset stopinj topleje, kot je bilo ob vstopu v letalo. V Sloveniji se letni časi menjujejo, na Kanarskih otokih pa je vedno poletje. Že ob pristajanju letala smo občudovali polne plaže turistov, ki se hladijo v kar hladnem Atlantiku in množico drugih obiskovalcev, ki imajo na sebi le majico s kratkimi rokavi in kopalke ter obvezno kremo za sončenje. Otok najbolj živahno utripa na jugu, kjer je največ hotelov. Turisti lahko v številnih trgovskih središčih nakupijo hrano, parfume, oblačila, usnjene izdelke, nakit in tehnične predmete, se zabavajo in se najdejo v številnih lokalčkih in restavracijah. Glavna plaža, na jugu otoka, se razteza od vzhoda, kjer se imenuje Playa del Ingles, proti zahodu, kjer preide v Playa del Maspalomas. Rt premore nekaj km mivkaste plaže, na vrhovih sipin so zeleni grmički, ob obali pa smo se kopali mi in seveda številni sonca in morja željni turisti. Za nas so bili posebno zanimivi večeri, ko smo se zbirali v številnih lokalčkih z glasbo, ponavadi v višjih nadstropjih trgovskih centrov in se v njih zabavali do jutra. V vsakem lokalu vrtijo drugačno glasbo in vsakdo izmed nas je našel nekaj za svoj okus. Lastniki lokalov so nas že na ulici vabili v svoje lokale, ponujali dvojno pijačo za eno ceno (happy hour) ter še dodatno pijačo. Tako smo "nasedli" že prvi večer, za pijačo zapravili veliko denarja in jutro dočakali v največji discoteki v Maspalomasu, t.i. Shik. Ob obali mesta se razteza dolga nakupovalna ulica samo za pešce. Iz številnih lokalov dišijo morske dobrote in domače specialitete. Dekleta pro- Tinta d.o.o. Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)... - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog - izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta. Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah! dajajo afriške kipce in nakit. Na sipinah pristajajo jadralni padalci, ki pogumno skačejo iz nad plažo letečega letala. Človeku se zazdi, da je v velikem mravljišču. Mnogi si zato raje najamejo avtomobil, tako smo si ga tudi mi in se odpeljali raziskovat otok. Zahodna obala je strma, ozka cesta na višini nekaj 100 metrov nad morjem pa vijuga nad grmičevjem in kaktusi. Pogled proti morju je kar malce grozljiv. Pot se je vila skozi velike kanjone in se na skrajnem delu končala v mestecu Sardina. Tik pred mestom so velikanski nasadi bananovih palm, pod toplimi gredami pa uspevajo tudi paradižniki in cvetje. Na severni strani otoka je glavno mesto Las Palmas s precej več prebivalci, kot jih ima Ljubljana. Las Palmas je univerzitetno mesto, kar pomeni, da študentskih žurov ne manjka. Najbolj množične študentske zabave smo bili deležni ravno ob našem prihodu, ko so študentje praznovali obletnico univerze. Na severu mesta je dolga peščena plaža, ob obali pa sprehajalne poti z lokali in restavracijami. Valovi s severa so visoki nekaj metrov in ko se v zalivu lomijo, se belo penijo, tako da je ves zaliv od daleč kot čipkast pajčolan. V starem delu Las Palmasa je lepo ohranjena arhitektura, zanimive so fasade hiš, ki pričajo obiskovalcu življenje prednikov. Promet pa je kaotičen (hujši kot v Trstu), tako da se je zaradi njega izgubilo 3/4 članov naše "eks-pedicije". Na srečo so vsi pravočasno, po 6 pasovni avtocesti, prikapljali v Maspalomas. Najvišji vrh Gran Canarie je skoraj 2000 metrov visoki Pice de las Nieves. Z juga se vidijo številne poti v notranjost. Na nadmorski višini okoli 1500 m so še majhne vasice in jezera, okoli njih pa palme in kaktusi. V osrednje kanjone smo se naslednji dan odpravili z džipi in kamelami, tam so nas celo posneli s kamero (predvsem naše "kobacanje" po kamelah). Razkazali so nam del osrčja otoka in nas varno vodili do hotela. Obiskali smo tudi vodni park Ocean, jadrali z jadrnico, preizkusili nekatere vodne športe, predvsem