perspektive Nino Rode OD VIŠJE ŠOLE DO VISOKE IN NAPREJ (KOT TO VIDIJO UČITELJI NAVŠSD) UVOD Ni prihodnosti brez preteklosti. Naša preteklost in izkušnje v njej vplivajo na to, kaj bomo storili v prihodnosti. De- vedeseta leta so v tem smislu za Visoko šolo za socialno delo zelo pomembna, saj se je v teh letih veliko spremenilo tako na šoli kot v njenem okolju. V tem času je Šola iz višje prerasla v visoko in se pre- selila v nove prostore, hkrati pa je to ob- dobje spremembe zakonodaje o visokem šolstvu in preoblikovanja Univerze. To obdobje je za učitelje in študente Šole polno ambivalentnosti. Šola je iz višje prerasla v visoko, s čimer so bila kro- nana večletna prizadevanja učiteljev, hkrati pa je sprememba zakonodaje ta prehod izničila, kar je spodbudilo po- trebo ali vsaj željo postati fakulteta, to pa sta okolje in zakonodaja blokirala. Prehod v visoko šolo je prinesel s sabo dva do- datna letnika in več možnosti za obliko- vanje bodočih socialnih delavcev, s tem pa se povečalo število študentov, kar po- meni več obveznosti za profesorje, hkrati pa otežuje neposredni osebni odnos med učitelji in študenti. Selitev Šole v nove prostore je sicer obljubljala rešitev pros- torske stiske, ker pa prostori niso bili do konca pripravljeni pred selitvijo, je bilo delo na šoli ovirano. Kako je ta položaj vplival na poglede o perspektivah Šole? Ali so učitelji na Šoli, kot se marsikdaj dogaja v kriznih situaci- jah, poenotili svoja mnenja o perspekti- vah Šole in potrebnih akcijah? So med njimi razlike v razmišljanju o perspekti- vah, in če so, kakšne? To so bila vprašanja, s katerimi sem začel drobno raziskavico, katere rezultat je ta prispevek. Poskusil sem zajeti osebne interpretacije stanja in dogodkov, pa tudi vključevanje posamez- nikov v institucionalno dogajanje. METODE PREGLED ZAPISNIKOV Če bi bile razlike v mnenjih o stanju in perspektivah velike, bi se prej ali slej odrazile na uradni ravni. Razlike v mnen- jih o perspektivah Šole, ki bi bile vidne na institucionalni ravni, bi bile lahko nevar- ne celo za obstoj organizacije, saj bi po- stale jedro konfliktov. Take razlike bi bilo verjetno zaslediti v delu organov Šole. Da bi ugotovil, ali se morebitne razlike v in- terpretaciji dogodkov odražajo na institu- cionalni ravni, sem najprej pregledal nji- hove zapisnike. Hotel sem ugotoviti, kako je videti prehod z višje na visoko šolo na uradni ravni, kateri problemi so se pri tem pokazali in kako so jih učitelji reše- vali. Zanimalo me je tudi, koliko so se morebitne razlike v mnenjih in predlogih odražale na institucionalni ravni in kdo je uradno zastopal katera mnenja. Na pod- lagi pregleda zapisnikov sem hotel ugoto- viti tudi stopnjo zavzetosti za spremembe in prispevek posameznikov, kot se odraža na institucionalni ravni. Na razpolago sem imel zapisnike naslednjih organov: sveta Šole (organa. 475 NINO RODE^ sestavljenega iz predstavnikov delavcev, študentov in »družbene skupnosti«) od 19. 3. 1990 do 8. 6. 1993, ko je bil ta or- gan zaradi spremembe zakonodaje od- pravljen, znanstveno-pedagoškega sveta (pozneje senata) od 1. 1. 1991 do 28. 6. 1995 in kolegija (vsi zaposleni pedagoški in raziskovalni delavci) od 19 8. 1991 do 12. 12. 