f tTUPIJSKA I 1 KNJIŽNICA | | V CiriJU | Zasavski GLASILO SZDL ZASAVJA TEDNIK Posvetovanje političnega aktiva zasavskih občin (ma) ZAGORJE — V petek je bilo v Zagorju ob Savi ————'——————————————— poSvetovanje političnega ak- TRBOVLJE. 2. aprila 1961 — St. 11 — Leto VII. — 20 din tiva Zasavja v pripravah na —11 VIII. kongres Zveze komuni- stov Jugoslavije. Zraven 100 članov političnega aktiva so se posvetovanja udeležili že član Izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, član CK ZKS Jože Smole, org. sekretar OK ZK Ljubljana Rudi Bregar ter zvezni in republiški poslanci za Zasavje. Na posvetovanju je uvodoma Inž. Branko Hočevar nanizal nekaj ugotovitev in nalog v zvezi s pripravami na VIII. kongres ZKJ (uvodno poročilo Inž. Hočevarja objavljamo skoraj v celoti na 2. in 10. strani), v razpravi pa so potem sodelovali člani političnega aktiva Občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi Ado Noglav, inž. Ivo Pintarič, Bogdan Anžur, inž. Boris Malovrh, Velimir Krašovec, Martin Mlinar, inž. Rudi Babič, Mirko Štromajer, Dušan Kolenc in Milan Kožuh. V razpravi so sodelovali tudi gostje. Tako je tovariš VIKTOR AVBELJ govoril o pomenu Smernic in o nekate- rih gospodarskih vprašanjih (del razprave tovariša Viktorja Avblja objavljamo na S. strani). Zvezni poslanec Silvo Hrast o reolizaciji smernic na posameznih področjih, s pot sebnim ozirom na gospodarstvo, član CK ZKS Jože Smole pa med drugim tudi o uveljavljanju idejne vloge ZKJ, Org. sekretar OK ZK Ljubljana Rudi Bregar pa je prav tako govoril o izrednem pomenu Smernic in o nekaterih konkretnih vprašanjih iz Zasavja. Na petkovem posvetovanju političnega aktiva Zasavja je bila nekajkrat podčrtana mit sel, da je treba povsod obravnavati Osnovne smernice za predkongresno aktivnost Zveze komunistov, razpravo pa okrepiti s podatki s tistega področja, o katerem se razpravlja. Seveda pa kaže razpravo razširiti tudi na ostale družbeno politične organizacije. S posvetovanja političnega aktiva Zasavja v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIjl n __ g Delo komisije za statute delovnih organizaij ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (a) ZAGORJE OB SAVI — Do 27. marca je komisija za statute delovnih organizacij pri Skupščini občine Zagorje ob Savi prejela v obravnavo 21 osnutkov statutov delovnih organizacij. Na seji komisije OPRAVIČILO! ' Opravičujemo se bralcem, da je tokrat zaradi tehničnih vzrokov izpadel potopis »Zakaj se lastovke vračajo,« katerega konec bomo objavili v prihodnji številki! so bili vabljeni predstavniki posameznih delovnih organizacij, da so lahko člani komisije z njimi razpravljali o posameznih določbah v osnutkih statutov. 9 delovnih organizacij je na predlog občinske komisije za statute delovnih organizacij osnutke statutov dopolnilo. Komisija ugotavlja, da je večina zagorskih delovnih organizacij razumela naloge v zvezi z izdelavo osnutkov statutov, kar izhaja iz osnutkov statutov Rudnika rjavega premoga, Tovarne elektroporce-lana, TEVE VARNOST, Indu- IIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIP strije gradbenega materiala in nekaterih drugih delovnih organizacij. ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE (K) TRBOVLJE — V soboto bi morala Skupščina občine Trbovlje po zasedanju splošnega družbeno političnega zbora obravnavati poročilo o gibanju gospodarstva ter poročilo o statutih delovnih organizacij. Ker pa se Je obravnava osnutka statuta zakasnila, je bilo sklenjeno, da se seja nadaljuje v sredo, dne 1. aprila. /Vori občinski statuti lokalne ustave V Trbovljah konkretno ie Imajo novi občinski statut — skupni družbeni dogovor občanov, lokalno ustavo. S sprejetjem novih občinskih statutov se pojavljajo pred občani in organi v komunah naloge, kako doseči, da bo statut resnično mala ustava, ki bo vplivala na nadaljnji razvoj odnosov v komuni. Zdaj je najvažnejša naloga, da bodo vsi občani občutili svoj statut, da se bo odražal v delu upravnih organov, ki bodo sčasoma v celoti postali servis občanov. Statut pa bo uresničen v praksi in vsakdanjem življenju šele takrat, ko se bo tudi vsak odbornik občinske skup- ščine zavedal, da ni samo transmisija med občanom in občinsko skupščino, pač pa zavestna sila — aktivna vez, ki prinaša temu organu predloge občanov o njihovem delu, o delu občinske skupščine in njenih organov pa poroča zboru, na katerem je bil izvoljen za odbornika. Posebno pozornost bo treba v sedanjem obdobju posvetiti tudi uveljavljanju novih statutov občin in analiziranju njihovih določil. Komisije za statut, ki bodo še delovale, pa bodo morale zbirati predloge občanov in organizacij za dopolnitev in spremembo statutov. Prijateljska rokometna tekma Rudarja v Bjelovarju Rudar zmagal le v prvem polčasu Partizan (Bj.) - Rudar 21:10 (6:7) (fš) BJELOVAR — Zadnjo prosto nedeljo pred prvenstvom so Trboveljčani izkoristili za gostovanje proti rokometnemu moStvu Partizana. Rudar Je tekmo odlično začel In je že v tretji minuti vodil z 2:0, nato so BjelovarČanl izenačili in celo povedli. Rudar Je po nekaj minutah spet uredil vrste zlasti v obrambi, in tudi v napadu izvedel nekaj smiselnih napadov. Ob polčasu Je bil na semaforju rezultat 7:6 v korist Trboveljčanov. Vse do 40. minute igre je bil tri prestope, Iz katerih so dosegli Rudar gospodar na terenu in je gol. Objektivni gledalci so na-s svojo temperamentno igro v dalje vsako sodnikovo odločitev napadu in zanesljivo igro v ob- Izžvižgali. Jasno Je, da so se ob rambl pridobil simpatije bjelo- teh odločitvah neobjektivnega varske publike. Se posebno se sodnika zmedli tudi igralci Ruje naklonjenost objektivnih na- darja. vijačev odrazila takrat, ko je V obdobju Rudarjeve krize so »na sceno« stopil sodnik Bari- BjelovarČanl prevzeli pobudo v ftič ki le s svojimi nerazumljl- svoje roke in predvsem z efekt-virni odločitvami popolnoma nimi protinapadi dosegli zelo TOcn^pŠiekTekme^V dobrih ugoden rezultat 20 minutah ir* dosodil 8 sedem- darja smo bili lanKO v prvem metPovk' ln spregledal Partizanu polčasu zelo zadovoljni, saj so ga odločili v svojo korist z rezultatom 7:8. Po odmoru so Trboveljčani vse preveč ugovarjali sodniku, ki sl Je (kot že omenjeno) »Izmišljal nova pravila Igre«. To srečanje naj bi Trboveljčanom služilo za primer, kako lahko boljši nasprotnik sicer gladko dobljeno tekmo Izgubi. V prvenstvu za naslov slovenskega prvaka je bilo takih primerov veliko preveč, zato Je lahko to tekmo smatrati kot posebno generalko priprav za .borbo proti pristranskim sodnikom«. Kljub visokemu porazu pa Rudar v Bjelovarju ni zapustil slabega vtisa; Imeli smo občutek, da je to ekipa, ki Je v stanju presenetiti vsakega Se tako favoriziranega nasprotnika. Omenimo naj. da se Partizan Bjelo var trenutno ponaša s prvim mestom v državi ln Je drugopla-slranl v »Cupu Evrope«. Najboljši pri Partizanu so bili reprezentant Vidovič, vratar Jandrokovlč ln »visoki« Horvat. Pri Rudarju sta skoraj brez napake Igrala Jelen In Mrežar. Partizan Bjelovar: Jandroko- vlč, Dušek 3, Cukovlč 2, Galjar 1, Vidovič 4. Jandrokovtč 1, Horvat 8, Puhemc 1. Peter 1, Stupar 1 ln Dolenc. Rudar; Marguč. Jelen 1. Mrežar 2, Škrinjar 1. Kmetič, AČ-kun 3, Dornik 1, Berdlnlk 1. Je-koš, Sparenblek 1 In Trpin. Gledalcev Je bilo 150«. sodnik Barlšič Je bil daleč najslabši mož na terenu, ki je tekmo skorajda »uničil« s svojim sojenjem. |llllllllllllllllllllllllllllll!!llllllllllllllllllllllll!llllllll!lllll!l