pa smo se zabavali. Vse na otoku je namreč prilagojeno turistom. Ob plažah so veliki zasloni, ki kažejo uro in temperaturo. Cene so zmerne, nižje kot v naših obmorskih letoviščih. Veliko restavracij ima ponudbo, da za 995 pezet (cca 1100 SIT): poješ kolikor moreš (self service). Imeli smo se zelo lepo. Spoznali smo veliko novega. Med drugim smo izvedeli, da se kanarski otoki ne imenujejo po kanarčkih, temveč po psih. Pogrešali smo samo našo folkloro, s katero bi lahko predstavili našo državico. Nič zato, jo bomo pa jeseni, če nam bodo sponzorji naklonjeni, predstavili v Tuniziji, na velikem mednarodnem festivalu in novembra... Novi člani dobrodošli! Za več informacij o vpisu lahko pokličete na telefonski številki 770-279 (Boris) ali 31-640 (Nina) ter na internetu: http://www.ksop-cscp.si/val. Nina Luša Sajaste šale Naj bo nesreča še tako huda, jo poskušamo ljudje (skoraj) zmeraj prebroditi - tudi s črnim humorjem. Seveda je portoroški požar prav tako hvaležna snov za "črne" šale: * Mati občinskemu svetniku: "Čuj, kaj ste imeli v Portorožu generalko preden se lotite še požiga občine?!" * Krajan: "Si slišal, da so gasilcem plačali, da ne bi prišli prehitro?" * Obveščeni krajan: "Ali veš, da je po požaru v portoroški Krajevni skupnosti direktor Hotelov Palace vsem, ki so imeli v stavbi pisarne, zastonj ponudil prostore v starem hotelu Palace? Pa veš, kateri pogoj jim je postavil?" Neobveščeni krajan: ???" Obveščeni krajan: "Da ponovijo isto tudi v starem Palacu!" * Nevednež: "In zakaj so zažgali stavbo Krajevne skupnosti?" Ljubitelj živali: "Da bi se elegantno rešili nadležnih golobov!" * Tuji turist: "Ali so to hišo med vašo osamosvojitvijo bombardirali?" * Prestrašeni turist: "Niso mi povedali, da so se boji iz Bosne preselili k vam!" * Policaj: "In kaj je v pisarni Turističnega društva Portorož zagorelo?" Član komisije, ki je raziskovala vzrok požara: "Lanski osat, ki ga je Turistično društvo podelilo portoroški krajevni skupnosti za njeno stavbo!" * Turistični delavec: "Lani je Turistično društvo Portorož portoroški Krajevni skupnosti podelilo turistični osat za zanemarjeni videz njene stavbe kot vzpodbudo, da bi kaj spremenila." Turist: "In kaj ji bo podelilo letos?" Turistični delavec: "Zlato vrtnico, seveda, saj se je močno potrudila, da bi se stanje radikalno spremenilo." * Ekonomist: "Kdo misliš, da je po požaru stavbe KS Portorož računal na največji zaslužek?" Naivnež:"???" Ekonomist: "Lastniki zemljišča nasproti pogorišča, kjer sta nekoč bila bivša hotela Orion in Helios, saj so za postavitev dveh kioskov za dobo treh mesecev zaračunali 750.000 tolarjev!" * Član Sveta KS Portorož: "Zakaj misliš, da župan ni sprejel ponudbe, da bi sodeloval v gradbenem odboru za sanacijo stavbe KS Portorož?" * Krajan: "Mogoče bi bil raje v rušilnem odboru...!" TURIZEM V NAŠEM KRAJU (Iz Janezkovega počitniškega dnevnika) Prišlo je poletje. Na to dejstvo ne more vplivati nihče v občini, niti sam občinski svet, pa se torej ni bati, da bi stvar propadla že kar na začetku. Marsikdo skuša poletje obrniti sebi v prid, zlasti gostinci in turistični delavci. Moj tata pravi, da so oboji največji sovražniki uspešnega turizma, ker premalo sodelujejo med seboj in so še najbolj podobni ducatu konj, ki so sicer vpreženi v isti voz, le vsak bi šel rad v svojo smer. Rezultat je zmešnjava, nekakšno turistično brezvladje, v katerem (še zmeraj citiram besede mojega tate) je mnogo dobrih ponudb neizvedljivih, ker jim križajo pot nasprotni interesi. V navzkrižnem ognju metanja polen pa stoji turist, ki tudi sam včasih prestreže kakšno krepelce in se sprašuje, med kakšne čudne ljudi je zašel: vabijo ga na morje, potem pa mu ga zakrijejo z jumbo plakati in neestetskimi šotori nad teniškim igriščem; mamijo ga z reklamo za nebeško dobre jedi v odlični