1994. Zapisniki sveta šole in znanstveno- pedagoškega sveta so v glavnem formal- ni, le spisek sklepov. Najbolj informativni so zapisniki kolegija, zato sem jih vzel kot temeljno gradivo za podrobnejši pregled. Pokrivajo obdobje, ko se je zgodil prehod z višje na visoko šolo, zato se je zdelo do- volj pregledati le njih. Tudi njihova natančnost niha od spiska sklepov do natančnega opisa izjav posameznikov. Na žalost samo dva zapi- snika vsebujeta izjave posameznikov, samo eden od njiju pa je bil vezan na raz- pravo o temah, povezanih s prehodom v fakulteto. Zato sem se bil prisiljen omejiti predvsem na štetje, kolikokrat je posa- meznik naveden v zapisnikih kot poroče- valec ali diskutant in kolikokrat je kdo omenjen kot zadolžen za izvajanje dolo- čene naloge. Na podlagi tega sem name- raval ugotoviti, koliko je bil kdo zavzet za prehod VŠSD v fakulteto. ^ i- an Opravil sem dva pregleda zapisni- kov. V prvem pregledu sem naprej omejil gradivo, tako da sem določil teme točk, ki so bile vsebinsko povezane s prehodom z višje na visoko šolo in na fakulteto. Naj- prej sta tu abstraktni temi: • Visoka šola: točke, ki se neposred- no nanašajo na akcije za prehod z višje na visoko šolo, in • Fakulteta: točke, ki se neposredno nanašajo na akcije za prehod z visoke šole na fakulteto. Pomembne pa so tudi konkretne teme, ki so povezane s prehodom na vi- soko šolo in fakulteto. Med temi sem izbral naslednje teme: • Prostori (povezano s prehodom na visoko šolo): točke, povezane s prido- bivanjem novih prostorov za VŠSD; pre- hod z višje na visoko šolo je pomenil tudi zvečanje števila študentov in predmetov. delno pa tudi predavateljev, kar se je po- kazalo v prostorski stiski. • Predmetnik/urnik (povezano s prehodom na visoko šolo): točke, pove- zane z določanjem predmetnika/urnikov za visoko šolo, zlasti za 3. in 4. letnik; za prehod z višje na visoko šolo je bilo treba ponovno določiti predmetnik nove šole. • Magisterij (povezano s prehodom v fakulteto): točke, povezane z uvajanjem magistrskega podiplomskega študija na šoli, pozneje pa na sorodnih fakultetah. V drugem pregledu sem posvetil po- zornost posameznikom. S predpostavko, da sodelovanje v diskusiji o določeni točki in sprejemanje zadolžitev v zvezi z njo kaže na večji interes za dano temo, je mogoče z ugotavljanjem sodelovanja v diskusiji in sprejemanja zadolžitev vsaj posredno meriti zavzetost posameznika za obravnavane spremembe in njeno strukturo. Zato sem preštel, kolikokrat je kateri posameznik omenjen v zapisnikih, da je sodeloval v diskusiji ali dobil za- dolžitev pri točkah, ki so se nanašale na določeno temo. INTERVJUJI . ^ Na podlagi zapisnikov je bilo mogoče do- biti le sliko o dogajanjih na institucional- ni ravni. Na tej ravni pa se pokaže le maj- hen del procesov, ki so se dogajali med prehodom z višje na visoko šolo. Kateri problemi so pri tem nastajali, kako so jih posamezniki interpretirali in kakšne so bile razlike v mnenjih in predlogih, ki so iz tega izhajali, pa pregled zapisnikov ni mogel pokazati. Zlasti se ni dalo ugo- toviti, ali se generacijske razlike, ki jih je nakazal pregled zapisnikov, odražajo tudi v mnenjih o perspektivah razvoja šole. Odgovore na ta vprašanja sem poiskal z intervjuji, s katerimi sem poskusil ujeti dogajanja na ravni, ki ji pravim osebna. Zanimale so me interpretacije dogodkov in mnenja o perspektivah, ki so si jih posamezniki ustvarili na njihovi podlagi. Zato sem intervjuje le delno strukturiral in s tem odprl možnost, da respondenti prispevajo strukturo tem po pomemb- nosti. Glavna vprašanja, na katera sem 476 OD VIŠJE ŠOLE DO VISOKE IN NAPREJ poskušal dobiti odgovor, so bila: 1) Kateri so bili razlogi za prehod VŠSD z višje na visoko šolo? a) na ravni šole kot institucije; b) kdo je bil najbolj zainteresiran za to in zakaj; c) osebni razlogi. 2) Katere spremembe so nastale s prehodom VŠSD z višje na visoko šolo? a) pričakovane spremembe (uresničitev razlogov za prehod); b) nepričakovane spremembe. 3) Kateri so razlogi za prehod v fakulteto? a) na ravni šole; b) osebni razlogi. 4) Katere ovire nastajajo za prehod na fakulteto? a) zunanje; b) notranje. 