GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 54, No. 4, Ljubljana 1996 UDK 630*1/9 j SLO ISSN 0017-2723 LETO 1996 • LETNIK 54 o ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1996 VSEBINA -CONTENTS 185 Uvodnik 186 Rok Ferme Analiza proženja zemeljskih plazov An !}nalysis of Landslide Possibility 208 Marko Accetto Botanicna potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi Botanical Ramblings over Faces above Ribjek upan the Kolpa River (S Slovenia) 219 Tomislav Dimitrov Sistemi za oceno nevarnosti gozdnega požara in modeliranje obnašanja gozdnih požarov Systems for the Evaluation of Forest Fire Danger and the Behavior of Forest Fires 225 Jože Skumavc Ogled Pokljuške soteske 227 Edvard Rebula Kaj pomeni odsotnost standardov za merjenje in razvršcanje lesa OKROGLA MIZA O GOZDARSKI POKLICNI ETIKI 230 Boštjan Košir Okrogla miza o gozdarski poklicni etiki 231 Franc Perko Okrogli mizi o gozdarski poklicni etiki na rob 231 Boštjan Košir, Boštjan Anka Zakaj kodeks poklicne etike? 233 Bernard Stritih Cloveški in medcloveški vidiki poklicne etike v gozdar­stvu 236 Andrej Kirn Eticno reguliranje clovekovega ravnanja z naravo 238 Boštjan Anka Kodeks gozdarske poklicne etike-znamenje dozore­vanja stroke ? 240 Janez Košir O mestu, vsebini in nastajanju kodeksa gozdarske poklicne etike 244 Ignacij Pišlar Pogled na problematiko s strani delavca, zaposlenega v izvajalskem podjetju 246 Katarina Groznik Pomen kodeksa gozdarske etike za gozdarje 248 Matjaž cater Porocilo o referatih okrogle mize o gozdarski poklicni etiki Naslovna stran: Foto: Jošt Jakša Gozdarskd~nlk SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. Živan Veselic, dipL inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petl 1. Polzenje traja, vse dokler sile, ki povzrocajo plaze­nje, ali nastala deformacija ne zacnejo zmanjševati varnostnega kolicnika. Takrat nastopi p r e d p 1 a z e n j e. ce varnostni kolicnik še naprej pada, se hitrost povecu­je, deformacije postopoma rastejo in nasta­ne faza 1 o m a, pri kateri je pomikanja najhitrejše. Na koncu faze zloma se zacne faza s t a b i 1 i z a c i j e, ko spremenjeni pogoji in morfologija ali umetni prijemi zmanjšajo splazne napetosti in se varnost­ ni kolicnik spet poveca, hitrost pomikanja pa manjša. Z deformacijo se zmanjšuje trdnost hri­bin, s tem pa se povecuje hitrost plazenja, ki je lahko zelo velika. Zelo velike hitrosti nastanejo takrat, ko je material zelo obcut­ljiv za spremembe. Ze male deformacije in s tem lokalne spremembe lahko povzrocijo narašcajoce zmanjšanje trdnosti hribin z L. mocnim povecanjem hitrosti plazenja, nag­ IJ 1 lim širjenjem ogroženega obmocja in zelo veliko koncno hitrostjo. ' 5.1.4 Podvrženost zemljišc plazni eroziji 5.1.4 Areas Jiable to slide erosion Glede na podvrženost zemljišc plazni eroziji locimo: -stabilna zemljišca, katerih premikov brez tektonskih vplivov in vecjih umetnih prelaganj ni pricakovati; -pogojno stabilna zemljišca, ki posta­nejo ob povecani vsebnosti vod ali preraz­poreditvi zemeljskih mas nestabilna; 1 '1 -nestabilna zemljišca, ki so že pri obsto­jecih razmerah v zaznavnem gibanju. 1 1 5.1.5 Stabilnostne lastnosti hribin in zemljin 1 5.1.5 Stability properties of rock and soils Za litološke enote, ki so v Sloveniji, se je glede na njihove inženirsko-geološke last­nosti ocenila njihova podvrženost plazenju (preglednica 1). Razvršcene so v sedem skupin, pri cemer so hribine razvršcene po trdnosti, zemljine pa po USCS-klasifikaciji. Po stabilnosti so naštete skupine kamnin oz. zemljin razvršcene v tri skupine (maj­ hna, srednja in velika možnost plazenja) (Ribicic 1994). 5.1.6 Ogroženost Slovenije zaradi zemelj­skih plazov 5.1.6 Jeopardy level in Slovenia due to landslides Po dosedanjih podatkih (Pintar 1975) je potencialno najvec plazov na obmocju metamorfnega permokarbonskega, terciar­no-kvartnega in triadnega dela Slovenije, dejansko pa povsod tam, kjer prostor neustrezno izkorišcajo: kmetijstvo, promet­na infrastruktura, rudarstvo, odlagališca in deponije, premala gozdnatost, izsekavanje gozdov, degradiranost in monokulture, poselitev, propadanje okolja, pogostost klimatskih ujm. Stabilni so le kraški svet in aluvialni nižinski predeli. Potencialno so erozija, usadi in plazovi možni na približno 880 000 ha (45 %), dejansko pa se pojav­ljajo v intenzivnejši obliki na obmocju 400 000 ha, kjer deluje nad 6000 vecjih in Preglednica 1: Ocena vpliva sestave geološke zgradbe na možnost nastanka zemeljskih plazov (Ribicic, Vidrih 1994) Table 1: The estimate of geologic composition's impact on the possibility of landslide formation (Ribicic, Vidrih 1994) karbonati majhna srednje trdne kfastiti srednja 1 velika i 1 majhna GG, GM, Cl, CL, gfinasto-prodni srednja Ml, ML, SM, DC zasipi f 1 CH, MH, Cl, Ml, morski ln zelo rahlo odloženi sedimenti velika jezerski jezersko-mocvirnega ali Gozd V 54, 1996 193 manjših plazov, ki sprošcajo približno 5,3 miljone ton materiala in ogrožajo okrog 30 % ozemlja države. 5.1.7 Do zdaj znani zemeljski plazovi v hudourniškem obmocju Lucnice 5.1.7 The landslides known up tili now in the Lucnica torrent area Po ustnem viru sem prišel do podatka, da je bil okrog leta 1928 manjši plaz nekje nad domacijo Selišnik. Drugace v zadnjih letih (do leta 1990) ni bilo zaznati vecjih zemeljskih plazov. Geografi pa so na letalskih posnetkih odkrili številne polkrož­ne kotanje visoko na pobocjih nad dolina­mi. Podrobnejše preucevanje je pokazalo, da je vecina teh kotanj nastala s prožen jem velikih plazov v zadnjih nekaj tisoc letih (Natek.1991-b). 5.2 Vpliv naravnih dejavnikov na mož­nost proženja zemeljskih plazov na obmocju Lucnice 5.2 The impact of natural factors on the possibili­ty of landslides in the Lucnica area 5.2.1 Analiza nagibov v povezavi z gea­loško podlago 5.2.1 lnclination analysis related to geological base Ob koncu wOrmske pol eden itve pred okoli 12 000 leti so bili najvišji deli Savinjskih Alp pokriti z ledom, vecji del nižjega sveta, nekako do 400 m nadmorske višine, pa je bil gol in izpostavljen mocnemu mehanic­nemu razpadanju. Rezultat tega dogajanja so z grušcem prekrita pobocja, ki jih je pozneje prerasla vegetacija in jih s tem zašcitila pred suliflukcijo, socasno pa je ustvarila potencialne povzrocitelje zemelj­skih plazov (Natek 1991-a). To je še posebej znacilno za obmocje Lucnice, kjer prevladujejo v kamninski sestavi neprepustni andezitni tuli. Te plasti so marsikje strmo nagnjena, obenem pa preprežene s prelomi in drugimi razpokami. Andezitni tuf je izrazito plastovit. Za prože­nje plazov so še posebno ugodne vmesne plasti glinastih morskih sedimentov ali linejših vulkanskih izmeckov. Obilne pada­ 194 Gozd V 54, 1996 vine napojijo grušcnata obmocja do skalne osnove, po kateri zacne voda odtekati in s tem tvoriti vodnato drsno ploskev. Teža z vodo prepojene grušcnate plasti se mocno zveca, se na mnogih krajih pretrga in zdrsi po pobocju (Natek 1991-a). Nastanejo številni zemeljski plazovi in usadi. Labilna in pogojno stabilna tla imamo tudi na obmocjih, kjer se nahajajo kerato­firski tuf in tulit, diabazni tuf in tulit, glinasti skrilavci, nizkometamorfni zeleni skrilavci z vložki tufa in keratofirja, pobocni grušc, morene ter lapor in lapornati apnenec. Kjer je kamnina kompaktna, ni trenutne nevarnosti za zemeljski plaz. Obstaja pa seveda možna nevarnost zaradi velike mehanicna razgradljivosti teh kamnin. Problematicni so predvsem predeli, kjer imamo preperino. ce so kompaktna, so vse te kamnine za vodo neprepustne. Drugace pa je v prepa­ rini, skozi katero voda nemoteno pronica. ce je kamnina nasicena z vodo, se zaradi vzgona zmanjša njena teža, s tem pa se zmanjša tudi opora v pobocju. Druga pomembna neugodna posledica precejanja vode skozi razpokana kamnina je strujni pritisk, ki je posledica trenja vode ob kam­ nino in je usmerjen navzdol, vzporedno z gladino podzemne vode (Breznik 1991). Voda ni vzrok, ampak najpogostejši povod za številne zemeljske plazove. Za preperine iz andezitnih !ulov (zemlji­ne) in njim podobne kamnine ter pobocne­ga grušca so bili po merjenju 1990 vzeti vzorci, na katerih so v laboratoriju opravili preiskavo strižne trdnosti. Strižni kot mokre vezljive zemljine znaša 22,7o, povprecni strižni kot, dobljen iz stabilnostnih analiz za suhe zemljine, pa znaša 35o. Dejanska vrednost strižnega kota za suhe zemljine se je gibala med 30 in 40 stopinjami. Zaradi varnosti smo v raziskavo za suhe zemljine vkljucili zgornjo vrednost, torej 40o. Vsa zemljišca z nagibi pod 23 in nad 40 stopinjami so pretežno stabilna. V prvem primeru je naklon terena preblag, da bi tudi mokra zemljina splazela, v drugem primeru pa se niso mogle nakopicili debe­lejše plasti zemljin zaradi sprotnega plaze­nja in spiranja. Nevarno obmocje za nasta­nek zemeljskega plazu pri razlicnih stop­njah vlažnosti zemljine je med obema vrednostima. Površine z nagibi med 23 in 40 stopinjami so torej tiste, ki so pogojno stabilne oz. nestabilne. Pri andezitnih, diabaznih in keratofirskih tufih oz. tufitih in glinastih skrilavcih ter nizkometamorfnih zelenih skrilavcih so ogrožena zemljišca, ki spadajo v 5., 6. in 7. kategorijo nagibov površin. Pri pobocn ih grušcih pa so to zemljišca , ki se nahajajo v 6. in 7. kategoriji nagibov površin. Kriticne površine v morenah so med 25 in 40 stopinjami, kar ustreza 5., 6. in 7. kategoriji nagibov površin. Pri laporjih pa je pomembno, v kaj preperijo. Nevarnost plazenja nastane, ce preperijo v glino. Odvisno od zrnatosti in vlažnosti preperine, strižni kot pada od 29o do 1So (bolj ko je preperina vlažna in finozrnata, manjši je strižni kot) . Preperine (zemljine -glinaste do glinastomeljaste) nad 30 stopinjami prakticno ni, zato so hribine nad temi nagibi površin stabilne. Prav tako so stabilne hribine z nagibi pod 15 stopinjami. Ogrože-. na zemljišca zaradi zemeljskih plazov so torej v 3., 4., 5. in 6. kategoriji nagibov površin. 5.2.2 Vpliv vegetacije na možnost proženja zemeljskih plazov 5.2 2 The impact of vegetation on the possibility of landslides Primarna in najpomembnejša funkcija naravnega, še zlasti gozdnega prostora je njegova varovalna funkcija, saj posredno in neposredno pripomore k razvoju narave, cloveka in njegovih civilizacijskih pridobitev. Varovalna funkcija gozdov sovpada s poj­mom prve vegetacije na Zemlji, antropo­centric no pa s pojavom cloveka (Campa 1994). Preucevanje vsebinske in kolicinske se­stave rastlinstva je pomembna metoda za prikaz in zaznavanje delovanja vseh dejav­nikov okolja. V vegetaciji, zlasti še v gozdni, ki je blizu prvobitne sestave, se najbolj neposredno zrcali vpliv mnogoterih ras tišc­nih dejavnikov. Poznavanje le-teh omogo- Fizikalno hitro razgradljivi andezitni tuti z vmesnimi plastmi glinastih morskih usedlin (foto: Rok Ferme) Physically fast decomposable andesite tuffs with intermediate Jayers of clay sea sediments (by Rok Ferme) ca ugotavljanje odvisnosti oz. odnosov med rastlinstvom in klimo, tlemi, geološko podlago do odnosov med klimo in tlemi: med klimo in geološko podlago, med tlem1 in geološko podlago (Seliškar, Zupancic 1991). Skratka, v rastlinskih združbah se zrcalijo vplivi in delovanje posameznih prvin okolja, ki jih predvsem v medsebojnem prepletanju še ne poznamo v celoti. 5.2.2.1 Hidrološka vloga vegetacije 5.2.2.1 The hydro/ogical role of vegetation Hidrološka vloga gozdov, ki se kaže z blagodejnim zaviranjem in izravnavanjem odtekajoce vode, tako površinske kot pod­zemne, iz zlivnih obmocij, je nenadomest­ ljiva. Ta vloga je še posebej pomembna v tako hribovitem in razclenjenem obmocju, kakršno je obmocje Lucnice. Po oblikah vegetacije lahko razvrstimo površine, na grobo, v tri osnovne skupine: -površine, porasle z drevjem, t.j. pretež­no gozd raznih tipov in oblik, od visokega prek nizkega do raznih tipov grmišc, -površine, porasle s travinjem (travniki, pašniki), zelišci in raznimi trajnicami; v to skupino uvršcamo tudi površine, porasle s slecjem, resjem, borovnicami ipd., -obdelovalne kmetijske površine, porasle s poljedelskimi kulturami (Horvat 1989). Te tri glavne oblike rastlinske odeje raz­licno vplivajo tako na površinski odtok vode kot na strukturo zgornje plasti tal in s tem na podzemni odtok vode. Prek tega po­sredno vplivajo tudi na stopnjo ogroženosti zemljišc zaradi zemeljskih plazov. Gozd ima veliko vecjo kolicinsko proiz­ vodnjo organskih snovi po enoti površine kot travišca ali obdelovalna zemljišca in zaradi tega veliko izrazitejši vpliv (Horvat 1989). Tudi na lastno rastišce veliko ugod­neje deluje kot drugi dve rastlinski skupini. Vpliv gozda se izraža v porabi vode za svojo rast, v pridrževanju, v mehanskem oviranju in zaviranju podzemnega odteka­nja, predvsem pa v lastnostih rastišca, zlasti v sposobnosti za vecje vsrkavanje, sprejemanje in zadrževanje vode v tleh. Rastišce ima boljše lastnosti tudi zaradi globoko segajocih korenin, s katerim dre­vesa tla rahljajo v globino in vežejo v površino. 5.2.2.2 Vpliv gozda na vezavo tal in zašcito tal pred plazovi 5.2.2.2 The impact of forest on ground binding and the protection against landslides Vsaka strnjena rastlinska odeja v doloce­ni meri varuje tla pred škodljivimi ucinki manjših usadov in plazov. Najvecjo stopnjo varovanja ima nedvomno gozd, njegovi ucinki so, zlasti na plazovitih obmocjih, pomembni. Zmogljivost gozda za varovanje tal je odvisna od njegove vrstne sestave in od porazdelitve dreves v njem (Golob 1994). V naših razmerah je treba v predelih, kjer je tveganje za usade in plazove posebno veliko, ustrezno pozornost nameniti ohra­njanju avtohtonih vrst listavcev, ki vecino­ ma globoko koreninijo, izogibati pa se moramo smreki, ki ima najplitvejši kore­ninski sistem. Z vrstno sestavo gozdov, ki so na z zemeljskimi plazovi ogroženih predelih, na obmocju Lucnice, ne moremo biti zadovoljni, saj zavzema smreka v njih prevelik delež. Mešani gozdovi imajo prepletena sestav­ljen koreninski sistem, ki sega v vse talne plasti in jih trdno veže v celoto, medtem ko smreka v gostih, sklenjenih sestojih s svojim plitvim koreninjem ne veže globjih plasti. Seveda pa od gozda ne smemo zahte­vati ucinkov, ki jih ne more izpolniti. Tako gozd ne more prepreciti globjih premikanj zemeljskih plasti, ki nastanejo zaradi geolo­ških vzrokov, ne more prepreciti zemeljskih plazov in usadov, ki se pojavljajo zaradi podtalnega delovanja vode na neprepust­nih tleh, ki so ali se pojavijo v vecjih globi­nah. Še manj more zaustaviti že zaceto gibanje plazljivega sveta, prav tako pa gozd ne more prepreciti tistega udiranja obrežij in pobocij, do katerega pride zaradi spodjedanja bregov v vodotokih (Horvat 1989). 5.2.2.3 Vpliv gospodarjenja z gozdovi na zemeljske plazove 5.2.2.3 The impact of forest managing on /and-· sli des Blagodejni ucinki gozda so v najvecji meri odvisni tudi od njegovega stanja in 196 Gozd V 54, 1996 j \ ravnanja z njim. Ni pomembna le njegova površinska razprostranjenost v obmocju, temvec predvsem in zlasti nacin gospo­darjenja z njim. Pomembni so naravna zgradba gozdnih združb, mešanost sesto­jev, stabilna struktura brez labilnih mono­kultur. Absolutno prednost imajo gozdovi globokim koreninskim sistemom, z vecjim številom drevja, kvalitetne, pravilno obliko­vane rasti in lahkih struktur. Varovalni ucinki narašcajo s površinsko kompleksno­stjo gozda in z "zaprtostjo" njegovih robov, zmanjšujejo pa se s površinsko razdroblje­nostjo gozda te! dolžino in "odprtostjo" gozdnih robov (Campa 1994). Nedvomno imajo najboljši ucinek na hidrološko funkcijo in vezavo tal prebiralni gozdovi, nekoliko slabši so stari, preredceni sestoji brez podrasti. Najslabše pa delujejo enodobni, cisti smrekovi sestoji. Na manj stabilnih tleh, na pobocnih grušcih ali andezitni podlagi in ob vecjih naklonih zemljišc so ustrezna gozdnatost in njena prostorska razporejenost ter raba gozdnega prostora in njena ekološka urav­noteženost velikega pomena za prepre­cevanje usadov in zemeljskih plazov. 5.2.2.4 Gozdne združbe na obmocju, ogro­ženem zaradi zemeljskih plazov 5.2.2.4 Forest communities in the area jeopard­ized by Jandslides Na ogroženih površinah se najpogosteje pojavlja združba Galio rotundifolii-Abiete­tum. Poleg nje so mocneje zastopane še Bazzanio-Abietetum, Luzulo-Abieti-Fage­tum praealpinum, Deschampsio flexuosae­Piceetum ter Luzulo-Fagetum montanum praealpinum. Na manjših odsekih so prisot­ne še Abieti-Fagetum praealpinum, Aceri­Fraxinetum illyricum ter Querco-Luzulo­Fagetum. Na pobocnih grušcih, ki so nastali iz karbonatnih kamnin, se pojavljajo še združbe Ostryo-Fagetum, Adenostylo­Piceetum, Pinetum austroalpinum in Rho­dothamno-Rhodoretum. Na vecini ogroženih površin rastejo zdaj smrekove monokulture, ki so na tem mestu neprimerne in vcasih celo škodljive. 5.2.2.5 Koširjeva metodologija vrednotenja gozdov po varovalnem pomenu 5.2.2.5 The Košir's methodology of forest evalu­ation by protection significance Metoda temelji na nacelu, da ima vsak dejavnik, ki se vkjucuje v ekološki kom­pleks gozdne združbe, pri gospodarskem (mišljeno je gospodarjenje v širšem smislu) vrednotenju gozdnega prostora za potrebe cloveške družbe neko vrednost, ki je s tega vidika optimalna. Z ekstremnimi vred­nostmi raznih dejavnikov pa nastajajo ome­jitve za vsestransko uporabo gozdnega prostora v gospodarske namene. V vrednotenje gozdov po varovalnem pomenu so vkljucene vse gozdne združbe, ki so kartografsko prikazane na fitocenolo­ški karti Slovenije v merilu 1 : 100 000. Kartografske enote predstavljajo praviloma le gozdne združbe na ravni temeljne siste­matske enote -asociacije. Vsebina dejav­ nikov za vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem pomenu je bila izbrana tako, da je iz njih razviden odgovor, v kakšni meri in v cem se izraža neposredna varovalna vloga posameznih oblik gozdno­vegetacijskih formacij. Splošno koristne funkcije gozdov, kolikor izhajajo iz njihove varovalne vloge, so odraz skupnega ucin­ kovanja gozdnih združb in pridejo do izraza le, ce je gozdnatost še dovolj velika in ce prostorska razporeditev gozda ter njegove lastnosti še zagotavljajo uravnoteženost v okolju in jo trajno tudi ohranjajo. Gozdni prostor in lastnosti gozdnih združb so ponazorjeni in vrednoteni z vzajemno delujocimi dejavniki, in sicer: -geološko-petrografski kompleks, -kompleks orografskih dejavnikov, -kompleks klimatskih elementov in poja­ vov, -talne razmere gozdnih združb, -lastnosti vegetacijske odeje. Navedeni dejavniki so navezani na isto primerjalno osnovo z relativno skalo, v kateri velja najnižja vrednost za optimalne in najvišja za ekstremne (bodisi minimalne ali maksimalne) razmere. Skala je petsto­penjska, koeficienti pa so izbrani po inte­gralni obliki normirano normalne funkcije. V skladu z opisano metodologijo so v obliki tabelarnega pregleda nanizana gozd- Gozd V 54, 1996 197 Vzrok zemeljskemu plazu pod Grobelskim vrhom je bilo spodjedanje brežine, ki ga je povzrocila Lucnica (foto: Rok Ferme) The ca use of the landslide under the Grobelski Vrh was the wash away of the river bank, caused by the Lucnica River (by Rok Ferme) Podveža-v nastalem jezeru je bilo potopljenih vec stanovanjskih in gospodarskih poslopij (Foto A. Horvat) 198 Gozd V 54, 1996 Zemeljski plaz, sprožen leta 1990 na obmocju Lucnice blizu domacije Kladnik (foto: Rok Ferme) Landslide which went off in 1990 in the Lucnica area (by Rok Ferme) Dela na odkopavanju in izravnavanju površine plazne gmote (Foto A. HoNa!) Excavation and levelling work on the area of landslide material (by A. Horvat) ~~r-----~----~ GozdV 54, 1996 199 ne združbe z ocenjeno stopnjo izraženosti posameznih komponent okolja, v katerem rastejo. Gozdne združbe so glede na seštevek tock razporejene po ekstremno­sti rastišca, v katerem uspevajo, kjer pomeni višji seštevek ekstremnejše rasti­šce ne glede na vsebino take ekstremnosti. Vsebine ekstremnosti pa so ponazorjene z graficnim prikazom. Gozdne združbe so razporejene še v kategorije po varovalni funkciji, ki jo opravljajo neposredno na ra­ stišcu oz. posredno v širši pokrajini. 5.2.3 Primerjava vegetacijske analize ogro­ ženih obmocji z rezultati Koširjeve meto­ dologije 5.2.3 A comparison of vegetation analysis of jeopardized areas with the results of the Košir' s method_ology Ob primerjavi vegetacijske analize ogro­ženih obmocij zaradi zemeljskih plazov z rezultati Koširjeve metodologije vredno­tenja gozdov po varovalnem pomenu, dobi­mo presenetljivo podobne rezultate. Najpo­gostejših pet gozdnih združb, ki se pojav­ljajo na z zemeljskimi plazovi ogroženih površinah, sovpada s peto kategorijo goz­dov po varovalnem pomenu. V tej je zapi­sano: "V peto kategorijo uvršcamo gozdne združbe, ki porašcajo rastišca v dokaj ugodnih orografskih razmerah; tudi tla so razmeroma globoka. Vendar je taJni kom­pleks zelo labilen, zato sta njegova rodovit­ nost in odpornost proti eroziji tesno pove­ zani s fiziološko aktivnostjo celotnega tal­nega profila, ki jo je mogoce trajno ohra­njati predvsem le z gozdno odejo. Sem uvršcamo gozdne združbe, ki rastejo na tleh, nastalih iz silikatnih kamnin." Na koncu še zapiše: "Po varovalnih funkcijah, ki jih opravljajo, poimenujemo peto katego­rijo gozdovi na labilnih tleh" (Košir 1976). Združbi Ostryo-Fagetum in Adenostylo­Piceetum, ki se pojavljata na pobocnih grušcih, sovpadata z drugo kategorijo gozdov, za katero pravi: "V drugo katego­rijo spadajo gozdne združbe, katerih go­spodarski pomen (v širšem smislu tega pojava) je sicer lesnoproizvodni, vendar se ta mora podrejati varovalnemu pomenu teh gozdov. Varovalna vloga teh gozdnih združb je v preprecevanju razvoja spirav­ 200 GozdV 54, 1996 cev, plazin, usadov ali podorov kamenitega koluvija." To kategorijo poimenuje gozdovi z vsestransko poudarjenim varovalnim znacajem (Košir 1976). Preostali dve združbi na pobocnih gru­šcih, Rhodothamno-Rhodoretum in Pine­tum austroalpinum laricetosum, pa sovpa­data s prvo kategorijo gozdov, to so trajno varovalni gozdovi. 