restavraciji, potem pa mu onemogočijo parkiranje v njeni bližini; obetajo mu mediteransko romantiko in šum valov v poletni noči, vendar mu že na samem začetku sprehoda nekakšen Rambo (ki pelje na povodcu renčečega kužka) v jeziku južnoslovanskih narodov prekolne bližnje in daljno sorodstvo ter hoče od njega zvedeti, kaj počne na plaži v nočnih urah (mimogrede: na plaži tudi podnevi ne najde popolne sreče, saj mu uživanje počitnic grenijo stroge meje med hotelskimi in drugimi plažami); obljubljajo mu prijetno bivanje, pa se mora zjutraj, ko si hoče privoščiti malo jogginga pred zajtrkom, spotikati ob pijane mladeniče v bližini avtobusne postaje in ob prazne pločevinke ter plastenke, pričakujejo od njega da bo potrošil čedne vsote denarja po trgovinah, ponujajo pa mu (z izjemo spominkov, na katerih piše "Pozdrav iz Portoroža) večinoma le stvari, kakršne lahko kupi tudi doma. Tu je moja mama prekinila tatin žalostni monolog in rekla, da tako hudo pa spet ni, saj se nekateri turisti prav radi vračajo k nam. Pa jo je tata poučil, da so to skromni, nezahtevni ljudje, ki so že od malega vajeni, da jim življenje ne prizanaša; kako bi sicer trpeli prometno gnečo, pomanjkanje sence, ljubeznivost raznih redarjev, tone smeti ob sprehajalnih poteh in še kaj? Seveda pa ne smem mimo letošnjega osrednjega turističnega dogodka, ki je zasenčil vse ostale prireditve - požara v stavbi portoroške krajevne skupnosti! Moj tata, ki se je tisto uro slučajno znašel na terasi visoke stavbe v soseščini, je dejal, da so bili on in ostala družba sprva prepričani, da gre za gasilsko vajo, za nenakšen NNNR saj je stavba veselo gorela, gasilcev pa od nikoder. Ko so ognjeni zublji že švigali skozi zgornja okna in je postalo vsem jasno, da gre zares, se je končno pojavilo na prizorišču skromno vozilce, iz katerega so privlekli nekaj metrov cevi in jih (vsaj tak vtis so imeli gledalci na omenjeni tersi) najprej nekoliko sprehodili okrog stavbe in jim razkazali okolico, da bi se lažje odločili, kje naj začnejo z delom. Vozilo z lestvijo, ki bi moralo biti prvo na mestu, je prispelo šele, ko so ogenj že ukrotili. Očitno pa je hotelo nadoknaditi zamujeno; tako je bilo namreč mogoče sklepati po gasilcu, ki je z vrha lestve skozi luknje zgorele strehe celo večnost in z vso poklicno vestnostjo pral in namakal opustošeno notranjščino. Čeprav je policija zaprla ceste, se je tamkaj nabralo vse črno ljudstva, večinoma turistov, ki so bržkone prvič v živo videli gasilca na lestvi in požar v središču mesta. Moj tata pravi, da si boljše turistične ponudbe ni bilo mogoče zamisliti. Bilo je razburljivo kot pri snemanju akcijskega filma. Turisti so ^ Mercator-Degro PORTOROŽ V vročih dneh vaš najboljši sosed и^ navdušeno snemali in fotografirali ter se skušali postaviti čim bliže stavbi in gasilcem, da bodo lahko kasneje doma svojcem in prijateljem kazali posnetke in tvezili razburljivo zgodbo o vlogi, ki so jo odigrali pri tem dogodku. Ko je ogenj pojenjal, se je občinstvo le nerado razšlo in obžalovalo, da je predstave konec. Moj tata je zatrdil, da bi ne prišlo do tolikšne škode, če bi se na licu mesta znašel dober in odločen organizator enostavnih del: nekaj brezdelnih radovednežev bi naglo postrojil v vrsto, ki bi segala do morja (saj menda veste, da stavba meji na plažo, kjer vode ne manjka?) in nato bi zadostovalo nekaj "štenjakov", ki bi potovali iz rok v roke. Ko bi prihiteli (!) gasilci, bi bil ogenj le še preteklost. Ko sem vprašal mojega tato, kaj se bo zanaprej dogajalo s poškodovano zgradbo, je odgovoril, da bo (glede na naglico, s kakršno pri nas urejamo zadeve) še najverjetneje dolga leta ostala taka, kot je, kar bi bilo konec koncev še najbolje: lahko bi jo nevednim tujcem razkazovali kot razpadajočo, zakleto graščino in pri tem pobirali visoko