5) Katera od možnosti, ki se odpi- rajo za nadaljni razvoj, je respondentu osebno najbliže in zakaj? a) visoka strokovna šola; b) fakulteta v ustanavljanju (interdiscipli- narni senat, ki ga imenuje Univerza); c) priključitev kateri od fakultet kot od- delek. Intervjuje sem opravil po pregledu zapisnikov. Pri izbiri respondentov sem upošteval generacijske razlike, ki so se pokazale pri tem pregledu. Opravil sem intervju z dvema predstavnikoma stare garde, eno, ki ni imela funkcij (S5), in enim, ki je v obravnavanem obdobju opravljal vodilno funkcijo (S2), s pred- stavnikom mlade generacije, ki se je v diskusiji o prehodu v fakulteto najbolj iz- postavil (NI), in z SX kot izjemo predla- gane generacijske delitve. REZULTATI PREGLED ZAPISNIKOV Zanimalo me je zlasti dogajanje znotraj Šole. Vendar to dogajanje ni potekalo v vakuumu, zato je treba vsaj okvirno poznati dogajanje v okolju, ki je vplivalo na šolo. Skicirana kronologija formalnih dogodkov, povezanih s prehodom VŠSD z višje na visoko šolo in fakulteto, kot se da razbrati iz zapisnikov, daje o tem vsaj delno sliko: • V začetku leta 1991 je bil podan formalni predlog za spremembo pro- gramske zasnove študija za socialno delo iz višješolske (dvoletne) v visokošolsko (štiriletni program). • Do sredine leta 1991 je bil pred- log za visokošolski študij sprejet, vendar je ostajalo odprto vprašanje nosilca pro- grama. • Oktobra 1991 so začeU na Šoli sestavljati natančen program predmetov za visokošolski študij. • V začetku leta 1992 so spremenili statut in preimenovali Višjo šolo za social- ne delavce v Visoko šolo za socialno delo. • Maja 1992 so na informativnem dnevu zbirali prijave za visokošolski štu- dij, ki naj bi potekal vzporedno z višješol- skim. • Konec leta 1992 je bilo dokončno odobreno izvajanje visokošolskega pro- grama na VŠSD in s tem njena promocija v visoko šolo. • V začetku leta 1993 so na Visoki šoli za socialno delo podali predlog za preimenovanje v fakulteto. • Sprememba zakona o visokem šol- stvu in statuta Univerze v Ljubljani za- plete in zaenkrat onemogoči prehod v fakulteto. Rezultati pregleda zapisnikov glede zavzetosti posameznikov za spremembe so prikazani v tabelah. V njih sem prikazal le tiste učitelje, ki so vsaj enkrat omenjeni v zapisnikih, da so diskutirali ali sprejeli kakšno zadolžitev. V prvi tabeli so po vrstnem redu v vrsticah šifre akterjev, število navedb dis- kusij v zapisnikih, število vseh zadolžitev po zapisnikih, število diskusij v zvezi z vi- soko šolo ali fakulteto, število zadolžitev v zvezi z visoko šolo ali fakulteto, naziv v začetku šolskega leta 95/96 in vodilne funkcije v obdobju 1991-1994. Akterji so v tabeli razvrščeni po številu vseh zadol- žitev. Iz nje se da razbrati, da obstajajo razlike v aktivnosti na sestankih, kjer se je razpravljalo o izbranih temah. Razlike lahko pojasnimo s funkcijami, vendar imam občutek, da ta razlaga ne zadostuje. 477 NINO RODE] ZAVZETOST ZA SPREMEMBE: Pregled pomembnejših podatkov Pregled zapisnikov me je usmeril v razmišljanje o delitvi predavateljev po sta- žu na šoli. Glede tega lahko razlikujemo staro gardo, ki je na šoli vsaj od začetka 70-ih let, in mlado generacijo, ki se je za- poslila ob koncu 80-ih in v začetku 90-ih, zlasti kot kadrovska okrepitev zaradi pre- hoda v visoko šolo. V tej delitvi obstajata dve izjemi: prvi je prišel na šolo v začetku 80-ih in se bolj povezuje z mlajšo genera- cijo, druga pa po stažu sicer sodi v mlado generacijo, vendar je po letih in naslovu (doc. dr.) bliže stari gardi in se bolj nave- zuje nanjo. Staro gardo sem zaznamoval s črko S, novo generacijo z N, izjemi sta opredeljeni glede na staž, le da sta name- sto s številkami zaznamovani z X. Natan- čnejši pregled podatkov po obravnavanih temah še bolj podpira to delitev. V zvezi z izbranimi temami so v zapisnikih