5.3 Aplikacija vplivov na proženje ze­meljskih plazov v letu 1990 v dolini Luc nice 5.3 The application of the influences on land­slides in 1990 in the Lucnica Valley Posebnost naravne ujme 1. novembra 1990 je bilo proženje številnih zemeljskih plazov v dolini Lucnice. Evidentiranih je bilo 27 plazov, med njimi vec velikih, ki so prizadeli 2,6 ha travnikov in 7,6 ha gozdov (Kladnik 1991 ). To ne zanika velikega varovalnega pomena gozda, ampak kaže na dolgotrajnejše dogajanje, ki je sestavni del preoblikovanja površja v tej krajini. Najvecji plaz na gozdni površini se je sprožil nad Traticnikovo domacijo (podrob­no opisan v nadaljevanju). Drugi vecji pla­zovi na gozdnih površinah so splazeli na naslednjih lokacijah: pri domaciji Rep, v obrtni coni, pod Grobelskim vrhom, nad domacijo Petek, pod Dovnikovim Vrhom, pod Golbovcem, pri domaciji Obcir in nad domacijo Selišnik. Drugi vecji plazovi pa so nastali na negozdnih, travnatih površi­nah, in sicer: pri domaciji Fitez (dva, ki sta vzrocno povezana), blizu domacije Kladnik dva, nad Markovno Ravno in JZ od doma­cije VršaJe. Gledano s fitocenološkega vidika so splazele površine na rastišcih združb Galio rotundifolii-Abietetum, Ostryo-Fagetum, Bazzanio-Abietetum in Abieti-Fagetum praealpinum. Na teh površinah se zdaj razprostirajo smrekove monokulture oz. travnate površine. Veliko plazov, med njimi tudi najvecji, je nastalo na andezitnih tufih, mnogi pa na lapornati podlagi in pobocnih grušcih. Ce mesta, na katerih so se sprožili vecji zemeljski plazovi, primerjamo z analizo geološke podlage z nagibi površin, vidimo, da zelo dobro sovpadajo s površinami, ki smo jih izlocili kot ogrožena obmocja. Pri .primerjavi teh mest z vegetacijsko analizo > •... 1 oz. s Koširjevo metodologijo vrednotenja gozdov po varovalnem pomenu, ugotovi­ mo, da so vecinoma na rastišcih združb, ki sovpadajo z drugo in peto kategorijo goz­dov (gozdovi z vsestransko poudarjenim varovalnim znacajem in gozdovi na labilnih tleh). Dva zemeljska plazova pa sta se sprožila na rastišcu združbe Abieti-Fage­tum praealpinum, ki ne spada med ogrože­na rastišca (po Koširju), ampak sovpada s cetrto kategorijo gozdov (gozdovi interle­rencnih klimatov), ki spadajo med naše najpomembnejše lesnoproizvodne gozdo­ ve. Vendar moramo omeniti, da je na mestu, kjer sta se sprožila, danes travnik. Pri številnih manjših plazovih in usadih, ki so se utrgali na obdelovalnih površinah, travnikih, pašnikih in tudi v gozdovih, ne moremo zanikati vpliva cloveka na labilno ravnovesje v preperlinski odeji, ravnovesje je omajala krcenje gozda, nepravilno go­spodarjenje ter gradnja poljskih poti in gozdnih cest. V primerjavi z manjšimi plazovi in usadi pa so se vecji sprožili brez bistvenega sodelovanja cloveka. 5.3.1 Primer velikega plazu v Podveži v dolini Podvolovljek 5.3.1 The example of the big landslide in Podve­ža in the Podvolovljek Valley Velik plaz, ki se je utrgal 1. novembra 1990 ob 22. uri nad levim bregom Lucnice, neposredno za domacijo Traticnik, je sled­njo porušil do tal, zaprl pa je tudi odtok Lucnici. Za njim je v nekaj urah nastalo jezero z okrog 1 O milijoni m3 vode (Nate k 1991-b). Podrobna analiza padavin, ki so jo nare­dili hidrometeorologi in sinoptiki, je pokaza­la, da je bil oktober, od devetega naprej, nadpovprecno deževen, da so se padavine stopnjevale od 26. do 31. 10. in dosegle višek v noci na 1. 11. in podnevi istega dne. Padavine so bile obilne, posebno intenziv­ ne pa 1. 11. ob prehodu hladne fronte, povzrociteljice nastanka nevihtnih oblakov in nanje vezanih mocnih nalivov. Padavin­ska karta 48-urne maksimalne kolicine padavin (220 mm) kaže eno od treh tovrst­nih jeder tudi na obmocju Luc, skoraj celotna Zgornja Savinjska dolina pa je bila v obmocju izohiet 160-220 mm (Meze 1991-b). Zaradi tolikšnega in tako dolgo­trajnega deževja je bila zadrževalna spo­sobnost tal izcrpana že do nastopa viška padavin 31. 1 O. in 1. 11., zato je na tem obmocju odtocni koeficient dosegel vred­nosti do 0,9 (Horvat 1991 ). Povod za sprožitev plazu torej ni bilo spodjedanje pobocja v strugi Lucnice, ampak veliki vzgonski in strujni pritiski zaradi kopicenja padavinske vode v nespri­jetem materialu in spodaj ležecih razpo­kanih plasteh andezitnega tufa. Podrobna preucitev plazu je pokazala, da je bila drsna ploskev pod odlomnim robom v centralnem in jugovzhodnem delu plazu formirana v smeri upada plasti skal­nih mas. Smer upada je bila približno proti severozahodu. Drsna ploskev v najvišjem -severnem delu plazu pa je potekala pretežno po pobocnih glinastih in skalnih preperinah. Generalna smer drsenja ni bila pravokotna na Lucnico, ampak poševna od severa proti jugu, razgaljeni skalni skladi v centralnem in jugovzhodnem delu odlom­nega roba so predstavljali levi bok (gledano navzdol) konkavno zakrivljene drsne plosk­ve. Možno je sklepati, da je bil neposredno nad nivojem Lucnice približno v crti D-D (glej shemo št. 3) viden del drsne ploskve, vendar zelo neizrazito. Nad domnevno drsno ploskvijo so bili do višine približno 12 m zdrobljeni skalni masivi, ki so bili na zgornjem delu pobocja pokriti s približno 3 m debelim slojem glinasto meljaste prepe­rine. Takšen sestav tal je bilo opaziti v smeri nizvodno vse do presecišca s crto C-C, od tod dalje nizvodno v dolžini približ­no 40 m pa so bili skalni masivi narinjeni na naplavinske sloje. V spodnjem, nizvod­nem delu pobocja so bili na naplavinske sloje narinjeni glinasto meljasti krovni sloji. Od presecišca s crto D-D vzvodno pa verjetno prvotno levo pobocje doline ni bilo premaknjeno, ampak ga je plazina le pre­krila in zasula v debelini približno 1Om (FAGG 1991 ). GozdV 54, 1996 201 Shema 2: 48~urne kolicine padavin, izmerjene 1. in 2. novembra 1990 ob 7. uri (Pristov 1991) Scheme 2: A 48-hour-precipitation quantity, taken on the November 1st and 2nd 1990 at 7 a.m. (Pristov 1991) Podveža-zasilno cesto za povezavo Podvolovljeka z Lucami so morali speljati po desnem bregu-pogled proti vodi, zadaj porušena Traticnikova domacija na plazu (Foto A. Horvat) Podveža -a temporary road to link Podvolovljek with Luce had to be /aid on the right bank-a view towards the river, with the destroyed Traticnik's farm on the landslide (by A.Horvat) 202 GozdV 54, 1996 Shema št. 3: Traticnikov plaz v Podvolovljeku-prerez skozi vrtino VB po osi splošne smeri njegovega premika-stanje po sanaciji plazu, pred ureditvijo Lucnice in obnovo ceste (Horvat 1994) Scheme 3: The Traticnlk landslide in Podvolovljek-a section through the VB borehole along the axis of it s general movement's direction -the restored situation after the landslide, before the regulation of the Lucnica River and road reconstruction (Horvat 1994) GozdV 54, 1996 203 Izkopavanje prekopa ni bilo brez nevarnosti -leva brežina, sestavljena iz nad 10m debelih plasti razrahljane plazovine, se je nenehno udirala in drsela navzdol (Foto A. Horvat) The excavation of the canal was an risky job-the left riverbank, composed of over 10-m-thick layers of /oosened slip /and, was constantly sliding downwards (by A Horvat) Razbremenjeno in izravnano pobocje po uspeli protierozijski ozelenitvi (Foto A. Horvat) The relieved and level/ed slope after a successful antierosion afforestation (by A Horvat) 204 Gozd V 54, 1996 6 UGOTOVITVE 6 CONCLUSIONS Glavni povzrocitelji številnih zemeljskih plazov so naravni dejavniki. Prispevek cloveka je posreden, a glede na razsež­ nosti manjši. Kamninska sestava z nagibi površin dobro nakazuje verjetno ogroženost obmo~ cij zaradi zemeljskih plazov. Problematicni so predvsem andezitni tuti, ki so, ce jih ne prekriva vegetacija, podvrženi mocnemu mehanicnemu razpadanju. Labilne površi­ ne so predvsem tam, kjer je preperina, kompaklna kamnina je v glavnem stabilna. Podobno velja še za diabazne in kerato­firske tule oz. tulite, glinaste skrilavce, nizkometamorfne zelene skrilavce z vložki tufa in tulila ter pobocne grušce. Proble­maticne so še površine, kjer so morene in preperine laporja. Pri morenah in lapornatih preperinah veljajo za možno ogrožena ob­mocja tista, katerih nagibi površin se gibljejo med 25 in 40 stopinjami (pri more­nah) oz. med 15 in 30 stopinjami (pri la­porjih). Kot notranjega trenja je za andezi!­ ne tute in njim sorodne kammne ter poboc­ ne grušce 22,?o (mokre zemljine) oz. 35° (suhe zemljine), kar pomeni, da sl'adajo površine z nagibi med 23 rn 40 stoprnJa'!_ll med labilne do pogojno stabrlne. Za poboc­ne grušce se ti nagibi gibljejo med 29 in 40 stopinjami. Nižje vrednosti nagibov površin veljajo za mokre zemljine, pri cemer igra pomembno vlogo režim talnih vod. Glede na ta dejstva smo dolocili možno ogrožena obmocja zaradi zemeljskih plazov, ki se razprostirajo na 7,88 km2 površine oz. na 13,7 % površine celotnega obmocja Luc­nice. Naravna gozdna vegetacija ugodno vpli­va na vodni režim v tleh, poleg tega dobro varuje tla pred manjšimi zemeljskimi plazo­vi in usadi, ne more pa prepreciti vecji~ plazov. Pri tem je zelo pomemben tu"dl nacin gospodarjenja z gozdovi. Najboljse tovrstne ucinke dosega prebiralni gozd, najslabše pa enodoben, cisti smrekov gozd. " Najpogosteje zastopana gozdna zdruzba na ogroženih obmocjih je Galio rotundifolii­Abietetum. Uvršcamo jo v peto kategoriJO, v tako imenovane gozdove na labilnih tleh (po Koširjevi metodologiji). V to kategorijo spadajo še druge, mocneje zastopane združbe na tem obmocju, in sicer: Bazza­ nio-Abietetum, Luzulo"Abieti-Fagetum prae­alpinum, Deschampsio flexuosae"Picee­tum ter Luzulo"Fagetum montanum praeal­pinum. Poleg teh gozdnih združb sta moc­neje zastopani še združbi Ostryo-Fagetum in Adenostylo-Piceetum, ki spadata v goz­ dove z vsestransko poudarjenim varoval­ nim znacajem (druga kategorija) in združbi Pinetum austroalpinum laricetosum ter Rhodothamno-Rhodoretum, ki spadata med trajno varovalne gozdove (prva kate­gorija). Rezultati te analize so skladni na­vedbam Koširjeve metodologije vrednote­ nja gozdov po varovalnem pomenu. Vecji zemeljski plazovi, ki so se sprožili novembra 1990, so nastali na mestih, ki smo jih izlocili kot ogrožena obmocja zaradi zemeljskih plazov. Dobro se ujemajo tudi z vegetacijsko analizo oz. s kategorijami gozdov, ki imajo varovalni predznak: Obe analizi nam dajeta odgovor na vprasanje, kje so ogrožene površine zaradi zemeljskih plazov, vendar je bolj tocna in natancna analiza nagibov z geološko podlago. Drobni posegi, npr. kmetijska raba raz­meroma strmih pobocij. smotrna gradnja vlak in gozdnih cest, le neznatno prispe­vajo k okrepitvi možnosti proženja vecjih zemeljskih plazov, vendar je to lahko "kap­ljica" cez rob. Zato je pazljivost pri gospo­ darjenju z gozdovi oz. s krajino nujna, in to zlasti pri: -odlocanju o ustrezni gozdnatosti in njeni prostorski razporejenosti ter rabi gozdnega prostora in njuni ekološki urav­ noteženosti, -odlocanju o zgradbi, strukturi in meša­nosti gozdnih združb, -nacrtovanju in gradnji poti, vlak in gozdnih cest, -preprecevanju koncentracije površin­ skega odtoka. Skratka, potrebna je skrbna "nega" kraji­ ne in mocnejši nadzor nad vsakršnim pose­gom v potencialno ogrožena obmocja. Pri poseganju v prostor je zelo pomembno, da na potencialno ogroženih obmocjih ne porušimo krhkega naravnega ravnotežja. Povzetek Obmocje Lucnice leži v zahodnem delu gozdno~ gospodarskega obmocja Naza~e. Zanj je znacilna GozdV 54, 1996 205 klima predalpskega sveta, z okoli 1600 mm pada­vin na leto in srednjo letno temperaturo okoli 5-9 oG. Vtem delu so poglavitne kamnine apnenci, dolomiti in andezitni tufi, poleg njih pa so v plasteh karbonatnih kamnin še slabo razviti skrilavci in oligocenske plasti pešcenjakov, glin, skrilavcev in laporjev. Med temi kamninami so fragmentarna zastopane še druge pra kamnine in eruptive. Obli­kovitost površja, dana z razporeditvijo in orientacijo nagibov površin, kaže zelo razgiban relief. Naravna vegetacija je gozd. Prevladujejo jelove, jelovo­bukove in bukove združbe. Zaradi novinarjenja in fratnega gospodarjenja je prvotna vegetacija zelo spremenjena, vecinoma v obliki smrekovih mono­kultur. Za uspešno ugotavljanje ogroženosti tega obmocja zaradi zemeljskih plazov je podrobnejše poznavanje teh naravnih dejavnikov izredno po­membno. Plazna erozija se pojavlja kot zdrsi, usadi, podari in plazovi. Za nastanek le-teh pa so potrebne dolocena nagnjenost tal ter slaba povezanost kam­ninske osnove ali sekundama razpokanost. Najpo­membnejši vzroki za sprožitev zemeljskega plazu so prekomerna navlaženost zemljin, pregrupacije hribinskih mas ter potresi. Pomemben faktor pri plazovih je hitrost plazenja, ki jo razdelimo na štiri faze. Najprej se pojavi polzenje, nato predplazenje in faza zloma, na koncu pa faza stabilizacije. Labi Ina oziroma pogojno stabilna zemljišca so predvsem na preperinah andezitnih tufoy in njim sorodnih kamninah. To so keratofirski in diabazni tufi in tufiti, glinasti skrilavci, nizkometamortni zele­ni skrilavci z vložki tufa oz. tufita ter pobocni grušci. Poleg tega imamo labilne površine še na lapornatih preperinah in morenah. Za te hribine je bil dolocen strižni kot mokre zemljine in povprecni strižni kot suhe zemljine. Ob pomoci teh dveh kotov so se dolocile vrednosti naklonov, ki jih imajo ogrožene površine. Ti nakloni se gibljejo med 29 in 40 stopinjami za pobocne grušce, med 25 in 40 stopinjami za morene, med 15 in 30 stopinjami za lapornate preperine ter med 23 in 40 stopinjami za preperine andezitnih tutov in njim sorodnih kamnin. Gozdna vegetacija, zlasti ce je blizu prvobitne sestave, ugodno vpliva na preprecitev manjših plazov in usadov. Predvsem seta ucinek izraža v hidrološki funkciji gozdov in v vezavi ter varovanju tal pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Ti blagodejni ucinki so odvisni še od nacina gospodarjenja z gozdovi. Vecjih zemeljskih plazov gozd ne more prepreciti. Gozdna združba, ki se najpogosteje pojavlja na ogroženih podrocjih, je Galic rotundifolii-Abietetum, dejansko pa so na teh rastišcih cisti smrekovi sestoji. Primerjava s Koširjevo metodologijo vred­notenja gozdov po varovalnem pomenu kaže veli­ko stopnjo skladnosti rezultatov. Apliciranje izsledkov te raziskave na leto 1990 pokaže, da so se številni zemeljski plazovi utrgali prav na mestih, ki so izlocena kot ogrožena obmoc­ja zaradi plazov. To dejstvo potrjuje tudi najvecji plaz, ki se je sprožil 1. novembra v Podveži v 206 GozdV 54, 1996 dolini Podvolovljek in zajezil Lucnico ter povzrocil nastanek do 20m globokega zajezitvenega jezera. S posledicami zemeljskih plazov se moramo nehote sprijazniti, vendar jih lahko izkoristimo za poduk, kako se v prihodnosti prilagoditi oziroma zavarovati pred podobnimi pojavi, kajti prisiljeni smo živeti z njimi. AN ANAL YSJS OF LANDSLIDE POSSJBILITY Summary The Lucnica watershed is situated in the west­ern part of the Nazarje forest management reg ion. lt's characteristics are pre-alpine climate with 1600 mm of rain per year and a mean annual tempera­ture around 5-9oC. The major rock in this region is limestone, dolomites and andesite tuffs. Be­sides these, there are also poorly developed shales and Oligocene layers of sandstone, clay, shells and mari. Among this rock there are also frag­ments of other basic types of rock and eruptive rock. The shape of the surtace, determined by the arrangement and orientation of the inclination of the surtaces, shows a diverse relief. The natural vegetation is forest. Fir, Fir-Beech and Beech associations are prevailing. Due to the cleaning system, the original association has primarily chang­ed, into spruce monocultures. Profound knowl­edge of the relevant natural facto rs is very impor­tant for the successful establishing of the threat to this reg ion caused by landslides. Landslide eros ion appears as landslips, slumps, rockfalls and slides. For the formation thereof, a precondition is certain inclination of the ground and we ak binding of rock base or secondary cracks. The most important causes for landslides are overmoisturized ground, regrouping types of rocks and earthquakes. An important factor regarding landslides is the speed of slumping, which is di­vided into four phases. First there is slumping, folloved by pre-slumping and the phase of break­age, resulting into the phase of stabilization. Unstable lands and conditional stable lands are mostly on the debris of andesite tuffs and on cognate rock. Besides those we also have unsta­ble surtaces on the debris of marls and moraines. The angle of interna! friction of wet soil and the ave rage ang le of interna! friction of dry soil have been determined for this hilly ground. By means of these two angels the values of slopes with jeopardized surtaces have been established. The­se slopes are among 29 and 40 degrees for later­al gravels, among 25 and 40 degrees for moraines, among 15 and 30 degrees for the debris of marls and among 23 and 40 degrees for the debris of andesite tuffs and for si milar rock. Forest vegetation hasa positive impact regard­ing the preventing of landslides, especially if it is similarto its original structure. This effect is espe­cially expressed in the hydrologic function of for­ests and in the binding of the ground and protect­ing thereof from destructive external influences. These positive effects also depend on the way of forest managing. Bigger landslides cannot be stop­ped by forests. The forest plant association which is the most common on jeopardized areas is Ga!io rotundifolii­Abietetum. ln fact, there are pure spruce forma­tions on these natural sites. A comparison with the Košir's methodoJogy of the forest evaluation according to their protective role evidences a high identical results. The application of the results of this research to the year 1990 shows that a lot of landslides ap­peared exactly on the areas which had been point­ed out as being jeopardized by landslides. This also goes for the biggest Jandslide that went off on November 1st in Podveža in the Podvolovljek Valley and has dammed up Lucnica, which has resulted in the origin of a 20m deep -lake. It is best to take the consequences of land­slides. They can, however, represent a Jesson how to act in the future to secure protection against similar phenomena. LITERATURA 1. Breznik, M., 1991. Analiza ujme 1990, kriti­ka, naloge.-Ujma 5, s. 121-123. 2. Cam pa, l., 1977. Gozdne združbe Gozdno­gospodarskega obmocja Nazarje.-Ljubljana, Biro za go_zdarsko nacrtovanje, 50 s. 3. Campa, L., 1994. Varovalne funkcije gozdov na plazovitih obmocjih. -Prvo Slovensko posveto­vanje o zemeljskih plazovih -Zbornik s. 55-63, Idrija 17. in 18. novembra 1994. 4. Golob, S., 1994. Preprecevanje zemeljskih plazov v gozdnem prostoru. -Prvo Slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih -Zbornik s. 67-73, Idrija 17. in 18. novembra 1994. 5. Grimšicar, A., 1984. Zemeljski plazovi v Slo­veniji: l. zgodovina.-Ujma 2, s. 63-69. 6. Horvat, A., 1989/90. Urejanje hudourniških obmocij -predavanja. -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, zapiski, polko­pirana risbe, preglednice, obrazci, grafi. 7. Horvat, A., 1991. Hudourniki-ujma 1990.­Strokovno posvetovanje -Gozd in ravnovesje naravnih sistemov, Nazarje 19. aprila 1991. 8. Horvat, A., 1994. Sanacija Traticnikovega pla­zu v Podvolovljeku. -Prvo Slovensko posveto­vanje o zemeljskih plazovih-Zbornik s. 265-272, Idrija 17. in 18. novembra 1994. 9. Kladnik, D., 1991. Ujma 1990 v Podvolov­ljeku.-Ujma,?, s. 51-53. 10. Košir, Z., 1976. Zasnova uporabe prosto­1 ra. -Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za druž­i' beno planiranje in IGLG pri Biotehniški fakulteti, 145 s. 11. Meze, D., 1991-a. Poplavna ujma in narav­ne danosti.-Strokovno posvetovanje-Gozd in 1' ravnovesje naravnih sistemoV, Nazarje 19. aprila 1991. i 12. Meze, D., 1991-b. Ujma 1990 v Gornje Sa­vinjski dolini, med Lucami in Mozirsko kotlin ico.­ Ujma S, s. 39-50. /* 13. Natek, K., 1991-a. Naravni sistem geomorf­nih procesov in clovek v Gornje Savinjski dolini. -Strokovno posvetovanje-Gozd in ravnovesje naravnih sistemov, Nazarje 19. apr'1la 1991. 14. Natek, K., 1991-b. Plazovi v Gornje Sa­vinjski dolini.-Ujma 5, s. 62-65. 15. Pintar, J., ZEMLJIC, M., 1982. Zacasne smernice za urejanje povirij voda. -Ljubljana, VGI, 14 s. 16. Pintar, J., 1987. Povirja voda -Erozijski pojavi, njihovo ugotavljanje in vrednotenje.-Ljub­ljana, VGI in Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo-Hidrotehniška smer, 66 s. 17. Nonveiller, E., 1979. Mehanika tla i teme­ljenje graCievina. -Zagreb, Škalska knjiga Za­greb, 780 s. 18. Pristov, J., 1991. Razpored padavin in nji­hov vpliv na poplave.-Ujma 5 s. 10-25. 19. Ribicic, M., VIDRIH, R., 1994. Vpliv potre­sov na nastanek plazov v gozdnem prostoru. -Prvo Slovensko posvetovanje o zemeljskih plazo­vih -Zbornik s. 33-46, Idrija 17. in 18. novembra 1994. 20. Seliškar, A., ZUPANCIC, M., 1991. Biolo­ško-ekološki pogled na pomen gozdov. -Stro­kovno posvetovanje-Gozd in ravnovesje narav­nih sistemov, Nazarje 19. aprila 1991. 21. Šiljar, A., 1991. Dolina Lucnice -obnovitev in ohranitev kulturne krajine.-Strokovno posve­tovanje -Gozd in in ravnovesje naravnih siste­mov, Nazarje 19. aprila 1991. 22. Walker, J., 1993. Nravne nesrece-Snežni in zemeljski plazovi.-Ljubljana, DZS, 32 s. 23. Žnidarcic, M., 1982. Geološke karte M 1 : 1 O 000 in Porocilo h geološkim kartam GGO Nazarje.-Gozdno gospodarstvo Nazarje. 24 .... , 1963. Gozdnogojitven! elaborat za GGO Nazarje,. Ljubljana, Inštitut za biologijo, SAZU. 25 .... , 1974. Vegetacijske karte za SLP l. Ljub­no in LuceM: 10 000. 26 .... , 1986. Vegetacijske karte GE Luce­zasebni gozdovi M : 1 O 000, SAZU. 27 .... , 1986. Gozdnogospodarski nacrt za GGE Luce-zasebni gozdovi 1986-1995.-Gozdno gospodarstvo Nazarje. 28 .... , 1990. Gozdnogospodarski nacrt za GGO Nazarje za obdobje 1991-2000. -Gozdno go­spodarstvo Nazarje. 29 .... , 1991. Strokovno mnenje o možnosti ure­ditve struge Lucnice pod plazom Podveža v Pod­volovljeku. -Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo ln geodezijo-Katedra za mehaniko tal z laboratorijem, 8 s. 30 .... , 1988. Klimatografija Slovenije-Tempe­ratura zraka 1951-1980.-Ljubljana, Hidrometeo­rološki zavod Slovenije, 331 s. 31 .... , 1989. Klimatografija Slovenije-Pada­vine 1951~1980.-Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Slovenije, 393 s. 32 .... , 1994. Hidrometeorološki zavod Slovenije -arhivlrani meteorološki podatki za obdobje 1981­1990. -Ljubljana. GozdV 54, 1996 207 GDK: 175.2+181.1:(497.12*06) Botanicna potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi Botanical Ramblings over Rock Faces above Ribjek upan the Kolpa River (S SLOVENIA) Marko ACCETTO * Izvlecek: Accetto, M.: Botanicna potepanja po ostenjlh nad Ribjekom ob Kolpi. Gozdarski vestnik, št. 4/1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit 21. Avtor navaja nova nahajališca 31 rastlinskih taksonov in dveh asociacij, ki v kvadrantu sredM njeevropskega kartiranja flore 0454/3 in v nekaj primerih tudi v sosednjih kvadrantih (0454/1 ,4) še niso bile omenjene. Jv1ed rastlinskimi taksoni je Arabis scopoliana novost v flori Kocevske in hkrati njeno tretje, po 238 letih odkrito nahajališce v Sloveniji. Kljucne besede: flora, Kocevska, Slovenija 1 UVOD INTRODUCTION Med številnimi naravnimi lepotami Slo­venije ima dolina zgornje Kolpe zagotovo posebno mesto. Marsikateri njen koticek je s svojimi posebnostmi biser za sebe. Za obmocje mogocnih, slikovitih, na pogled divjih in težko prehodnih astenij nad Rib­jekom ob Kolpi (slika 1 ), to zagotovo velja. V okviru mreže srednjeevropskega kar­tiranja flore leži le-to v delu kvadranta 0454/3, ki je bil floristicno že dodobra proucen (Štimec 1982). Kljub temu sem menil, da je malo verjetno, da bi že kdo stikal za rastlinami po teh brezpotjih. Botanicna vedoželjnost me je zato speljala v ta cudoviti skalnati svet v lanskem poletju veckrat. Ker sem na teh potepanjih naletel na nekaj zanimivih rastlinskih vrst oziroma taksonov, jih prinašam ljubiteljem rast­linskega sveta v pricujocem prispevku. Z njimi dopolnjujem floristicno podobo ame- ·Dr. M. A. dipl. ing. gozd., 1301 Krka, Hocevje 26. SLO Synopsis: Accetto, M.: Botanical Ramblings over Rock Faces above Ribjek upan Kolpa River (Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 4/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 21. The author states new localities of 31 plant taxa and two plant communities which in the quadrant 0454/3 and in some cases in the neighboring quadrants (0454/1 ,4) of the Central European flo­ra mapping have not been mentioned yet. Among the plant taxa Arabis scopoliana is a novelty in the flora of the Kocevsko region and at the same time the third known locality in Slovenia confirmed 238 years after the first quotation. Key words: flora, Kocevsko, Slovenia njenega kvadranta; v nekaj primerih, ko gre za zaokrožitev razširjenosti zanimi­vejših rastlinskih vrst oziroma za nova najdišca te-teh na Kocevskem, navajam tudi najdbe v sosednjih kvadrantih. 2 KRATEK ORIS OBISKANEGA OB­ MOCJA 2 SHORT DESCRIPTION OF VISITED AREA Visoka, prepadna in previsna ostenja na jugozahodnem robu Borovške gore med Možem (1113 m) in Strmo rebrijo zapirajo obsežno hudourniško vodozbirno obmocje. Naravne sile so ga oblikovale tako, da tece glavna hudourniška struga, Ribiški potok, v smeri sever-jug ob vznožju precej niž­jega, z gozdom poraslega grebena na zahodni strani in se pri zaselku Ribjek izliva v reko Kolpo. Glavnina hudourniških pri­tokov pritece ob vecjih deževjih vanj le iz bocne vzhodne in deloma severovzhodne strani, to je izpod najvišjih predelov ob­mocja. Tam so tudi najvišja ostenja, katerih zgornji robovi se koncujejo v nadmorski višini med 920 m in 1060 m. Višina astenij 208 GozdV 54, 1996 je dokaj razlicna, najvecja se ponekod spušcajo tudi do 250 m globoko. Obmocje je orografsko .izredno pestro, saj se menjavajo strmi ostri grebeni in ponekod iz njih kipeci "!urni", med katerimi je najbolj opazen Ribješki Turn (slika 2), globoke strme grape z zglajenimi in z grušcem posutimi hudourniškimi strugami, stene, police, kamini in grušcnata strma do zelo strma pobocja. Od dalec vidne zelene površine (slika 3) v obliki jezikov in drugace oblikovanih ploskev nad robovi in pod vznožji sten, na njihovih policah, v grapah in strmih pobocjih, so pretežno travišca vednozelenega šaša in kalniške vilovine (Seslerio kalnikensis-Caricetum. 1' sempervirentis), ki pestrijo to povsem skalnato obmocje. Ta travišca so po­ sebnost obmocja. Pogosto so na redko porašcena s crnim barom (Pinus nigra Arnold), ki gradi lastno združbo (Genisto­Pinetum januensis Tomažic 1940) le na nekaj najbolj strmih skalnatih grebenih ali policah. Nikjer v Kolpski dolini ni zbrano na enem prostoru tolikih površin teh travišc. Zato ne preseneca, da tu živi tudi so­razmerno dokaj številcna, v preteklosti naseljena populacija gamsov (Rupicapra rupicapra). Edine poti, ki so speljana ob vznožjih astenij, po grebenih in grapah, so delo teh rogarjev. Zal se te najveckrat koncujejo v za nas težko prehodnih pe­cinah. Ob vznožjih astenij so na vec mestih tudi globoko v skalo vrezani spodmoli (slika 4) in jame, ki so hkrati njihova pocivališca in zavetišca, o cemer pricajo njihove sledi in iztrebki. Izpod stropa enega takih spod­malov ob vznožju proti zahodu izpostav­ljene stene pod Možem se je tudi ob vecji suši nabirala voda v manjši kadici. V stenah je najpogostejša združba pred­alpskega petoprstnika, geografska razlicica z Justinovo zvoncico (Potentilletum cau/e­scentis var. geogr. Campanula justiniana), na povirnih mestih ob njihovih vznožjih ali sredi njih pa dobimo združbo alpske mast­nice in mahu Euc/adium verticil/atum (Eu­c/adio verticil/ati-Pinguiculetum a/pinae). Mnoge združbe, ki se pojavljajo v teh ekstremnih ekoloških razmerah, so še neraziskane. Med gozdnimi združbami je na plitvih tleh najbolj razširjena združba bukve in crnega gabra s topokrpim javorom ( Ostryo­Fagetum M. Wraber ex Trinajsti6 1972 var. geogr. Acer obtusatum Marincek et. al. 1980) s številnimi njenimi razvojnimi stop­njami. Na globljih tleh se pojavlja še bu­kovje s tevjem v varianti z vimckom (Hac­quetio-Fagetum var. Epimedium alpinum Košir 1962). V najnižjih legah nam posa­micne rastlinske kazalke kislosti kažejo, da gre ponekod za presip permskih kam­ nin. Poleg omenjenih fitocenoz se na podobnih globljih ali plitvejših tleh pojavljajo še druge, manj razširjene združbe. Zara­šcajoce ali že zarašcene travniške površine pa kažejo, da je bila v preteklosti tod raba zemljišc vecja. Maticna podlaga obmocja je razmeroma enolicna in pravo nasprotje reliefni pest­rosti. V zgornjem delu, kjer je glavnina astenij, prevladujejo sivi in svetlosivi jurski apnenci, v spodnjem delu zgornjetriadni dolomiti (Savi6 & Doze! 1985). Med jur­skimi apnenci v proti jugu in jugozahodu ter proti zahodu izpostavljenih ostenjih so sicer ugotovljene razlike v njihovi strukturi, vendar so te pomembne le za strokovnjake geologe. Poznano je, da se v dobršnem delu Kolpske doline prepletajo vplivi visoko­kraškega dinarskega podnebja s Bub­ mediteranskimi in subpanonskimi. Zato vlada tu posebno, v primerjavi s celinsko prevladanimi obmocji, toplejše podnebje, kjer tudi ne prihaja do temperaturnih obra­tov. Sodec po podatkih padavinske postaje Osilnica, ki ima že 1785 mm letnih padavin, so tod submediteranski in subpanonski vplivi ublaženi, nekoliko mocnejši pa so vplivi dinarskega podnebja. Na to kažeta tudi flora in vegetacija. 3 NOVA NAHAJALIŠCA 3 NEW LOCALITIES 3.1 Scopolijev repnjak (Arabis scopo/iana Boiss.) Scopolijev repnjak je bil pri nas v Sloveniji zaradi svoje redkosti in klasicnega najdišca na Nanosu, uvršcen tako v Rdeci seznam (T. Wraber & Skoberne 1989) kot tudi med sto znamenitih rastlin na Slovenskem (T. Wraber 1990). Po sedanjem poznavanju Gozd V 54, 1996 209 razširjenosti in casu odkrivanja te ilirsko­balkanske razširjene križnice, je bila naj­dena najprej na robu (severozahodnem) areala, kar se je pri odkrivanju rastlinskih vrst že velikokrat zgodilo. Kar neverjetno je, da smo od prvega Scopolijevega od­kritja te vrste na Nanosu cakali na drugo najdbo na Notranjskem Snežniku približno 21 O, na tokratno tretjo najdišce v Sloveniji in prvo na Kocevskem pa že okoli 238 let. Scopolijev repnjak sem v casu ploditve (slika 5) našel v ostenjih med Možem in Strmo rebrijo nad Ribjekom ob Kolpi na treh krajih. Najprej v skalni razpoki v zgornjem delu proti jugu izpostavljenega ostenja (0454/3, n. v. 920 m, S, SW, W. Leg. 9. 7. 1995, det. 17. 7. 1995), teden dni pozneje še na zarašcajocem drob­noskeletnem travišcu vednozelenega šaša in kalniške vilovine pod vznožjem okoli 50 m visoke, proti jugozahodu odprte stene, in nazadnje, nedalec proc na vec mestih pod previsno, proti zahodu izpostavljeno steno pod Možem. Spodnji floristicni popis na prvem naj­dišcu kaže, da je Scopolijev repnjak "gost" na rastišcu združbe predalpskega peto­prstnika, geografska razlicica z Justinovo zvoncico: nadmorska višina 920 m, lega (S), nagib 90 stopinj, jurski apnenec, stena, površina 1 m2, pokrovnost 5%: Arabis scopoliana 2, Campanu/a justin/ana 3, Rhamnus pumi/us 2, Sesferia kalnikensis 2, Ke mera saxatilis 1, Edraianthus grami­nifo/ius 1, (ocena pokrovnosti po Schuwerk 1986). Floristicni popis na drugem najdišcu (neposredna okolica Scopolijevega rep­njaka) v nadmorski višini 950 m, lega SW, nagib 35 stopinj, geološka podlaga jurski apnenec, travišce vednozelenega šaša in kalniške vilovine, površina 0.7 m2, po­ krovnost 30 %, skalnatost 40 %, vsebuje naslednje rastlinske vrste: Arabis sea­ po/iana 7, Sesferia kafnikensis 3, Phy­teuma orbicufare S, Conval/aria maja/is 2, Asplenium viride 2, Betonica alopecuros 1, Ctenidium mol/uscum 3. V popisu flore na tretjem najdišcu v nadmorski višini 970 m, lega W, nagib 1 O stopinj, jurski apnenec, površina 0.5 m2, pokrovnost 70 %, skalnatost 50%, so na­vzoce tele vrste: Arabis scopoliana 6, 21 O Gozd V 54, 1996 Se s/eria kafnikensis 7, Hieracium murorum 3, Cyc/amen purpurascens 2, Aster be/­lidiastrum 1, Myce/is mura/is 1, Bromus erectus 1, Galop/aca sp. 6. Cetrti popis v bližini prejšnega in zato v isti nadmorski višini, ekspoziciji, nagibu, kamnini in skalnatosti ter na površini 0.4 m2 in pokrovnosti 60% kaže naslednjo floristicno podobo: Arabis scopoliana S, Ses/eria kafnikensis 6, Aster bellidiastrum 3, Hieracium pi/oseffoides 3, H. murorum 2, Cyc/amen purpurascens 1, Gafium mol­tugo 1, Patenti/la cau/escens 1, Galop/aca sp. S. Tretji in cetrti popis sta si dokaj podobna, vendar ne zadošcata za dolocitev mikro­asociacije. Iz vseh štirih popisov je razvidno, da raste Scopolijev repnjak tod na razlicnih rastišcih, drugacnih kot na obmocju No­tranjskega Snežnika, kjer ga dobimo na rastišcu cvrstega šaša in travnolistne vr­cice (Edraiantho-Caricetum firmae) Zanimivo je (glej karto 1), da ležijo vsa dosedanja najdišca v Sloveniji približno na isti, hiperboli podobni krivulji. Sama najdba Scopolijevega repnjaka na Kocevskem ne preseneca, saj je to vmesno nahajališce med severozahodnimi robnimi nahajališci in glavnino najdišc v ilirsko-balkanskih gorah. Presenetljivo dolgo pa je obdobje, po katerem je bila ta križnica ponovno najdena. Primerki Scopolijevega repnjaka so bili oddani v herbarij LJU. 3.2 Alpski volcin (Daphne alpina L.) Na Kocevskem je alpski volcin veljal za redko vrsto, na kar kažeta le dve navedbi njegovih nahajališc (Martincic 1961, Accetto 1994). Tokratna najdba v novem kvadrantu je tretja (0454/3, Stene med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 m do 1000 m, S do W. Leg. & det. 9. 7. 1995). Na obrav­navanem obmocju je dokaj pogost in raste posamic iz skalnih razpok. Podobno ga dobimo tudi v združbi predalpskega peto­ prstnika. Z novimi najdi~ci, ki se navezujejo na doslej poznana, lahko ugotovimo, da se pojavlja na Kocevskem na zelo majh­nem prostoru, za zdaj le med Strmo rebrijo in Krokarjem. ' Botanicna potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi 3.3 Travnolistna vrcica (Edraianthus gra­minifolius (L.) DC.) Travnolistna vrcica (slika 6) spada med vrste, ki so bile na Kocevskem odkrite zelo zgodaj (Fleischmann 1844). Novejša na­hajališca (Martincic 1961, Štimec 1982, Accetto 1993) ter po 151 letih potrjena najstarejša navedba v Goteniški planini (Accetto 1994) kažejo, da ta vrcica na Kocevskem ni redka. Novo nahajališce v novem kvadrantu (0454/3, Stene med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 m do 1000 m, S do W. Leg. & det. 9. 7. 1995) zapolnjuje vrzel med zdaj poznamm1 na­hajališci na zahodu z onimi na vzhodu Kocevske . Pri tem moramo poudariti, da je travnolistna vrcica tu tako pogosta kot v nobenem od doslej poznanih predelov. Prakticno jo dobimo v vseh ostenjih, kjer raste bodisi posamic ali v manjših skupinah iz razpok, na manjših policah, na robovih in vrhu skal predvsem v združbi pred­alpskega petoprstnika, medtem ko jo na travišcu vednozelenega šaša in kalniške vilovine vidimo le redko. Združba cvrstega šaša in travnolistne vrcice , v kateri raste na obmocju Notranjskega Snežnika, tod še ni bila ugotovljena. Z novim najdišcem se je na Kocevskem izoblikoval dolocen zaokrožen areal te vrste, ki sega od Belice do sten nad Srobotnikom ob Kolpi. Locena od tega so nahajališca v Goteniški planini, medtem ko je njena tretja navedba pri Predgradu (Fleischmann 1B44) ostala za zdaj nepotrjena (glej karto 2). 3.4 Hayekova lepnica (Si/ene hayekiana Hande/-Mazzeti & Janchen) Ob številnih novih nahajališcih Hayekove lepnice na Kocevskem (Accetto 1993, 1995b) smo pricakovali, da bo odkrita še kje. To se je tudi uresnicilo, saj je bila najdena na vec mestih tako na obrav­navanem obmocju (0454/3, Stene med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 m do 1040 m; S doW. Leg. & det. 9. 7. 1995) kot tudi stenah nad Belico (0454/1, n. v. B50 m, NW. Leg. & det. 10. B. 1995). Ta vrsta se na Kocevskem pojavlja v ostenjih, ki se dvigajo v dveh, od severa proti jugu potekajocih pasovih (glej karto 3). V prvem pasu se pojavlja od Velike gore do konca Borovške gore, drugi krajši je v južnem delu Spodnjeloške gore. V splošnem je to vrsta z zahodno-ilirsko razširjenostjo. 3.5, 3.6 Tanki šaš ( Carex brachystachys Schrank & Moll.) in Justinova zvoncica ( Campanu/a justiniana Wit.) V vseh doslej poznanih nahajališcih na Kocevskem (M. Wraber 1964, Piskernik 1967, Accetto 1993, 1995a,b) se tanki šaš pojavlja posamic ali v manjših šopih pred­vsem v hladnih legah, najpogosteje v subasociaciji, ki jo gradi, združbe Justinove zvoncice in mahu zavešcka (Neckero­Campanuletum justinianae caricetosum brachystachyos Accetto 1995). V toplih legah se pojavlja le na povirnih mestih, kjer uspeva združba alpske mastnice in mahu Euc/adium verticil/atum. Na obravnavanem obmocju sem ga v manjši vdolbini v steni pod Možem (0454/3, n. v. 970 m, W. Leg. & det. 15. 7. 1995), iz katere trajno polzi voda, prvic našel v gosti ruši (slika 7). Tu gradi še nedoloceno mikroasociacijo, ki jo predstavlja spodnji floristicni popis. 212 Gozd V 54, 1996 Nadmorska višina 970 m, lega W, nagib 15 stopinj, jurski apnenec, površina 1 m2, pokrovnost 1 OO%. Z: Carex brachystachys 7, Adenosty/es glabra 5, Pinguicu/a alpina 3, Mycelis mura/is 2, Homogyne sylvestris 1 M: Cratoneuron commutatum 9 Tanki šaš sem našel tudi v sosednjem kvadrantu 0454/1 (stene nad Belico, n. v. 500 do BOO m, N. Leg. & det. 12. B. 1995), kjer raste skupaj z Justinovo zvoncico v asociaciji Neckero-Campanuletum justi­nianae caricetosum brachystachyos var. Aster bellidiastrum. V manjših ostenjih na proti severu odprtem pobocju nad Belico dobimo to fitocenozo na vec mestih. Ju­stinova zvoncica, ki je bila tod najdena le na skalovju pod elektricnim daljnovodom Draga-Cacici (Štimec, T. Wraber 19B2), se pojavlja tudi višje, na zahodnem strmem pobocju pod neimenovanim vrhom s koto 975 m in na severnem skalnatem delu pobocja pod Dragarskim vrhom (9B1 m). V obeh omenjenih predelih raste predvsem v subasociaciji Neckero-Campanuletum justinianae neckeretosum crispae Accetto 1995. Z novimi najdišci vrste Carex brachy­stachys se je izoblikoval na Kocevskem manjši areal (karta 4), ki je skladen z opisanim pri Hayekovi lepnici. Vednost o arealu Justinove zvoncice se po merilih srednjeevropskega kartiranja flore ni spre­menila, saj gre za nova najdišca v že ugotovljenem kvadrantu. 3.7 Ostnati šaš (Carex mucronata All.) To alpsko vrsto, ki se v primerjavi s prej omenjenim šašem pojavlja na Kocevskem predvsem na toplejših legah, so že ne­kajkrat omenjali (Martincic 1956,1961, Štimec 19B2, Accetto 1993, 1995). Našel sem jo tudi v obravnavanem kvadrantu, to je v ostenjih med Strmo rebrijo in Možem (0454/3, n. v. BOO do 1060 m, S do W. Leg. & det. 9. 7. 1995). Najpogosteje jo dobimo v združbi Po­tentilletum cau/escentis var. geogr. Cam­panu/a justiniana. Tudi pri tem šašu že lahko govorimo o njegovem arealu, ki se delno prekriva z arealom Hayekove lepnice (karta 7). · j Arealne karte novih nahajališc obravnavanih rastlinskih vrst Area/ map s of new /ocalities for the plant species de alt with 3.8 Kranjski petoprstnik (Patenti/la car­niolica A. Kerner) Kranjski petoprstnik, ki je dobil ime po delu naše dežele, kjer je njegovo klasicno najdišce (nad Polhovim Gradcem in Za­gorju v Zasavju, cit. po T. Wraber 1990), je bil na Kocevskem prvic omenjen šele pred dobrim desetletjem (Štimec 1982). Tokratno najdišce je šele drugo. To ende­micno vrsto sem našel na travišcu vedno Gozd V 54, 1996 213 zelenega šaša in kalniške vilovine pod ostenjem, ki je odprto proti jugu (0454/3, n. v. 780 m, S. Leg. & det. 15. 7. 1995). 3.9 Kodrasti repnjak (Arabis alpina L. subsp. crispata (Willd.) Wettst.) Kodrasti repnjak je bil na Kocevskem doslej poznan le iz dveh nahajališc (Štimec 1982, Accetto 1993). Njegovo tretje naj­dišce je ob slapu nad vodnim zajetjem 'v Gotenici (0354/3, n. viš. 730 m, N. Leg. & det. 18. 7. 1993) in cetrto pod previsno steno pod Možem (0454/3, n. v. 970 m, W. Leg. & det. 15. 7. 1995), kjer raste tudi njegov že omenjeni sorodnik -Scopolijev repnjak. V vseh najdišcih se kodrasti repnjak pojavlja v hladnih, vlažnih in pol­ sencnih rastišcnih razmerah ter v piclem številu. Zato ga lahko na Kocevskem še naprej štejemo med malo razširjene vrste. 3.10 Vednozeleni šaš (Carex sempervi­rens Vili.) V casovno daljših presledkih so bila na Kocevskem ugotovljena tri najdišca ved­nozelenega šaša (Martincic 1958, Štimec 1982, Accetto 1995b). Le med zadnjo in novo navedbo je preteklo manj casa. Obilno se pojavlja na obravnavanem ob­mocju (0454/3, med Strmo rebrijo in Mo­žem (1113 m), n. v. 700 m do 1060 m, S do W. Leg. & det. 9. 7. 1995), kjer gradi tudi po površini dokaj obsežna in številna travišca, ki še niso bila v celoti raziskana. Na srecanju slovenskih botanikov v letu 1994 so bila tabelama predstavljena le travišca iz Goteniške planine, ki pripadajo združbi vednozelenega šaša in kalniške vilovine. To je vrstno mocno obubožana razlicica alpskih travišc in jo bom v celoti obravnaval kdaj drugic. Tudi nekatera travišca v Kolpski dolini lahko uvrstimo v omenjeno asociacija oziroma v dve obliki le-te. Približen vpogled v njen floristicni sestav dobimo iz spod­ njega, za predel nad Ribjeka,m ob Kolpi zelo znacilnega !loristicnega popisa: Nadmorska višina 1060 m, lega NW, nagib 40 stopinj, površina 200 m', po­krovnost 90% (ocena pokrovnosti rast­linskih vrst po standardni srednjeevropski metodi). Z: Carex sempervirens 4, Sesleria kal­nikensis 3, Al/ium ochroleucum 2, Betonica alopecuros 2, Bromus erectus 2, Chrysan­themum /eucanthemum 2, Erica carnea 2, Ga/ium mol/uga 2, Gentiana /utea ssp. symphyandra 2, Laserpitium peuceda­noides 2, Laserpitium si/er 2, Buphthalmum sa/icifo/ium 1, Care x f/acca 1, Car/ina acau/is 1, Cirsium erisithales 1, Cyc/amen purpurascens 1, Dianthus monspessu/­anus 1, Gymnadenia conopsea 1, Knautia f/eischmannii 1, Linum catharticum 1, Lo­tus corniculatus 1, Orchis signifera 1, Phy­teuma orbicu/are 1, Teucrium montanum 1, Abies alba +, Amelanchier ava/is +, Carex mucronata +, Anthericum ramosum +, Anthyl/is vulneraria +, Epipactis sp. +, Ostrya carpinifo/ia +, Scabiosa lucida +, Thalictrum minus +, G: Cotoneaster tomentosus +, Pinus nigra +, Rhododendron hirsutum +, Razširjenost te alpske vrste na Ko­cevskem-je prikazana na karti 5. 3.11 Dlakavi slec {Rhododendron hirsu­tum L.) Najbrž je odvec, da pišem o vrsti, ki jo na kocevsko-ribniškem obmocju zelo dolgo poznamo (Fleischmann 1844) in tako po­gosto vidimo. Najvec je je v Kolpski dolini (Peterlin 1962, Martincic 1961, Štimec 1982, Accetto 1993). Tu raste raztreseno od Kozic, kjer je njeno najjužnejše na­hajališce (Accetto 1993), do Taborske stene. Poznana pa so njena nahajališca še v Veliki gori in Kadicah pri Sodražici (M. Planina 1960) ter Goteniški planini (Accetto 1993). Sedanji areal te vrste na Kocev­skem je razviden iz karte 6. Dlakavega s leca ne omenjam samo zato, ker v Kolpski dolini v kvadrantu 0454/3 (nad robom proti zahodu odprtega ostenja, n. v. 950 m do 1040 m, NW. Leg. & det. 9. 7. 1995 in pod Ribješkim Turnom, n. v. 760 m, N. Leg. & det. 1. 8. 1995) še ni bil najden, pac pa zaradi združbe, ki jo gradi skupaj z bukvijo (Rhododendro-Fagetum nam. prav.) na zelo strmih grebenih v najhladnejših legah. Na podobno združbo sem nalete.l že prej v Goteniški planini. To je zanimiva, z alpskimi vrstami mocno obubožana in z jugovzhod­ neevropsko-ilirskimi vrstami bogatejša !ito­ 214 Gozd V 54, 1996 cenoza, ki se v razlicici pojavlja tudi v našem alpskem prostoru (Dakskobler 1994). Njena dokoncna utemeljitev in geo­grafska clenitev bo mogoca z analizo vseh floristicnih popisov na obeh obmocjih nje­nega pojavljanja. Zato jo na tem mestu predstavljam le z enim popisom iz Kolpske doline (zahodno od Moža 1113 m) . Nadmorska višina 1000 m, lega NW, nagib 30 stopinj, površina 1 OO m2, jurski apnenec. Pokrovnost drevesne plasti 90%, grmovne 60%, zelišcne 60%. Najvecji premer 30 cm, najvecja višina 24m (ocena pokrovnosti rastlinskih vrst po standardni srednjeevropski metodi). D: Fagus sylvatica 4. G: Rhododendron hirsutum 3, Erica car- Slika 5: Pogled izpod vecjega spodmola Slika 6: Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana) vplodu nea 3, Lonicera alpigena 2, Vaccinium myrtillus 2, Rosa pendulina 1, Daphne mezereum 1, Sorbus aucuparia +, Acer pseudoplatanus +, Abies alba +, Rhamnus fallax +, Sorbus aria +. Z: Vaccinium myrtillus 2, Valeriana tri­pteris 2, Homogyne sylvestris 2, Hel­leborus niger 2, Polygonatum verti­cillatum 2, Hepatica nobilis 2, Cala­magrostis varia 2, Dentaria ennea­phyllos 2, Mercurialis perennis 2, Ane­mone nemorosa 2, Luzula sylvatica ssp. sylvatica 1, Gentiana asclepiadea 1, Melampyrum velebiticum 1, Cycla­men purpurascens 1, Laserpitium krapfii 1, Laserpitium siler 1, Maian­themum bitoli um 1, Melica nutans 1, Slika 7: Travno listna vrc ica (Edraianthus gra­minifolius) Slika 8: Tanki šaš ( Carex brachystachys) v gosti ruši Carex alba 1, Asp/enium viride +, Carex digitala +, Phyteuma orbicu/are +, Polygonatum multil/orum +, Primu­/a vulgaris +, Od drugih rastlin, ki v kvadrantu 0454/3 oziroma sosednjih kvadrantih še niso bile omenjene, jih pa sicer na Kocevskem že dalj casa poznamo, navajam naslednje: Achil/ea distans W. & K. ex Wilid., 0454/3, travišca med Strmo rebrijo in Možem, n. v.800 do 970 m, W. Leg. & det. 9. 7. 1995. Adenostyfes glabra (Mili.) DC., 0454/3, spodmol v steni pod Možem, n. v. 970 m, W. Leg. & det. 9. 7. 1995. Arabis hirsuta (L.) Scop., 0454/3, spod­mo! v steni pod Možem, n. v. 970 m, W. Leg. & det. 9. 7. 1995; 0454/4, ob poti pod vrhom Krempe, n. v. 860 m, S. Leg. & det. 4. 8. 1995. ·Asplenium viride Huds., 0454/3, v bukovju pod Možem, n. v. 950 m, W. Leg. & det. 9. 7. 1995 Aster bellidiastrum (L.) Scop. 0454/3, vznožje stene pod Možem, n. v. 91 O m, W. Leg. & det 9. 7. 1995. Campanula cespitosa Scop. 0454/3, ostenja med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 800 do 1060 m, S doW. Leg. & det. 9.-7. 1995. Carex tomentosa L., 0454/3, travišca med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 do 900 m, SW do W. Leg. & det. 9. 7. 1995. Daphne cneorum L., 0454/3, ostenja med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 do 900 m, SW do W. Leg. & det. 9. 7. 