vstopnino. Za vodiča bi bil lahko kateri od voditeljev strank, saj so le-ti še najbolj vešči pravljic in drugega izmišljanja. Druga rešitev bi bila, da odprejo v njej hišo strahov in jo priključijo plažnemu objektu kot dodatno zabaviščno ponudbo. Še najboljša, pravi moj tata, pa bi bila tretja možnost: da stavbo enostavno podrejo (to je tudi najcenejše delo in še najbolje nam gre od rok) in tamkaj uredijo parkirišče (kot se je to zgodilo na parceli na drugi strani ceste); le čemu bi zidali stavbe, ko jih že imamo na pretek, parkirnega prostora pa je tako malo! Sonja Požar, Lucija LJUDJE, BODIMO SOSEDJE! Dober sosed je od nekdaj veljal več kot prijatelj ali sorodnik. In danes? Žal, če je povsod kot v našem malem mestu, postajajo dobri sosedski odnosi "redke ptice". In zakaj je tako? Pred kratkim mi je nekdo dopovedoval, da je do tega privedla privatna lastnina... Nedavno, ko je bilo vse "naše", smo si bili pač bližji. Dandanes pa se zapiramo vsak za svojimi zidovi in za plotovi, vseokoli pa grdo gledamo. Pa najbrž vsaj za Portorož to ne bo držalo, saj je prav tu največ stanovanjskih hiš, ki so v zasebni lasti že več desetletij. Pa, vendar! Ni še desetletje odkar smo se sosedje, celo iz treh ali tudi štirih bližnjih hiš, prijateljsko včasih zbrali na enem od dvorišč in skupaj v slogi uživali ob otroških rojstnih dnevih ali kar tako, za lepši dan. Kaj takega je danes nemogoče! Pa ne le v moji soseski, temveč marsikje drugje v Portorožu. Zakaj? Vsak ima, seveda, svoj zato! Ni neznano, da se naši odnosi zaostrujejo s prihodom poletja, vročine, množice. Lansko leto je v Portorožuu sosed soseda napadel kar z vrtnim orodjem; še po radiu so poročali o tem. In za kaj? Za neko malenkost, kajpak! Imamo na primer soseda, ki se z vsemi sosedi v hiši grdo gleda zaradi - ne boste verjeli - parkiranja! Če so to "tehtni" razlogi - lepo vas prosim! Res je, da smo v Portorožu zaradi narave svojega kraja /beri turizma/ izpostavljeni kar precejšnjim stresom in vse prej kot mirnemu, spokojnemu življenju v včasih neznosni poletni vročini. A od turizma živimo, ali smo živeli, kakor pač kdo. Pa ne da bi se to pisanje pisalo zaradi turistov. Ne, oni tako prihajajo in odhajajo, če jim je tukaj lepo zopet pridejo in nam še kaj prineso, če ne, gredo drugam. Mi pa ostajamo, živimo iz dneva v dan, drug z drugim in ob drugem..., v lepem in slabem. Ne trdim, da smo vsi sosedje skregani med seboj, nikakor. A prosim vas, koliko je takšnih sosesk kot so na primer sosedje na Prečni poti v Portorožu, ki si voščijo za rojstni dan, ki skupaj zbirajo prispevke za Portorožana in skupaj še marsikaj drugega zmorejo ... Zatorej, ne bodimo nestrpni drug do drugega. Če si lahko pomagamo, to tudi naredimo. Bodimo prijazni tudi do gostov naših sosedov. Bodimo navsezadnje "samo" sosedje. Vaša soseda ~EJU\ Marinko Babič, s.p., Lucija, Obala 127 Tel.: 066/772-516, mob.: 0609/649-673 GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8-14, nedelja zaprto - PROMET Z NEPREMIČNINAMI - RENT-A-CAR - ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH TRGOVINA Z RABLJENIM BLAGOM (tehnične in druge vrste blaga) Lucija, Obala 136, tel.: 066/773-673 GSM: 041/649-673 ali 041/615-943 Urnik: vsak dan od 8-12. 16-19. sobota od 8-13. n-vishm music shop OBALA 114 TPC LUCIJA tel/fax:770-977 e-mail:d-Ws/on@s/o/.net NAJBOLJ PRODAJANE: EKsKi AViD/o ^ /0-VIDBQ MELODIJE MORJA IN SONCA DANIJELA-TO MALO LJUBAVI SAVAGE GARDEN-SAVAGE GARDEN PLAVI ORKESTAR-LONGPLAY PLAVI ORKESTAR-EVERBLUE 1,2 D.J.BOBO-MAGIC HARLEY DAVIDSON-(COMPILATION) CROSSING ALL OVER-(COMPILATION) STARS 98-(COMPILATION) DARIO G.