največkrat omenjeni pripad- niki stare generacije, zlasti nosilci vodil- nih funkcij (dekan, prodekan). Blizu jim je NX, nekateri pripadniki stare gener- acije pa so v ozadju, še posebej tisti, ki ni- majo doktorata. Izjema v mladi generaciji je NI, ki se je angažiral v diskusiji o fakulteti s stališčem za visoko strokovno šolo in proti prehodu v fakulteto. Na podlagi zapisnikov se ne da po- drobneje določiti razlik v stališčih posa- meznikov glede prehoda z višje na visoko šolo in fakulteto. Razen NI, ki se je v diskusijah eksplicitno zavzemal za visoko strokovno šolo, so se vsi drugi, kolikor se je dalo razbrati iz zapisnikov, zavzemali za fakulteto. Razlike v mnenjih, kolikor jih je bilo mogoče razbrati iz zapisnikov, se niso prekrivale z delitvijo na staro gardo in novo generacijo, ki se zdi pomembna za stopnjo zavzetosti za spre- membe, kot sem jo poskušal izmeriti s štetjem diskusij in zadolžitev. Ali je torej t. i. stara garda res bolj zavzeta za prehod v fakulteto kot mlada generacija? Eno od možnih alternativnih razlag za razlike v številu navedb v zapis- nikih bi lahko našli v mehaniki nastajanja teh podatkov. Nosilci funkcij vodijo sestanke in odpirajo diskusije. Zato so omenjeni v praktično vsakem zapisniku. Prav tako zaradi svojih funkcij ponavadi dobijo več zadolžitev kot ostali. Doktorji znanosti in predavatelji z daljšim stažem imajo seveda več možnosti za izvolitev v vodilno funkcijo, kar bi lahko povzročilo razlike, ki sem jih opazil. Na to sklepanje navaja tudi dejstvo, da je skupno število navedb in skupno število zadolžitev pri dveh predstavnikih stare garde, ki nista imela nobene vodilne funkcije, bistveno bliže mladi generaciji kot pripadnikom stare garde, ki so imeli v tem obdobju vodilne funkcije. Položaj obeh izjem, ki sem ju ome- nil, kaže, da delovni staž ne more dovolj dobro pojasniti strukture podatkov, ki sem jih dobil s pregledom zapisnikov. Obe izjemi namreč sledita vzorcu, ki bi ga pričakovali od skupin, s katerima sta po mojih opažanjih povezani. Tudi zadol- žitve v zvezi z visoko šolo/fakulteto jasno 478 OD VIŠJE ŠOLE DO VISOKE IN NAPREJ ZAVZETOST ZA SPREMEMBE: Število točk v zapisnikih, kjer so diskutirali ali dobili zadolžitve Zadolžitve začrtajo delitev med staro gardo in mlado generacijo, pri manj pomembnih temah za prehod na fakulteto, na primer pri prostorih, pa je razdelitev manj ostra. INTERVJUJI 1 Za prehod v visoko šolo vsi štirje respon- denti poudarjajo tri razloge: Status diplomantov: diplomanti višje šole so bili po besedah respondentov zmeraj »stopničko nižje« (SX) od pred- stavnikov ostalih strok, s katerimi so se pri delu srečevali (psihologi, zdravniki, pravniki...), in zato zmeraj nekako »v obrambnem položaju« do njih. NI pove- zuje tak položaj z nesamostojnostjo stro- ke, saj so bili na vodilnih položajih v socialnem delu zmeraj predstavniki dru- gih strok, ker so pač imeli visoko izobraz- bo. Na to drugje bolj ali manj eksplicitno opozarjajo tudi ostali trije respondents Dve leti sta bili premalo časa za pro- fesionalno formiranje študentov v so- cialne delavce: »Prvo leto prideš, drugo leto pa že odhajaš« (NI), v dveh letih »štu- dentje ne dozorijo v smislu profesionalne identitete« (S5), so pa pri 20 ali 21 letih 479 NINO RODE! »prisiljeni soočiti se s težkimi stiskami ljudi« (SX) in jih reševati. NI opozarja na potrebo, osvojiti v tem času znanja iz različnih disciplin, za sintezo pa zmanjka časa. SX navaja primere starejših študen- tov, ki so prišli študirat, ko so »imeli za sabo težke življenske izkušnje«, in so bili verjetno tudi zato dobri študentje in pozneje dobri strokovnjaki. S2 ta razlog najbolj poudarja in se med drugim skli- cuje tudi na raziskavo o kadrovskih potre- bah v socialnem