Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 202 Razmišljanja Lara GLIGIĆ Turizem kot motiv za varovanje in upravljanje kulturne krajine Varovanje in upravljanje sta v zadnjih desetletjih postali pravi razvojni trend. Pomen varstva kulturne krajine, krajine in narave se je močno razširil, povečala se je zavednost ljudi, želja, potreba po ohranjanju  … Vendar zakaj? Motivi za to so zelo različni, le redko, če sploh, pa krajino varujemo zaradi nje same. V večini primerov gre za antropocentrični pogled ter varovanje in upravljanje z vi- dika lastne koristi. Med trende lahko uvrstimo tudi pojem, na katerem temelji varovanje in upravl- janje  –  trajnostnost. Uveljavil se je kot splošno uporabljan termin, ki smo ga smo ponotranjili, čeprav velikokrat ljud- je niti ne vedo, kako ga uporabljati, kaj pomeni in kakšne posledice nosi s seboj. Prizadevamo si za trajnostnost, čeprav omenjeni pojem teži k stagnaciji in ne razvoju, zaradi česar so se v preteklosti že pojavljale polemike o primernosti izraza. Z  varovanjem in upravljanjem kulturne krajine, pri čemer so za podobo že od nekdaj odločilne prav dejavnosti človeka, ki naravne danosti izkorišča, pa si prizadevamo ohranjati krajinske slike na račun uravnoteženosti razvojnih in varstvenih potreb. Statičnost, na kate- ro navaja trajnostni razvoj, ni skladna z evolucijskimi osnovami narave in družbe. Kot enega od krovnih motivov varo- vanja in upravljanja kulturnih krajin je mogoče prepoznati turizem. Turizem kot razvojno priložnost območij ob so- časnem varovanju obstoječih krajinskih vrednot. Sicer je nekoliko protislovno, vendar je turizem  –  predvsem sodobni trendi, ki težijo v smeri trajnostnega, zelenega, ekološkega, podeželskega tu- rizma in turizma na zavarovanih ob- močjih  –  eden od glavnih motivov za ohranjanje in upravljanje krajine. Gre za dobičkonosno varovanje, obojestransko pozitivno naravnan odnos, katerega ravnovesje pa se lahko hitro poruši, če akterje prevzame pohlep in presežejo tu- ristično nosilno sposobnost krajine. V tem primeru pride do nepovratne škode in postopne izgube za obe strani, tako za krajino kot turističnega ponudnika z izgubo povpraševanja  … Govorimo o  občutljivosti razmerja med potrebo po ohranjanju narave in turističnem razvoju. »Absurd čuvanja nečesa enkratnega zato, da se ga prodaja masovno kot turistično blago, je v  izrazitem nas- protju z modrostjo trajnostnega pristo- pa.« (Berginc, 2006: 7.) Turizem in ohranjanje narave sta že dolgo povezana in odvisna drug od drugega. Turizem pogosto spodbuja ukrepe za varstvo in ohranitev narave, saj so zaščitena in slikovita območ- ja zanimiva za domače in tuje turiste, sočasno pa nekoliko paradoksalno po- meni tudi precejšnje okoljsko tveganje zaradi svojih pričakovanj od naravnega okolja. Lahko je pozitivna sila, ki des- tinaciji prinaša koristi, lahko pa je tudi motor za razgradnjo. Gre za zapleten, vendar prilagodljiv sistem, ki združuje socialno-kulturne vrednote, željo po kakovostnem življenju ter biofizične in gospodarske sisteme, v katerih turizem poteka ves čas. To smo znali oziroma si še prizadevamo prepoznati v Sloveni- ji (Brandl, 2012). »Pozitivni turistični ,imidžʻ Slovenije je med drugim: Dežela maloposestniške kmetijske rabe in posledično ohranjene mozaične kulturne pokrajine s pripada- jočo biodiverziteto.