I NOVO IME IN TUDK I 1 NOVE NALOGE fg LJUBLJANA —" 27 g H in 28. marca je v Ljub- g H Ustni zasedal Kongres p p Zveze Svobod In ihto- g svetnih društev Slove- = nije. Delegati so na s njem izvolili nov 89- g članski republiški svet p in petčlanski nadzorni p odbor. Sprejet je bil g tudi nov statut, po ka- g tereni se je dosedanja g Zveza Svobod in pro- p svetnih društev Slove- g nije preimenovala v p Zvezo kulturno pro- p svetnih organizacij g Slovenije. Predsednik g tveze je Še naprej ostal g Branko Babič. Komentiramo PRAVNO POMOČ Organizacijsko politični zbor Skupščine SRS je na zadnji razširjeni seji razpravljal o tem, kako zagotoviti* dosegljivo, kvalitetno in pravno pomoč občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in dolžnosti. V razpravi je bilo poudarjeno, da naj družbene politične skupnosti, delovne in druge organizacije zagotovijo materialne in druge pogoje za organizacijo služb pravne pomoti. V ta namen naj bi tudi združevale svoja sredstva, zlasti pa ustanavljale oziroma podpirale ustanavljanje odvetniških pisarn kot delovnih organizacij in delovnih skupnosti. Ob tem naj še posebej posvetijo vso skrb pridobivanju novih strokovnih kadrov na tem področju, zlasti tako, da jih štipendirajo In zagotovijo pogoje za delo na področju pravne pomoči. Služba pravne pomoči naj bo zlasti zagotovljena na tistih področjih, ki so za občane posebno pomembna ln ki najbolj neposredno zadevajo njihove Interese (področje varstva samoupravnih pravic, delovnih odnosov, socialnega zavarovanja, stanovanjskih razmer Itd.). Ob uskladitvi zvezne zakonodaje s ustavo se Je pa treba zavzemati za to, da se v zveznem merilu uveljavijo le splošna načela za ureditev enotnega sistema službe pravne pomoči, da bi se tako republiški zakonodaji omogočilo neposredno urejanje organizacije in delovanja te družbene pomoti kot ustreza konkretnim pogojem In potrebam. M. ! iaiMki Se [TEDNIK Uveljavitev socialističnih družbeno ekonomskih odnosov Iz uvodnega poročila inž. Branka Hočevarja na petkovem posvetovanju aktiva Zasavja o aktualnih problemih iz gospodarskega in političnega življenja Občinski komiteji ZKS Za- je dejansko področje s pre-savja so na pobudo CK ZKS cej podobnimi problemi, s in OK ZKS sklicali posvet podobnim gospodarstvom in političnega aktiva zasavske- strukturo prebivalstva. Zato ga bazena. Delo in sklepi VI. ni slučajno, da so tudi poli-plenuma CK ZKJ ter začetek tična dogajanja in problemi priprav na VIII. kongres skoraj isti in v precejšnji ZKJ so tako velikega pome- medsebojni odvisnosti. Ta na, da se je pokazalo kot povezava in odvisnost poli-nujno začeti čimprej z ln- tičnih problemov je včasih tenzivnimi pripravami na na videz v nasprotju s tistim, kongres v smislu temeljnih kar se odraža v primitivnih smernic za predkongresno manifestacijah lokalizma in aktivnost Zveze komunistov, poudarjanju nasprotij med ki so bile sprejete na VI. ple- ljudmi, ki živijo v naših treh numu. To je tudi osnovni občinah. Tem pojavom daje-motiv za naš današnji posvet mo splošno prevelik pomen in seveda tudi osnovni vse- in si samo zameglujemo de-binski material, po katerem jansko situacijo. Konkretno naj bi razpravljali. življenje pa nam kaže, da so Naš današnji posvet naj bi ljudje kot osnovni in mero-bil začetek predkongresnih dajnl činitelji pri svojih vsa-razprav in aktivnosti. To ob- kodnevnih prizadevanjih za dob j e bo za nas komuniste boljše življenje izbrisali te zelo pomembno. Ne samo za- meje. Ce še upoštevamo, da to, ker bomo morali pregle- je bilo rudarstvo osnova dati in rezimirati rezultate sploh obstoja in razvoja teh našega dela v času od VII. krajev ter naselitve prebi-kongresa pa do danes, ampak valcev, potem Je ta medse-bo potrebno tudi razčistiti bojna povezava in odvisnost nekatera mišljenja ln spreje- še bolj jasna. Zato lahko pri ti stališča za uspešno delo ocenjevanju politične situa-kongresa. Zato bo potrebno, clje to vloge ZK posplošuje-da bomo poleg aktivnosti v mo ugotovitve za celo pod-smislu temeljnih smernic za ročje Zasavja. Kot dejstvo predkongresno aktivnost ko- moramo poudariti še delno munistov tudi analizirali na- izoliranost Zasavja od osta-še delo v smislu referata tov. lih področij Slovenije, ki se Vlahoviča in besed tovariša najbolj odraža na področju Tita. Pri tem bomo morali prometnih zvez, dosti manj podvreči kritični oceni v pa na ostalih. Primeri nam glavnem eno osnovno vpra- kažejo, da pri pospeševanju Sanje, in to je, kako uvel j a- sodelovanja v obeh smereh vljamo vodilno vlogo Zveze doline Save ni bilo posebnih komunistov, Zveze komuni- težav, nasprotno, vidni so stav kot celote in komuni- dobri rezultati, stov kot posameznikov, v se- Splošni družbeni in go-danjem obdobju socialistič- spodarski razvoj naše družbe ne graditve. je pozitivno vplival tudi na Področje občin Hrastnik, naše področje. V naporih za Trbovlje in Zagorje ob Savi, nadaljnjo graditev družbeno znano pod imenom Zasavje, političnega sistema so bile angažirane vse subjektivne podobnim. Vzrokov je več, sile, in to je bilo osnovno eden od glavnih je gotovo ti-področje dela Zveze komu- sti, ki izvira iz etatistično nistov. tehnokratskega, gospodarje- Poseben položaj rudnikov n j a, o katerem govorijo ustvarja v revirjih probleme, osnovne smernice v drugem Ponovil bom že znano ugo- delu. tovitev, da je notranje poli- Mislim, da je za bolj po-tična problematika v glav- globljeno razpravo danes in nem pogojena s problemi v tudi v naslednjih mesecih rudnikih, mogoče z nekate- potrebno pogledati, kakšen rimi manjšimi izjemami. Za je naš položaj ln naš odnos zadnje obdobje lahko ugoto- do problemov v zvezi s sploš-vimo kot zelo pozitivno dej- no delitvijo narodnega do-stvo Izreden interes družbe hodka in vlogo komunalnega za problematiko tega področ- sistema. Tu. gre v prvi vrsti ja. Ce pa ocenjujemo si- za problem delitve med ob-tuacijo znotraj rudnikov, pa cino in ostalimi politično te-vidimo, da nismo napredova- ritorialnimi enotami in v li v smislu občutnega izbolj- manjši meri za delitev med Sanja. Položaj, v katerem so družbeno politično skupnost-za sedaj rudniki pti zadnjih j0 in delovnimi organizaclja-letih, ki so bila bolj nazado- mi. Z obstoječim načinom vanje kot napredovanje, ni nismo zadovoljni. Pri tem pa niti najmanj zavidljiv. Sedaj bomo morali ugotoviti, ali so je že več kot 6 mesecev, ko tukaj objektivne ali subjek-zelo kritično obravnavamo livne težave pri uveljavljalo vprašanje, pa smo se pre- nju načel naše ustave ali pa maknili le malo naprej. Zato gre za to, da sl mi zadeve so bila tudi prizadevanja v tolmačimo, pristransko in nesmislu nadaljnje krepitve objektivno. Mogoče so potre-materialne osnove samo- be, ki nas v to silijo, ali pa upravljanja, samostojnosti in so samo prevelike želje. Na odgovornosti neposrednega vsak način ne moremo in ne proizvajalca in upravijalca smemo vleči to polemiko v pri odločanju o vseh proble- nedogled in moramo priti do mlh v zvezi s proizvodnjo, jasnega stališča, ali imamo delitvijo itd. papirnata; de- zares tako delitev, da eden jansko zmerom manjša osno- dobi sredstva, drugi pa pri-va nas je silila nazaj v cen- stojnosti, ali pa je delitev v tralizacijo, izkrivljanje dela okviru naših družbeno eko-ekonomskih enot, materialne nomskih možnosti neusklaje-stimulacije itd. Vrsto proble- na s potrebami oziroma z že-mov poskušamo