delu, ki so jo opravili v letu 1972 in v kateri so anketiranci sami izrazili potrebo po štiriletnem programu. Na VŠSD se je zbrala posebna sku- pina ljudi: predavatelji na VŠSD so bili začetniki socialnega dela v Sloveniji, ki so poleg dela na šoli veliko delali za razvoj socialnega varstva in socialnega dela. Pos- vetili so se tudi raziskovanju na tem po- dročju in s tem presegali pričakovanja za višješolsko raven (S2). Bili so začetniki proučevanja pomembnih področij (sku- pinske dinamike, psihologije družine itn. - NI), povezanih s socialnim delom. Veliko časa so posvetili neposrednemu delu s študenti, ob tem pa jim je »zmanj- kalo časa« (S5) za pridobivanje znanst- venih nazivov. Dejansko so razvijali novo stroko, kar jih je med drugim »zavrlo v napredovanju v strokah, iz katerih so iz- hajali, saj so se ukvarjali s problemi, ki niso bili del teh strok, ampak socialnega dela« (S2). Kljub temu so bili to edini, ki »so imeli vizijo v socialnem delu« (NI). Med drugim je med njimi prevladovala »terapevtska usmerjenost« (SX), zaradi katere so težili »preobraziti študente v so- cialne delavce« (SX) in ustvariti »kulturo in tradicijo šole« (S2) in stroke. Za to so potrebovali več kot dve leti. 2 O tem, ali so bih razlogi za prehod iz- polnjeni, se mnenja respondentov med seboj razlikujejo. Nakazujejo se generacij- ske razlike, ki sem jih opazil pri obdelavi zapisnikov: Status diplomantov se po mnenju S5 ni izboljšal, saj socialno delo še ni »priznano kot znanost«. S2 se o tem ni izrekel, iz njegovih drugih odgovorov pa sklepam, da tudi on ni mnenja, da se je status diplomantov bistveno popravil, zlasti pa poudarja, da diplomanti visoke šole znova nimajo enakovrednih mo- žnosti za nadaljnje izobraževanje in pri- dobivanje znanstvenih naslovov. Druga respondenta mislita, da je ta razlog iz- polnjen, saj, kot je rekel eden od njiju, če nič drugega, »imajo kot diplomirani več točk na plačilni listi, kar pa marsikdaj po- tegne za sabo tudi druge stvari« (SX). Na splošno temu problemu dajeta dokaj maj- hno težo. Štiriletni program je sicer vpeljan, kar je za S5 in NI zadosten razlog, da trdita, da je problem prekratkega študija odpravljen. Tudi S2 se s tem v glavnem strinja. Omenja tudi, da je priliv študen- tov iz prakse v tretji in četrti letnik (ne- kateri so imeli za sabo tudi 10 in več let praktičnih izkušenj na področju social- nega dela) dal Šoli dodatno priložnost, pridobiti na kvaliteti. SX opozarja, da s tem nismo dosegu ideala, ki smo si ga po njegovem zadali: »približati se konceptu umetniških aka- demij, kjer se študentje naučijo širokega spektra tehnik in veščin, hkrati pa v soo- čenju s profesorji izoblikujejo svoj stil«. Idejo koncepta umetniških akademij pod- pira tudi S2, njeno neuresničevanje pa pripisuje zlasti vzdušju na Univerzi, ki vedno bolj poudarja hierarhijo in distan- co med učitelji in študenti. Posredno na ta problem opozori tudi NI, ko trdi, da zaradi prehitrega formiranja programa vi- sokošolskega študija nismo imeH časa premisliti, kaj res potrebujemo. Po njego- vem smo zanemarili veščine. Tudi pri kadrovanju je prišlo do podobne napake, saj smo nove kadre zaposlovali po načelu dosegljivosti in ne na podlagi znanj in veščin, kar bi bilo najbolje za stroko. O drugih spremembah, ki so nastale v prehodu na visoko šolo, je veliko pove- dal SX. Po njegovem mnenju je postala at- mosfera na šoli »bolj anomična«. »Izgubil se je duh šole«, prijazna atmosfera, kjer »smo upoštevali ljudi kot ljudi«. Tudi učitelji so bolj zaposleni in imajo manj časa za študente, pa tudi drug za drugega. 