-SUNMACHINE GIL-HERE I AM LENNY KRAVITZ-5 CLEOPATRA-COMIN* ATCHA PAPA BEAR-WHATS MY NAME NANA-FATHER DURACELL ZMELKOOW-SREBRNA NEK-IN DUE VAŠA NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU,E-MAILU ALI V TRGOVINI batterys avdio-video kasete in CD-ji za snemanje,minidiski čistilni pribor ^^ wä 11 ZAUPAJTE KVALITETI ГП 9X311 R K 1 Obala 114 - TPC, Lucija, tel.: 778-020 prepisovanje, fotokopiranje, birostoritve barvno in čb printanje, toplotna in špiralna vezava plastificiranje, izdelovanje vizitk HOROSKOP ZA AVGUST IN SEPTEMBER Vi ste ptica z razkošnim perjem, podobni pavu kraljevsko napihnjenega obnašanja. Če vam vaši podaniki to oblast priznajo, boste zadovoljno predli, v nasprotnem primeru pa boste iztegnili kremplje in svoji okolici pokazali, kdo je glavni. Največja želja in zadovoljstvo Vam je biti v središču pozornosti. S svojim kraljevskim stilom radi opazujete iz višine svojo trdnjavo s podložniki. Le pazite, da Vam krona ne pade! Vaša veličina je res neverjetna, zato ste vedno v vlogi zmagovalca. Pa tudi če niste, tega ne boste priznali, saj ste nesposobni prenesti kakršnoliko kritiko. Vaš glavni afrodiziak je luksuz in udobnost. Ubogi partner, ta bo moral celo življenje klečati pred Vami, pa še ne boste zadovoljni. DEVICA Kot dlakocepec iščete napake pri drugih, pri tem pa pozabljate na svoje. Medtem ko iščete dlako v jajcu tako , zakomplicirate, da z Vami še kave ni za piti. Dobra vam je samo tista, ki obstaja v vaši glavi ali pa ste jo morda celo enkrat v življenju tudi pili, nekje v tujini namreč. Vaša kritika je vedno kruta in ne pozna meja. Zaradi tega ne boste nikoli uživali v čaru pitja kavice, tako kot znajo drugi ljudje. Vaša pretirana absolutna zahteva po čistoči in maksimalni higieni, niti bakterijam ne prizanaša. Največkrat Vas lahko najdemo v samopostrežni, v oiddelku za vegetarijance. Glede na Vaše bio-prepričanje bi Vam niti ne bilo potrebno hoditi v samopostrežno, kar na travnik pojdite, kjer boste 1 našli vse potrebno. Biti koristen, marljiv in priden pomeni biti mravlja, oprostite, Devica. m OVEN Kot majhen otrok boste brezglavo dirjali po plaži in podirali vse po vrsti. Nihče vas seveda ne bo mogel ustaviti. Pazite se redarjev in policajev! BIK Nihče ne bo znal tako uživati kot Vi. Pazite le na pretiravanja, saj ste lahko s svojimi početji kar "smešni". DVOJČEK Svoja stališča boste razlagali prav vsem, tudi tistim, ki jih vaše mišljenje ne zanima. Morda pa si nekateri ljudje želijo le mir in počitek? RAK Čas je primeren za kopanje. Zato bi bilo najbolje, da vsaj sedaj spustite krilo svoje mame in odložite svoj oklep. LEV Kot običajno se boste na plaži trudili biti v središču občudovanja. Odgovarjali vam bodo seveda tudi luksuzni lokali, kjer se zbira družbena elita. DEVICA Pazite, da se ne konča poletje, preden končate zastavljeno delo. Sonce in morje sta v tem trenutku najbolj koristno početje. Da boste pozimi boljše delali? TEHTNICA Kot ponavadi se boste sprehajali ob plažah tam, kjer pričakujete, da lahko vidite kaj lepega. Pazite le, da ne boste neenakomerno porjaveli? ŠKORPIJON Vaše strasti bodo spet usmerjene le v glavne točke interesa. Pazite, da Vas vaše prodorne oči ne izdajo in pokažejo Vaše skrite namene! STRELEC S svojo svobodoljubnostjo boste morda šli predaleč. Kljub Vaši stalni veri v najboljše si boste morali priznati, da ste v ljubezni precej neodgovorni. KOZOROG Spet boste prezasedeni z delom in boste pozabljali, da je čas za počitnice, nežnost in ljubezen. Le kje se končajo vaše meje odgovornosti in skrbi? VODNAR Vsi dnevi bodo zelo pestri, razburljivi in nepredvidljivi. Seveda boste pobegnili takoj, ko bo stvar postala preresna. RIBA Vsa romantična sanjarjenja o morju in samotnih otočkih lahko sedaj tudi uresničite. Problem bo le, če prav takšnih ni na Zemlji...? Ш HOROSKOPI!!! NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti in karakterja. KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Globok uvid v osebnost človeka, razpoznavanje