oziroma smo Ijami. prisiljeni reševati samo s po- Druga na splošno dosti litičnim aktivizmom, odnose bolj interesantna delitev je pa smo približali stanju daj tista v delovnih organizaci-— dam, posebno pri mlajših jah, iz katere izhajajo oseb-in novih delavcih. Politično ni dohodki. Statistike vsebu-situacijo rešujemo od mese- jejo točne podatke, kakq se ca do meseca z delitvijo tako gibljejo osebni dohodki, imenovanih procentov to s (Nadaljevanje na 10. strani) Zasavski revirji v letu 1941 Dokler Je bilo svetlo, so se na pohodu preko Jarkov In strmin te nekako razgledovali, ponoči pa so določali smer proti Bohorju z zemljevidom ln kompasom. Ko so se prebili proti Babni gori In Vočjlm jamam, so nato hodili vso noč v sinerl Žusem—Dobrina, mimo Stare glatute ln med Marofom In Gubnim proti Leslčnemu. dokler se niso 2 novembra zjutraj povzpeli na vrh Pašence. Sestradani In na smrt utrujeni so se utaborili bar sredi gozda In sl zakurili. Po vsem, kar so doživeli, premočeni In brez odej, ki so Jih bili prejšnjega dne z nahrbtniki vred odvrgli med bojem, pa niti zaspati niso mogli. Komandant Stane In Zidanšek sta Se pred spopadom pri Slivnici poslala blvSega komandirja Celjske čete Petra Stanteta-Skalo, ki Je poznal okollf. In Martina Grelfa-RudlJa na Javko v bližini l.cslčnega, da bi preko tamkajšnje terenske organizacije priskrbela bataljonu hrano In počitek Ker sta nato drugi dan zvedela o borbi, se Je Stan te odpravil nazaj proti bataljonu, Greifa pa sta prlžla MlloS ZldanSek In Werner Breznik-I.lsl obvestit, da se bo bataljon prebil v drugo smer Medtem ko se Je potem ZldanSek namenil proti Celju, sta se Greif In Breznik odločila za odhod na Dolenjsko In se preko Krtkega In Novega mesta prebila do l.juhljane Nemci so kmalu zvedeli za pot. po kateri Je žel bataljon že ž. novembra popoldne Jih Je prižel namreč v Kozje naznanit Ivan Trstenjak. Šestdesetletni cestni delavec Iz Loga Od Jokanovega sina Iz Loga Je na- mreč zvedel, da Je prišlo dopoldne ob pol desetih k njim pet s puškami oboroženih partizanov, doma Iz Savinjske doline (med njimi Je eden spraševal za svojega svaka Ivana Mačka, mlinarja In žagarja Iz Senovega), ki so se najedli In nato odšli proti Bistriškem grabnu. Fant Jim Je sledil do »Križane bukve«, kjer Je opazil še mnogo drugih sledov. Jokanova sestra Je Trstenjaka rotila, naj Jih ne gre naznanit, čel da partizani kočarjem tako nočejo nič hudega In da so Jim dali celo denar In živež. . .. Ta partizanska skupina Je bila patrulja prostovoljcev, ki Jih Je komandir Savinjske čete Letonja-Golob dopoldne poslal razgledat se z nasprotnega hriba po okolišu. Skupino so sestavljali Golobov brat Lado Le-tonja-MIrko, Peter Sprajc-Slavc, ki mu Je prejšnjega dne padel oče, ter Ludvik Zupanc-Ivo. Patruljo so Nemci presenetili v kmečki koči. a Jim Je uspelo pobegniti, le da Je bil Peter Sprajc-Btavc ranjen In Je nato ostal pri nekem kmetu vse do konca aprila IM1. leta, ko se Je priključil partizanski skupini Antona Vratanarja-Antoneska In Janka S k var če-Mod rasa. Mirko In Ivo sta zašla še tisto noč k nekemu rudarju pri Senovem, ki Jima Je pokazal pot nazaj na Bohot- Ko sla prespala nekje pod hribom, sta dopoldne našla vrh Bohorja sledove bataljona In ga tudi Irmalu nato dohitela. Dne 1. novembra so na orožniški postaji v Kozjem v navzočnosti vodje brežiškega gestapa Lutza zaslišali lovskega nadzornika Mateja Valanta Iz l-eslčnega. Piše: Lojze P02UN Povedal Je, da Je partizanom, ki so bili po govorici sodeč Iz trboveljskega okoliša, ln so se prejšnji večer ob pol desetih ustavili v njegovi hiši, dal kruha In Jabolk. Sami pa da so sl zaklali prašiča In ga skuhali, medtem ko so njega z družino zadržali v sobi. v kuhinji so bili štirje partizani, v sobi sedem, več Jih Je Jedlo v predsobi, ostali pa zunaj. Vseh skupaj je bilo M ali pa te več. Oboroženi so bili s puškami, pištolami In puškomltraljezl. Odšli so ob pol štirih zjutraj. In ker so mu naročili, da Jih ne sme naznanit, Je odšel tele ob sedmih zjutraj po njihovi sledi, ki Je peljala čez Zagorje (občina Pllštajn) v smeri Sv. Vid—Planina. Torej Je bataljon 2. novembra predanll na prostem, prišel zvečer s Pašence k omenjenemu Valantu, zjutraj 3. novembra pa odrinil preko Bohorja. Že dopoldne so se ustavili v lovski koči Fledermaus, kjer so počivali In se ves dan greli okrog ognjev Zaradi visokega snega, stalnega nemškega zasledovanja, Izčrpanosti borcev. In ker ni dobil zveze niti z Brežiško četo niti s članom celjskega okrožnega komiteja KPS Janezom Pečnikom, ki naj bi bil pripravil teren za prihod bataljona, se Je bataljonski štab odločil za povratek v Savinjsko dolino. Zaradi Izdaj, ki so se na območju orožniške postaje Kozje vratlle ena za drugo prav v času, ko Je prodiral tjakaj Štajerski bataljon, so Nemci z brežiško Izpostavo gestapa na čelu te posebno močno nadzorovali ta predel. (Se nadaljuje) Smernice - poziv in obveznost Na posvetovanja v Zagorju ob Savi je v razpravi sodeloval tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik Izvršnega sveta Slovenije, tovariš Viktor AVBELJ. Uvodoma je tovariš Avbelj naglasil izreden pomen osnovnih smeric za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. »Izreden pomen teh osnovnih smeric je po mojem mnenju zlasti v dveh smereh: Prvič: O smernicah raz- pravljamo v ZK, tako pri nas, kot po vsej Jugoslaviji. Mogoče se vse premalo zavedamo, kaj te smernice pomenijo, da pomenijo razpravljanje o takih stališčih, ki dejansko zadevajo ključno probleihati-ko. Ne pomenijo samo razpravljanje po teh stališčih, temveč tudi formiranje določenih stališč ZK in želj eno je, da preko delovanja ZK spoznajo ta stališča tudi vsi ostali družbeni faktorji. Istočasno, ko se o stališčih razpravlja po vsej Jugoslaviji, ko se kon-frontira dejansko stanje v vsej Jugoslaviji, pa lahko ugotavljamo, da prav te smernice izredno točno obsegajo tiste probleme in tiste naloge, o katerih.se pri nas, ne po zaslugah nekaterih org trnov z vrha, temveč po zaslugah konkretne situacije, največ govori, in ki obenem pomenijo ospredje celotne naše dejavnosti. Nimam namena citirati smernice, ker ste te smernice prečitali, vendar bi bilo potrebno, da nam te smernice služijo kot stalni pripomoček pri političnem delu, kakor tudi pri ostalih družbenih dejavnostih, kjer naj tovariši sprovajajo sprejeta splošna načela. Formiranje teh stališč v predkongresni dobi je izredno važno že zato, ker tako enotno razpravljanje o najosnovnejših problemih lahko pomeni našo podporo pri konkretnem izvrševanju nalog, ki jih nakazujejo te smernice. Drug važen moment je v tem,, da ne bi bilo prav, če pravilno razumemo samo ta splošni pomen smernic za našo dejavnost v prihodnje, temveč če jih razumemo kot poziv in obveznost, da se bodo problemi premaknili iz mrtve točke, da vrsta problemov, ki Jih omenjajo te smernice, ne bi smela biti samo predmet razprav v ZK in popularizacija, temveč da bi jih v tej dobi že dejansko reševali. Prav zato je popolnoma Jaso, da razprave o teh smernicah ne morejo biti nobena kampanija, ker se vključujejo kr naše življenje tako imperativno, da moramo pokazati, kako smo Jih znali v tej predkongresni dobi usmerjati in reševati. To velja od zveze, preko republike, okraja ln občine do posameznih gospo- darskih organizacij. Pomen teh smernic je res trajne narave za vso aktivnost pred kongresom, in imamo še čas, da vrsto nalog v zvezi s temi osnovnimi smernicami uspešno izvršimo. Smernice moramo obravnavati z ozirom na konkretno situacijo na tistem področju, na katerem se ta razprava odvija. Zato gre seveda priznanje vsem naporom, ki skušajo ugotoviti, na kak način bi lahko te smernice dejansko realizirali v življenje.