1995. Dianthus sy/vestris Wulf., 0454/3, tra­višca med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 do 900 m, SW doW. Leg. & det. 9. 7. 1995. Genista januensis V iv., 0454/3, tra­višca med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 do 1060 m, SW doW. Leg. & det. 9. 7. 1995. Gentiana lutea L. subsp. symphy­andra Murb., 0454/3, travišca med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 800 do 1060 m, S doW. Leg. & det. 9. 7. 1995. Grafia go/aka (Hacq.) Rchb., 0454/3, nad obrobjem sten med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 91 o m, W. Leg. & det 9. 7. 1995. Kernera saxatilis (L.) Rchb., 0454/3, v ostenjih med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 800 do 1060 m, S doW. Leg. & det. 9. 7. 1995. · Knautia f/eischmannii (Hladnik ex Rchb.) Pacher, 0454/3, travišca med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 800 do 1060 m, W. Leg. & det. 15. 7. 1995. Endemit. Laburnum alpinum (Mili.) Bercht & J. Presl, 0454/3, bukovje v sedlu za Rib­ješkim Turnom, n. v. 780 m, N. Leg. & det. 1. 8. 1995. Orchis signifera Vest, 0454/3, na tra­višcih med Strmo rebrijo in Možem, n. v. 700 do 900 m, SW do W. Leg. & det. 9. 7. 1995; 0354/3, na travišcih v Goteniški planini, n. v. 800 m do 1000 m, SW. Leg. & det. 21. 5. 1995. Pinguicu/a alpina L., 0454/3, povirno mesto pod Ribješkim Turnom, n. v. 780 m, N. Leg. & det. 1. 8. 1995; 0454/3, povirno mestq pod fv1ožem,n. v. 970 m, W. Leg. & det. 13. 8. 1995 · Piptatherufll virescens (Trin.) Boiss., 0454/3, presvetljen gozd pod Ribješkim Turnom, n. v. 780 m, N. Leg. & det. 1. 8. 1995. Salix' appendiculata Vili., 0454/1, v bukovju nad Belico, n. v. 900 m, NNW. Leg. & det. 1 O. 8. 1995; 0454/3, v bukovju pod Možem, W. Leg. & det. 9. 7. 1995; 0454/4, stene pod Borovškim Turnom, n. v. 800 m, N. Leg. & det. 4. 8. 1995. Verbascum austriacum Scholl ex Ro­em. & Schult., 0454/3, travišca med Strmo rebrijo in pod Možem, n. v. 900 m do 1000m, S doW. Leg. & det. 9. 7. 1995. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI 4 DISCUSION AND CONCLUSIONS V prispevku sem s krajšim komentarjem obravnaval 11 in po abecednem redu zgolj navedel 20 rastlinskih vrst oziroma tak­sonov, ki v kvadrantu 0454/3 še niso bili omenjeni. K celotnemu številu 152 v njem ugotovljenih rastlin (Štimec 1982) smo jih tako prišteli le 31. Zato se je to nekoliko povecalo, vendar je v primerjavi s št!JVilom le-teh v drugih dveh kvadrantih (Stimec 1982) še vedno precej manjše, kar je izkljucno posledica manjše površine ob­ravnavanega kvadranta. Na slovenskem 216 GozdV 54, 1996 ozemlju leži namrec le dobra cetrtina njegove površine. Novost in posebnost v flori Kocevske predstavlja zagotovo najdba Scopolijevega repnjaka, ki je bil tod odkrit 238 let po prvi navedbi na Slovenskem, medtem ko smo z novimi najdišci drugih rastlin dopolnili vednost o njihovi razširjenosti in s tem dobili, vsaj pri nekaterih, prve obrise nji­hovih arealov na Kocevskem. Zanimivo je, da pri podrobneje obravnavanih vrstah v grobem potekajo v eni smeri: od severa proti jugu oziroma obratno. Taka oblika arealov pri alpskih vrstah, kot so tanki, ostnati, vednozeleni šaš ter Hayekovi lep­nici, zahodno-ilirsko razširjeni vrsti in dru­gih naskalnih vrstah na Kocevskem, ni slucajna, saj se tod nahajajo najvišji predeli Kocevske in vsa najvišja, najobsežnejša in razlicno orientirana ostenja, kjer so ugodna mesta za njihovo uspevanje. To so ob­mocja, kjer so bili v zemeljski preteklosti orogenetski procesi mocnejši (Savic & Dozet i985). Pri kodrastem repnjaku, Fleischmanovem grabljišcu, kranjskem petoprstniku in dru­gih, še ne moremo govoriti o njihovih arealih. Tu gre le za posamicna, redka in raztresena nahajališca. Zanje še ne vemo, ali se v resnici pojavljajo tako redko, ali pa njihova nahajališca še niso v celoti odkrita, kar bodo pokazale nadaljnje floristicne ra­ziskave. Poleg floristicnih sta bili omenjeni še dve vegetacijski posebnosti Kocevske, združbi vednozelenega šaša in kalniške vilovine, ki sem jo popisal na i 6, ter bukovje z dlakavim slecem popisanem na 7 mestih v obravnavanem in sosednjem kvadrantu srednjeevropskega kartiranja flore. Novi popisi teh združb so osnova za njihovo nadaljnjo, podrobnejšo vegetacijsko do­ locitev. Vse omenjene rastline in združbe so bile najdene ob eni smeri mojega potepanja. Teh smeri pa je nešteto. Kdor bo ubiral še druge in ob drugem letnem casu, bo zagotovo odkril še katero floristicno, ve­getacijsko ali drugo zanimivost, ki je še skrita v teh skalnatih in težko prehodnih obmocjih. Povzetek Ob pogledu od zaselka Ribjek ob Kolpi navzgor, proti severu, se nam oko najprej ustavi na sli~ kovitih, visokih, razgibanih in mogocnih ostenjih. Ta povsem skalnati svet pestri jo alpskim podobna travišca, bukovja in ponekod borovja, nad njim naši najbolj ohranjeni visokokraški jelovo~bukovi gozdovi in pod njim, v dolini in na njenih pobocjih toploljubna bukovja. Pisanost rastja in skalovja je tako zlita v cudovito naravno lepoto, biser, ki mu v vsej Kolpski dolini in dalec naokoli težko najdemo primero. Na botanicnih potepanjih po opisanem, doslej floristicno manj razikanem svetu astenij, so bila odkrita nova nahajališca redkih, že poznanih in nepoznanih rastlin.. Na opisanem obmocju, ki je grajena iz jurskega apnenca in triadnega dolomita in leži v nadmorski višini od 220 do 1060 m, so bila odkrita nova nahajališca 31 rastlinskih taksonov in dveh rast­linskih združb. Te v kvadrantu srednjeevropskega kartiranja flore 0454/4 in v nekaj primerih v kva­drantih 0454/1,2 doslej še niso bile omenjene. Med njimi je bila Arabis scopoliana prvic najdena na Kocevskem. Hkrati je to tretje, 238 let po prvi navedbi odkrito nahajališce v Sloveniji. Z novimi najdišci že poznanih rastlin, kot so Daphne alpina, Edraianthus graminitotius, Si/ene hayekiana, Carex brachystachys, C. mucronata, Campanula justiniana, Patenti/la carniolica, Arabis alpinassp. crispata, Carex sempervirens, Rhodo­dendron hirsutum, Achillea distans, Adenosty/es glabra, Arabis hirsuta, Asplenium viride, Aster be/1­idiastrum, Campanula cespitosa, Carex tomen­tosa, Daphne cneorum, Dianthus sylvestris, Ge­nistajanuensis, Gentiana /uteassp. symphyandra, Gra tia go/aka, Kernera saxatHis, Knautia fleisch­mannii, Laburnum alpinum, Orchis signifera, Pin­guicula alpina, Piptatherum virescens, Salix ap­pendicu/ata in Verbascum austriacum pa smo obogatili vednost o njihovi razširjenosti na Ko­cevskem kot tudi v Sloveniji. Razširjenost sedmih podrobneje obravnavanih vrst na Kocevskem je prikazana na arealnih kartah na koncu prispevka. Združbi Seslerio kalnikensis-Caricetum sem­pervirentis in Rhododendro hirsuti-Fagetum nam. prav., ki sta zanimivi, z alpskimi vrstami obubožan] in z jugovzhodnoevropsko-ilirskimi vrstami boga­tejši razlicici podobnih fitocenoz alpskega prostora, sta bili na Kocevskem ugotovljeni drugic. BOTANICAL RAMBLINGS OVER ROCK FACES ABOVE RIBJEK UPON KOLPA RIVER (S SLOVENIA) Summary Looking north from the hamlet Ribjek along the Kolpa River, one perceives picturesque, high, di­verse and magnificent rock faces. This entirely rocky world is interruped by grass areas-similar to alpine ones -beech and in places pine tree forests; above them there are Slovenian most preserved high karst fir-beech forests and in a GozdV 54, 1996 217 valley beneath them and on its slopes warmth loving beech forests. The variety of plants and rocks merges into a wonderful natural beauty~ a pearl without comparison in the entire Kolpa val~ ley and its vicinity. ln the botanical ramblings through the described, floristically less discov­ered rocky world, new locallties of rare ~ either already known or unknown ~ plants have been found. Jn the area described ~ formed of Jurassic limestone and Triassic dolomite and situated at an altitudefrom 220m to 1060m ~new localities of 31 plant taxa and two plant communities were discovered. They have not been mentioned in the 0454/4 Central European flora mapping quadrant and in some cases in the 0454/1,2 quadrants so far. Among them, Arabis scopo/ianawas found for the first time in the Kocevje reg ion. Besides, this is its third Slovenian locality, found 238 years after first being established. By means of new local iti es of the already known plants like Daphne alpina, Edraianthus gramini~ folius, Si/ene hayekiana, Carex brachystachys, G. mucranata, Campanula justiniana, Patenti/la camiolica, Arabis alpina ssp. crispata, Carex sem~ pervirens, Rhododendron hirsutum, Achillea di~ stans, Adenostyles glabra, Arabis hirsuta, As~ plenium viride, Aster bel/idiastrum, Campanu/a cespitosa, Carex tomentosa, Daphne cneorum, Dianthus sylvestris, Genista januensis, Gentiana lutea ssp. symphyandra, Grafia go/aka, Kernera saxati/is, Knautia fleischmannii, Laburnum alpi~ num, Orchis signifera, Pinguicula alpina, Piptat~ herum virescens, Salix appendiculata and Ver~ bascum austriacum the knowledge on their distri~ bution in the Kocevje region as well as in Slovenia has been enriched. The distribution of seven spe~ cies in the Kocevje region dealt with in detail is presented in area! maps at the end of this article. The Seslerio kalnikensis~Caricetum sempervi~ renti s and Rhododendro hirsuti~Fagetum nam. prav. plant communities, which are interesting variants of similar phytocoenoses of the Alpine region ~ with few alpine speci es and enriched with south~ eastern European~lllyrian species ~ were establish~ ed for the second time in the Kocevje reg ion. VIRI 1. Accetto M., 1993: Floristicne zanimivosti z bolj in manj znane Kocevske. Proteus, 56,3: 1 02~ 107. · 2. Accetto M., 1994: Campanulajustiniana Wi­tasek v Sloveniji. Hladnikla, 2: 5~9. 3. Accetto M., 1995a: Neckero crispae~Cam­panuletum justinianae ass. nova v Sloveniji. Raz­prave 4. razreda SAZU, 36,2: 31~48. 4. Accetto, M., 1 995b: Floristicna presenecenja v stenah nad Kolpo in druge floristicne zanimivosti s Kocevske. Gozdarski vestnik, 53,7-8:307-321. 5. Dakskobler l., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega pred gorja. Hladnikia, 2: 19-31. 6. Fleischmann A., 1844: Obersicht der Flora Krain's. 7. Jcivorka S. & Csapody, V., 1991: lconograp­hia florae parf1s austro-orientalis Europae cen­tralis, Akad~ mia Kiad6, Budapest. 8. Košir Z., 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Slo­veniji. Zb. gozdarstva in lesarstva 17,1: 1-242. 9. Marincek et al., 1992: Nomenklatorische Re~ vision der illyrischen Buchenwald er (Verband Are~ monio-Fagion). Studia Geobotanica, 12: 121-132. 10. Martincic A., 1961: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik, 8: 3-8. 11. Martincic A. & SUŠNIK F. et al., 1984: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, 793 str. 12. Mayer E., 1952: Seznam praprotnic in cvet­ nic slovenskega ozemlja. Dela 4. raz. SAZU,5, · Inštitut za biologijo 3, Ljubljana. 13. Oberdorfer E., 1979: Pflanzensoziologische Excursionsflora. 4. ed., Stuttgart. 14. Peterlin S., 1962: Pokrajinske in botanicne. zanimivosti v dolini zgornje Kolpe. Varstvo narave, 1:137-147. 15. PlaninaM., 1960: Floristicna opazovanja v okolici Sodražice. Naloga za strokovni izpit, 44 str. 16. SaviC D. & Dozet S., 1985: Osnovna gea­loška karta 1:100 000. Tolmac za list Delnice L 33-90. 60 str. 17. Strgar V., 1963: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik, 11: 21-26. 18. Štimec 1., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk. Diplomska naloga, 33 str. 19. Tomažic G., 1940: Asociacije borovih goz­dov v Sloveniji. l. Bazifilni borovi gozdovi. Raz­prave Mat. prir. razreda Akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, str 77~121. 20. WraberT. & Skoberne P.1989: Rdeci se­znam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15:1~429. WraberT., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slo­venskem. Prešernova družba. Ljubljana 218 Gozd V 54, 1996 GDK: 431.5 Sistemi za oceno nevarnosti gozdnega požara in modeliranje obnašanja gozdnih požarov Systems for the Evaluation of Forest Fire Danger and the Behavior of Forest Fires Tomislav DIMITROV* Izvlecek Dimitrov, T.: Sistemi za oceno nevarnosti gozdw nega požara in modeliranje obnašanja gozdnih požarov. Gozdarski vestnik št. 4/1996. V slovenM šcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 5. Kanadski preventivni sistem ocenjevanja poM žarne nevarnosti FWJ (Fire Weather Index) je vkljuM cen v nov sistem napovedovanja obnašanja gozdw nih požarov FBP (Fire Behavior Prediction) zaradi protipožarnega nacrtovanja. V Inštitutu požarnih znanosti v Riversidu, CA. {ZDA) razvijajo matew maticni model druge generacije. Naloga tega pro­jekta je izdelava integralnega sistema protipožarne zašcite, ki bo vseboval informacije meteorološkega indeksa nevarnosti {FWJ), napovedovanje obna­šanja požara (FBP) in požarnega nacrtovanja ob uporabi elektronske in informacijske tehnologije. To pomeni, da bodo protipožarne enote na osnovi informacijskih sistemov v razpršen ih središcih za sprejemanje odlocitev dobile vsa potrebna navo­dila, vkljucno s številom potrebnega osebja in opreme. Sistem ocenjevanja požarne nevarnosti FWI v prihodnosti ne bo izgubil svoje identitete, ceprav bo ostal prikrit z vkljucevanjem v omenjene si­steme. Kljucne besede: požar, varstvo pred požari. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Po izkušnjah, ki jih imajo v državah, kjer je gozdni fond pomembno nacionalno bogatstvo, ima preventivna zašcita gozda pred požari pomembno vlogo v sistemu integralnega varstva vkljucno z ekološko komponento. Preventivna opozorila o vremenskih po­gojih, ki vplivajo na nastanek in širjenje * T.D., dipl. inž., Vladimira Ruždjaka 9c, 10 000 Zagreb, GRO Synopsis Dimitrov, T.: Systems for the Evaluation of For­est Fire Dan ger and the Behavior of Forest Fires. Gozdarski vestnik No. 4/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The Canadian preventive systems of fire risk estimation (FWI-Fire Weather Index) has been incorporated into the new system of forest fire behavior prediction (FBP) due to fire fighting plan­ning. At the Institute of Fire Sciences in Riverside, CA. (SAD) a mathematical model of the second generation is being developed. The task of the project is the elaboration of an integral system of fire fighting protection, which is also going to in­clude information on fire weather index (FWI), the prediction of fire behavior (FBP) and fire fighting planning by means of electronic and information technology. This means that-based on informaw tion systems-fire fighting units in dispersed cenM ters, where decisions are passed, will be able to get alJ necessary instructions, including the number of persons and equipment. The FWI system is going to retain its identity in the future; it will, however, remain hidden by being incorporated into the above mentioned systems. Key words: fire, fire fighting protection gozdnih požarov, pomenijo ogromen pri­hranek za državo in družbo, ker na do­locenem obmocju zracne in kopenske enote, ki so organizirane zaradi proti­požarne zašcite, niso nenehno v pripravM ljenosti, ampak jih preventivni sistem opo­zarja, kje je to nujno porebno. Na ta nacin omogoca sistem za preprecevanje gozdnih požarov doseganje osnovnega cilja: vse razpoložljive enote in opremo uporabiti cim bolj ucinkovito in gospodarno. Osnovni principi in metode, ki jih v svetu uporabljajo za prepreprecevanje oziroma ocenjevanje nevarnosti in napovedovanje Gozd V 54,1996 219 obnašanja gozdnih požarov, temeljijo na klasifikaciji. gozdnih goriv in oceni vsebnosti vlage. Na osnovi teh podatkov in dolocenih sistemov izacunavanja dobimo parametre za oceno nevarnosti nastanka gozdnega požara in tako lahko tudi uspešneje pred­vidimo njegovo obnašanje. Omenjeni podatki so uporabni predvsem za izvedbo naslednjih preventivnih ukre­pov: a) dajejo operativne informacije pro­tipožarnim in drugim službam, ki so vklju­cene v gašenje gozdnih požarov in dolo­cajo potek dejavnosti protipožarnih enot; b) opozarjajo širšo javnost na dnevno stopnjo nevarnosti izbruhov gozdnih po­žarov, da bi s tem povecali previdnost pri kurjenju odprtega ognja oziroma kurjenje prepovedali zaradi možnosti ogrožanja materialnih dobrin ali celo cloveških življenj. 2 ZGODOVINA RAZVOJA SISTEMA PREVENTIVE PRED GOZDNIMI POŽARI 2 THE HISTORY OF THE DEVELOPMENT OF FOREST FIRE PREVENTION SYSTEM Razvoj sistema za ocenjevanje dnevne stopnje požarne ogroženosti gozda je bila pomembna dejavnost kanadskega goz­darstva od sredine dvajsetih let tega sto­letja. V štirih naslednjih desetletjih so ustvarili štiri neodvisne sisteme za oce­njevanje nevarnosti požarne ogroženosti. Le-te so uporabili v razlicnih obmocjih Kanade. Sedanji kanadski sistem ocene požarne ogroženosti (CFFDRS) so zaceli oblikovati leta 1968 s sprejetjem obsež­nega modularnega poteka. Na ta nacin so se razlicni deli celotnega sistema razvijali in izboljševali neodvisno eden od drugega. Vse komponente kanadskega sistema CFFDRS iz leta 1987 so se pojavile skupaj v izdaji Kanadske gozdarske službe leta 1987. Prvi vecji podsistem CFFDRS je bil kanadski sistem meteorološkega indeksa požarne ogroženosti gozdov (FWI -Fire Weather Index), ki so ga najprej uvedli v Kanadi leta 1971, od takrat pa je doživel vec verzij. Sistem FWI daje relativne mere vlage goriva in možnosti obnašanja ognja. Sedanja verzija je iz leta 1984 in vkljucuje 220 Gozd V 54, 1996 najboljše lastnosti prejšnjih sistemov. Drugi vecji podsistem CFFDRS so za­ snovaii v modularnem poteku raziskav dejanskih lastnosti obnašanja ognja v specificnih tipih lokalno prevladujocih goriv. 'Indeksi gorenja', ki so jih razvili v se­demdesetih letih, so regionalni dodatki v sistemu FWI. V zgodnjih osemdesetih letih so razvili izpopolnjeni nacin za napo­vedovanje lastnosti obnašanja požarov v kompleksih specificnih goriv. Koncept je poznan kot kanadski sistem napovedovanj obnašanja gozdnih požarov (FBP -Fire Behavior Prediction) in je bil leta 1984 razdeljen koristnikom za terenske poskuse. V tej zacasni izdaji je dana samo kom­ponenta hitrosti širjenja ognja za 14 glavnih kanadskih tipov goriva, medtem ko so se raziskovanja na preostalih komponentah nadaljevala. Sedanja verzija iz leta 1991 je povecala število tipov goriva na 16, vklju­cuje pa tudi ocene porabe goriva in inten­zitete ognja ter daje obsežne modele za vršni požar ter za povecanje obsega po­žarov. 3 STRUKTURA SISTEMA FBP 3 THE FBP SYSTEM STRUCTURE Vhodi sistema FBP vsebujejo tri vecje skupine spremenljivk, ki delujejo na ob­našanje ognja: gorivo, vremenski pogoji in topografija (slika 2). Drugi vhodi, kot so zemljepisna dolžina in širina ter letni cas in datum (le-te potrebujemo za dolocanje vsebnosti vlage v listju in za dolocanje poteklega casa vžiga) so vkljuceni zaradi ocene stanja goriva. FBP sistem sedaj predvideva: -ucinek razlicnega goriva na hitrost širjenja ognja, -porabo goriva zaradi izracuna inten­zitete ognja, -zacetek vžiga krošenj, -prehod iz talnega požara v kom­pleksni požar in -obnašanje kompleksnega (vršnega) požara. Sistem FBP je sestavljen iz štirih kom­ponent obnašanja ognja, ki so primarne izhodne enote: hitrost širjenja, poraba goriva, intenziteta celnega ognja in opis Slika 1: Struktura sistema meteorološkega indeksa požara FWI Figure 1: The structure of the of the FWI system FFMC (Fine Fuel Moisture Code) ISI (lnitial Spread Index) DMC (Duff Moisture Gode) BUl (Buildup Indeks) DC (Drought Gode) FWI (Fire Weather Index) Protipožarna meteorološka opazovanja Fire fighting weather monitoring Šifre vlažnosti goriva Fuel moisture codes Indeksi obnašanja požara Fire behavior indices Temperatura Veter Relativna vlaga Wind Veter, Dež Temperature, Relative moisture, Wind, Rain Temperatura Relativna vlaga Dež Dolžina dneva Temperature Relative moisture, Rain, Day's length -t Sifra vlažnosti srednjega goriva (DMC) Medium diameter fue/ moisture code Temperatura Dež Tekoci mesec Temperature, Rain, Current month 1 Šifra vlažnosti grobega goriva (DC) Rough fuel moisture code (DC) požara (!alni ali vršni požar). Sekundarne izhodne enote pomenijo oddaljenost širjenja celnega ognja, eliptic­nega požarnega obmocja in perimetra, hitrosti širjenja bocnega in zadnjega ognja ter ~itrosti povecanja obsega. 