« (Plut, 2006: 13.) V ozadju turizma kot motiva za varo- vanje in upravljanje kulturne krajine ter ustanavljanje zavarovanih območij pa se skrivajo še drugi motivi varstvenega nastopanja. Večinoma gre za finančne koristi déležnikov, ki si za varovanje in vzpostavitev zavarovanega območja pri- zadevajo, vendar kot je bilo že omen- jeno, le redko zaradi krajine same. V ospredju varovanja so drugi motivi. Le če lokalni prebivalci zavarovanih območij ta ocenjujejo kot razlog za iz- boljšanje, ne pa za zniževanje kakovosti življenja, bodo v polni meri udejanjeni tudi cilji ohranjanja kulturne krajine, krajine, narave, naravnih vrednot in dediščine (Plut, 2005). Ob neposrednih finančnih koristih pri- našajo zavarovana območja tudi števil- ne druge prednosti, na primer dodatna delovna mesta, večjo prepoznavnost na uizziv-27-izredna-01.indd 202 7.10.2016 9:18:34 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 203Razmišljanja trgih, skupno tržno znamko ipd., pri čemer imata največje neposredne koris- ti zaradi ustanovitve prav gospodarski panogi turizem in kmetijstvo (Berginc, 2005). Verjetno so na koristi, neposredne ali posredne, mislili tudi tisti Bohinjci, ki so pred dvema letoma na referendumu odločno zavrnili pobudo za izločitev ne- katerih svojih krajev iz območja Triglav- skega narodnega parka. Prav tako ni tre- ba dvomiti o tem, da so sedanje lokalne pobude za ustanovitev nekaterih novih parkov povezane predvsem s pričako- vanji dodatnih ekonomskih priložnosti. Obstajajo pa tudi svetle izjeme, kot je krajinski park Goričko, ki je nastal na pobudo krajevne skupnosti. »Goričko ni doživelo grobih in nasil- nih sprememb, zato je ostalo kulturna krajina v najbolj žlahtnem pomenu besede  –  pestrost je delo človeških rok.« (internet 1) Turistična ponudba, povpraševanje in varovanje ter upravljanje so medsebojno soodvisno povezani. Vse več je povpra- ševanja in želje po odkrivanju naravne dediščine, uživanju v lepi in ohranjeni naravi, kulturni krajini in dejavnostih v naravi, glede na to pa se mora prilagaja- ti tudi turistična ponudba, ki tovrstnih dejavnosti brez vzdržnega varovanja in upravljanja ne more zagotavljati. Var- stveno naravnan turizem  (trajnostni, ekološki, podeželski  …) je torej odgo- voren in spoštljiv do naravnega, kultur- nega in družbenega okolja, v katerem ljudje že stoletja s svojim delovanjem ohranjajo naravne potenciale za pride- lavo hrane in trajnostno gospodarijo z gozdovi, ob tem pa si prizadevajo ohra- niti prepoznane krajinske kakovosti. Lara Gligić, študentka krajinske arhitekture Cesta 4. julija 62, 8270 Krško E-pošta: gligiclara@gmail.com Viri in literatura Berginc, M. (2006): Vloga države pri spod- bujanju in omejevanju turističnega razvoja v zavarovanih območjih. V: Turizem v zavaro- vanih območjih. Ljubljana, str. 5–9. Ljubljana, Turistična zveza Slovenije. Brandl, K. (2012): Trajnostni turizem in ohran- janje narave: Naložba v našo prihodnost. Agen- cija za okolje Avstrija, SURF Nature. Internet 1: http://www.park-goricko.org/ sl/informacija.asp?id_meta_type=59&id_ jezik=0&id_language=0&id_informacija=268 (sneto 7. 6. 2016). Plut, D. (2006): Zavarovana območja in turis- tični napredek Slovenije. V: Turizem v zavaro- vanih območjih, str. 9–17. Ljubljana, Turistična zveza Slovenije. uizziv-27-izredna-01.indd 203 7.10.2016 9:18:34