480 OD VIŠJE ŠOLE DO VISOKE IN NAPREJ Prej so bili medsebojni odnosi po nje- govem boljši, večkrat so »sedli skupaj in se pogovarjali«, zdaj pa ne več. Vendar misli, da je to »splošna kulturna spre- memba« in je ne gre pripisovati zgolj pre- hodu VŠSD v visoko šolo. Tudi S2 pogreša »živahno, čustveno nabito vrenje«, ki je bilo na šoli v času prehoda z višje na visoko šolo, vendar opozarja, da bo to vzdušje težko dobiti nazaj. Po njegovem smo postali dobra vi- soka šola, kar pomeni tudi zaostrovanje kriterijev, odšli pa so neposredni odnosi in vzdušje. 3 Generacijske razlike, ki so nakazane v mnenju o izpolnitvi statusa diplomantov, se kažejo tudi pri oceni o razlogih za pre- hod na fakulteto. Sicer vsi respondenti poudarjajo pomen tega prehoda za repro- dukcijo stroke na vseh ravneh z »lastnimi kadri« (NI), so pa razlike v poudarkih: NI in SX poudarjata možnost dode- ljevanja znanstvenih naslovov (mag., dr.) iz socialnega dela kot glavni manjkajoči člen, medtem ko S 5 kot glavni problem navaja, da socialno delo ni uveljavljeno kot samostojna veda, kar povezuje s po njenem nezadovoljeno potrebo po izena- čenem statusu diplomantov VŠSD z drugi- mi profili. Odgovor S2 omenja oba pro- blema in je v tem na prvi pogled bliže prvima dvema, saj tudi on na prvo mesto postavi vprašanje podiplomskega študija. Razlika med generacijama je v argu- mentaciji. Medtem ko pripadnik in sim- patizer mlade generacije (NI in SX) po- trebo po podiplomskem študiju izpeljeta iz notranjih potreb stroke in položaja znotraj nje, argumentacija pripadnikov stare garde (S2 in S5) izhaja zlasti iz primerjave z drugimi strokami. Predvsem primerjata socialno delo s pedagogiko, S5 omenja tudi zdravstvo, S2 pa organizacij- ske vede. Kaže torej, da sta pripadnika stare generacije bolj občutljiva za vpra- šanja ugleda stroke. Verjetno ne gre preprosto za vprašanje prestiža. Tega mnenja je tudi NI, ki je na eksplicitno vprašanje odgovoril, da ne verjame, da bi bil prestižni faktor med pomembnimi, ker bi drugače »ljudje prej doktorirali, pa tudi za medije se ravno ne pulijo«, čeprav bi imeli možnost. SX povzema še, da so razlogi za fa- kulteto tudi razlogi proti visoki strokovni šoli: večja obremenitev profesorjev, manj raziskav in delno tudi nižji status. Tudi S2 je na drugem mestu omenil, da bi visoka strokovna šola pomenila vsaj kratkoročno finančne probleme za učitelje, saj finan- ciranje enega letnika prakse ni urejeno. 4 Glede zunanjih ovir za prehod v fakulteto se anketiranci precej strinjajo: Zlasti gre za »določeno splošno ne- naklonjenost socialnemu delu in šoli« (S5). SX to pripisuje »elitističnemu duhu na Univerzi«, ki postaja znanstvena usta- nova in potiska stroke, s tem pa tudi vi- soke strokovne šole, iz svojega okvira. Znake tega procesa vidi v vpeljavi senata, sestavljenega iz rednih profesorjev, in v zaostritvi pogojev za habilitacijo. Po prej- šnjih kriterijih je izpolnjeval že pogoje za rednega profesorja, zdaj pa imajo še nekateri boljši strokovnjaki probleme s habilitacijo. NI to imenuje prevladovanje »koncepta akademizma« in poudarja, da se za tradicionalne fakultete (npr. FF) s spremembo zakonodaje ni nič spreme- nilo. Največ problemov imajo nekdanje višje šole. Do sprememb je po njegovem prišlo »ravno zato, da izključijo strokovne šole« (VŠSD in VŠZD). Zahtevati izjemo za našo šolo pomeni zahtevati, da se Uni- verza odpove samemu konceptu akade- mizma, kar »seveda ni realno«. Po mnenju NI je glavna ovira za pre- hod na fakulteto tudi dejstvo, da Univerza postaja normalna, v webrovskem smislu birokratska ustanova, ki dosledno upo- števa norme. Pomemben je torej tudi for- malni razlog: VŠSD nima petih rednih profesorjev. Tudi mnenje S2 je blizu temu, saj je po njegovem edina ovira za prehod v fakulteto dejstvo, da nimamo dovolj rednih profesorjev, da bi lahko formirali senat. S2 dosledno zavrača vse pomisleke