4 BAZA PODATKOV SISTEMA FBP Enacbe primarne hitrosti širjenja, kot tudi enacbe primarne porabe goriva za vecino tipov goriva v sistemu FBP so razvili na osnovi velike baze podatkov o obnašanju požarov. To bazo podatkov so zbrali na osnovi natancno dokumentiranih ekspe­rimentalnih požarov, ki so jih opravili razi­skovalci požarov kanadskih gozdarjev v sodelovanju s kanadsko agencijo za var-stvo pred požari, na osnovi dopolnilnih podatkov iz namernih požigov ter na osnovi nekontroliranih požarov velikih razsežnosti. Ta baza podatkov vsebuje trenutno re­zultate opazovanja vec kot 300 požarov, zbranih na obmocju Kanade, ter nekaterih požarov v ZDA v bližini kanadske meje. Vhodne skupine spremenljivk sistema FBP -gorivo Tip goriva je definiran kot "Razpoznavna asociacija kurilnih elementov posebnih zvrsti, oblik, velikosti, porazdelitve in kon­tinuitete, ki kažejo znacilno požarno ob­našanje ob definiranih pogojih vžiganja". Sistem FBP uvršca tipe goriv v pet vecjih skupin (preglednica 1) izbranih tipov goriv. Uporabnik sistema sam izbere tip goriva, ki je najbolj podoben dejanskim razmeram. GozdV 54, 1996 221 Slika 2: Struktura FBP sistema Figure 2: The FBP system structure Tip goriva v FFMC, ISI in BUl Odstotek nagiba Višina, širina in Minuli cas sistemu FBP hitrost in smer Smer nagiba dolžina Tockovni ali Fue/ type in the vetra navzgor Datum linijski vžig FBPsistem FFMC, /SI and lnclination Height, width Timepassed BUl wind speed and percentage andlenght (Point) or line 1 direction 1 Uphil/slope direction ~ Date ignition Vsebnost vlage v Tip in trajanje Goriva Vreme Topografija listju napovedi Fue/s Weather Topography Moisture content Estimate's type in lea ves and duration 1 1 1 1 KANADSKI SISTEM OCENJEVANJA OBNAŠANJA GOZDNEGA POŽARA THE GANA DIAN SYSTEM OF FOREST FIRE BE HA V/OR ESTIMA TION Primarne Primary indices Hitrost širjenja Poraba goriva Intenziteta celnega ognja Opis požara (sežgani deli krošenj in tip ognja) Spreading speed Fuel consumption lntensity of front fire Fire description (burnt tree crown parts and fire type) Sekundarne Secundary indices Oddaljenost širjenja celnega, bocnega in povratnega ognja Hitrost širjenja bocnega in povratnega ognja Elipticna podrocje požara in obseg Hitrost rasti obsega Razmerje dolžina/širina požara A distance from front, side and recurrent fire Front, side and recurrent fire' s spreading speed Elliptic fire area and perimeter Perimeter growth 's spe ed Fire /ength/width ratio Seznam goriv predstavlja celoto pogojev pri kanadskih tipih goriv glede na obstojeco bazo podatkov obnašanja požarov. Baza se bo izboljševala in širila glede na dotok razpoložljivih podatkov. Tipi goriv se v sistemu FBP opisujejo kvalitativno, medtem ko opisujejo pojmi strukturo sestojev, površinska goriva in goriva, razporejena po slojih, kot tudi mrtvi organski sloj odpadlega listja. Opisi goriv niso vedno podrejeni obrazcem gozdne inventure, ampak dovoljujejo dopisovanje vnetljivega materiala specificnega terena. -vreme Skupina vhodnih spremenljivk za oceno vremenskih pogojev zajema hitrost in smer vetra, komponente FFMC (vsebnost vlage 222 Gozd V 54, 1996 v finem gorivu), ISI (indeks zacetnega širjenja ognja) in BU 1 (indeks kopicenja goriva) iz sistema FWI. Novi tehnološki dosežki, kot so elektronsko zbiranje me­teoroloških podatkov in možnosti prenosa v realnem casu, so prispevali k temu, da so postale tabele s prilagojenim FFMC, ki jih še najdemo v zacasni verziji iz leta 1984, popolnoma odvec. -topografija Ucinek naklona terena je bistven za širjenje ognja. Obstajajo razlicne metode za dolocanje odstotka naklona. Najbolj enostaven nacin je meritev intervala izohips na mestu nastanka gozdnega po­žara, pri cemer se uporablja odstotek naklona za izracun hitrosti širjenja ognja. Druga metoda temelji na racunalniških podatkih o topografiji varovanega obmocja. -vsebnost vlage v listju Vsebnost vlage v iglicah pomembno vpliva na dve lastnosti obnašanja ognja v gozdovih iglavcev: na zacetek vžiga in na hitrost širjenja ognja v krošnjah. Vsebnost vlage variira med minimalno vrednostjo 85% in maksimalno 120%, odvisno od letnega casa. Obdobje relativne vrednosti spomladi in zgodnjega poletja upoštevamo kot spomladanski maksimum. Razvili so metodo za ocenjevanje vseb­nosti vlage v listju na osnovi enostavnih vhodov, kot so datum, zemljepisni položaj in višina. V prihodnosti bodo modele vlage živega goriva gotovo še izboljšali, podobno pricakujemo tudi za modele vlage mrtvega goriva. Skratka, pricakujemno boljše ra­zumevanje in modeliranje ucinkov živih rastlin na obnašanje gozdnih požarov. Preglednica 1. Tipi goriv v FBP Table 1: Fuel types in FBP 5 UPORABA SISTEMA FBP PRI PRE­PRECEVANJU GOZDNIH POŽAROV V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM 5 THE USE OF THE FBP SYSTEM IN THE PRE­VENTION OF FOREST FIRES IN SLOVENIA AND CROATIA V preteklih 14 letih so na podlagi me­teoroloških podatkov in razvojnih faz rastlin z metodo iz nekdanje vzhodne Nemcije (WBKZ -Waldbrand-Kennziiffern) ovre­dnotil! indeks nevarnosti požarov za po­samezna obmocja Slovenije. Zaradi pri­merjave je Hidrometeorološki zavod Slo­venije izracunaval tudi indeks nevarnosti po sistemu FWI. Na Hrvaškem so indeks nevarnosti gozdnih požarov izracunavali le na osnovi FWl sistema, prilagojenega podnebju dela primorskega krasa. Stopnje nevarnosti so izracunaval! na osnovi podatkov in meritev dolocenih me- Skupina/Identifikator Opisno ime Grouplidentifier Descriptive name lglavci Coniferous trees C1 Gozdovi z smreko in lišaji C2 Sestoji smreke na borealnem obmocju C3 Zreli Banksov ali kalifornijski bor C4 Nezreli Banksov ali kalifornijski bor C5 Rdeci in beli bor C6 Nasadi iglavcev C7 Gozdovi dugalzije in P. ponderosa Listavci Deciduous trees 01 Brezlistni topol Mešani gozdovi iglavcev in listavcev Mixed forests of coniferous and deciduous trees Mi Mešani gozdovi na borealnem obmocju-brez listja M2 Mešani gozdovi na bo realnem obmocju-zeleni M3 Mešani gozdovi mrtve A. balsamea-brez listja M4 Mešani gozdovi mrtve A. balsamea-brez listja Lesniopad Woodrefuse St O pad Banksovega ali kalifornijskega bora S2 O pad smreke aliA. balsamea S3 Opad obalne cedre, tsuge in duglazije Odprto Open 01 Trava Gozd V 54, 1996 223 teoroloških elementov, dobljenih podatkov iz klasicne mreže meteoroloških postaj dela primorskega krasa. Ta ne ustreza popolnoma specificenmu namenu varstva pred požari, ker je pokritost rizicnih obmocij na Hrvaškem nezadostna. Za uvajanje sistema FBP za predvi­devanje obnašanja gozdnega požara kot tudi za ucinkovito nacrtovanje njegovega gašenja je v prvi vrsti potrebna vzpo­stavitev mreže meteoroloških postaj, ki zagotavlja stalne meritve relevantnih me~ teoroloških elementov. Potem je potrebno prilagoditi vhodne skupine spremenljivk v sistem FBP na naslednje nacine: -goriva: potrebno je sistematizirati mno~ žice goriv ob Jadranski obali in dolociti prilagoditve zaradi razlik v tipih goriv si­stema FBP, -vrer:ne: potrebni so podatki o hitrosti in smeri vetra ter o komponentah FFMC, ISI in BUl iz sistema FWI v realnem casu. Aktivni opazovalni položaji automatskih meteoroloških postaj, predvsem na Hrva­škem, morajo biti v prvi vrsti na že ugo­tovljenih klima-požarnih obmocjih v Dal­maciji in Istri. -topografija: potrebno je izdelati pro­gramske pakete s topografijo priobalnega dela Jadrana z otoki, -vsebnost vlage v listju: potrebno je preuciti živa in mrtva gozdna goriva, nji­hovo vnetljivost in gorljivost ter vsebnost vlage v listju vegetacije na priobalnem delu Jadrana z otoki. V ta namen je potrebno oživiti zgrajeni eksperimentalni laboratorij v Makarski. Lahko uporabimo tudi peto komponento sistema FBP, ki predvideva vzdrževanje gozdne združbe v doloceni stopnji suk­cesije z rednim namernim sežiganjem organskih komponent in jo bomo uporabili v praksi takoj, ko bodo to metodo sprejeli tudi gozdarski strokovnjaki. Povzetek Opisana verzija sistema FBP iz leta 1991, ki je rezultat 25-letnih raziskav požarnih raziskovalcev kanadskega gozdarstva in agencije za varstvo pred požari, daje naprimernejše informacije o obna~ šanju požarov v Kanadi. Njihovo zasledovanje in dokumentacija gozdnih požarov je osnova za kri­ticno preverjanje obstojecega stanja ter daje kljuc­ne informacije za razvoj modela. Zaradi razvoja in uporabe novih sistemov za zašcito gozdov pred požari je v Slovenij in na Hrvaškem nujno uporabiti poleg lastnih tudi izkuš~ nje požarnih znanosti drugih mediteranskih držav, s podobno klimo in vegetacijo. Za uvedbo sistema FBP je nujna uvedba avtomatskih meteoroloških postaj ob centralizirani protipOžarni službi, ki bi delala na osnovi integriranega racunalniško in­formacijskega sistema. Na Hrvaškem je glede na razpotegnjeno in z gozdnimi požari ogroženo ob~ macje, potrebna logisticna podpora razpršenih cen­trov za sprejemanje odlocitev. Takšna organizacija je nujna zaradi možnosti reagiranja v realnem casu, kadar so življenja in dobrine ogroženi zaradi gozdnega požara, ter zara­di ucinkovitega obvladovanja požara. Summary The described version of the FBP system from 1991, which is the result of 25-year-research of fire fighting researchers in Canadian forestry and the Agency for Fire Fighting Managing, presents the most suitable information on the behavior of forest tires in Canada. The following thereof and respective documentation represent a basis for critical testing of the present situation and offer the key information regarding the model develop­ment. Due to the development and application of new systems regarding forest protection against fires Slovenia and Croatia must-apart from the ir own experience-make use of fire sciences in other Mediterranean countries with similar climate and vegetation. The introduction of automatic weather stations and a centralized fire fighting service based on an integral computer information sys­... tem are the preconditions for the introduction of the FBP system. Due to a large area jeopardized by forest fires, logistic support of dispersed centers for passing decisions is necessary in Croatia. Such organization would enable a prompt reac­tion in situations when human lives and property are endangered due to forest fi res; all this would also contribute to effective coping with forest fire. Literatura 1. Bertovic, in dr., (1987): Osnove zaštite šume od požara, CiP, Zagreb. 2. Fosbereg, M.A. (1987): Forecasting, Fore­casting, Presented at the Symposium of Wildland Fire 2000, South Lake Tahoe, CA. 3. Lawson, 8. D. (1977): Fire Weather Index, Canadian Forest Service, BG-P-17, Victoria B.C. 4. Pecenko, A.: Požari v naravi v letu 1992, Conference on Fire Protection in the Natural Envi­roment, 1993, Bled, Slovenija. 5. Van Wagner, C.E. at all (1992): Develop­ment and Structure of the Canadian Forest Fire Behavior prediction System, Information Report ST-X-3, Forestry, Canada, Ottawa. 224 Gozd V 54, 1996 GDK: 945.25:(497.12'02 Pokljuška soteska) OGLED POKLJUŠKE SOTESKE Jože SKUMAVEC* Gozdarsko društvo Bled je v sodelovanju z Zvezo gozdarskih društev Slovenije orga­niziralo ogled Pokljuške soteske. Ceprav je bilo deževno vreme, se nas je zbralo vec kot trideset iz razlicnih krajev Slovenije. Pokljuška soteska je najvecja fosilna soteska v Sloveniji. V tektonski razpoki, nastali pred mnogimi milijoni let so jo obl:kovale vode Triglavskega ledenika. Nekoc nedostopna soteska je v dolžini BOO metrov opremljena s potmi in mostovi. Pre­visne stene s skoraj navpicnimi tektonskimi prelomi, ki jih drugje le redko vidimo, s policami, vdolbinami in luknjami so visoke tudi cez 50 metrov. Najbolj slikovit je Veliki naravni most, ki je visok 24 metrov, na sredini pa je debel 3 metre. V spodnjem delu soteske je v steni prehoden kraški rov z imenom Pokljuška luknja. Kamnina je vecinoma plastnati in ma­ sivni, trd, ponekod pokremenel apnenec, ki je na posameznih predelih dolomitiziran. V mogocnih stenah so lepo vidni vložki sivega in crnega roženca. Kamnina se je oblikovala pred vec kot 230 milijoni let v triasnem morju. Rastlinje ob poteh Pokljuške soteske je pisano. Pot je speljana skozi štiri gozdne združbe: gozd bukve in trilistne vetrnice (Anemone-Fagetum), subalpski smrekov gozd (Rhytidiadelpho-Piccetum), srednje­evropski gozd plemenitih listavcev, gor­skega javorja in petelinckov (Corydalo -Aceretum) ter gozd crnega gabra in male­ga jesena (Orno-Ostryetum). Poleg zna­cilnega rastlinja navedenih gozdnih združb najdemo v soteski znacilne vrste za alpsko obmocje, ki so jih v te predele prinesle ledeniške vode in so se zaradi posebnih klimatskih in mikroreliefnih razmer ohranile. Naj nekaj teh vrst naštejem: dvocvetna viola-Viola biflora (L.), predalpski petero­prstnik -Potentila caulescens (Torn.), pisana vilovina -Sesleria varia (Jacq.), • J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Bled, 4260 Bled, Ljubljanska 19, SLO lepki osat -Cirsium eristhales (Jacq.), alpski cober -Calamintha alpina, gorski šetraj-Satureja alpina (L. Scheele), Scheu­ zerjeva zvoncnica -Campanula scheu­ chzeri (Vili.), ozkolistna preobjeda-Aco­nitum angustifolium (Bernh.). V soteski bujno uspeva trpežna srebrenka-Lunaria redivia (L.). V juniju je posebej slikovita praprot peruša -Matteuccia struthiopteris (L.). Ob poti srecamo tri vrste kamnokreca: Burserjev kamnokrec -Saxifraga bur­serana (L.), klinolistni -Saxifraga cunei­folia (L.) in okroglolistni -Saxifraga rotun­difolia (L.). Dr. Mitja Zupancic je ob poteh v soteski dolocil vec kot 120 rastlinskih vrst. Dno soteske pokriva ledeniški material. V dolini pod soteska tece potok Ribšcica, ki obcasno ponikne in ne izvira vedno na istem mestu. Ob dolgotrajnih sušah potok celo presahne. Poti in mostovi so bili zgrajeni 1930, obnovljeni pa 1982. Do druge svetovne vojne je skozi Pokljuško soteska vodila znana deseturna pešpot iz Gorij na Triglav. Obnovljeni mostovi in poti so speljani tako, da je mogoce videti najbolj pomembne naravne redkosti in lepote tega predela. Smer ogleda je oznacena s pušcicami in crko "P". Ogled po predlagani smeri traja 2 uri. Kot simbolicna vstopnica je pokljuška palica. To je ravna leskova palica, na kateri je napisana crka P. Pot po spodnjem delu soteske in nato skozi Pokljuško luknjo so uporabljali pastirji in domacini, ki so po­gosto pri hoji uporabljali palico. Odtod izvira ideja o pokljuški palici. Pokljuška soteska je v Triglavskem na­rodnem parku, na desnem bregu reke Radovne, na jugovzhodnih obronkih Po­kljuke in je le 7 km oddaljena od Bleda. To ni gozdna, botanicna, geološka ali druga ucna pot. Po sedanji vsiljeni termi­nologiji bi jo lahko imenovali mnogona­menska, saj ima lahko vsak obiskovalec svoj namen. Speljana je po zanimivi in pestri naravi, ki jo želimo cimbolje ohraniti. Gozd V 54, 1996 225 Prva tesen . (Foto: Franci Ferjan) subalpskega smrekovega gozda. (Foto: Franc1 Ferjan) Gozdarj'i v Pokljuški soteski. (Foto: Jože Skumavec) 226 GozdV 54, 1996 GDK: 525.1 Kaj pomeni odsotnost standardov za merjenje in razvršcanje lesa?* Edvard REBULA** S koncem lanskega leta so prenehali veljati jugoslovanski standardi (JUS) za merjenje in razvršcanje (klasiranje) gozd­ no-lesnih sortimentov. Novih, naših, slo­venskih, pa še nimamo in kot kaže, tudi ni kake posebne zavzetosti za to, da bi jih imeli. Trenutno je pri nas torej stanje, ko nimamo veljavnih predpisov, kako gozdne sortimente meriti in kako, po kakšnih merilih, razvršcati v kakovostne razrede. Zadeva je aktualna, tudi pereca, saj zade­va prek 200.000 lastnikov gozdov, ki se pojavljajo kot prodajalci, in sam bog ve, koliko kupcev in prekupcevalcev. Sodim, da vecina prodajalcev o tem nic ne ve in da so kupci (prekupcevalci, žagarji, lesni trgovci ipd.) na boljšem, ker te zadeve bolje poznajo. Tu lahko zanemarimo državne gozdove, kjer strokovnjaki stanje obvlada­ jo. Kaj to pomeni in do cesa tako stanje 1 lahko privede, bom pokazal na primeru 1' izmere hlodov. Hladi so odrezki debel zelo razlicnih ji dolžin, debelin in oblik. Njihova oblika je lahko podobna valju, presekanim stožcem in drugim geometrijskim telesom, za katere poznamo obrazce za izracun njihove teles­ 1 nine. Obicajno pa so oblike hlodov zelo svojstvene, zlasti hladi listavcev, in hladi iz ritine drevesa so taki. Težko jim najdemo podobno geometrijsko telo in s tem tudi primeren obrazec za izracun njihove teles­nine. Zato so razlicni gozdarji predlagali množico razlicnih obrazcev za izracun telesnine hlada. Vsak je izhajal iz neke ~~ predpostavke, da je hlod najbolj podoben dolocenemu geometrijskemu telesu ali kombinaciji vec takih teles in za to izpeljal 11 ustrezen geometrijski obrazec. Ti obrazci h li * Prispevek je posredovan na vec naslovov. il )j Zaradi aktualnosti ga objavljamo tudi v naši reviji (op. ur.) """Dr. E.R., dipl. inž. gozd., univ. prof. v pokoju, 6230 Postojna, Kraigherjeva 4, SLO zahtevajo tocno dolocene (izmerjene na tocno dolocenih mestih na hladu) premere in dolžine hlada. Tudi tu zadeva ni enostav­na, saj so hladi le izjemoma okrogli, brez žlebov ali izboklin in je zato vsak izmerjen premer razlicen. Zaradi vsega tega je tudi pri poštenem merjenju, ko nihce nima namena partnerja ogoljufati, težko dovolj natancno ugotoviti telesnino posameznega hlada. Razlike med dvema izmerama iste­ ga hlada so lahko zelo velike, v skrajnostih lahko tudi prek 30% njegove telesnine. Razlike nastajajo zaradi razlicno izmerjenih mer (premera ali premerov hlada in njego­ve dolžine), lahko pa tudi zaradi razlicnih obrazcev za izracun njegove telesnine. Zadeva je podobna raznim kemicnim in drugim analizam, ki dajo primerljive rezulta­te le, ce so izvedene po tocno dolocenem postopku. Podobno so ravnali tudi strokovnjaki za izmera lesnih sortimentov. Natancno so dolocili kje, kako in koliko natancno je treba izmeriti mere hlodov ter kako jih zaokrožiti. Prav tako so dolocili, po katerem obrazcu se mora izracunati telesnina hlada. Taka dolocila je imel tudi JUS o izmeri gozdnih sortimentov. Dolocila se nekoliko razlikuje­jo v posameznih deželah, ker merijo razlic­ne mere hlodov ali na razlicnih mestih in rabijo razlicne obrazce in iz njih izracunane tablice za dolocanje telesnine hlodov. Samo z natancnim delom in popolnim upoštevanjem takih dolocil je mogoce enoznacno ugotoviti, rekli bi nekako stan­ dardizirano telesnino hlada. Ta telesnina se vedno razlikuje od dejanske telesnine hlada; pri nas, z dosedanjimi dolocili o izmeri okroglega lesa, je obicajno 5-7% prenizka. Seveda tudi hlade lahko navsezadnje dovolj natancno izmerimo. To naredimo lahko npr. s potapljanjem v vodo, ko izmerimo izpodrinjeno tekocino. Tak nacin pa v praksi ni primeren. Podobno natanc­nost dosežemo tudi, ce racunamo telesni- Gozd V 54, 1996 227 ne za zelo kratke (nekaj centimetrov dolge) sekcije hlodov. To pomeni, da moramo izmeriti natancen premer hlada npr. na vsak cm ali na vsakih 5 cm in za to sekcijo izracunati telesnino ter koncno sešteti vse sekcije v hladu. Tudi ta nacin v praksi, pri rocni izmeri, ni uporaben. Pac pa enak nacin zelo lepo tece pri mehanskem merjeR nju na mehaniziranih skladišcih in sortirnih linijah na žagah. Tako enostavno in poceni zelo natancno izmerijo telesnino hlodov. Težava je le v tem, da je tako izmerjena telesnina za 5-7% višja od telesnine, ki bi jo namerili po dolocilih JUS-a, ki so pri nas še v navadi. Telesnini, ki jo namerimo po dolocilih standarda, pravimo tudi tržna mera sorti­mentov, hlodov. Ta mera je vedno nižja od dejanske telesnine hlada. Razlike nastajajo zaradi zaokroževanj premerov in dolžin hlodov navzdol in zaradi uporabe obrazca, ki daje.praviloma prenizke rezultate. Zaradi zaokroževanja navzdol namerimo v pov­ precju 2-2,5% premalo; pri debelem lesu nekoliko manj, pri tankem pa lahko veliko vec. Obrazec daje tocno rezultate le, ce je hlod enak valju ali t. i. Apolonijeve mu paraboloidu. V vseh drugih primerih nara­ cunamo premalo. Napaka se veca z veca­njem dolžine sortimenta in odstopanjem od omenjenih oblik. Raziskava je pokazala, da so te razlike pri lesu jelke -smreke v povprecju 3,5-4 %. Pri drugih hlodih, ki so bolj nnepravilnih« oblik, so te razlike najbrž vecje. Razlike v telesnini med posameznimi merjenji so bile vedno in bodo tudi v naprej. Nastajajo tudi pri korektnemu merjenju. Predpostavljam, da je bilo merjenje v prej­šnjem sistemu v povprecju bolj korektno. Merilec je bil praviloma delavec nekega podjetja in je najlepše shajal, ce je meril prav. Razen ce ni dobesedno kradel (tudi svoji firmi, obicajno s sodelavci, ker sam ni mogel) ni imel nobenega dobicka z goljufa­njem pri izmeri. Danes veliko kupcev ku­ puje les zase. Tudi manipulanti in razni nakupovalci kupujejo les za posameznika ali tocno dolocen krog lastnikov. Interes (korist) od nekorektnega merjenja je veliko bolj ociten. Poleg tega se vse vec lesa prodaja v lubju in v dolgih kosih. Zato lahko pri izmerah lesa nastajajo razmeroma velike razlike, tudi 10 in vec%. Te razlike se obicajno prej ali slej odkrijejo, saj smo ljudje pri svojih navadah kar vztrajni, in tudi merilci lesa merijo les enako, dokler jih kdo ne prisili, da se popravijo. Zaradi razlik pri merjenju iste telesnine so rekla­ macije pri gozdnih sortimentih dokaj pogo­ste. Obicajno jih prizadeti s ponovnim, praviloma skupnim merjenjem hitro in enostavno rešijo. Pogoj za to je, da so sporazumni in vejo, kakšno je pravilno merjenje in ugotavljanje telesnine. Kljub temu se veliko sporov konca pred sodni­ kom. Danes nimamo predpisa, ki bi dolocal, kako moramo meriti in izracunavati telesni­ no gozdnih sortimentov. V taki situaciji bi se morala kupec in prodajalec najprej sporazumeti, kako bosta les merila. Obicaj­no tega ne storita. Ce pride do napak, razlik med merjenji, pomotoma, slucajno in nenamerno, je velika verjetnost, da bosta to ugotovila in razlike hitro poravnala. Ce pa je kdo pri merjenju namerno ))po­ pravljal« izmera, bo to težko priznal ali pa sploh ne. Tak slucaj konca obicajno na sodišcu. Ker sodnik ne ve, kako se les meri in kaj je prav, mu to povedo eksperti. Prav zanimivo bo poslušati, kako bo vsaka stran zagovarjala svoj prav in kako bo sodnik razsodil, ko sploh ni dolocila kaj je prav. Po logiki stvari bi se moral odlociti, da je prav tisto, kar je resnicno in cim bolj natancno, torej za dejansko kolicino lesa. Kako to ugotoviti in kaj bodo na to rekli žagarji in drugi kupci hlodov pa je že drugo vprašanje. . Podobno je stanje tudi pri razvršcanju hlodov v kakovostne razrede. Nihce se zaradi tega ne sekira. Kaže, da smo se le navzeli toliko balkanizma, da vsak misli, da ima najbolj prav in je najvecji mojster za ribarjenje v kalnem. Na obravnavanem podrocju zadeve vsekakor niso bistre. Zbistrita si jih lahko le vsakokratna part­nerja, ce to sploh vesta in hoceta ter znala to narediti. Koliko je to racionalno pa je spet drugo vprašanje. 