sposobnosti ali talentov ter oza-veščanje in reševanje težjih psiholoških problemov. PARTNERSKI HOROSKOP -Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosihTRANZITNI HOROSKOP -Vpliv zunanjih okoliščin na vas v obdobju 1 LETA. Brezplačne interpretacije. Cena horoskopa (15 do 30 strani) - 2000 sit. astr. Armand Keber C.na Markovec 29 60Q0 KOPER tel. 066/ 275 434 Kulturni, kongresni in promocijski center - Centro culturale, congresuale e promozionale 6320 Portorož, Senčna pot 10, Slovenija, tel.: 066/747-230, fax: 066/747-092, e-mail: kkpc-avditorij@siol.net AVGUST 1998 KULTURNE PRIREDITVE sobota, 1. avgust, ob 21.00 - Avditorij DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO sreda, 5. avgust, ob 21.00 - Avditorij Ansambel ŠTAJERSKIH 7, Vinko Šimek četrtek, 6. avgust, ob 20.00 park starega hotela Palace v Portorožu Kvartet Čibej petek, 7. avgust, ob 21.00 - Stolna cerkev sv. Jurija v Piranu XX. Piranski glasbeni večeri ZBOR DRŽAVNE AKADEMSKE KAPELE MIHAIL I. GLINKA IZ ST. PETERSBURGA dirigent: Vladislav Černušenko sobota, 8. avgust, ob 21.00 - Avditorij ŽENSKI GLASOVI Tinkara Kovač, Lara Baruca & Band, Aleksandra Čermelj, Eva Brajkovič & E-MET, Mojca Maljevac Tanja Ribič sobota, 8. avgust, ob 21.00 - Trg 1. maja Piran TIMNA BRAUER & ELIAS MEIRI ENSEMBLE nedelja, 9. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran ALESSANDO BORIS AMISICH - kitara četrtek, 13. avgust, ob 21.00 - Avditorij SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR DRŽAVNE AKADEMSKE KAPELE MIHAIL. I. GLINKA IZ ST. PETERSBURGA dirigent: Miroslav Homen Janez Lotrič - tenor petek, 14. avgust, ob 20.00 - Avditorij ARCADIA OPEN AIR '98 Big Foot Mama, Anja Rupel, Flirt petek, 14. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran XX. Piranski glasbeni večeri RENATO CHICCO WORLD PROJECT Renato Chicco - klavir, Silvia Donati - vokal, Joris Teepe - kontrabas, Marc Miraita - bobni sobota, 15. avgusta, ob 21.00 - Avditorij IZBOR MISS CASINO' PORTOROŽ '98 Gosta večera: Anna Oxa, Miro Ungar četrtek, 20. avgust, ob 20.00 - park starega hotela Palace v Portorožu Trio Pleše petek, 21. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran XX. Piranski glasbeni večeri ENZO FABIANI KVARTET sobota, 22. avgust, ob 21.00 - Avditorij multimedialni spektakel TERRA MYSTICA četrtek, 27. avgust, ob 20.00 - park starega hotela Palace v Portorožu Trio Čibej sobota, 29. avgust, ob 21.00 - Cerkev Marije Rožnovenske v Portorožu XX. Piranski glasbeni večeri STANKO ARNOLD - trobenta LJERKA OČIĆ - orgle vsako nedeljo ob 20.00 Trg Prekomorskih brigad v Portorožu večeri istrske glasbe Istrski mužikanti FILMSKI PROGRAM torek, 4. avgust, ob 21.30 srhljivka HUDIČEV ADVOKAT petek, 7. avgust, ob 21.30 ljubezenska epska drama KAMASUTRA nedelja, 9. avgust, ob 21.30 drama RDEČI KOT torek, 11. avgust, ob 21.30 komedija BEAN POLETNA PARADA AMERIŠKIH FILMSKIH USPEŠNIC od 16. do 21. avgusta ob 21.30 slovenske predpremiere filmov: akcijski film SMRTONOSNO OROŽJE 4 akcijski film THE AVENGERS znanstvena fantastika ARMAGEDDON grozljivka KRIK II drama o katastrofi TITANIK + film presenečenja nedelja, 23. avgust, ob 21.30 akcijski film POLICAJI torek, 25. avgust, ob 21.30 film o katastrofi ZADNJI UDAREC petek, 28. avgust, ob 21.30 dokumentarni film SPICE GIRLS nedelja, 30. avgust, ob 21.30 pustolovski film PREŽIVETJE - NA ROBU DIVJINE Za Portorožana Požar v stavbi Krajevne skupnosti Portorož je seveda močno načel proračun KS Portorož, ki je tudi izdajatelj Portorožana. V, za KS Portorož in Portorožana, nesrečnem mesecu juliju žal še prostovoljnih prispevkov skorajda ni bilo... Župan in svet Občine Piran sta Krajevni skupnosti Portorož sicer predlagala, naj ustanovi sklad za obnovo pogorele stavbe. Svet KS Portorož pa se o tem še ni odločal. Mi v uredništvu zveste