« V nadaljevanju razprave se je tovariš Viktor Avbelj zadržal pri obravnavanju delitve dohodka. Potefa pa je govoril o osebnih dohodkih in standardu. »Tovariši so uporabljali številke, sam jih ne bi rad uporabljal, ker nas večkrat lahko zavedejo, če niso popolnoma točne. Brez dvoma je, da se veliko sredstev razdeljuje po delovnih organizacijah. Odnos med fondi in osebnimi dohodki se izboljšuje v korist fondov. Takrat, ko vsi postavljamo osebno potrošnjo v prvi plan, ko vsi govorimo, da vežemo osebne dohodke le na proizvodnjo; lahko ugotovimo, da se Je pokazala težnja, da naši delovni kolektivi še vedno bolj gledajo na razvoj materialnih sil, kot da se zadovoljuje osebne potrebe ljudi, izacije v Sloveniji v letu 1963 Res je, da so delovne orga-dale 40 milijard din za investicijsko vzdrževanje, in to v breme materialnih proizvodnih stroškov. 40 milijard dinarjev je bilo danih za investicijsko vzdrževanje predno je prišlo do kritike, da odpravimo osebne dohodke pod 25.000 dinarjev. Odpravljanje teh nizkih osebnih dohodkov bi znašalo v gospodarstvu 2 odstotka, v negospodarstvu pa 1 odstotek skupnega fonda osebnih dohodkov. Skupni neto osebni dohodki so znašali 205 milijard din, to se pravi, da bi dali letno več 4 milijarde din za osebne dohodke. To sem želel povedati zato, da pokažem, da so možnosti rešitve vprašanja osebnih dohodkov pod 25.000 din. Eden izmed tovarišev je omenil akcijo za odpravljanje najnižjih dohodkov in jo ime- smislu, da modernizirajo proizvodnjo. Veliko sicer govorimo o modernizaciji, a moderniziramo se v glavnem ne. Naše investicije so še vedno take, da so v primerjavi z najnovejšimi iznajdbami že zastarele. Izkoriščanje notranjih rezerv kot borba za naraščanje osebnih dohodkov je pa uspešno le, če take rezerve v resnici obstojajo.« V nadaljevanju svojega Iz- nega sveta Slovenije tovariš Viktor Avbelj med drugim tudi naglasil, da se morajo na razpravah angažirati predvsem člani ZK, in sicer na ta način, da postanejo nosilci kritike tistih pojavov, ki so nasprotni tendencam osnovnih smernic za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Opozoril pa Je tudi, da morajo komunisti kritizirati konstruktivno. Med petkovim posvetovanjem v Zagorju ob Savi noval kot socialno akcijo, je vajanja se je tovariš Avbelj pa to ekonomsko politična dotaknil nekaterih vprašanj v akcija, s poudarkom na eko- .zvezi z izkoriščanjem zmog-nomsko. ljlvostl, ukrepih federacije, , . . , . . . novem sistemu kreditiranja in Iz tega stališča je treba iz- Q flnasljanju teritoriallh enot ha jati pri odpravi najnižjih ter še o nekaterih drugih osebnih dohodkov, na kar bi vprašanjih, morale vplivati v prvi vrsti V svoji razpravi Je član IK delovne organizacije v tem CK ZKS in predsednik Izvrš- Zasavski TEDNI v vsako hišo O zvezah brez ilustracij (Nadaljevanje iz 13. številke) Ostanki preteklosti: Da, te zveze so tudi ostanki preteklosti. Ce že komu ni všeč — daljne preteklosti, lahko mirno zapišemo — bližnje. Ljudje sl namreč povečini niso ustvarjali zvez zastran zabave in razvedrila. Obdobje revolucionarnega etatizma ali tako Imenovanega administrativnega socializma je prav v osnovi nosilo pogoje, da so se take zveze napletale in razpredale. V sistemu distribucijskih odnosov Je bila tedaj tista osnova, na kateri so lahko zveze uspevale ln se bohotile. In kaj naj bi se poka-kasalo kot najhujša posledica, najhujši davek družbe, če ne tisto, kar se Je mimo druž- beno upravičene zavestne usmeritve ln objektivnih ekonomskih zakonitosti osmislilo v nekaterih nesmislih stvari, pojmov, dimenzij, navad, duha, pasivnosti in primitivizma. Zveze in znanstva utegnejo namreč včasih »uradno« spreminjati neutemeljeno v utemeljeno, nespametno ln nepremišljeno v pametno in premišljeno, negospodarno v gospodarno, nekoristno v koristno. Zveze pa so lahko tu in tam vodile do na splošno škodljivih izidov samo dotlej, dokler jih ni začela preprečevati energična usmeritev od distribucijskih odnosov h gospodarskim, dokler Jih ob razvijajoči se materialni osnovi ni začela vetrili zavestna usmeritev k upoštevanju objektivnih ekonomskih zakonitosti, prodor samoupravljanja ln vrednotenja po delu. No seveda, celo v današnjem družbenoekonomskem sistemu, denimo na primer — pri bančnem kreditiranju, so možnosti, da bi se ognili gospodarskim utemeljitvam, zlasti v takih primerih, ko bi bile posamezne odločitve pridržane manjšim skupinam, katerih sklepi bi ne bili podrejeni objektivnim gospodarskim zakonitostim ln splošni družbeni usmeritvi. Se so možnosti, da se poskušajo uveljaviti težnje, ki zanje ni opravičita. Noben družbeni organ nima sam po sebi vnaprejšnje odveze, ni Imun zoper razne vplive pri sklepih, ki se lahko izkažejo za nepravilne ln nesmotrne. Dokler jih praksa in neusmiljeni bumerang stvarnosti ne odvržeta. Toda vesoljnih možnosti za razraščanje in gojitev zloglasnih zvez Je čedalje manj. V novejši in obrnjeni varianti bi morda lahko rekli celo takole: tudi zapozneli ali na novo In iz drugačnih korenin zevajoči se bojevniki zoper smiselne samoupravne odločitve, bojevniki za položaj oblasti v birokratskem pomenu besede, bodo morali čedalje bolj priznavati, da so Jim vplivne zveze ln znanstva majav poslednji okop In nezavarovan hrbet (Konec prihodnjič) JELO GAŠPERŠIČ SPREJET NOV OBČINSKI STATUT - DRUŽBENI DOGOVOR OBČANOV V soboto je bila v sejni Trbovljah ponovno v jav- tisne v tolikih izvodih, da dvorani Občinske skup- no razpravo v januarja, ga bo prejelo vsako go-ščine Trbovlje seja sploš- Občani ter organizacije in spodinjstvo. nega družbeno političnega društva so dali v osnutku Ob zaključku seje je zbora trboveljske občine, statuta pripombe, ki jih predsednik občinske skupki so se je zraven odbor- je komisija za izdelavo ščine Trbovlje Ado Na-nikov trboveljske Občin- novega statuta občine pri glav povzel misli iz raz-ske skupščine udeležili še dokončni redakciji bese- prave in naglasil, da je predstavniki družbeno po- dila tudi upoštevala. treba takoj začeti z uve- Po skoraj šesturni raz- Ijavljanjem novega ob-pravi je v soboto splošni tinskega statuta, zaradi družbeno politični zbor trboveljske občine — In sicer kot prvi v Zasavju — sprejel nov statut občine Trbovlje. Sklenjeno je bilo, da naj se statut na- litičnih organizacij. Na dnevnem redu sta bila razprava ln sprejem novega statuta občine Trbovlje — družbenega dogovora občanov. Dopolnjeni osnutek občinskega statuta so dali v česar bo treba čimprej vskladiti vse obstoječe predpise z določili statuta, komisija za izdelavo novega statuta občine pa za zdaj naj ne bi še končala z delom. Nagrade za izboljšave Delo komisije za tehnične Franc Jenčič je bil nagrajen izboljšave in izume, ki delu- za nevtralizacijo žveplenovo-je pri Rudniku rjavega pie- dika s hipermanganom; Jo-moga Trbovlje-Hrastnik, je že Knez, visokokvalificiran uspešno. Ker stalno spodbu- ključavničar, za izboljšavo ja člane kolektiva k temu na cevovodu črpalke za go-delu, dobiva vedno več pred- ščo in prestavitev vibratorja, logov. Franc Pokleka, visoko kvah- Tako so bili pred kratkim fieiran strojni ključavničar, nagrajeni trije člani