o pomanjkanju politične volje 481 NINO RODE] kot vzroku, da še nismo fakulteta. Ne mo- rem se izogniti občutku, da o tem zlasti noče razmišljati. O notranjih ovirah ni toliko kon- senza: S5 vidi glavno notranjo slabost v premajhnem upoštevanju akademske ka- riere v preteklosti in v majhnosti ter zato relativni nepomembnosti VŠSD. Hkrati poudarja, da »ne znamo najti pravih vzvodov moči«. SX vidi notranjo slabost v togosti in izključevalnem odnosu do alternativ raz- voja. Opozarja tudi, da izvajamo »projek- tivno identifikacijo«, ko vnaprej razmi- šljamo, »kaj hočejo na ministrstvu in na Univerzi«. NI meni, da smo storili »vse, kar smo mogli«. S2 je bolj ali manj prepričan, da no- tranjih ovir ni. Učitelji so habiUtirani, prostore imamo, kot članica Univerze funkcioniramo zadovoljivo, »nismo divji zahod, smo vključeni in ta red spoštu- jemo«, imamo razvito raziskovalno delo, knjižnica je povezana v informacijski sistem itn. 5 Vsi respondenti se strinjajo, da je varianta fakultete v ustanavljanju z interfakultet- nim senatom dobra, čeprav S2 pove, da jo lahko odpišemo kot neuresničljivo. Kot najboljšo pa vsak zagovarja svojo vari- anto: S 5 se ogreva za priključitev kateri od fakultet kot oddelek, saj se po njenem strategija, da ostanemo samostojna šola, ni izkazala kot najboljša. Verjetno »bi se morali že prej pridružiti« kateri od fakul- tet. Po njenem smo »bili že v 80-ih dovolj močni, da se ne bi pustili požreti«. Meni, da nimamo več veliko časa, da je, če ostanemo visoka šola, vprašanje, koliko časa bomo lahko še imeli štiriletni pro- gram, manj kot štiri leta pa je premalo za formiranje študentov v socialne delavce. NI zagovarja idejo visoke strokovne šole. Trdi, da so vsi argumenti za fakul- teto v bistvu argumenti za avtonomijo in samostojnost. Bistvo samostojnosti pa je avtonomija pri sestavljanju študijskega programa, kar visoka strokovna šola zago- tavlja. Problem znanstvenih naslovov bi rešili s tem, da bi šola pošiljala svoje kadre na podiplomski študij. Šele ko bomo imeli svoje kadre, bomo lahko šli v pogajanja o fakultetnem programu. Po mnenju SX zgolj visoka stro- kovna šola ni dovolj. Najboljša taktika bi bila po njegovem ohraniti visoko strokov- no šolo, hkrati pa na kateri od fakultet us- tanoviti oddelek, na katerem bi predavali naši kadri. Če bi odpravili visoko stro- kovno šolo, bi bilo dobro razviti inštitut za socialno delo in vpeljati različne oblike dodatnega izobraževanja za praktične veščine. S2 vidi glavno možnost šole v pro- gramskem povezovanju in ne v status- nem preoblikovanju. Navaja, da bo na FDV stekel program podiplomskega štu- dija socialnega dela na FDV, ki je vsebin- sko narejen za socialne delavce in ga oko- li 80% pokrivajo naši učitelji. Verjetno bi se bilo mogoče na podoben način dogo- voriti tudi o fakultetnem programu, ven- dar S2 meni, da postavljanje dveh vzpo- rednih programov ni priporočljiva takti- ka, vsaj dokler imajo podobne discipline le fakulteto. Trdi, da mu ideja o visoki strokovni šoli ni zoprna, saj opaža, da se na Šolo vpisuje veliko ljudi, ki so pred- vsem praktično usmerjeni, ki pa nimajo talenta za teoretično in raziskovalno delo. Opozarja pa, da bi v tem primeru imeH fi- nancirane samo tri letnike, kar bi po- menilo tako znižanje osebnih dohodkov, da ne verjame, da bi kdo na to pristal. UGOTOVITVE PREGLED ZAPISNIKOV Pregled zapisnikov pokaže, da se o za- vzetosti za obravnavane spremembe učitelji razlikujejo po stažu na Šoli. Ob tem lahko razlikujemo staro gardo, ki je na Šoli vsaj od začetka 70-ih let in je stro- kovno jedro Šole, in mlado generacijo, ki se je zaposlila na šoli ob koncu 80-ih in v začetku 90-ih, zlasti kot kadrovska o- krepitev zaradi prehoda na visoko šolo. 482 OD