228 Gozd V 54, 1996 OKROGLA MIZA O GOZDARSKI POKLICNI ETIKI Ljubljana, 30. maj 1996 GDK: 9 Okrogla miza o gozdarski poklicni etiki V cetrtek, 30.5.1996 je bila v veliki dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije okrogla miza o gozdarski poklicni etiki, s katero je v tednu gozdov Zveza gozdarskih društev Slovenije (ZGDS) zacela delo pri sestavljanju kodeksa gozdarske poklicne etike. Posvet je bil namenjen clanom zveze in vsem drugim, ki jih zanim~o problemi gozdarske poklicne etike. Se posebej pomembno je bilo, da so se okrogle mize udeležili delegati gozdarskih društev, ki so se popoldan udeležili rednega obcnega zbora. Okrogla miza naj bi spodbudila razpravo o vrsti obcutljivih vprašanj, ki zadevajo vsebino kodeksa poklicne etike, zato je bila zamišljena v obliki dialoga med poslušalci in udeleženci okrogle mize. Prvi del je bil zato namenjen predstavitvi razlic­nih vidikov etike, v drugem delu pa so dobili priložnost za pogovor clani društev. Posvet je odprl predsednik ZGDS mag. Franc Perko s kratkim nagovorom, nato pa je moderator-doc.dr. Boštjan Košir v uvodu predstavil cilje in udeležence okrogle mize. Ti so bili (predstavljeni so po vrstnem redu nastopanja) naslednji: • doc. dr. Bernard Stritih, Visoka šola za socialno delo, psiholog, ukvarja se s skupinsko dinamiko; • prof. dr. Andrej Kirn, Fakulteta za družbene vede, ukvarja se z družbeno­filozofskimi vidiki znanosti in tehnologije ter clovekovega odnosa do narave; • prof. dr. Boštjan Anko, BF, profesor za krajinsko ekologijo, funkcije gozda in vec predmetov iz tim. robnih podrocij gozdarstva; • Janez Košir (ZGS), dipl. inž. gozd., vodja odseka za nacrtovanje razvoja goz­ dov in gozdnega prostora v OE Bled, Zavodu za gozdove Slovenije, dobitnik Jesenkovega priznanja za leto 1995; • prof. dr. Milan Pogacnik, dekan Vete­rinarske fakultete; • Ignac Pišlar, dipl.inž.gozd., (SGG Tolmin), vodja organizacijske enote Idrija v SGG Tolmin, z dolgoletno prakso dela v državnih in zasebnih gozdovih, je aktivni clan ZGDS; • Katarina Groznik, dipl.inž.gozd, (ZGS) -pripravnica na ZGS na add. za stike z javnostjo, v casu študija se je udeležila mednarodnih ekskurzij in bila na razisko­valnih taborih; • Janez Ahacic, dipl.inž.gozd., upokoje­nec, 24 let je delal v neposredni operativi, najprej kot pomocnik, nato kot vodja gozd­nega obrata v Škofji Loki, 16 let je bil v upravni službi kot medobcinski gozdarski inšpektor in nato kot glavni republiški gozdarski inšpektor -do leta 1995. Po koncani razpravi, ki se je zavlekla kar dobro uro cez predvideni cas, sta poroce­valca-Matjaž Cater, GIS, mladi razisko­valec in mag. Andrej Boncina, BF, as. -prebrala zakljucke oz. glavne poudarke zbora, ki je zacetek dela pri sestavljanju gozdarskega kodeksa poklicne etike. V nadaljevanju tega prispevka objavljamo besedila v enakem vrstnem redu, kot so bila predstavljena na okrogli mizi. dr. Boštjan Košir 230 Gozd V 54, 1996 GDK: 9 Okrogli mizi o gozdarski poklicni etiki na rob Franc PERKO* Prav gotovo je koristno, da ne recem kar nujno potrebno pripraviti gozdarski kodeks poklicne etike. Za naravna boga­stva, kjer ima pomembno mesto gozd, vlada med ljudmi vse vecje zanimanje in skrb za njihovo trajno ohranitev. Gozd s svojo ekološko, socialno in ekonomsko vlogo daje tako ali drugace vsakemu prebi­valcu naše države nekaj koristnega, v veliki meri nenadomestljivega. To sili gozdarje k vse bolj ekološkemu, bolj tenkocutnemu ravnanju z gozdom. Vendar samo tisti, ki 'poklicno delajo v gozdovih ali strokovno usmerjajo njihov razvoj, ne morejo storiti cudežev, ce se ne bomo vsi primerno vedli do gozda. Eticno morajo ravnati z gozdom tako tisti, ki gospodarijo z gozdom (vse vrste lastnikov), tisti ki strokovno usmerjajo njihov razvoj Uavna gozdarska služba), tisti ki nadzirajo delo v gozdovih Uavna gozdarska služba, inšpekcija), tisti ki opravljajo dela v gozdo­vih (izvajalci del) in tudi tisti, ki le uporab­ljajo (rabijo) njihove ekološke in socialne vloge. *Mag. F.P., dipl. inž. gozd., Predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenje, 1000 Ljubljana, Vec­ na pot 2, SLO GDK: 9 Zakaj kodeks poklicne etike? Boštjan KOŠIR*, Boštjan ANKO** Razprava o vsebini gozdarskega kodek­sa poklicne etike (odslej: kodeks) mora prinesti izhodišca, ki bodo zadostovala za " Doc. dr. B.K., d.ipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO ** Prof. dr. B.A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO Kodeks eticnega ravnanja z gozdom (pa tudi z vso naravo) bi moral veljati tudi za zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Gozd je veliko vec ... , da bi ga lahko prepustili vsakodnevni politiki katerekoli stranke, take ali drugacne strankarske koalicije ali še tako razgledanim in prosvetljenim posa­ meznikom. Gozda nikakor ne smemo pre­ pustiti liberalni ekonomiji (ceprav moramo seveda težiti k racionalnemu ravnanju) in hlastanju za kratkorocnimi dobicki. Tatanga Mani (Utrip ravnovesja. Besede Indijancev) takole razmišlja in argumentira potrebo po eticnem ravnanju z naravo: Mnogo norosti je v vaši tako imenovani civilizaciji. Kot norci drvite beli ljudje za denarjem, dokler ga nimate toliko, da ga v prekratkem življenju ne uspete porabiti. Ropale gozdove, zlorabljate zemljo, zapravljate njena bogastva, kot da ste poslednji rod, ne mislite na svoje potomce, ki bodo živeli za vami. Govorite o boljšem svetu jutri, medtem pa gradile bombe, da bi razdejali svet danes. izdelavo takšnega kodeksa. Kodeks bo sprejel obcni zbor Zveze gozdarskih dru­štev morda že v letu 1997, ko bodo morala biti ustrezno dopolnjena tudi pravila o organiziranosti ZGDS, pri cemer bo kodeks postal obvezen pogoj za vse clane društva. Dokazano kršenje kodeksa bo lahko vzrok za prenehanje clanstva v ZGDS. Kodeks bo vseboval splošna nacela eticnega obna­šanja in bo osnova za sestavljanje ožjih GozdV 54, 1996 231 poklicnih kodeksov etike, kot npr.: kodeks poklicno-eticnega obnašanja v javni goz­ darski službi, kodeks cenilcev gozdov, kodeks poslovne gozdarske etike itd. Kot temeljni kodeks bo potemtakem zajel le globalni eticni odnos gozdarskih strokov­njakov do svojega podrocja delovanja. Razprava o nujnosti izdelave kodeksa pravzaprav ni nujna, saj je poklicnim goz­ darjem to ocitno, ce razmislijo o vrsti mejnih primerov eticnega obnašanja, s katerimi se srecujejo v poklicnem življenju. Kljub temu pa se bo razprava vrtela tudi o tem, zakaj doslej gozdarsko strokovno društvo nima sprejetega kodeksa. Menimo, da lahko vzroke za to pustimo gozdarskim zgodovinarjem in se njihovi razclembi izognemo oz. je ne postavimo v ospredje nacrtovanih razprav. Pomembneje od ob­racuna s preteklostjo se nam zdi obracun s sedanjostjo in pristop k popravkom stro­kovnega obnašanja, ki naj zakolici grobe meje gozdarske etike v prihodnje. S tem bo dana osnova za presojanje strokovno­eticnih nacinov pri reševanju vse bolj konfliktni.h situacij in hkrati osnova za izboljšave. Vseeno pa je pri tem nujno, da sedanjost povežemo s preteklostjo, lahko samo s tem, da glasno opozorimo na vzroke, zakaj se nam zdi današnji trenutek tako pomemben za zacetek priprave ko­deksa. Menimo, da so glavni vzroki za pospe­ šeno sestavo kodeksa naslednji: • clanstvo v ZGDS je prostovoljno in za zdaj clanom pri strokovnem udejstvovanju ne prinaša neposrednih koristi. Izguba clanstva torej ni motiv za spoštovanje kodeksa poklicne etike; • gozdarski strokovnjaki so razdeljeni med vec ustanov in podjetij kot kdajkoli doslej. Pri tem ima najdaljnorocnejši po­men delitev gozdarstva na javno gozdar­sko službo in izvajalce gozdnih del, ki imajo pogosto nasprotujoce si interese. Bojazen je, da bi pri tem trpelo strokovno delo v gozdovih tako z ene kot z druge strani. • Mocno se je spremenila vloga lastnikov gozdov, ki se pocasi zacenjajo zavedati, da v resnici gospodarijo z gozdovi, marsi­ kdaj pa slabo razumejo pomen razlicnih omejitev ter svojih dolžnosti. Pri tem nasta­ja kompleksen odnos med javno gozdarsko službo in lastniki gozdov, hkrati pa tudi poslovni odnos med lastniki in izvajalci 232 GozdV 54, 1996 gozdnih del, ki je prav tako lahko poln eticno-strokovnih pasti. • Med spremembami, ki mocno vplivajo na obnašanje gozdarjev v javni gozdarski službi, je cedalje vecji pomen varovanje clovekovega okolja, naravne in kulturne dedišcine ter cedalje vecje zanimanje javnosti za dogajanja v gozdovih (vkljucno z lastniki gozdov), kot tudi vse vec naspro­tujocih si interesov po uporabi gozdnega prostora. Pomemben je tudi vpliv razlicnih družbenih struktur ter politicnih dejavnikov pri odlocanju o pomembnih strokovnih vprašanjih (svet ZGS, sveti obmocnih enot ZGS). • Spremembe, ki pomembno vplivajo na obnašanja izvajalcev gozdnih del, pa so povezane z dejstvom, da so izvajalci orga­ nizirani po zakonih, ki urejajo gospodarske družbe, te pa so povecini družbe z meša­ nim kapitalom. Pri tem je njihovo strokovno ravnanje lahko podrejeno zahtevam lastni­kov deležev, saj postaja glavni cilj kapitala dobicek, ki ga ustvarjajo s svojim poslo­vanjem. Teritorialno nacelo organiziranosti se pocasi umika bolj funkcionalnim obli­kam, ki so prilagojene lovu za poslom, pri cemer se vse bolj kažejo razlicne oblike konkurence med samimi izvajalci. • Vse vec gozdarskih strokovnjakov se kot zasebniki na razlicne nacine povezujejo z lastniki gozdov in zanje opravljajo razlicne strokovne naloge, od svetovanja do cenitve gozdov, pri cemer se pogosto znajdejo v dvomljivih situacijah, ki terjajo posebne moralne premisleke. Najprej bomo poskušali izdelati le splo­šna nacela eticnega kodeksa, ki bi jih bilo mogoce pozneje prilagoditi razlicni izobraz­bi clanov, razlicnim podrocjem poklicnega delovanja clanov in neposrednim intere­som posameznih profilov za clanstvo. Vsebina nacel naj bi se delila v sklope, ki naj bi pokrivali odnos clanov do gozda (spoštovanje nacel sonaravnosti, mnogo­ namenskosti, trajnosti, biološke pestrosti itd), odnos clanov do javnosti (lastniki gozdov, prihodnje generacije itd.) ter odnos clanov do drugih strokovnih sodelavcev (drugi clani ZGDS -korektnost, konku­ rencnost, obramba strokovnih stališc itd.). Povezujoca vloga gozdarskega strokov­ nega društva je vse bolj ocitna, vendar se s tem krepi tudi odgovornost vseh v dru­ štvu, da so pri vkljucevanju novih clanov ter pri toleriranju delovanja obstojecih rr ii ij li il 1' clanov primerno selektivni oz. strogi. Po­stati in ostati clan tega društva mora pomeniti zavezo eticni strokovnosti. Upo­1{ rabniku storitev, ki jih opravlja clan društva, ij mora le-ta razbliniti vsak dvom v eticno­ !1 strokovno pravilnost predlaganih rešitev in " ! 11 GDK: 9 il 1' ga s tem obvarovati pred moralno in materialno škodo, ki bi jo trpel zaradi slabih odlocitev. Kodeks lahko pri tem le pomaga. Koristnost njegove uveljavitve se bo kazala postopoma, pri cemer se moramo zavedati tudi njegove velike vzgojne vrednosti. Cloveški in medcloveški vidiki poklicne etike ' n il v gozdarstvu il •1 Bernard STRITIH* Helmut Willke piše, da je ena od osnov­nih znacilnosti razvitih zahodnih družb ta, da sprememb na posameznih družbenih podrocjih ni možno preprosto ukazati, ampak morajo ti "ukazi" privzeti obliko spodbude in motivacije za samospreminja­nje (H. Willke, 1993, str. 40). Hkrati lahko ugotovimo, da z ukazi tudi ni možno prepreciti sprememb, ki se porajajo vse­povsod in zaradi katerih lahko nastane vtis kaoticnosti. razmer. Ne glede na to, kako gledamo na našo družbo in kje vidimo naše mesto v današnjem svetu, imamo tudi v Sloveniji veliko izkušenj, ki se ujemajo z gornjo Willkejevo tezo. Zlasti na podrocju rabe prostora in ekologije se zdi, da država nima zadostne moci oz. mehanizmov, s katerimi bi lahko uresnicila dolocene nacrte (npr. odlagališca radioaktivnih odpadkov) ali preprecila samovoljne posege v prostor (npr. zazidava kmetijskih zemljišc). Podob­ne paradokse lahko zasledimo na vseh podrocjih, od prostorskega planiranja, go­spodarskega razvoja, trgovine in prometa, do usmerjanja razvoja šolstva, zdravstva in ·socialnega varstva. Morda je ravno · gospodarjenje z gozdovi in varovanje goz­ dov v Sloveniji doslej bilo castna izjema. Še preden se zacnemo prepirati o tem, komu lahko priznamo zasluge za ugodne razmere v gozdarstvu, raje zacnimo raz­ mišljati o tem, kaj lahko naredimo za to, da 11 se tudi na tem podrocju razmere ne bi dramaticno poslabšale. Skupen pogovor o gozdarski poklicni etiki je lahko dragocen 11 * Doc. dr. 8. S., dipl. psih., Yisoka šola za socialno delo, 1000 Ljubljana, Saranoviceva 5, li SLO i Il' prispevek za usmerjanje iniciativ vseh ljudi, katerih dejavnost se tice gozdov. Ceprav lahko recemo, da šele dialog vzpostavlja skupnost, le-ta redkokdaj stece samodejno in v dovolj širokem krogu (s tem mislim na potrebo po pogovoru med vsemi posa­ mezniki; šele nato je možno konstruktivno dogovarjanje na ravni institucij in orga­nizacij). Komu in kako lahko koristi kodeks poklicne etike? Minili so casi, ko so nastajali eticni kodeksi, ki so vsebovali daljšo ali krajšo vrsto prepovedi, svaril in zapovedi. To so bili inštrumenti, s katerimi so država, ver­ske ustanove ali razni ideološki aparati uresnicevali prizadevanja za obvladovanje in nadzor posameznih delov družbe. Zaradi velikega razvoja znanosti in tehnologije postaja gospodarjenje in upravljanje posa­meznih podsistemov družbe vse bolj kom­pleksno, tako da nobena družbena usta­ nova nima pravice predpisovanja norm za dejavnosti zunaj svojega lastnega pod­rocja. Tudi znotraj posameznih podrocij ni ustanove, ki bi lahko sama predpisala eticni kodeks za vse razlicne dejavnosti, ampak tak kodeks lahko nastane le v medsebojnem dogovoru vseh dejavnikov, ki sestavljajo doloceno dejavnost, v našem primeru gozdarsko dejavnost. To pa pome­ni, da je eticni kodeks lahko le izraz avto­nomije celotnega podrocja in s tem spod­buja tudi avtonomnost podrocja nasproti drugim državnim ustanovam. Drugi cilj eticnega kodeksa pa je, da pospešuje razvoj odnosov med vsemi GozdV 54, 1996 233 dejavniki znotraj posameznega podrocja, s tem da omogoca ugotavljanje odgovor­nosti za razlicne funkcije, ki sestavljajo celoto gospodarjenja, proucevanja in uprav­ljanja gozdov. Kodeks poklicne etike torej lahko koristi predvsem vsem tistim, ki so dejavni na dolocenem podrocju, hkrati pa koristi tudi družbi kot celoti, ker se v kodeksu lahko pokaže prav tista posebnost gozdarstva, ki jo morajo poznati in upošte­ vati tudi drugi dejavniki oz. zasebne in državne ustanove. Po družbeni spremembi, ki se je v Slove­niji zgodila na zacetku tega desetletja (in se še dogaja), se vse bolj zavedamo proce­ sa samoorganizacije (ki zajema notranje razlocevanje in povezovanje) na vseh podrocjih gospodarstva, znanosti in politi­ke. Pri tem je pomembno o družbi misliti na nov nacin. V modernih družbah se opušcajo modeli družbe, ki so bili zgrajeni na predpostavki hierarhije družbenih sku­pin. Po mnenju Grahama Barnesa, ki že vec let vodi Šolo kibernetike psihoterapije v Zagrebu, je za nov nacin razumevanja družbe bistveno naslednje: • da se namesto pojma demokraticna družba vse bolj uveljavlja pojem odprta družba; • družba je skupnost skupnosti (družbe­nih skupin); • družbene skupnosti (skupine) pred­stavljajo koncentricne kroge; • vsaka skupnost vsebuje druge skupno­sti (skupine). Gozdarske dejavnosti utelešajo širok krog družbenih skupin, ki morajo priti v medsebojni dialog. Sele potem bo možno, da posamezniki (bodisi strokovnjaki, lastni­ki gozdov ali delavci podjetij) ne bodo pozorni predvsem na kolektivne interese lastne skupine, ampak bodo lahko svobod­ no razmišljali tudi o svoji osebni orientaciji v tem prostoru. Ker smo bili v preteklosti vajeni ideoloških monolitizmov, smo razvi­jali individualno iniciativnost na dva nacina. Enkrat v okviru "monolitov" oz. manjših kolektivov, drugic pa v okviru lastnih oseb­nih interesov. Stevilni ljudje so bili paralizi­ rani pri razvijanju osebne iniciative, v iskanju inovacij, ki bi bile usmerjene v nove organizacijske oblike. V nedavni preteklosti smo v medsebojnih pogovorih veckrat slišali takšne izjave: "naš sistem je dobro zamišljen, a njegovo uresni­cevanje v praksi šepa", "ce bi bili na odgovornih mestih najsposobnejši ljudje, bi bilo vse drugace". Danes se s takimi izjavami ne moremo vec zadovoljiti, pred nami so nove naloge. Menim, da je moja naloga, da kot psiholog in strokovnjak za delo s skupinami prikažem tiste vidike kodeksa poklicne etike, ki se nanašajo na razumevanje cloveka in medcloveških od­nosov. Upoštevanje cloveka kot posamez­nika z njegovim psihicnim ustrojem in njegovimi socialnimi potrebami je tem bolj pomembno, ker vse bolj spoznavamo, da niti s sredstvi politicne prisile niti z ekonom­ skimi mehanizmi ni možno trajno omejiti (ali kako drugace urejati) clovekove svo­bode. Vendar se uresnicevanje svobode posa­mezne osebe v skupnosti zaplete ravno tam, kjer tega ne pricakujemo. Že pred nekaj desetletji je Erich Fromm s svojo knjigo Beg pred svobodo pokazal na števil­ ne psihološke ovire, ki težnje posameznika po svobodi lahko odklonijo v obratno smer. V filozofiji se ruši ideja o cloveku kot subjektu. Albert Camus je napisal: "Naj­ težje na svetu je ne vzeti tega, cesar ne potrebuješ". (cii. l. D. Valom, 1989, str. 373.) Sodobni ameriški avtor Valom pa je v svoji knjigi Eksistencialna psihoterapija gornjo misel takole razvil in opisal tipicnega cloveka naše dobe: "Sodobni clovek se ne zaveda, da je pravzaprav nesposoben želeti si; ne pocuti se praznega in izgubljenega. Nasprotno, je aktiven, pogosto poln moci, stalno ga obsedajo misli o smiselni smotrnosti. A pogosto pridejo valovi dvomov -cas, ko clovek spozna, da ceprav ima on ali ona pred ocmi svoj cilj, to ni njegov ali njen lastni cilj: kljub temu, da imata ona ali on želje, to niso njegove ali njene lastne želje in cilji. Clovek je tako zaposlen, tako gnan, da ga navdaja obcutek, da se nima niti casa niti pravice vprašati, kaj želi poceti. Le ce se obrambe zrušijo (od zunaj predpi­sani cilji npr. lahko postanejo nepomembni zaradi sprememb razmer, kot so izguba zaposlitve ali razpad družine ipd.), se clovek zave, da se je zadušilo tisto njeno ali njegovo pristno, kar je ona ali on sam zase." (l. D. Yatom, 1989, str. 373). Tukaj navedeno razmišljanje enega naj­bolj kompetentnih psihoterapevtov našega casa nam kaže na tocko presecišca indivi­dualnega delovanja in sistemov, ki tvorijo družbo. Omogoca nam razumno razmišlja­ 234 Gozd V 54, 1996 nje o nekaterih najbolj nerazumnih oziroma protislovnih pojavih našega casa. Na tem mestu naj navedem še misel ameriškega filozofa Richarda Rortyja, ki izraža svojo skepso do prosvetljenskih poskusov osvobajanja ljudi od tradicije in zgodovine. Pozive prosvetljencev "nazaj k naravi in razumu" oznacuje kot samopre­varo. Isti avtor v opombi svojega clanka navaja naslednje: "Za vecino nas je lažje misliti, kako dobiti, kar hocemo, kot pa natancno vedeti, kaj bi morali hoteti... Govorica individualizma, primarna ameriška govorica samorazume­ vanja omejuje nacin razmišljanja ljudi." (R. Rorty, 1993, str. 135-36). Tudi Slovenci nismo izjeme. Prav v se­danjem casu že cutimo številne probleme, ki nastajajo zaradi brezobzirnega individua­lizma. Vendar je morda še vecji problem to, da individualizma ni možno preseci na individualen nacin. Zato rabimo dialog in izoblikovane norme medsebojnih odnosov, ki si jih ni možno izmisliti, ampak jih lahko razvijamo v procesu povezovanja in pogo­varjanja med vsemi cinitelji na vseh ravneh. Clovekova svoboda je dejansko dvorezni mec. Viktor Franki je napisal: "Clovek je svoboden v vsakem primeru; vendar se svobodi neredko odreka -pro­stovoljno se ji odpoveduje. Ne zaveda se je vedno; vendar se je more zavedati -prav mora se je zavedati. "(V. E. Frank/, cit. po E. Lukas, 1993, str. 166). Zavedati se moramo, da današnji clovek ni notranje razdvojen le zaradi travmatskih doživetij, ki jih ne more zadovoljivo povezati v celoto svoje osebe niti ne le zaradi eksistencialnih danosti (kot npr. starostna oslabelost in smrt), ki jih ne more sprejeti, ne da bi pri tem postal depresiven. Današ­nji clovek je notranje razdvojen tudi zato, ker se mora pri opravljanju delovnih in drugih vlog vkljucevati v razlicne same po sebi nasprotujoce si okvire družbenih de­javnosti. Sodobni clovek lahko odgovarja na protislovnost družbenega dogajanja najveckrat le na ta nacin, da išce skupne moci (npr. politicne stranke, sindikate), katerim se bo pridružil, vendar prav to vedno znova placuje s tem, da zanemarja svoj lastni svet. V sodobni znanosti lahko najdemo povsem nove ideje o tem, kakšni miselni in doživljajski procesi konstituirajo svobodo cloveka kot osebe. Veliko vemo tudi o tem, kako je potenciale za uresnice­ vanje osebne svobode možno uspavati ali pa prebuditi. Nenehna težnja po obcutku gotovosti, ki je bila znacilna za t.i. subjekt moderne dobe, uspava clovekove zmož­nosti za iskanje smiselne uresnicitve dejan­ skih možnosti. Nikomur, niti strokovnjaku niti povprecnemu cloveku iz vsakdanjega okolja, ni možno narekovati pravil ravnanja, ne da bi s tem prizadeli njegovo svobodo. Tine Hribar je v uvodu poglavja Ontološki temelji etike napisal: "Spoznavoslovje nas pripelje samo do meje obmocja, iz katerega izhajajo možno­sti za obstoj etike. To obmocje je obmocje svobode." (T. Hribar, 1991, str. 137). Podobna so tudi razmišljanja Heinza von Foersterja, ki je v svojem predavanju Etika in kibernetika drugega reda izhajal iz idej Ludwiga Wittgensteina, ki pravi: "Jasno pa je, da etika nima nobenega opravka s kaznijo in placilom v navadnem smislu... Sicer pa morata obstajati neke vrste eticno placilo in eticna kazen, vendar morata temeljiti v delovanju samem." (L. Wittgenstein, stavki 6.421-6.422, citat po H. v Foerster, 1993, str. 68). Von Foerster je iz navedenega razvil tole misel: "V vsakem pogovoru, ki ga imam npr. v zanosti, filozofiji, epistemologiji, terapiji itn. (si prizadevam) obvladati uporabo svojega jezika tako, da je etika vkljucena ... S tem mislim, da naj jezik in ravnanje plavala na podzemni reki etike. Pri tem je treba paziti, da se ne potopila, tako da etika ne pride prevec jasno do besede in da se jezik ne izrodi v moralno pridigo." (H. v. Foerster, 1993, str.68). VIRI 1. Foerster H. von (1993}, KybernEthik. Berlin: Merve Verlag. 2. HribarT.(1991), Uvod v etiko. Ljubljana: Nova revija. 3. Lukas E. (1993), Družina in smisel. Celje: Mohorjeva družba. 4. Rorty R. (1993), Eine Kultur oh ne Zentrum. Stuttgart: Reclam. 5. Valom D.l.(1989), Existentielle Psychothera­ pie. KOin: Edition Humanistische Psychologie. 