kolek- pa za ekonomičnejše lzvlače-tiva, ki so s svojimi izumi nje jeklenih stojk pri kombi-izboljšali proces dela. Inž. nirani teearbL D. Gibanje prebivalstva Trbovlje Rojstva: Angela Logar, Zagorje, Kolodvorska 20 — dečka; Jožefa Sergan, Gore 38 — dečka; Štefanija Sotenšek, Partizanski lan, Selo 24, Zagorje — dečka; Kristina Doležalek. Dom in vrt 47 — dečka; Amalija Drolc, Selo 39 Zagorje — dečka; Marija Skočir. Žabjek 21 — dečka; Hedvika Juvančič. Kolodvorska 23, vrh 3 — dečka; Marta Grabnar, ZaEor)e _ deklico; Ana Jeršin, Selo 73 - dečka; Frančiška Hab- Sp“d Log 2 _ dečka; Ljudmila Poživitev dela foto-amaterj ?v-planincev Planinsko društvo Trbovlje Ima namen poživiti delo fotoamaterjev — planincev. In sicer z namenom, da se v sliki prikaže čimveč lepot naših gora In da se s pomočjo slik vzbudi tudi pri neplanlncih zanimanje za gore. Za začetek bo društvo prirejalo redne »Večere barvnih diapozitivov«, na katerih bode člani društva prikazovali svoje najbolj uspele posnetke v barvah. Prireditve bodo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. Prvi bo prikazoval svoje barvne diapozitive Ing. Tone Bregant — v torek 7. aprila ob 7. uri zvečer. V naslednjih večerih bodo prikazovali svoje posnetke med drugimi ie Ing. Šetinc, Tine Lenarčič, Janez Bizjak, Inž. Majdič in Ježe Belec. V sodelovanju z Delavsko univerzo Trbovlje ter Turističnim društvom bodo Iz najbolj uspelih posnetkov sestavih album barvnih diapozitivov Trbovelj In zasavskih glanin. šd Formiranje novih komisij Na zadnji seji Občinske zveze za telesno kulturo v Trbovljah so med drugim formirali tudi 5 novih komisij, ki bodo delovale v okviru občine Trbovlje, nekatere pa celo v zasavskem merilu. Vsaka od teh komisij ima najmanj pet članov, ki bodo izdelali tudi program dela za posamezne komisije in ga skušali tudi kar najuspešneje realizirati v tekočem letu. 0 V komisiji za temeljno vzgojo in v telesno vzgojnih društvih »Partizan« so vključeni skoraj vsi profesorji in učitelji telesne vzgoje. Za predsednika te komisije so izvolili Alojza' Finca, za tajnika pa Draga Sotlerja. •V tekmovalni komisiji so vključeni predstavniki po- 3 ....... - mesto je prevzel Slavko Jelen, ki je obenem tudi predsednik ObZTK Trbovlje. ® Zdravstvena komisija pa bo imela v svojih vrstah predvsem zdravnike in nekaj telesno kulturnih delavcev. Za predsednika te komisije so iz- lahko ’ pokazali ~ membnost. Najti športno ambulanto, poskrbeti za kar najvestnejše rentgenske preglede in podobno. Športna ambulanta naj bi imela tudi svoj urnik v popoldanskih urah. Rečeno je tudi bilo, da je treba omenjene komisije smatrati kot veliko^potrebo, ki bo nadomestila in odpravila pomanjkljivosti in določene vrzeli, ki so se porajale doslej. Z delom v letošnjem letu, ko praznujemo 40-letnico zloma Orjune, pa bodo še tembolj svojo poje skratka Zupanc, Mali Kum 4 — dečka; Angela Slapar, Razpotje 10 — deklico; Amalija Uršič, Pod gozdom 10 — deklico; Antonija Robavs. Znojile 21 — deklico; Branislava Erman, Novi dom 161 — deklico; Marjana Senklš, Gabrsko 35 — deklico; Ana Komat, Jablanica 44 — deklico. Poroke: Anton Ašič, sadjar, Loke 31, Zagorje, in Heda Plan-ko, trg. pom., Vodenska 53; Adolf Moškem, elektrovartlec. Rudarska 2, in Vida Strnčnik, del., Dobovec 8-_______ Smrti: Franc Pleteš, upok., Žabjek 14 — »tar 69 let; Feliks Ocepek, upok., Colniše 7 — star 53 let; Janez Ceperlin, upok., Hrastnik 254 — star 82 let; Marija Guna, roj. Tevšič, gosp., Go-milsko 84 — stara 77 let; Janez Slanšeh, upok., Majcnova H — star 17 let; Bernarda Molnar, roj. Vidergar, gosp.. Nasipi 9 — stara 63 let; Terezija Papež, roj. Leskovšek, gosp., Kol. 1. maja 29 — stara 46 let; Marijan Slak, upok.. Savinjska 8 — »Ur 77 let; Marija Krafogel, roj. Pograjc, gosp., Bevško 12 — stara 78 let; Rozalija Hudišek, roj. Orehovec, Loke 8 — stara 88 let; sameznih športnih panog tajnika »* ,dr" Mil,k^ tl' skuPen lezik Pri °rgan‘" Frančiška’ Zupančič, roj. Kuhar! samezmn sportnin p og. , . med drugim tudi omenil »i„nnelnvanskih šport- unok.. Tre revolucije 5 — su- Dolžnosti predsednika so zaupali Otonu Virtu, tajnik te komisije pa bo Mirko Pun- gertnik. ® Komisijo za rekreacijo bo vodil piedsednik Simo Radulovič, tajniške posle pa je prevzel Pavle Ličar. ® Kadrovska komisija pri ObZTK bo imela v prihodnje veliko dela. Tako je ie v namenu, naj bi organizirala različne tečaje in seminarje, skrbela za kader v občini (štipendiranje) itd. Predsedniško misija imela v -bodoče precej občinska in medobčinska tek- tek kmct Knezdol n — star bo potrebno urediti movanja. 5 75 let- Trbovlje OtAStt« S»»t- ******** ■■■■■■»■■■M ZaSavtkl TEDNIH S Nov odpiralni čas v posloval-; nicah Trgovskega podjetja »Prvi junij«« v Trbovljah Trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje objav-5 lja nov odpiralni čas v vseh poslovnih enotah, ki ■ velja od 1. aprila 1964, in sicer: a) v poslovalnicah »Avtomaterial*, »Obrtnik« * in »Železnina« od 7.30 do 12. ure in od 16. do 18.30; b) v poslovalnici »Živila« — samopostrežba (v ■ K-4); od 7 30 do 11.30 ter od 14. do 18. ure; c) v vseh ostalih poslovnih enotah podjetja pa god 7.30 do 11.30 in od 16. do 19. ure; d) v poslovalnicah »Gabrsko« in »Za Savo« g ostane delovni čaa nespremenjen. Ob sobotah pa bo v vseh poslovalnicah delovni ■ čas od 1 30 do 12. ure. Dežurstvo ob sobotah popoldne ostane nespre-g menjeno in po istem redu kot do sedaj. ■ ileeeTBeeeBseeeeseeeOT ■■■■■■■■■n Trgovsko podjetje »Prvi junij” v letu 1963 Kolektiv trgovskega podjetja »Prvi ju- promela so se lani znižali stroški delovne P^92dW»S^8p> 0I»*TjunV«%^ni ustvaril 18 milijo-stavljene naloge zadovoljivo opravljene, nov din poslovnega sklada in 6 milijonov DehSna o“aTzac”a Jkrbi za veževa- dinarjev sklada skupne i i„ nncinvHlnir zraven so skladi tako minimalni, da z razpoioz- n* ljivimi sredstvi ne bo mogoče urediti po ri nariev »«^7 ovadbe in onremo ki jo upo- Irebnih prostorov za prodajo pohištva in dinarjev za zgrad °P j , Jobv„. ograditi prostor za vskladiščenje gradbe- rablja. Za^krrtje odplačiljmuirat,^ or^ *■ ^ „ siedstev sklada skupne sklade ter osebne dohodke zaposlenih je porabe pa bodo krili obveznosti za že bil lani odobren pribitek na nabavne cene zgrajena stanovanja ln za nakup novih v trnovsko podjetje »Prvi stanovanj za člane kolektiva. povprečni pri- Trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbov- bitek v višini 15,43 %. Povprečni pnbitek se v zadnjih letih ni povečal, čeprav so se v tem času občutno povečali nekateri drugi stroški. Promet na drobno se v lanskem letu ni povečal sorazmerno z drugimi kraji. Trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje je lani doseglo 2 milijardi 60 milijonov din ije je skušalo sodelovati z industrijskimi delovnimi organizacijami v Trbovljah in je v ta namen navezalo poslovne stike, vendar velja omeniti, da nekatere večje delovne organizacije menijo, da je tako sodelovanje nepotrebno in nekoristno. V trgovskem podjetju »Prvi junij« v Tr- ____h-_ _ _____#______ bovljah ugotavljajo, da bi bila za še prometa, od česar odpade 24 % na živila, boljše poslovanje nujna pomoč potrošni-1,5% na alkoholne pijače In 74,5% na kov In upravnih organov občinske ekup-industrijške Izdelke. Omeniti velja, da se ščine. Opozarjanje na nepravilnosti pa bo cene osnovnemu potrošnemu blagu lani v korist delovne organizacije in potroš-niso bistveno spremenile. Kljub povišanju nlkov. , Mi