bralke in bralce, ki radi segate po Portorožanu, pa že kar prosimo za finančno pomoč. Naš žiro račun je 51410-645-50022. Vsem darovalkam in darovalcem se že zdaj zahvaljujemo. Portorožanovci Številka / numero 7 * julij / luglio 1998 * letnik / anno VIII * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIC, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edl * urejanje Livija SIKUR ZORMAN * tisk / stampa VEK Koper * naklada / tiratura 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI P0RT0R0SE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066 / 73046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Miran PLEVNIK, Klavdij MALLY, Borut VALENČIČ, Alberto PUCER, Ksenija PETAROS KMETEC, Danilo JAPELJ, Slavko GABERC, Valentina KLEMŠE, Tadeja GOLUBOVIČ, Biserka ZABUKOVEC, Nina LUŠA, Barbara VIDMAR, Saška PISEC, Neva STREL PLETIKOS, Nada KOZINA, Andreja HUMAR FATORIČ, Sonja POŽAR, Dragica MEKIŠ in še kdo. Vinjete Sandro SAMBI. Nasvidenje septembra... Naj glasovanje v turizmu BRALCI GLASUJEJO, TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ NAGRAJUJE V prejšnji številki Portorožana je Turistično društvo Portorož že začelo z akcijo, s katero je želelo vzpodbuditi skrb vseh za urejenost kraja. Tudi letos bo namreč društvo podeljevalo Zlate vrtnice za urejenost in kvaliteto turistične ponudbe ter osate za nemarnost in pomanjkljivosti. Hkrati pa je portoroško turistično društvo želelo vzpodbuditi tudi zavest, kako pomembni so za kvalitetno turistično ponudbo ljudje, ki v turizmu delajo. Zato je bralke in bralce Portorožana pozvalo, naj glasujejo za naj osebnost med vodilnimi delavci v turizmu ter naj predlagajo, koga med dolgoletnimi (in zaslužnimi) turističnimi delavci (gostinci, kuharji, receptorji, agencijski delavci, itd...), naj predstavimo v našem časopisu. Kar nekaj se vas je pozivu Turističnega društva odzvalo..., a - kot veste - je ogenj, ki je 7. julija izbruhnil prav v pisarni TD Portorož, katera je gostovala v drugem nadstropju stavbe KS Portorož, uničil ves društveni arhiv - torej tudi vaše glasovnice. Zato začenjamo z akcijo znova! Ponovno torej objavljamo glasovnico in prosimo vse, ki ste jo že poslali, da se potrudite in jo izpolnite (in pošljete) še enkrat, druge pa, naj se vključijo v akcijo. Glasovnico pošljite Turističnemu društvu Portorož, Obala 16, p.p. 32, 6320 Portorož. Če želite sodelovati v nagradnem žrebanju, izpolnite glasovnico še s svojim imenom in naslovom! Nagrada je enodnevni izlet' Turistično društvo Portorož, ki mu je dobesedno vse pogorelo, bo delo nadaljevalo z nezmanjšanim poletom, zato pričakuje, da se boste čimbolj množično vključili v njegovo akcijo. Glasujem za: 1. najbolj urejen in kvaliteten hotelski in drugi prenočitveni objekt: 2. najboljšo restavracijo, gostilno: 3. najboljšo turistično agencijo: 4. najboljšo plažo: 5. najlepši park, zelenico ali javno površino: 6. najbolj urejeno ulico, naselje ali posamezni stanovanjski objekt: 7. najboljši športni objekt in ponudbo: 8. naj-turistično osebnost: (IME, PRIIMEK IN KJE DELA) 9. naj-podjetje, organizacija ali kolektiv v turizmu: (glasujete lahko tudi samo za nekatere kategorije) Predlagam, da v Portorožanu predstavite: turističnega delavca z najdaljšim stažem: (IME, PRIIMEK IN KJE DELA) V MOJEM TURISTIČNEM KRAJU BI S TURISTIČNIM OSATOM POGRAJAL: 1._ 2._ 3._ ......................................................................................................................................................................... Kupon za nagradno žrebanje udeležencev glasovanja: naj-v portoroškem/piranskem turizmu: Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:___ к Nova bančna kartica združuje vse lastnosti standardne in po novem tudi plačilne kartice Activa Maestro. NOVA BANČNA KARTICA Poslovanje z