VIŠJE ŠOLE DO VISOKE IN NAPREJ Da gre predvsem za starostno razliko, kažeta dve izjemi: prvi je prišel na šolo v začetku 80-ih in je po položaju bliže stari gardi, se pa z mnenji in delovanjem bolj povezuje z mlajšo generacijo. Druga izjema je po stažu na Šoli sicer enaka mladi generaciji, vendar je po letih in naslovu (doc. dr.) bliže stari gardi in se bolj navezuje nanjo. Stara garda je po po- datkih iz zapisnikov bolj zavzeta za spre- membe, njeni pripadniki pa imajo tudi vodilna mesta na Šoli. INTERVJUJI Respondenti se strinjajo v pogledu na začetno stanje, od koder se je transfor- macija šole začela. Glavna razloga za pre- hod na visoko šolo sta za vse štiri status diplomantov in prekratek čas (2 leti) za formiranje socialnih delavcev. Iz odgovo- rov se da čutiti tudi, da vsi štirje vsaj im- plicitno priznavajo, da so profesorji na VŠSD upravičeni do štiriletnega pro- grama, da ga lahko smiselno zapolnijo, da ga torej na neki način »zaslužijo«. Konsenz se neha, ko respondenti ocenjujejo, koliko je prehod v visoko šolo razrešil probleme, ki naj bi jih razrešil. Medtem ko SX in NI, predstavnik in sim- patizer mlade generacije, ne vidita več problema v statusu diplomantov, se za oba predstavnika stare garde problem zaostruje, ker socialno delo ni priznano kot veda. Sedanja usmeritev študija je pripad- nikoma stare generacije po volji, med tem ko druga dva opozarjata na odklon od prakse in veščin. Razlika med generacijama se nada- ljuje v razmišljanju o razlogih za prehod v fakulteto. Predstavnika mlade generacije vidita razlog za fakulteto zlasti v možnosti produciranja kadrov z znanstvenimi naslovi iz socialnega dela in prek tega zapolnitev celotne profesionalne struktu- re z lastnimi kadri. Predstavnika stare garde bolj poudarjata uveljavitev social- nega dela kot samostojne discipline in večanje njegovega ugleda v primerjavi z drugimi strokami. Glede ovir za prehod v fakulteto predstavnik in »simpatizer« mlade gene- racije poudarjata zunanji faktor: elitizem in akademizem Univerze. Predstavnika stare garde ne iščeta krivde v tem. Prva se osredotoča na notranje razloge, drugi pa ne priznava drugega razloga razen nor- mativne ureditve, po kateri nismo zado- stili pogojem za prehod v fakulteto. Za- nimivo je, da medtem ko vidita prva problem v akademizmu, ga vidita druga v lastnem premajhnem upoštevanju aka- demizma, pri čemer ena to še postavlja kot problem, iz odgovorov drugega pa je razbrati, da smo ta problem že v glavnem odpravili. Stara garda bolj pristaja na aka- demski duh, ki se je razvil na Univerzi, medtem ko mlada generacija bolj pou- darja praktično strokovno usmerjenost Šole kot ideal. Vsi respondenti se strinjajo, da je protektorat interdisciplinarnega senata (najbolj nevsakdanja rešitev) dobra, ko pa preidemo na bolj običajne rešitve, se mnenja popolnoma razidejo. Podobno je, ko gledajo na lastne slabosti pri uvajanju fakultete. Bolj ko se bližamo konkret- nemu stanju in rešitvam, manjši je tudi znotraj generacij konsenz o problemih in možnih rešitvah. SKLEP Ugotovitve, do katerih sem prišel, seveda ne kažejo popolne slike spleta mnenj in stališč učiteljev o prespektivah Šole. Ker pa se nakazujejo nekatere precej siste- matične razlike med učitelji, bi jih bilo treba upoštevati pri nadaljnji razpravi o perspektivah Šole, še zlasti zato, ker so zaradi nove ureditve Univerze, ko o vprašanjih, povezanih z razvojem, odloča senat, ki je tudi pri nas sestavljen iz stare- jših zaslužnih članov, ki pa so predstav- niki stare garde. Če bi prišlo do tega, da ne bi upoštevali pogledov učiteljev, ki niso v senatu, bi znotraj šole ponovili ti- sto, kar je Univerza (tudi po mojem mnenju) storila s Šolo: v imenu znanosti je žrtvovala prakso. 483