TELESNI VZGOJI USTREZNO MESTO Zadnje razprave v or- telesne vzgoje v občini, ganita Republiške skup- To pa seveda zahteva, da Ičine in Skupščine okra- bodo delavci na področja Ljubljana so nakaza- ju' telesne vzgoje dobili le vrsto vprašanj e pod- boljši družbeni »položaj«, ročja telesnokulturne de- da bodo deležni večjega javnosti, ki zavirajo hi- razumevanja in večje trejši in množičnejši raz- materialne in moralne voj telesne kulture v Slo- pomoči. Občinska skup-veniji. ščina naj bi odločila, ka- Te razprave bi morale teri družbeni činitelji vzpodbuditi tudi Skup- naj bi podprli razvoj te-ščino občine Hrastnik, lesne vzgoje in pred-njene organe in pa hrast- vsem, v kakšni obliki in niške delovne organiza- obsegu je treba organi-cije,_ da bi ^resneje pri- zirati pomoč in sodelova-stopili k reševanju pro- nje družbenih organov in blemov, ki zavirajo delo samoupravnih organov in sploh razmah telesne delovnih organizacij, vzgoje v občini. Ob vzporejanju družbeno ekonomskega razvoja v hrastniški občini, predvsem na področju industrije, z razvojem na področju telesnovzgojne 5a™° životarijo .na.i* '. . . v . UOr' 70 rad i nou ra ion ■ h Trenutno je v Hrastniku 17 društev \ približno 500 člani, med katerimi prevladuje mladina. Vendar nekatera društva dejavnosti, je mogoče tr d iti, da telesnovzgojna dejavnost močno zaostaja za tem razvojem; saj več zaradi neurejenih materialnih pogojev. Trditi pa je mogoče, da bi bila v primeru, če bi bili Vzporedno z razvojem » delovanje bolj- industrije ni bilo poskrb- *b množičnost m ljeno za napredek udej- pestrost dela. stvovanja na področju Težave »e porajajo tu- telesne vzgoje, tako za d; okrog vzdrževanja te-člane delovnih kolektir lesno vzgojnih objektov, vov. predvsem pa za Dom TV Partizan propa-mladino. da, sredstev za obnovo Potrebno je prenehati ni. Objekti 5D Rudar so z dosedanjo prakso. Cia- novi — stari so le štiri nom kolektivov je treba leta, vendar tudi ni sred-zagotoviti takšno obliko s{ev za vzdrževanje. Na rekreacije, ki jim bo naj- igrišču ni garderob. Te bolj pristopna in tudi po- težave povzročajo, da se trebna. Ugotovljeno je. De razvijajo druge deda prav telesna vzgoja javnosti, onemogočajo pa najbolje deluje. na fizič- ge množičnost, za katero ne sposobnosti in da psi- pa s(> sicer dani vsi pobič, no krepi delovnega gojj, človeka ter vsestransko Prepričan se.m_ da bi vpliva na njegov razv j. jj0 ob tesnej- 7,ato pa je potrebno v;<‘- šem sodelovanju in ob V soboto sprejem novega občinskega statuta V soboto bo Občinska skup- na seji razpravljala po pred- mu in razpravljala ter skle-' ščina Hrastnik kot druga v logu dnevnega reda še o pila o predlogu sklepa o Zasavju obravnavala osnutek predlogu odloka Okrajne prenosu pristojnosti Občin-novega statuta občine Hrast- skupščine Ljubljana o ude- ske skupščine na svet za nik in ga — kot računajo — ležbi okraja pri prispevku na splošne in notranje zadeve v tudi sprejela. Zraven tega bo družbenem investicijskem zadevata samoupravljanja v Skupščina občine Hrastnik skladu in dala soglasje k te- upravi občine Hrastnik. VEČJA POZORNOST ŠOLSTVU V HRASTNIKU V zadnjem času so se v Hrastniku pričele živahne rac- V dokajšnji meri pa vse prave okrog problematike šolstva. 2e pred začetkom šol- to za visi tudi od prosvetnih skega leta v preteklem letu se je v Hrastniku pojavile resno delavcev samih. Odpraviti je vprašanje, kako pričeti z normalnim poukom. Vrsta s po- treba nesoglasja med pesa-sobnih prosvetnih delavcev je odšla is občine, delno tudi meznimi šolami, ki se pred-earadi neurejenih materialnih, pogojev šolstva. Poleg tega vsem odražajo v pogledu raz-•o v hrastniškem šolstvu številni problemi kadrovskega enačaja, odnosov med posameznimi šolami, materialne oskrbe šol itd. Družbeno politične organi- stoječi položaj, ki ga ima zacije »o dale več pobud za šolstvo v komuni v material- ££btaii š^tva‘kofceloto! delitve sredstev, funkcioniranja posameznih šol itd. Oblastni in politični forumi so si tudi enotni v tem, da se lahko v občini rešuje samo ne pa problematiko vsake posamezne šole. Zatorej je nujno, da se prosvetni delavci sami dogovore o problematiki, ki nastaja med posa- je razumevanje, boljše nrefenill materialnih po-metode delovanja in ni a- g(fj j|, za de]0 telesuo-terialna pomoč, ker no VZgojnih organizacij dose-tnogoče le na ta način do- g j na področju li rasi niške seči, da se bo , telesna (>])5jnp mnogo več, sc prevzgoja utrjevala in delo- vj vegj0 množičnost in vala kot splošno družbe- boljšo kvaliteto. To pa naj no koristna dejavnost. ^ j}jj T prihodnje skupni Tako bodo tudi telesno- dlj „as vzgojne organizacije po- stale odgovoren čimtelj l.r. urejanje teh problemov. Brez nem pogledu, ne daje prak dvoma, da je eden izmed os- tično nobenih perspektiv -Cenovnih materialni položaj šol- mu področju. Zaradi tega so stva v komuni. Odnos do šol- v zadnjem času tako na sejah stva je nujno spremeniti, občinske Skupščine, kot na ^ Osebni dohodki prosvetnih sinkih SZDL, komiteja meznimf šoi7m“J“da razčiTtI delavcev močno zaostajajo za ZKS m zlasti še na informa- jo danes 6e nerešena vpraša-industnjo in še več za dru- livnih konferencah nakazah nj da poiščejo enotnejše gimt družbenimi službami, problem, ki se mora pred- ,, Zlasti v zadnjem času, ko se vsem rešiti v spremenjenem nih d„h0dkov, kot tudi v de-v občini rešuje vprašanje m bolj objektivnem odnosu litv( ^edstev nasploh. Brez najnižjih osebnih dohodkov, do šolstva, Iz tega jasno iz- dvoma je pra da ugot(yve so postaia ta razmerja še haja, da je nujno poiskati tudi> ali »^tajajo notranje bolj zaskrbljujoča. V Hrast- tudi sredstva za ureditev te- rezerve na posameznih šolah, niku so si edini v tem, da ob- ga problema. kje so in kako jih je odpra- viti. Občinska skupščina bo POROČITI 0 GIBANJU CEN! ™ ta načm11^ re5eva> predvsem pa lažje opraviče- Ko je Občinska skupščina Potrošniki Iz Hrastnika, vala nujnost, ki je neizpod-Hrastnik na zadnji seji raz- zlasti pa še gospodinje, bodo bitna, in ki se odraža pred-pravljala o statutih delov- s priporočilom hrastniške vsem v objektivnem pa tudi ■nih organizacij s področja občinske Skupščine vsekakor bolj poštenem vrednotenju občine, je Sklenila priporoči- soglašale. T., šolstva in prosvetnih kadrov, ti trgovskim, gostinskim in a. Hrastnik mesarskim delovnim organizacijam, da v statute vnesejo določbe, da so dolžne poročati potrošnikom o gibanju cen posameznih artiklov in o eventualnih spremembah predmeta poslovanja delovnih organizacij in o ostalih spremembah, in sicer na način, kot ga predvidevajo družbeno politične organizacije v kraju. DOL PRI HRASTNIKU: z« samostojno krajevno skupnost Na Dolu pri Hrastniku so zadnjem sestanku aktiva, ki tistih področjih delovali po pred časom, ko so razprav- so ga sestavljali člani vodstva potrebi režijski odbori, ljali o ustanovitvi in območ- krajevne organizacije SZDL in Na Dolu pri Hrastniku bojih krajevnih skupnosti pred- bivšega krajevnega odbora, in do pristopili k izdelavi osnut- lagali, da naj bo v Hrastniku ki je bil sklican na pobudo ka statuta krajevne skupnosti, le ena krajevna skupnost. Ne občanskega odbora SZDL, pa V ta namen so imenovali po- so se dogovorili, da naj bo sebno komisijo, ki jo sestav- za Dol z Srnico delovala »v ljajo člani vodstva KO SZDL mostojna krajevna skupnost, in bivšega krajevnega odbora Vprašanje je le, kakšni or- Dol, In ki je že začela z