6. Willke H. (1993}, Sistemska teorija razvitih družb. Ljubljana: Znanstvena knjižnica Fakultete za družbene vede. GozdV s4, 1996 235 GDK: 9 Eticno reguliranje clovekovega ravnanja z naravo Andrej KIRN" Obstaja trend na podrocju razlicnih strok in strokovnih društev, da svojo dejavnost tudi eticno uravnavajo. Nastajanje številnih poklicnih eticnih kodeksov je najbolj viden zunanji formalni kazalec eticne ozavešce­nosti. Eticni kodeksi naj bi imeli dvojno funkcijo: eticno vspodbudo za korektno strokovno ravnanje in seveda tudi eticno sankcija, obsodbo neprimernega ravnanja. Zaželjeno je, da bi prva funkcija prevlado­vala. Poplava profesionalnih eticnih kodek­sov kaže na novo potrebo, da se eticno urejajo obstojeca medcloveška razmerja znotraj stroke ter med stroko in širšo družbeno skupnostjo. So tudi pogledi, ki ne vidijo pravega pomena eticnih kodek­sov, ali pa celo vidijo njihovo škodljivost. John Ladd (v: Chalk R., Frankel, S., Chafer, B., eds. Professsional Ethics Ac­tivities in the Scientific and Engineering Societies, American Association for the Advencementa of Science, Committe on Scientific Freedom and Responsibility, Washington 1980, str. 157-158) vidi na­ slednje možne negativne ucinke poklicnih kodeksov: • so maska za clane društva, da ne delajo nic eticnega; • odvracajo od globalnih družbenih pro­blemov, kot so npr. pomen profesionalizma z vidika demokracije, svobode, pravicnosti in družbene odgovornosti; • nic ne prispevajo k vecji eticnosti; • ne morejo svetovati clanom, kako se obnašati pri konkretnih kompleksnih pro­blemih. Ne da bi se spušcal v oceno takšnega zelo kriticnega vrednotenja poklicnih etik, je potrebno vsaj malo zagovarjati eticne kodekse. Priprava nanje sprošca širšo eticno razmišljanje v strokovnih krogih. So zgodovinski signal eticne ozavešcenosti stroke, ne glede na njihovo prakticno moralno moc ali nemoc. * Prof. dr. A. K., Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva plošcad 5, SLO 236 Gozd V 54, 1996 Pravni vidiki kazenske odgovornosti ne pokrivajo vsega možnega strokovnega rav­ nanja. Neko ravnanje je lahko strokovno­ eticno sporno, vendar ni take narave, da bi bil clovek zanj kazensko pravno odgovo­ ren. Ravno to praznino odgovornosti in dolžnosti pokrivajo razlicne profesionalne etike. Smo na tocki velikega prehoda cloveko­vega prakticnega ravnanja in razumevanja svojih odnosov do narave. Nastajanje eticnih profesionalnih kodeksov je tudi eden izmed znamenj tega prehoda. Speci­ficnost profesionalnih kodeksov, kot je npr. kodeks veterinarjev ali gozdarjev, je v tem, da vkljucujejo še norme eticno korektnega strokovnega ravnanja tudi do naravno fizicnega okolja. Lahko recemo, da okolj­ska etika razširja meje dosedanje etike, ker ne vkljucuje samo razmerij med ljudmi, odnosov strokovnjakov med seboj in do drugih ljudi, ampak tudi do naravnih bitno­ sti, ki ne morejo biti moralno odgovorne; ker nimajo zavesti in svobode, ne morejo biti moralni subjekt, so pa lahko objekt clovekovega moralnega ali nemoralnega ravnanja. Na okoljsko etiko je možno gledati kot na skrajno razširitev mej clove­kove eticne zavesti in moralne skupnosti, ki ni vec omejena samo na medsebojna razmerja ljudi, ampak vkljucuje tudi narav­ne bitnosti, kot so reke, gozdovi, rastline, živali. Skratka cloveška moralna skupnost postaja razširjena ekološka moralna skup­nost. Lahko pa recemo tudi obratno: ekolo­ ška skupnost se je razširila v moralno skupnost, ker vkljucuje tudi ljudi in ni vec cista biološka, ekološka skupnost. Skratka v eticno presojo so pritegnjena najrazlic­nejša prakticna razmerja do narave in okolja. Ker vkljucujeta gozdarska in veterinarska poklicna etika pomembne elemente okolj­ske etike, ne pomenita zato preproste uporabe obstojece etike na nekem poklic­nem podrocje, ampak pomenita dopolnitev in razširitev obstojece eticne zavesti in a il 11 prakse. Tu gre za dolocena razmerja npr. 11 i( do rastlin, živali, bioticnih skupnosti, ki jih ni upoštevala dosedanja antropocentricna ir in teocentricna etika, kjer je šlo predvsem 11 za razmerja med ljudmi in njihovega odna~ sa do svetega, do boga. V desetih božjih zapovedih npr. ni nobene zapovedi in ob­ i veze, kako naj se clovek ravna do drugih vrst. Pri poklicni etiki, kot sta npr. veterinar­ii ska in gozdarska se mogoce komaj zave­11 damo, kakšen duhovni prelom predstavlja­fj ta z vidika dosedanje omejene eticne tradicije. Zaradi tega v tej dedišcini tudi ne [1 bomo našli elementov, ki bi nam pomagali ! pri oblikovanju tovrstnih poklicnih kodek­ sov. Stroka in praksa morata identificirati 1, 1 možne konfliktne situacije in odnose, ki iJ vkljucujejo strokovne vrednotne vidike [! ravnanja med razlicnimi subjekti in možne posledice ravnanj, ki jih lahko vrednotimo ne samo kot cisto strokovno neprimerna, ampak tudi kot moralno neustrezna. Eticni kodeksi so seveda nekaj razvijajocega in se spreminjajo, ko življenje in stroka izna­ šala nove probleme in nova spoznanja. Etika gozdarjev zadeva dve vrsti odnosov: • odnos clanov Zveze gozdarskih dru~ štev do drugih clanov, do lastnikov gozdov, do izvajalcev, do širše družbene skupnosti in celo do prihodnjih generacij: • odnos clanov Zveze gozdarskih dru­štev Slovenije do gozda, kar vkljucuje elemente okoljske etike, to je spoštovanje nacel raznovrstnosti, sonaravnosti, trajno~ sti, mnogonamenskosti idr. Pri uporabi gozda pa se gozdarji verjetno srecujejo z naslednjimi konfliktnimi interesi: • cisto ekonomski na eni strani ter stro~ kovno, okoljevarstveni na drugi, • kratkorocni in dolgorocni, . • delni in sistemsko celostni. Slika 1: Shema odnosov med razlicnimi subjekti in njihovega razmerja do gozda il Zasebni strokovnjaki -javna gozdarska služba 1 1 i Drugi clani ZGDS Širša skupnost Prihodnje generacije 11 lj il 11 li "' 11 11 11 11 li 11 il ' GozdV 54, 1996 237 GDK: 9 Kodeks gozdarske poklicne etike-znamenje dozorevanja stroke? Boštjan ANKO* Najstarejši doslej znani dokument, ki podrobneje zadeva gozdarstvo na naših tleh in je napisan v slovenšcini, je prav prisega. Lahko bi rekli, da je ta preprosta, okoli­šcinam in duhu casa zvesta izjava ljubljan­skega mestnega gozdarja iz XVII. stoletja (ZAL, GOD. XXVI/1) že neke vrste kodeks poklicnega ravnanja, saj govori o njegovem odnosu do nadrejenih, o osebnih lastno­stih, potrebnih za to službo, in o odnosu do drugih -tudi stanovskih tovarišev. Nekaj· podobnih a bistveno mlajših in v nemšcini pisanih dokumentov je ohranjenih v idrijskem oddelku Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ocitno nikdar nismo zacutili potrebe, da bi stare gozdarske prisege sistematicno raziskali -kot zametke strokovne etike in spoštovanja vredne spomenike naše stro­kovne zgodovine. To navsezadnje niti ne preseneca: tristo in vec let stara podoba ljubljanskega gozdarja, ki je "en suest, vachtaiezh, flyssig Forstnar inu Pokorn Hlapiz" (en zvest, cujec, marljiv gozdar in pokoren hlapec), se našemu današnjemu pogledu na dostojanstvo osebnosti in pokli­ ca -enostavno povedano -upira. Še po­ sebej, ker podzavestno cutimo, da tega stereotipa še vedno nismo presegli. Ampak, poklici in njihove vloge se vendar spreminjajo: v tistih casih je tudi evropsko medicino v najvecji meri predstavljal poklic "brivca in ranocelnika" in mnogo poklicev, ki imajo danes že spoštovanja vredno tradicijo pisanja kodeksa poklicne etike, takrat sploh še ni bilo, oziroma so bili šele v povojih. Preseneca pravzaprav, kako smo kot stroka lahko preživeli brez eticnega kodek- * Prof. dr. B.A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO sa v casih burnih sprememb v družbi in v gozdarstvu, ko naj bi gozdar ne bil le poli­caj. ampak tudi svetovalec, ucitelj, zago­ vornik javnih interesov in celo interesov gozda. Stereotip zvestega, cujecega, marljivega gozdarja in pokornega služabnika iz ljub­ljanske prisege nas je spremljal in nas še vedno spremlja mnogo bolj, kot smo bili -ali smo -pripravljeni priznati. Vsi v prisegi našteti predpostavljeni so se združili v Zakonu kot najvišji avtoriteti. Zakonu smo služili tako "zvesto, cujece, marljivo in pokorno", kot da je zakon idealno popoln in da pokriva vse situacije, ki se v življenju pojavijo. Nehote (ali hote?) smo preslišali tisti notranji glas vesti, ki mu je že Sokrat rekel "ti endon (= nekaj notri)" in ki cloveka vodi tudi tam, kamor zakoni ne sežejo, in takrat, ko se celo zakoni motijo. Treba je bilo tektonskih premikov in krize stroke, ki jim je sledila, da smo spoznali med drugim tudi to, da še tako popoln zakon ne more pokriti vseh možnih situacij, ker lahko ureja le obstojeca razmerja, ne pa tistih, ki šele nastajajo, in da zakon v nobenem primeru ni nadomestilo za vest. Zakon še najbolje pokriva vlogo nadzor­nika. Ucitelj in svetovalec pa potrebujeta že višjo stopnjo moralne avtonomije (ker so njuni pogledi uprti v prihodnost). Tisti, ki se bo zavzemal za javni interes nad goz­dom, bo hitro spoznal, kakšen neznani kontinent je to podrocje, in tisti, ki bo raz­mišljal o intrinsicni vrednosti gozda (to je vrednosti, ki jo gozd ima sam po sebi-ne glede na koristnost cloveku) in njegovi intrinsicni pravici do obstoja (prim. Hay­ward, 1994, s. 264-8), se bo zlahka znašel na zakonu nasprotnem bregu. Ce naj take naloge in pogledi resnicno postanejo predmet novega razmišljanja vse stroke in ne le nekaterih bolj ali manj nakljucnih iskalcev, potem potrebuje stroka poleg zakona še eticna vodila, ki ji bodo 238 GozdV 54, 1996 utirala nadaljna pota. Izražena potreba po kodeksu gozdarske poklicne etike kaže, da se v stroki resnicno nekaj premika, da postaja polnoletna, da si želi odgovorno razmišljati sama in ne le "marljivo in pokor­ no" izpolnjevati tisto, kar pravi "gospodar" -pa naj bo to kdorkoli. Eticni nacin razmišljanja in ravnanja gozdarstvu ni tuj. Dolga (lesno) proizvodna doba drevesa ali gozda postavlja gozdarja v izjemen položaj: žanje tisto, cesar ni sejal, in seje, ne da bi po4nal tistega, ki bo žel. Ta situacija je izjemno primerna za razvoj eticne misli. Ker gre za tri generacije, živece v treh (najverjetneje) povsem razlic­nih kulturnih, politicnih, gospodarskih itn. spletih razmer pod tremi (najverjetneje) ustrezno razlicnimi zakoni, je iskanje skup­nih imenova\cev tega prejemanja in izroca­ nja, ki bi presegali razmere vsake od treh generacij, logicna potreba. Te generacije se namrec nikdar ne sre­cajo. Zato je stroka za medij teh izmenjav vzela naravo gozda. ln tako se današnja stroka hkrati lahko pogovarja s tisto izpred sto in vec let ter tisto cez sto in vec let prek gozda: z njegovo kakovostjo, kolicino, prostorskim razporedom itn. Iz tega spoznanja se razvijeta naceli trajnega donosa in sonaravnosti: obe sta v svojem bistvu naravnani proti kratkorocne­mu interesu posameznika ali en~ genera­cije, torej sta eticni. Eticno je v tem smislu tudi nacelo mnogonamenskosti, ceprav se na prvi pogled ukvarja z iskanjem najboljših trenutnih razmerij med vlogami gozda: s tem namrec tudi zagotavlja, da ostajajo za zanamce odprte možnosti, o katerih morda danes niti ne razmišljamo. S temi tremi naceli se je gozdarstvo po dobesedno stoletnih iskanjih dejansko bolj kot marsikatero sorodno podrocje cloveko­vih dejavnosti približalo sodobnemu idealu ,l trajnosti. To je trajnost, ki hkrati upošteva ekološke, ekonomske in socialne vidike, zagotavlja brezkoncnost neke dejavnosti 1 in ki lahko zadosti današnjim potrebam, 1 ne da bi ogrožala možnost prihodnjih gene­ ' racij, da bodo zadostile svojim lastnim (po­trebam). Vsi eticni kodeksi od dekaloga (deset božjih zapovedi) naprej so zasnovani an­ tropocentricno. Zata· se zdi, da bo ob vseh težavah pri pisanju eticnega kodeksa traj­nostno usmerjenega gozdarstva, ko bo v svojem bistvu konservativna stroka pisala pravila za svoje ravnanje v liberalnih casih, še najmanj težav z ekonomskimi in social­ nimi vidiki. Vidik odnosa do narave ostaja mnogo bolj nedorecen in nepodprt -s tradicijo, etiko, moralo. Nacelo sonaravno­sti namrec narekuje smer, ne pa mej nekega ravnanja. Kot receno, nam je bil doslej eticni odnos do narave medij eticne­ga odnosa do drugih generacij. V tem od­nosu narava ni bila subjekt. Razmišljanja o intrinsicni pravici narave do obstoja in njeni intrinsicni vrednosti pa, tudi sodobna filozofija prava (prim. Kovac, 1993, s. 24), neizbežna vodijo v razmišlja­nje o novi "pogodbi z naravo", o kateri piše francoski filozof Serres (cii. ibid. s. 27). Po tej pogodbi naj bi se tudi mi odrekli nekate­rim svojim pravicam do narave, da bi bilo sožitje z okoljem sploh možno. Ta ideja bo seveda zahtevala premike v "pogodbi med ljudmi" -in za to gre pri našem novem kodeksu, ki ne bo vec le gozdarjeva prise­ga, da bo varoval gozd za lastnika pred tatovi in tujci, ampak bo hkrati zavezanost naravi gozda, družbi, v kateri živimo, in tisti, ki šele prihaja -ob upoštevanju za­sebnega interesa, tj. ob spoštovanju posa­meznika, njegove svobode in lastnine. Mogoce je celo prednost, da s pisanjem svojega kodeksa slovensko gozdarstvo šele zacenja. Manj bo obremenjeno s tistim delom tradicije, ki ne spada v prihodnost. Nastajanje kodeksa bo dolgotrajen proces. Ne bo brez težav, lahko pa ga vzamemo kot eno tistih kristralizacijskih jeder, okrog katerih se bo stroka znova zbrala in ure­dila. VIRI 1. Hayward, T., 1994. Ecologicalthought. Poli~ ty Press, s. 259 s. 2. Kovac, E., 1993. Zaveza z naravo. Dom in svet. Zbornik MCMXCIII, VI., Maribor 1993, s. 21-28 3. Thomas, W.J., 1995. The Forest Service eth~ ics and course to the future. Landscape and Ur~ ban Planning 32 (1995), s.157-159 4. Forstknecht ayd windisch, Zgodovinski arhiv Ljubljana GOD. XXVI/1 (knjiga priseg) Gozd V 54, 1996 239 GDK: 9 O mestu, vsebini in nastajanju kodeksa gozdarske poklicne etike Janez KOŠIR' Mesto eticnega kodeksa in znacilnosti le-tega v gozdarstvu Okvire vsaki dejavnosti v organizirani družbi daje ustava, splošna družbena in panožna zakonodaja. Kljub številnemu zakonodajnemu instrumentariju pa ne drža­va ne panoga ne moreta zapolniti vseh vrzeli, da bi normativno zajeli prav vse možne situacije, ki se pojavljajo v praksi. Poleg tega je zakonodaja vedno tudi odraz politicnih in družbenoekonomskih razmer v dolocenem casu in se tudi zaradi tega spreminja. Po drugi strani tudi stroka nima -z vso infrastrukturo vred -na razpolago vedno jasnega, hitrega in nedvoumnega prakticnega odgovora na številne dileme pri odlocanju v konkretni praksi. V še relativno neurejenih družbenih razmerah, v casu prehoda v bolj demokraticen sistem, s prepušcanjem urejanja vrednosti tržnemu sistemu in v odsotnosti pravne države, je zevanje med teorijo in prakso lahko veliko. Preprosto ni dovolj zunanjih silnic, ki bi samodejno prisiljevale k strokovno pravilnemu, pravno korektne­mu in eticno sprejemljivemu ravnanju. Nekateri sociologi ugotavljajo, da bi k temu pripomogel že obstoj kodeksa etike na posameznih podrocjih dela. Eticno rav­nanje pa je tisto, ki je v skladu s sprejetimi naceli, s katerimi ovrednotimo dejanja kot dobra ali slaba, škodljiva ali sprejemljiva. Vrzeli med teorijo in prakso so pricako­ vano tudi v našem gozdarstvu, ki ima itak novejšo zakonodajo še nedodelane. Obe­nem je panoga del celote, na katero vpliva nic kaj stimulativno družbeno okolje. V gozdarstvu se soocamo še z ocitno krizo v družbeni veljavi, tudi zaradi reorganiza­ cije, ki je razdelila strokovni kader na javno službo in izvajalska podjetja. S tem je bila * J.K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove SloveM nije, Obmocna enota Bled, 4260 Bled, Ljubljanska c. 19, SLO 240 Gozd V 54, 1996 porušena pozitivna kontinuiteta in razbita so bila kriticna jedra v razvoju gozdarstva. Posebnost gozdarstva je ukvarjanje z zapletenim živim, dinamicnim, nepredvid­ ljivim sistemom, z dolgimi proizvodnimi cikli. V takem sistemu sami že dolgo zavestno išcemo poti, preucujemo in odkri­vamo zakone narave, ki se jim pretanjena prilagajamo. Težimo k biološki raznovrst­nosti, ki je mocno orožje v boju za preži­vetje razlicnih oblik življenja. Minili so casi, ko so bile v središcu pozornosti samo po­trebe po lesu in njegova proizvodnja. Naš cilj je že dolgo vecnamenski gozd, s kate­rim gospodarimo na sonaraven, trajnosten nacin. Za naše razmišljanje daje gozdarstvu poseben pecat izjemna prostorska di­menzija, specificno razgibana krajina, ki povecuje razlicnost pojavnih oblik. Imamo najvecjo specificno raznovrstnost življen­ skih oblik (po enoti površine) v Evropi! Prav zato je tudi nesporno izjemno bogastvo naravnih pojavnih oblik v naših gozdovih! Druga je casovna dimenzija, ko se prek razvojnih stopenj kaže gozd v vsej svoji dinamiki in raznovrstnosti oblik, ki so plod tudi pretekle zgodovine družbe. Zajemanje tako dolgih obdobij in vec generacij lastni­kov je zanesljivo posebnost gozdarstva v primerjavi z drugimi panogami, in že to ima eticni prizvok. Tako je že po naravi obilo možnih, pretežno nepricakovanih situacij, za katere teorija nima natancnih pravil ali modelov reševanja! Posebnost gozdarstva je tudi vecnivoj­sko nacrtovanje, saj sama narava dela zahteva, da vsaka stopnja dodaja pri odlo­citvah nove presoje in podrobneje doloci cilje ter sestavine odlocanja. Pri tem je potrebno uporabljati organsko-probabilisti­cen pristop, t. j. iskateljski, spoznavni in prilagodljiv nacin, z neprestanim ucenjem pri poskušanju v naravi. Lahko govorimo o posebni etiki dialoga in eksperimenta z gozdom. Fleksibilnost pa spet terja jasna sodila in merila, da bo koncni rezultat ugo­den. Sonaravne gospodarjenje nosi v sebi 1 zahtevo po novem odnosu do narave, nujen je prehod na ekološko odgovornejše gospodarjenje na višjem eticnem, kultur­ nem nivoju. Za nas gozdarje ta izraz po­ meni predvsem: -naravnim pogojem (ra­stišcu) primerne rastlinske in živalske vrste, naravno reprodukcijo vrst, sonarav­ ne zgradbo sestojev v ekološko sprejemlji­vih mejah in celostno ravnanje z gozdotn kot biogeocenozo. Lahko trdimo, da ima­mo pri tem v Sloveniji marsikaj pokazati, pa vendarle ne povsod. Gozdarstvo je, kot vse panoge, izpostav­ ljeno nenehnemu razvoju temeljev stroke, strokovna nacela se razvijajo naprej, priha­ja do novih originalnih rešitev. Družbeno okolje pa postavlja vedno nove zahteve in pogoje pri ravnanju z gozdom v skladu s stopnjo razvitosti okoljske etike. Pri tem nam je primarno strokovno vodilo in eticno sodilo biološka raznovrstnost in ohranjanje naravne rodovitnosti tal. Gozdarji v sebi povezujemo znanja vec strok: naravoslovja, tehnike in tehnologije, ekonomike, družboslovja, metodike raz­ iskav in statistike. Povezani smo z vodnim gospodarstvom, lesarstvom, lovnim gospo­darjenjem, kmetijstvom, varstvom dedišci­ ne, turizmom ... S svojim mnogonamen­ skim gospodarjenjem hkratno in harmo­nicno vkljucujemo potrebe, ki jih narekujejo javnost in lastniki. Javnost pa je vse bolj obcutljiva na metode dela, skrbi jo trajnost gozdov, njihovo preživetje. Gozdarstvo že dolgo ni vec samo stvar ozke stroke, ampak ima vse bolj pluralen znacaj. Skrb za usodo gozdov je postala tako rekoc skrb vsega cloveštva. 1 Tako kot v odnosu z naravo, kjer so strokovni modeli vse bolj prijazni do goz­dov, potrebujemo tudi z javnostjo demokra­ ticen, odprt dialog, v katerem bomo odkri­ 1 vali poti in nacine za zagotavljanje splošno koristnih funkcij gozda v prid vseh sodelu­jocih. Najbolj eticna pot je proucevanje na­rave, skrbno in pretanjena usklajevanje, z 1 veliko mero potrpežljivosti (korakoma). Posebno dimenzijo zapletenosti gospo­ '1 darjenja !-gozdovi daje lastništvo nad 1 gozdovi. Cetudi lastništvo ni vec absolutna ii kategorija, ki pomeni popolno oblast in moc nad dobrino, kot so gozdovi, saj jo omejuje !l 1 potreba po socialnih in ekoloških funkcijah, pa široka paleta njihovih potreb, zahtev in želj zelo pomnoži število verjetnih kombi­nacij pred odlocitvijo v gozdu. Blizu 300.000 lastnikov s povprecno vsaj tremi parcelami prestraši še takega sistematika. K sreci niso vsi lastniki nujno ekonomsko vezani na gozd ali samo na gozd, veliko je že zgolj custvenih povezav z gozdom. V odnosih med ljudmi in z ljudmi pa smo precej siromašni pri metodah ustvarjanja zaupanja in ugleda gozdarjev. Pogosto nas okolje navaja na opušcanje povsem ele­mentarne srcne kulture. Resnici na ljubo priznajmo, pravega izobraževanja o etiki na tehnicnih in naravoslovnih šolah nismo imeli. Gozdarji smo tudi del naše družbe s svojimi znacajskimi potezami, razdvojeno­stjo, pohlepom, individualizmom, sebicno­sija in gonjo za materialnim standardom. Spet je obilo potreb po dolocitvi eticnih nacel, ki bi omogocila presojo uravnoteže­nosti ukrepov v zasebnih gozdovih s širo­ kim spektrom potreb. Gospodarjenje z gozdom mora interdi­sciplinarno usklajevati svoje ravnanje med sodobno ekologijo, tehniko, tehnologijo, ekonomiko, javnimi in zasebnimi interesi. O strokovnem odlocanju imamo kar dovolj podlag, modelov, poznamo metode dela. Z ustvarjalnim nacinom razmišljana naj bi se znašli tudi v zapletenih primerih reševa­ nja kombinacij interesov. Ostaja pa nešteto nepredvidenih dilem, ki jih v praksi rešujejo predvsem revirni gozdarji. Lahko torej trdimo, da gozdarstvo že ima marsikatero eticno nacelo vgrajeno v vsakdanje delo z gozdom in lastni­ kom, vendar doslej niso urejena v obliki kodeksa poklicne etike. Eticna pravila vse­bujejo že osnovni organizacijski akti. Po­gosto tudi ni jasnih mej s strokovnimi naceli. Številne razpoke med teorijo in prakso ni mogoce zapolniti z zbirko vna­prejšnih rešitev. Tudi ne z razvršcanjem primerov v kategorije s šablonsko, "sema­forsko" rešitvijo. Potrebujemo zbir posebnih sodil (ne meril), paleto eticnih nacel, ko­deks poklicne etike, ki bi ga sprejeli na demokraticen in argumentiran nacin. Tako dogovorjeni kriteriji -sodila -doseženi z dogovorom med prizadetimi-bi zanesljivo najbolj držali. Kaže tudi, da neka splošna in enostavna sodila ne bodo zadostovala, cimbolj jih je potrebno odkrivati in prilagajati v konkretnih skupinah, razlicne iskane Gozd V 54, 1996 241 vrednote tudi potrebujejo svoja sodila, celo vsak posameznik ima svoj vrednostni si­ stem, ki ga moramo spoznati v medseboj­nih odnosih. Pravila bodo poleg tega izpo­stavljena stalnemu razvoju in dopolnje­ vanju. Poglavitne eticne premise v gozdarstvu za današnji cas (po kongresu PRO-SILVA) 1. Nujno spremeniti odnos do gozda, nezmernost cloveka umiriti, potrebna je povecana pozornost do dogodkov v okolju, cilj je reševanje krize okolja. 2. Spremeniti dosedanje antropocentric­no in grobo tržno gospodarjenje v ekolo­ško odgovornejši odnos do gozda na temelju: • naravne sprejemljivosti, skladno z na­ravnimi zmogljivostmi. Narava ima meje, ohranitev gozda je pogoj za preživetje narave ·in cloveštva; • upravicenosti, v smislu presoje: kar je nesprejemljivo za gozd, ni sprejemljivo tudi za cloveka, torej prilagoditi se mora clovek! 3. Solidarnost do nemocnih, revnih ter do nenavzocih prihodnjih generacij, kar je preizkusni kamen resnicne humanisticne miselnosti (analogni primer manjšinskih drevesnih vrst, op.p.): • potrebna je moralna prenova, ki bo vpregla v reševanje krize tudi duhovni svet ljudi. 