bančno kartico bo poslej še bolj raznoliko in vsestransko uporabno. Banka Koper je pripravila novost in s tem v eni sami bančni kartici združila lastnosti različnih kartic. Zamenjavo bančne kartice bomo izvajali od začetka julija pa so konca septembra letos. Novo bančno kartico boste lahko uporabili za: * PLAČILO BLAGA IN STORITEV na prodajnih mestih sistema ACTIVA, * POSLOVANJE NA BANČNIH AVTOMATIH, * DVIG GOTOVINE V BANKI, * KMALU TUDI DVIG GOTOVINE V VSAKI IMED 630 ENOT POŠTE SLOVENIJE, * DVIG GOTOVINE NA PRODAJNIH MESTIH, z oznako "GOTOVINA"; Ob vplačilu vaših nakupov boste v trgovini lahko dvignili tudi gotovino v znesku od 1.000 do 15.000 SIT, * POSLOVANJE S ČEKI: kartica bo Vaš identifikacijski dokument, * PLAČILO BLAGA IN STORITEV V SVETU. Kartica bo lahko tudi mednarodno veljavna na prodajnih mestih z oznako "MAESTRO" ter možen bo dvig gotovine na bančnih avtomatih z oznako "CIRRUS". Za dodatne informacije v zvezi z novo bančno kartico lahko povprašate v enoti Banke Koper, ki vodi Vaš tekoči račun. Vroče bo, vroče. Vroče poletje že vzbuja slutnje na vročo predvolilno jesen, ko se bomo (beri: bodo, namreč politične stranke in politični veljaki ter veljakinje) pripravljali na volitve novega/nove župana ali županje in občinskih svetnikov ter svetnic, j Neuradnih kandidatk in kandidatov je že ; kar precej. Do volitev decembra pa se j jih bo najbrž nabralo še nekaj. Doslej je ] svojega kandidata uradno razglasila le Socialdemokratska stranka (SDS), ki volilcem ponuja za župana Roberta Časarja, sicer direktorja javnega komunalnega podjetja Okolje Piran, v tem mandatu tudi občinskega svetnika. Za kandidatko pa je sebe prva razglasila tudi dr. Riana Benko, ki ima korenine sicer v Piranu, vendar zdaj živi v Ljubljani. V stranki ZLSD se že ves čas govori o dveh možnih kandidatih: sedanjemu županu Franku Fičurju in Vojki Štularjevi, ravnateljici Gimnazije Piran. H komu se tehtnica bolj nagiba, za koga se bodo v stranki Združene liste odločili na koncu, se še (vsaj uradno) ne ve. Podoben dvoboj se bije tudi v stranki LDS, kjer se kot možna kandidata omenjata dr. Milena Oblak - Juh, predsednica sedanjega občinskega sveta in Klavdij Mally, zaposlen v upravni enoti Piran, že kandidat za župana na zadnjih lokalnih volitvah (s sedanjim županom sta se "spoprijela" v drugem krogu volitev), pa - po besedah dobro obveščenih - siva eminenca lokalnega odbora LDS ter baje celo' občine. Na otvoritvi letošnjega Fitfesta smo pod žgočim soncem v naš fotografski objektiv ujeli oba možna kandidata za župana oz. županjo. Oba si, še zelo brezskrbno nasmejana, nabirata moči za jesensko/zimski boj. Prvi z desne je Klavdij Mally, poleg njega pa Vojka Štular. Ob njej stoji tajnik občinske uprave, Sašo Šraml, ki je hkrati tudi občinski svetnik in je zaradi podvajanja obeh funkcij in vztrajanja na obeh, v svetniških klopeh in v množičnih medijih, sprožil pogoste polemike. Skrajno levo je Plinio Tomasin, neutrudni aktivist Športnega društva Pirano, ki deluje v okviru Italijanske skupnosti G. Tartini Piran. (Tekst in foto: Livija Sikur Zorman) PORTOROŽANOVI MALI OGLASI * Nudim ŠIVILJSKE storitve, izdelava in popravilo oblačil. Informacije popoldan na tel.: 772-070. * Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo. Pohištvo je visoko, tridelno: garderobna omara, vitrina in omara s policami. Tel.št.: 76-900, zvečer. * Oddajamo sobo s souporabo kuhinje, polanice,... (KaTV). Cena 200 DEM mesečno. Informacije na tel.št. 041/713796. * Ugodno prodam opečne zidake (cigle). Inf. na tel.št.: 75-067 po 16.00 uri. * Živahno, 3 mesece staro muco oddamo nekomu, ki jo bo imel rad. Pripravljeni smo prispevati za morebitno kasnejšo sterilizacijo. Štefanija Ogrin, Portorož, Sončna pot 32; tel.: 73-066. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.