de-gani samouprave naj delujejo lom- D. M. v okoliških vaseh. Ker ieiijo___ _________________ o tem izvedeti mnenje obča- Gibonjc prebivalstva Hrastnik Rojstev na domu ni bilol Poroke: Ignac Stoptoiek det.. Hrastnik 13. In Miroslava Zutek. del., Hrastnik 18; Franc Bobek, klepar, Trbovlje, kol. I. maja t, nov, bo krajevna orgaozaicija n i ir in RrpH'1 SnvtnTTt. n red. vOtO Ifl nedeljo SkilC#18 se- nik »58, In Breda Savlozzl, pred. 10 nedeljo um., Hrastnik it* stanke, na kateri ti se bodo po- Sosrt: Marija videotek, roj. q0voriii o tem. Organizacija RimSak. gosp., Hrastnik »C — z_ Stara m let SZDL predlaga, da naj bi na Rezervni oficirji in podoficirji o svojem delu Na zadnji letni konfe- samezni člani ne razume-renci ZROP v Hrastnika jo. so razpravljali o več ak- Organizacija ZROP v tualnih vprašanjih, tako o Hrastniku je lani dosegla prenašanja tradicij NOB lepe uspehe. Od 8#3 člana mladi rod, o vključe- nov se je testiranja ude-vanju članov ZROP v ležilo kar 97 */e, 85 •/« čla-strelskc organizacije, o nov pa je na testiranje izvenarmadni vzgoji in o pokazale zadovtjhro zna-strokovnrm dvigu član- nje. Zadovoljive uspehe stva. pa so dosegli tudi na pod- La.l os v organizacijah ZBOP prešli na iudiri- pvv dualni način študija. Cia- 2? ni sicer prebirajo »Voja-škl informator«, vendar pa so na občnem zboru predlagali, da naj bi se ▼ prihodnje organizirali se- dobiti za predavatelje in mladinec nove uniforme, zraven tega pa še nekaj ponazoril za pouk. s čimer , .... .. bodo lahke še izboljšali staukL kjer bi se pogorar- znanje mladincev - ob-jali e zadevah, ki jih po- veznikov PVV. D. M. 42-urni delovni teden v Industriji gradbenega materiala Zagorje V jeseni preteklega leta je bila pri delavskem svetu Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi formirana komisija za uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Naloga komisije pa je bila, proučiti vse možnosti za uvedbo poskusnega obratovanja s skrajšanim delovnim časom. Omenjena komisija je izdelala tudi vfeč variant, ki so temeljile na osnovnih zakonskih zahtevah — to je povečanju sterilnosti ob istem številu zazposlenih. Najbolj problematična Je bila seveda uvedba skrajšanega delovnega časa v obratih, ki obratujejo v treh Izmenah; tako na primer žganje apna v Jaškastth pečeh In hldriranje apna. Med samo Javno razpravo ob predloženih alternativah Je sprva prišla v nekaterih primerih do Izraza težnja, naj bi vprašanje prehodov pri obratovanju v treh izmenah reševali z nadurnim delom. Taka rešitev bi bila seveda najbolj enostavna, vendar pa s tem ne bi bil dosežen osnovni namen te akcije — skrajšan delovni čas v korist prostega časa. ki ga delavec koristi za rekreacijo in počitek. Po temeljiti razpravi in pojasnjevanju osnovnih pogojev za uvedbo 7-umega delavnika je bil sprejet predlog, da se prične s poskusnim obratovanjem, in sicer tako, da kurjači npr. prično z delom ob 6. url Ih končajo ob 13. uri, medtem ko pomočniki kurjačev pridejo na de- lo ob 7. url ln končajo ob 14. url. Isti razpored pa velja tudi za ostali dve izmeni. Podobno pa naj bi potekala menjava tudi v hidrami, za Zaposlene pri pečeh v obratu II. pa je bil sprejet sklep, da bodo uvedli poskusno obratovanje v 4 izmenah z istim številom zaposlenih. Komisija Je predložila delavskemu svetu podjetja predlog o uvedbi 7-umega delavnika v potrditev, v novembru preteklega leta pa je ta predlog tudi že potrdila Občinska skupščina Zagorje. S 1. decembrom 1963 je IGM pričela kot prva v občini obratovati s skrajšanim delovnim časom. Dosedanji rezultati kažejo, da je bila ta odločitev dobro pripravljena, saj podjetje v tem času izkazuje nezmanjšano proizvodnjo ob enakih osebnih dohodkih, medtem ko se Je storilnost povečala za 14 •/•. Poudariti je tudi treba, da je podjetje trenutno v prehodni fazi za uvedbo mehanizacije v kamnolomu I., kar zahteva še dodatne napore kolektiva, ki si je zadal precej visoke planske naloge za letošnje leto. Brez dvoma pa Jih bodo realizirali z ozirom na visoko delovno zavest, ki izvira Iz solidne delavske samouprave. E. A. f,- , —^ m Še enkrat: KAKO JE S STATUTOM GRADBENEGA PODJETJA Od komisije za statute delovnih organizacij pri Skupščini občine Zagorje ob Savi smo prejeli na prispevek »Kako je s statutom Gradbenega podjetja«, objavljen v 12. številki ZT, daljše pojasnilo, iz katerega povzemamo naslednje: Komisija za statut OS Zagorje ob Savi je bila imenovana šele oktobra 1963 in aprila 1963 osnutka statuta ni mogla sprejeti. Po pregledu prispele pošte v vložišču pa je tudi ugotovila, da Gradbeno podjetje Zagorje osnutka statuta še do 27. 3. 1964 ni predložilo omenjeni komisiji. Komisija je poslala delovnim organizacijam več okrožnic, v katerih je prosila za poročanje o težavah pri izdelavi osnutkov statutov, zahtevala je poročilo o delu komisij, zlasti pa še o obravnavanju osnutkov statutov med kolektivi. Gradbeno podjetje Zagorje je 21. 12. 1963 sporočilo, da ni naletelo na bistvene probleme. Ker so v GP Zagorje zatrjevali, da so osnutek statuta poslali, je bilo ponovno ugotovljeno, da Občinska skupščina Zagorje ob Savi osnutka statuta ni dobila. Zato je komisija spet zahtevala, da naj pošlje Gradbejio podjetje osnutek statuta, in sicer skupaj s pripombami kolektiva oziroma z dokazom, da Je kolektiv osnutek statuta obravnaval. Gradbeno podjetje pa na to sploh ni odgovorilo oziroma do 27. marca še ni dostavilo ko-' misiji za statute pri OS Zagorje ob Savi osnutek statuta v obravnavo. Gibanje prebivalstva Zagorje Rojstev na domu ni bilol Občni zbor RK Loke-Kisovec V ponedeljek, 23. marca, je v Kisovcu redni letni občni bil v dvorani DPD Svoboda zbor krajevne organizacije —___ RK, ki šteje preko 600 članov. Kljub temu da je bil zbor pretežno slabo obiskan, so sprejeli vrsto sklepov, ki . bodo vodilo za dosego še m^tr0kcČstaN,zm^em47K?n,°Atrca lepših uspehov v bodoče. Med Zajc, šivilja, Loke 47; Ignac Vr- drugim so na tem letošnjem bič, posestnik, Boravak 14, ln občnem zboru tudi proglasili Leopolda Mohorič. ngosp., Brna- dye nadvse del i soSelav- Trbovlje, in Veronika Kramar, ki za častnega člana. To sta pletilja, Prečna pot 13; Miroslav Kati Ržišnik in Marija Medi- Pregelj, šofer, Ravenska vas 54, . ... . , , , . '___. . in Ivana Smagur, trg. pom., Po- ja> R* delata v tej orgamzaci-IJe S; Pavel stupnlkar, ključ., ji že vsa leta po osvoboditvi. Polje 10, ln Margareta Brenčič, (rani us]., Kranj. t Smrti: Alojz Jančar, del., Vače 19 — star 62 let; Ivan Ostrož-nlk, rud. upok., Jablana 5 — star 82 let; Ignac Srša, upok., Kopališka 8 — star 84 let; Jože Sikovep, upok., Selo 81 — star 65 lef; Ana Srša, roj. Brvar, gosp., Kopališka 8 — stara 84 let. Zagorje Počitniško središče Zagorjanov v Savudriji Doslej je imel le kolektiv rudnika rjavega premoga Zagorje svoj počitniški dom, in sicer v Crikvenici. Člani drugih zagorskih delovnih kolektivov pa pravzaprav niso imeli prilike, da bi letni oddih preživeli ob morju. Sicer je imela pred leti Počitniška skupnost pri Občinskem sindikalnem svetu Zagorju ob Savi počitniški dom v Vrsarju, ki pa ni bil niti lokacijsko, niti funkcionalno, primeren. Zagorjani so se zaradi tega odločili' za gradnjo počitniškega središča, in sicer v Savudriji. Ze letos bo zraven kuhinje in jedilnice zgrajeno 5 hišic, v katerih bo lahko letovalo okrog 60 oseb. Tistim Zagorjanom, ki prežive letni oddih ob morju, se bodo letos pridružili že prvi