4. Spremeniti odnos do lastnine gozda. Gozd ne more biti le stvar, nad katero ima lastnik absolutno razpolagalno pravico, in je podrejena le denarnim zakonom. V naravi so meje, ki jih je potrebno dolgoroc­no spoštovati. Lastnina-npr. stoletni gozd -pripada vsem generacijam, potrebno je odgovorno rentirati dedni delež. Nova gospodarska etika je lahko le v skladnosti med ekologijo in ekonomiko, ki se kaže v negovalnem pristopu h gospodarjenju z gozdom. Potrebujemo neovrgljiva eticna nace­la, s katerimi bomo racionalno odlocali pri dilemah ali tam, kjer položaja ne obvlada­mo. V javnosti potrebujemo splošna eticna nacela za presojo ravnanja, usklajevanja, tehtanja, prepricevanja in pojasnjevanja. Zakoni prinašajo splošne in obvezne nor­ me le za jasne primere, omejujejo s prepo­vedmi, med njimi in dovoljenim pa je široko polje, kjer lahko etika pomembno dopolni 242 GozdV 54, 1996 zakonodajo in ji je v oporo. Ne zakono­daja, ne trg tega ne moreta nadomestiti. Naštejmo nekaj temeljnih sodil etike, ki izhajajo iz osnovnih konceptov delitve ravnanja cloveka na dobro in slabo, korist­no za posameznika ali skupino, škodljivo in neškodljivo. Primer naštetih pravil in norm je lahko skelet moralnega kodeksa, ki ga ponavadi še podrobneje približajo v posameznih organiziranih sredinah. Etika zadeva vse dejavnosti, ravni in funkcije, vse sodelavce, lastnike, krajevna okolja, politike in upravo. Po konceptu koristnosti av1orji locijo: • egoisticna etika, vse kar je koristno posamezniku; • utilitaristicna etika, koristi cim vecjemu številu ljudi (cimmanj stroškov, cimmanj onesnaženja, dobicki). Po konceptu neškodljivosti (dolžnosti): • temeljne pravice ljudi po deklaraciji OZN; • spoštovanje clovekovega dostojanstva in svobode; • pravicnost (vsakemu svoje, ne trplje­nja, enakost pravic, pomoc v stiski in ne­ varnosti, vsak je enak tebi); • presoja škodljivosti posledic (ogrožanje zdravja telesa, prikrajšanja hrane, obleke, bivališca, omejevanje svobode); • verodostojnost pri izpolnjevanju obljub; • dobrodelnost za izboljšanje položaja drugih; • izpopolnjevanje v vrlinah in znanju -neznanje je neeticno! • neškodljivost za druge, ne gospodar­ske škode; • poštenje; • tocnost; • skromnost; • trdo delo. Posebno pozornost zasluži pojem odgo­vornosti. Pri vecjih pooblastilih npr. javne gozdarske službe in možnih posledicah je odgovornost sorazmerno vecja. V našem primeru so gozdarji odgovorni lastnikom, javnosti, naravi, stroki in prihodnjim rodo­vom. Odgovornost ne pomeni samo zado­voljevanje norm, dolžnosti, obveznosti. Odgovoren clovek se mora zavedati, da mora svoje odlocitve tudi pojasnjevati, ce ima odlocitev negativne posledice. Vcasih je potrebno opravicilo, pa tudi sprejeti posledice je izražanje odgovornosti. Kaže se tudi v predanosti, odrekanju in žrtvova, nju za skupni cilj. Odgovornost pa je tudi iJ [i Il osebnostna lastnost, ki se lahko zagotovi le z izbiro kadra. Prava eticna odgovor~ 11 nost je povezana z zavestjo in strokov­ [1 nim znanjem. Samo deklarirana dobro­ ;[ namernost, osebni obcutki in preprica­ 11 nje posameznikov niso dovolj za pravo eticno odgovornost. Kako si ustvariti zaupanje pri ljudeh? Zaupanja bomo gozdarji deležni, ce bomo uspešni pri delu, ce se bomo ravnali v skladu z eticnimi naceli in delovanje urav­notežili med razlicnimi interesi brez nevar­nosti ogrožanja trajnega delovanja gozdne­ga ekosistema. Pooblastila po zakonu tega ne zagotavljajo, prav tako tržno delovanje na daljši rok ne bo uspešno brez upošte­vanja eticnih nacel, ki so specificna za goz­darsko stroko. Katera nacela vodijo lastnike (gozdov) ? Posameznik se torej odloca po lastnem vrednostnem sistemu: • osnovno gibalo je egoizem, lastni inte­resi; • ekonomski ucinek, denarni donosi, dobicek; • svobodno razpolaganje z dobrino, krat­korocno in dolgorocno; • navezanost na zemljo, gozd, drevo, gozdne sadeže; • tradicija, dedišcina po starših; • zlata rezerva v stiski. Za ravnanje posameznika je takšen svet vrednot pricakovan in legitimen. V odnosu gozdarjev in lastnikov so njihovi cilji, potre­ be in zahteve v najvecji možni meri zašcite­ ni z gozdarskim zakonom, vendar pod pogojem zagotavljanja ekoloških in social­nih funkcij gozda. Odnos do lastnine gozda je po spremembi družbenopoliticnega si­stema, ob gospodarski svobodi v preteklih letih pri nas dobival že dimenzije, ki so kazale na ocitno prevelik pohlep ene gene­ racije in na ignoriranje stroke ter zakono­ daje. Objektivno vse bolj komplicirane okolje otežuje racionalno in uravnoteženo odloci­ tev brez vnaprej znane zanesljive presoje. Clovek v negotovosti rabi oporo, da se ubrani prehudih posledic svojega ravnanja. Svet etike ali eticni kodeks je zato mocan selektor in pogosto izhaja iz priznanja cloveka o svoji nemoci in nezanesljivi prosti presoji. Na taki podlagi bi morali graditi eticne temelje spoštljivosti v odnosu do gozda, lastnika in do javnosti. Brez dvoma pa je ravno upoštevanje lastniške strukture v naših gozdovih eno najbolj zahtevnih pre­soj o pravicni razdelitvi dobrine med gene­racijami lastnikov ob cimbolj trajnem zago­tavljanju javnih funkcij. Nastajanje kodeksa gozdarske poklicne etike Kodeks gozdarske poklicne etike bo prav gotovo nosil pecat vecnamenskega goz­ darstva, katerega enakovreden subjekt bo sonaravni gozd. Gozdarstvo se je mukoma in v dolgi dobi na osnovi naravoslovnih ved razvilo do spoznanja, da je nujen ustvarjalen dialog z naravo in ne antropo­centricni diktat. Diktat namrec pomeni podrejanje, izkorišcanje, vecvrednost clo­veka, neiskrenost do narave in gozda, ki sta pogoja za preživetje cloveštva. Clove­štvo pa se mora nauciti sobivanja z drugimi živimi bitji na bolj enakopravnem, naravne­mu redu stvari prilagojenem nacinu bi­vanja. Kodeks gozdarske poklicne etike bomo gozdarji gradili na že doseženem nivoju eticnega ravnanja z gozdom, ga razvijali in dopoljnjevali naprej. Mora biti rezultat so­glasja cim vecjega števila gozdarjev vseh generacij, zaposlenih na razlicnih mestih, na nacelih dialoga s predstavniki javnosti, lastnikov in sodelavcev. O njem mora teci· odkrita razprava in na koncu mora priti v življenje, sicer bo mrtva crka na papirju. Spodbujevalci, pospeševalci in utrjeval­ci eticnega odnosa do gozda in javnosti ter do lastnikov smo v prvi vrsti gozdar­ ji. Ako tu odpovemo, bomo pred javno­stjo krivi in prav tako pred naslednjimi generacijami. Na splošno sociologi ugotavljajo, da bo svet vrednot vse bolj pomemben za usmer­janje posameznika, ki se bo moral znajti in se usmerjati v kompliciranem in nepred­vidljivem okolju. O tako pomembnem se­lektorju pa se bo v vzgojnem procesu po­trebno marsicesa nauciti. Najboljša rešitev bo v koncni stopnji vsaki dejavnosti in sredini prilagojen specificni zbir eticnih nacel, ki jih bodo prizadeti spoštovali in z njimi živeli. V svetu so pri oblikovanju in uvajanju eticnih kodeksov ubirali razlicna pota, (npr. V Ameriki) z: • osebnim zgledom vodilnih kadrov, GozdV 54, 1996 243 • izobraževanjem vseh prizadetih, • izdelavo kodeksov etike na vseh ni­vojih, • izdelavo podrobnih organizacijskih pred­ pisov in s stimulacijo. Kaže, da bi nam bila najbližja kombina­ cija med izobraževanjem, izdelavo vsaj osnovnih kodeksov etike in vkljucevanjem v organizacijske akte. Kaj pa osebni zgle­ di? So nujni, saj je po naravi stvari eticen le posameznik! Praksa pa bo kot vedno koncni dokaz za uspešno uvajanje višjega kulturnega ni­voja pri delu gozdarjev navznoter in nav­zven gozdarskega telesa. GDK: 9 VIRI 1. Mlinšek D. 1989, Pra-gozd v naši krajini 2. GAŠPERŠIC,F.1995, Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi 3. SIEGWALD,G.1993 PRO SILVA Kongress, Die Waldbewirtschaftung, Ethische Ueberlegun­gen zu einer Herausforderung unserer Zeit 4. PAGON, M., LOBNIKAR, B. revija ORGANI­ZACIJA št. 4 1996 , Problem eticnega ravnanja managementa: socialno-psihološki in komunike­loški vidiki 5. TAVCAR,M. revija ORGANIZACIJA št. 41994, Strokovno in eticno odlocanje v managementu­nabor vidikov in model za odlocanje 6. VILA, A., revija ORGANIZACIJA št. 31995, Poslovodna etika Pogled na problematiko s strani delavca, zaposlenega v izvajalskem podjetju Ignacij PIŠLAR* Uvod Razmeroma velika družina slovenskih gozdarskih strokovnj~kov danes služi šte­vilnim gospodarjem. Se nikoli doslej tolikš­ nim. Vsak posamezen gospodar pa seve­da zasleduje svoje lastne interese in ta družina, ki že prej ni bila kdo ve kako enotna, je poslej še toliko manj. Nekateri slovenski politiki so v preteklih nekaj letih v bitki za glasove iskali grešnega kozla. Našli so ga v gozdarjih. Slovensko gozdarstvo je vlogo grešnega kozla dobro odigralo, pri tem pa se je stroka žal tudi mocno in prevec spolitizirala, kar vsekakor ni bilo primerno in ne stroki v korist in je še bolj oslabilo njene kohezijske sile. Nekaterih se je pri opazovanju degradacija stroke polastilo malodušje in njihova strokovna ustvarjalnost se je zacela bližati nicli. Na splošno torej velja, da je v sloven­ skem gozdarstvu interesov in raznih go­ spodarjev veliko in prevec. Pravo nasprotje " I.P ., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodar­stvo Tolmin, Obrat Idrija, 5280 Idrija, Trg. Sv. Ahacija 2, SLO temu pa je naša gozdarska stroka, ki pa je edina, sama in samcata. Po drugi strani pa je tudi res, da nas v tem tre_nutku le ona lahko poenoti, homogenizira. Ce se ji to ne bo posrecilo, grozijo slovenskemu gozdar­stvu velika razhajanja in v koncni konsek­venci kaos in morda še hujša degradacija. Morda edini možen in izvedljiv nacin tega poenotenja vidim v delovanju vseh gozdar­skih strokovnjakov na podlagi gozdarske poklicne etike. Ta etika postavlja v ospredje kot glavni cilj delovanja strokovnjaka za­vzeto delo, predanost, vestnost, poštenost, požrtvovalnost, skromnost in nacelnost (povzeto po veterinarskem kodeksu). Tako pojmovanje strokovnega dela izloci mnoge druge vplive, obremenjenost, balast in poudari bistvo dela strokovnjaka neke stro­ke, ki vodi vse k istemu cilju, to je k blaginji gozda. Osnovna nacela profesionalne etike bo­do zapisana v obliki kodeksa, pravil za obnašanje pravega strokovnjaka, in ta pravila bo treba upoštevati in se ravnati po njih. Vse to pa bo seveda uspelo l.e •. ce s_e bo bolj upoštevalo stroko, znanJe 1n lzkus­nje. 244 Gozd V 54, 1996 Poklicna etika z vidika delavcev iz­sindikatu ne zaupam prevec. Bolj zaupam vajalskega podjetja treznemu, poštenemu, visoko strokovne­mu preudarku, koliko znašajo v dolocenih Kar dve leti delam v izvajalskem podjetju okolišcinah dejanski stroški dela. (odkar obstaja), pa me je zanimal pred­ b) Odnos izvajalskega podjetja, ki v vsem odnos med lastnikom gozda (v na­gozdu opravlja secnjo, spravilo lesa, obno­šem primeru je to država) in podjetjem, v vo, nego in varstvena dela ter gradi in katerem delam, ter odnos med izvajalskim vzdržuje gozdne prometnice, do gozda, podjetjem in gozdom, v katerem izvajamo kot živega organizma, do pomembne se­secnjo in spravilo lesa, obnovo, nego in stavine našega okolja. Moralni, eticni vidik varstvo gozdov ter gradimo in vzdržujemo tega odnosa se v tem primeru nanaša iz­ gozdne poti in ceste. Izrednega pomena je kljucno na nacin, kako se ta dela izvajajo. tudi odnos med Zavodom za gozdove Obseg in lokacijo teh del namrec doloca · Slovenije in izvajalskim podjetjem. Zanimiv Zavod za gozdove Slovenije. Izvajalci, roko je še odnos med izvajalskim podjetjem in na srce, še vedno izvršimo nad gozdom tu javnostjo, vendar pretežni del komunikacije in tam kakšno nasilje, kakšno surovost, z javnostjo in zanamci prevzema Zavod za posebno v težjih terenskih razmerah. Sta­gozdove Slovenije. Drugi odnosi z grafiko­nje pa se vendarle ocitno izboljšuje. Utrjuje na g. Kirna za izvajalska podjetja niso se zavest, da je gozd živ, obcutljiv meha­bistveni. Kot laik na podrocju filozofije mo­ nizem,-ne pa poligon za doseganje visokih rale, etike, bom seveda lahko le zelo ucinkov, brez ozira na škodo, ki bi nastala. površno analiziral, oziroma obravnaval prej Povem še, da je dr. Kordiš na Idrijskem po naštete odnose. Morda bolj po obcutku, vojni v zelo težkih razmerah striktno zahte­ kot na primer: to je lepo, to je grdo, to je val maksimalno varovanje pomladka in pošteno, to ni pošteno, to je ustvarjalno, to dosleden gozdni red. Nekdanje Avstroogr­je unicujoca in podobno. ska pa je sploh imela red vsepovsod, tudi v gozdu. V letih hitrega, celo malo pre­ Pa poskusimo: hitrega dviga produktivnosti v pridobivanju a) Odnos lastnikov gozda-izvajalsko lesa in hitrega znižanja števila gozdnih podjetje -delavec. Tako lastnik gozda delavcev, se je na te stvari res malo po­kot izvajalsko podjetje, ki bo po koncanem zabilo. Zdaj pa obziren odnos do gozda pri lastninjenju gozdarska družba s povecanim gozdnih opravilih ponovno stopa v ospred­mešanim kapitalom, bosta želela pridobiti je, s tem pa se vraca bolj eticen odnos do nekaj zase. Lastnik bo hotel pridobiti nekaj gozda kot dela žive narave. Razlika je le v rente iz koncesijske pogodbe, podjetje pa tem, da je bil nekdaj ta odnos osnovan na nekaj dobicka iz poslovanja za svoje delni­strahu in avtoriteti, danes pa bolj na carje in za naložbe. Povecal se bo pritisk osvešcenosti delavstva. na ucinkovitost dela. Zmanjševalo se bo Tu bi dodal še eno pomembno stvar. število režijskih delavcev, zviševale se Vcasih se od izvajalskega podjetja zahteva bodo norme delavcem v neposredni proiz­nemogoce, na primer posek debelih, starih vodnji, zmanjševale se bodo pravice iz dreves v letvenjaku ali mlajšem drogov­dela. Prišlo bo do preobremenjenosti de­njaku, ki naj bi se izvedel brez vsakršne lavcev in kot posledica tega do pogostejših škode, po koncani secnji pa se pokaže s nezgod, do invalidnosti. Postavlja se vpra­prstom na izvajalce, ceš kaj ste naredili. šanje, kako vzpostaviti donose, ki bodo To ni moralno. Vnaprej povem, cudežev sicer še omogocili dolocen dvig produktiv­ne znamo delati. Škodo v mladem sestoju nosti dela in ekonomicnosti poslovanja, ne je zagrešil tisti, ki je odlašal z odkazilom. bodo pa še povzrocali preobremenjenosti, Stalno se namrec kontrolira kakovost oprav­pogostih nezgod in invalidnosti. Take po­ljenih del v gozdu, merila za prevzem so sledice bi torej izkazovale, da gre za stroga. Pa se vprašajmo, kdo kontrolira 1 nehuman, neeticen odnos do zaposlenih v kvaliteto odkazil? Ali smo prepricani v to, izvajalskem podjetju, ki se bodo znašli med da se pri odkazilu drevja ne dela nobenih kladivom in nakovalom, med interesi last­napak? Kdo bo prevzemal in odobraval nika gozda in lastnikom podjetja. Tu je od kazila? seveda še sindikat in kolektivna pogodba, c) Odnos med Zavodom za gozdove 1 vendar v naši zgodnjekapitalisticni družbi Slovenije in izvajalskim podjetjem je tudi l Gozd V 54, 1996 245 ii zelo pomemben, in to z vidika etike med­ cloveških odnosov. Tu gre predvsem za medsebojne odnose strokovnih delavcev obeh organizacij. Globoko sem preprican, da bi ob upoštevanju pravil profesionalne etike in ob zadostni strokovnosti delavcev ne smelo prihajati do konfliktnih situacij med obema skupinama strokovnjakov. Del napetosti, ki so nastale po uvedbi nove organizacije, pripisujemo novemu nacinu dela. Vsako delo v gozdu pac mora biti naroceno, izvedeno in prevzeto. Kolikor ni opravljeno v zadostnem obsegu ali kako­. vosti, pac ne more biti prevzeto. Razume se, da povsem idealno delo ne more biti opravljeno, ali pa bi le-to zahtevalo nesmi­selno visoke stroške. lzogibajmo se piko­ lovstvu. Presoje, da pac ni idealno izvede­ nih del, da pa so dobro opravljena, bi morali biti sposobni strokovni delavci obeh organizacij. Scasoma se bomo privadili na neki standard kakovosti opravljenih del in kaj hitro se bo potem ugotovilo, ali je delo opravljeno primerno ali ne. To seveda ne gre brez dolocene stopnje zaupanja, brez dovolj strokovnosti in brez primernih med­ sebojnih odnosov. Trdim, da je najslabša varianta nezau- GDK: 9 panje in prepir, uniceni medsebojni odnosi. Vedno je treba imeti pred ocmi, da bomo v bistvu strokovnjaki iste stroke in da imamo pred seboj isti cilj -dobrobit gozda. To bo najbrž ena izmed nujnosti prihodnjega gozdarskega strokovnega kodeksa. Pravic­no in moralno bi tudi bilo, da bi veljali enaki kriteriji za vse izvajalce del v gozdu. Tako za izvajalska podjetja kot za druge subjek­te, ki delajo v zasebnih gozdovih, naj torej veljajo enaki kriteriji strogosti. d) Odnos med izvajalskim podjetjem in javnostjo. Javnost veliko bolj komuni­cira z zavodom za gozdove. Ob izvajalska podjetja bi se javnost utegnila spotakniti ob ocitnem malomarnem delu v gozdu ali ob zaporah prometa na javnih cestah zaradi splošno znane nestrpnosti voznikov. Ob zakljucku mojega prispevka še eno nekoliko provokativno vprašanje. Pri mon­taži žicnega žerjava smo prisiljeni zasekati drevo, izbranca, pac najlepše drevo v bližnji okolici, z namenom, da bi sidro nosilke bilo varnejše. Obstaja tudi druga varianta, drevo ostane nepoškodovano, montaža je bolj improvizirana, nevarnost nezgode pa je vecja. Kaj storiti? Pomen kodeksa gozdarske etike za gozdarje Katarina GROZNIK* Gozdarjem je zaupana skrb za gozdove. Skrb za ohranitev in razvoj gozdov zago­tavlja zadovoljevanje številnih potreb ljudi danes in jutri. Gozd kot obnovljiv naravni vir in dom številnih rastlinskih in živalskih vrst je dragocena dedišcina za prihodnje rodove. Za dobro delo z gozdovi je po­membno poznavanje zakonitosti o življe­nju gozda. Življenje gozda pa je zapleteno, zato je obstojece znanje o delovanju gozd­nih ekosistemov kljub bogati gozdarski tradiciji in mnogim raziskavam razmeroma skromno. Spreminja se tudi odnos ljudi do * K. G., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo­venije, 1000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO gozda; pogledi na vlogo gozdov, neposred­ni in posredni vplivi na gozdove. Skrb za gozdove je zato zahtevna in odgovorna naloga. Kodeks gozdarske poklicne etike je res le popisan kos papirja, ki ne more prinesti hitrih rešitev za kopico sedanjih in prihodnjih problemov pri delu z gozdovi. S skupnim priznanjem dolocenih nacel in s prizadevanjem za njihovo vsakodnevno izvajanje pa je ta kos papirja lahko zelo dragocen. Gozdarska etika obravnava pravila rav­nanja v gozdarskem poklicu. Eticnost in neeticnost gozdarjev se kaže v njihovem odnosu do gozda in do ljudi. Ne gre za dve strogo loceni ali hierarhicno razlicni pod­rocji, temvec za tesno in nelocljivo pove­ 246 GozdV 54, 1996 zanos! obeh podrocij. Eticen odnos do gozda se kaže v priznanju in izvajanju nacel biotske pestrosti, trajnosti, sonarav­ nosti in vecnamenskosti v gozdarstvu, v pazljivem ravnanju z gozdom na podlagi dosedanjih spoznanj in izkušenj, v spoštlji­vem odnosu do živih bitij in gozdnih eko­ sistemov v celoti ne glede na trenutne koristi, v nenehnem ucenju. Pomembna je uporabnost znanstvenih raziskav za vsako­ dnevno delo z gozdovi; skrb za gozd tudi tako, da stopimo iz gozda in spregovorimo o njem ter naša pripravljenost braniti njegov obstoj in kakovostno gospodarjenje pred kratkorocnimi interesi. S skrbjo za gozd posredno in neposredno skrbimo tudi za kakovostno življenje sedanjih in prihod­njih rodov. Z eticnim odnosom do ljudi, od javnosti v najširšem pomenu besede, mla­ dine, lastnikov gozdov, strokovnjakov dru­gih strok, gozdarjev drugih ustanov in podjetij, do najožjih gozdarskih sodelavcev, pa tudi uresnicujemo naše poslanstvo. Kodeks gozdarske etike mora vsebovati priznana nacela v gozdarstvu v odnosu do gozda in do ljudi. Za vse gozdarje, ne glede na maticno ustanovo ali podjetje, bo kodeks skupen imenovalec in pripomocek pri go­spodarjenju z gozdovi. Za študente in gozdarje na zacetku poklicne poti pa dobra osnova in smerokaz. Mladi ljudje se odlo­cajo za gozdarski poklic v želji po zanimi­vem delu v gozdu. Že v casu študija se izkaže, da to delo ni tako preprosto in mir­no, kot si je marsikdo na zacetku pred­stavljal. Gozdarji sedanjosti in prihodnosti morajo znati reševati nasprotja zaradi razlicnih interesov do gozda in gozdnega prostora. Gospodarjenje z gozdom mora izpolnjevati današnje vecnamenske zahte­ve do gozda in ga v cimbolj neokrnjeni obliki ohranjati za prihodnost. Razkorak med teorijo in prakso, negotovost zaradi relativno skromnega poznavanja naravnih zakonitosti o delovanju gozdnih ekosiste­mov, delo z ljudmi z razlicnimi pogledi in zahtevami, okorelost klasicnega gozdar­stva, slabo cenjeno strokovno gozdarsko delo, to so nekateri pomisleki, ki odvracajo marsikaterega študenta od gozdarskega poklica ali pa povecujejo negotovost na zacetku poti v gozdarstvu. Kodeks gozdarske etike lahko v zvezi z omenjenimi pomisleki prinaša optimizem. Optimizem zaradi priznavanja nacel in prizadevanj za njihovo uresnicevanje in zaradi zavesti, da se vecina gozdarjev zavzema za eticnost, za razvoj, za spre­ membe na bolje. Teoreticno eticna nacela v gozdarstvu sploh niso sporna. Pomisleki se pojavljajo v povezavi z njihovim izvajanjem. Ravno mladi sprejemajo eticna nacela najbolj odprto in hvaležno. Tudi za njihovo prihod­ nost gre. Priznana eticna nacela prinašajo možnost za spremembe na bolje v še tako negotovih in zapletenih razmerah in pomoc pri konkretnih odlocitvah. V luci pomena kodeksa gozdarske etike za študente gozdarstva in mlade gozdar­ske kolege je zelo pomemben eticen odnos gozdarjev med seboj. Pot gozdarja se zacne z ucenjem za gozdarski poklic na izobraževalnih ustanovah. Dolžnost profe­sorjev je vzgoja dobrih gozdarskih strokov­njakov. Idealno bi bilo medsebojno spošto­ vanje profesorjev in študentov namesto pogostega strahu ne eni strani in podcenje­vanja na drugi. Pomembna pa je tudi eovezava študentov z gozdarji iz prakse. Studentje lahko delajo potrebne in uporab­ne raziskave in hkrati pridobivajo dragoce­na znanja in izkušnje. Gozdarji potrebujejo na zacetku poklicne poti dobro mentorsko vodstvo in pomoc izkušenih gozdarjev. Z zavestjo, da nisi te zelenec, ki mu razen rutinskih opravil ne kaže zaupati cesa drugega, se je veliko lažje uciti in napredo­vati in biti vedno bližje resnicni pripravljeno­sti za dobro delo z gozdom in z ljudmi. V današnjem casu številnih sprememb in postavljanja novih temeljev v gozdarstvu je razmišljanje o etiki v gozdarstvu in o kodeksu zelo dobrodošlo in pomembno. Kodeks gozdarske etike je pisni zapis nacelnih prizadevanj za kakovostno gospo­darjenje z gozdovi. Pripomore lahko k ak­tivnemu oblikovanju nove vloge gozdar­stva in k plodnim vezem med gozdarji, raztresenimi po razlicnih ustanovah in podjetjih. Je izkaznica gozdarjev navzven in odlicen smerokaz navznoter. Za vsake­ ga gozdarja, še posebno pa za tiste, ki šele stopajo na gozdarsko pot, ki je lepa, a tudi polna odgovornosti. Iz besede gozdar lahko izlušcimo besedi gozd in dar. Gozd je dar. Za gozdarja je delo v gozdu in z gozdom dar. Gozdar mora imeti za dobro delo z gozdom dar, ki pa ga mora nenehno brusiti. Tudi s kodek­som gozdarske etike. GozdV 54, 1996 247 VIRI 1. Code of Ethics for Members of the Society of American Foresters, 1995.-Journal of Forest­ry, 93, 9, 5.13-13. 2. Groznik, K., 1996. Nasprotja v gozdu. Pri­merjava dunajskih in ljubljanskih primestnih goz­dov.-BF, Odd. za gozdarstvo, diplomska naloga. 3. GROZNIK, K./ KORENJAK, A., 1992. Etika in bodoce generacije. -BF, Odd. za gozdarstvo, seminarska naloga. 4. LEOPOLD, A., 1949. A Sand County Alma- GDK: 9 nac.-London, Oxford University Press, s. 201­ 226. 5. PIRNAT, J., 1992. Etika sobivanja v okolju. -GozdV., 50, 4, s. 215-226. 6. PIRNAT, J., 1994. Odnos do okolja v luci desete zapovedi iz Dekaloga.-GozdV., 52,7-8, s. 315-321. 7. PROCTOR, J.D., 1996. Will the Real Land Ethic Please Stand Up? -Journal of Forestry, 94, 2, s. 39-43. 8. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994. -Ljubljana, DZS. Porocilo o referatih okrogle mize o gozdarski poklicni etiki Odse_v sedanjega stanja družbe in stroke -gozdarstva je kriza, ki se kaže v: • pomanjkanju odgovornosti, avtoritete; • pomanjkanju ustvarjalnega dialoga -posledica ogroženosti, • nedorecenem odnosu do narave 1 po­znana smer, nepoznane meje 1 in • vseh posledicah, ki naštetim vzrokom sledijo. Predlagani kodeks etike danes oznacuje izzvenevanje t.i. antropocentricne tradicije -predstavljal naj bi vodilo in orientacijo med eticno spornim in kazensko pravno odgovornim podrocjem zaradi vedno vecje­ ga razkoraka med možnostmi in potreba­mi; sicer je stroka obsojena na propad. Bogata tradicija slovenskega gozdarstva nakazuje dozorelost in potrebo po doloceni stopnji moralne avtonomije, saj stroka ne pomeni le skupnega imenovalca ali medija izrazito strokovnim nacelom trajnosti, so­naravnosti in mnogonamenskosti, temvec oznacuje tudi široko polje nedorecene odgovornosti do javnosti, stroke in sebe, posameznika. Kodeksa ne razumimo kot pogodbo, marvec kot zavezanost gozdu in njegovim dobrinam, ki jih zapušcamo zanamcem. Etika se zacne pri cloveku z njegovim po­gledom, izvajanjem zamisli in s spoštova­njem, upoštevanjem splošnih moralno etic­nih nacel na pristen, življenski nacin. Predvsem pa je pomembna eticna drža duha, ki v cloveku je, ali pa je ni! Matjaž Cater 248 Gozd V 54, 1996