dopustniki iz Savudrije. V Za- gorju ob Savi računajo, da bodo v naslednjih letih počitniško središče v Savudriji dograjevali in tako dali možnost vsem zaposlenim v občini, da preživijo svoj oddih ob morju. Pričakovati je mogoče, da se bo Savudrija že v doglednem času razvila v pomembno rekreacijsko in počitniško središče članov zagorskih delovnih kolektivov. Občani, zamislimo se nad tem! Piše: SLAVKO AJTIČ, predsednik ObO SZDL Prejšnji teden (22. In 24. marca) so bili sklicani zbori volilcev, tako na terenu kot v središču mesta. Prav na podeželju so bili zbori (z Izjemo Izlak) dobro obiskani In opravljeni, medlem ko zborov v samem mestu (z izjemo ene volilne enote v Kisovcu in volilne enote v topllškl šoli) ni bilo. Vse je Izgledalo, da je to spontan odpor do osnut- gojlh odigrajo volivci ka statuta občine, ki Je bil osnovna tema razgovora na zborih volilcev. Vprašajmo se, ali res ni med občani zanimanje za tisti del ustave, ki Je njim najbližji? Ali res nimamo nobenega interesa za življenje v naši komuni? vendar samo za ozek krog izbrancev, ne pa za širšo javnost oziroma skupnost. Prav zato se poraja vprašanje, kako naj v takih poln ob- vprašanje, zakaj tako? nekako pod vtisom »komande Se vedno prevladuje med od zgoraj« in nikakor ne mo-našimi občani mnenje, da ni- rento iz teh zastarelih In prema smisla razpravljali na zbo- živelih oblik dela. Danes, ko rih volivcev, češ, saj smo to vsa naša prizadevanja izhajale slišali v radiu ali televizl- jo iz človeka ln za človeka, ji, ln čilali v časopisu, zato potem bi bila naša osnovna Res je, da so bili zadnji čas zbori volivcev pogostejši in da je zaradi lega čutiti malce »utrujenosti« še prav posebno, ker je lo gradivo bol) »pa-ragralsko« in manj oprijemljivo za slehernega občana, ker pač ne obravnava njegovih trenutnih potreb, kol je to slučaj pri družbenem planu In proračunu občine. Morda Je delček resnice v tem, da zborov ni bilo, v dejstvu, da so zbori volivcev o marsičem razpravljali ln sklepati ter predlagali, zraven pa vpraševali, vendar na to niso čani svojo Vlogo v bodočih krajevnih skupnosti in njeni samoupravi, če za to ni Interesa, niti volje. Skoraj vsakemu je jasno, da dobivajo zbo-, . . ... ri volivcev Iz dneva v dan r "."TrL;01"?.10 •! »«n= *»'•- je celo, da je bila neka za deva urejena prav nasprotno, kol pa je bila želja volivcev. Jasno je, da v takih pogojih volivci Izgubljajo voljo, kar je gotovo tudi vzrok za slabo udeležbo. £ Največji del volivcev pa je enostavno toliko neodgovoren, da se mu na zbore volivcev niti ne zdi priti, še manj pa, da bi na njem razpravljal. Prav isti volivci pa so v raznih gostinskih lokalih najbolj glasni in »pametni« kar zadeva občinsko politiko. tih ne bo mogoče reševati zadev, tako krajevnih skupnosti, kol občinske skupščine. Zamislimo se nad sistemom rotacije v naši družbi in »postavimo« se v vlogo občinskega odbornika — člana občinske skupščine, katerega smo izvolili prav ml — volivci, zdaj pa mu pri njegovih prizadevanjih nismo pripravljeni pomagati, kot da je to samo njegova naloga, nas volivcev pa to sploh ne zadeva. Ce tako ocenjujemo naše naloge, potem se nam nujno vsiljuje bodo že »drugi«, ali naj »drugi« uredijo. Resno se Vprašamo, kaj pa predstavljajo ti tako Imenovani »drugi«? Ali nismo ml v^l tisti, ki smo, vsi kot eden, odgovorni za celotno družbeno dogajanje v naši komuni. Ali ni naša obveznost — kot človeka — do družbe enaka? Ali je res vse breme prenešeno samo na voljene člane, ki so pred volivci odgovorni? dolžnost, da skušamo to, kar nam je dano, izkoristiti v prid sebi ln vsej naši družbeni skupnosti. Res Je, da so tu in tam še prenekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo ta razvoj ln začrtana hotenja, zato pa ne smemo ob vsaki naši napaki obupati in dvigniti roke, pač pa se še bolj truditi, da v skupnih prizadevanjih posameznikov In širše družbene skup- Brž ko hočemo odgovoriti nosil dosežemo vse tiste Ide-na ta vprašanja, se pred nas ale, za katere delamo. postavljajo obveznosti kol občana — volivca, da s svojimi močmi In sposobnostmi prispevamo s predlogi, krltlč- Navsezadnje pa se moramo zavedati tudi dejstva, da smo vsi člani naše družbene skupnosti in da ni pravic brez niml pripombami tn podobno dolžnostll In ena od teh dolž res nosil so nedvomno prav zbori naš volivcev! Občani Zagorja ob Savi, zamislimo se nad temi do tega, da bo sleherni sam sebi oblast, kar Je osnovni namen. Se vedno smo Se|a Občinske skupščine Ulila TrmtrTTTTmmTfmnmmmmfiT V ponedeljek je Mia v Litiji 10. redna seja Skupščine občine Litija. Občinska skup^vina Je sklenila, da bo na prihodnji seji — ki bo 8. aprila — razpravljala o novem statuta občine Litija. Predsednik litijske občinske skupščine Stane Pungerčar je seznanil na ponedeljkovi seji Občinsko skupščino z delom komisije za izdelavo novega statuta občine Litija. Komisija je pri končni redakciji besedila upoštevala predloge občanov in bo tako dopolnjeni osnutek dala v razpravo splošnemu družbeno političnemu zboru, ki bo zasedal 8. aprila. Na seji je bilo podano tudi informativno poročilo o statutih delovnih organizacij. Ker komisija za statute delovnih organizacij doslej še ni pre- vse področij našega življenja. V kratkem bo — kot je bilo dano obvestilo na seji Ob- činske skupščine Litija — samostojna seja zbora delovnih skupnosti, na kateri bodo obravnavali analizo o stanju gospodarstva v občini, s posebnim oziroma na problematiko v Predilnici in Industriji usnja. -a AKTUALNO POSVETOVANJE 27. marca je bilo v Ljubljani posvetovanje političnega aktiva občin prevladovala mišljenja, da se komunisti ne smejo ustavljati pred določe- Ljubljana-Bežigrad, Ljub- nimi objektivnimi teža valj ana-Moste, Polje in Id- mi, marveč je potrebno tija, na dnevnem redu pa spodbuditi vse subjektivne so bila aktualna družbe- sile za reševanje teh pro-no politična vprašanja, blemov doma. Se posebej Tako so razpravljali o je bil poudarek na razvoju družbenem standardu, in- samoupravljanja, pri če-vesticijski politiki, kadro- mer je bilo omenjeno, da vanju, rasti produktivno- naj vsi člani kolektiva v sti, izkoriščanju kapacitet celoti sodelujejo pri od-itd. ločanju v naših gospodar- V razpravi so nadalje skih organizacijah. D. « « « 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai Litija ZAKAJ POD PLANOM? jela osnutke statutov 10 delovnih organizacij, je bilo sprejeto priporočilo, da naj v teh delovnih organizacijah pohitijo z izdelavo osnutkov statutov in z javnimi razpravami o tem. Skupščina občine Litija je obravnavala tudi analizo o sklepih zborov volivcev, ki so bili v januarju in februarju. Sprejela je sklep, da naj bi predloge obravnavali posa 2e nekajkrat je bilo v Zasavskem tedniku objavljeno, da Poslovna enota Litija — Rudnikov svinca in topilnice Mežica ne izpolnjuje planskih nalog. Vzroki za to pa so v glavnem v pomanjkanju svinca v Jamski izkopnini in pomanjkanju delovne sile. kujejo), bodo morali pristopi- preureditvijo omogočeno isto- ti k izdelavi projekta za od- časno Udiranje svinca in ba- piranje tega novega polja. Z rita. Doslej so uspeli dobiti ozirom na večjo oddaljenost barit kvalitete 95 do 97 odst, od notacije bo treba urediti ob koncu lanskega in v začet- V letu 1961 Je bila po pomoči matičnega podjetja zgraje- tudi prevoz rude, zaradi pre- ku letošnjega leta pa so še lana nova flotacija, za katero so bili Izdelani načrti na podlagi cejšje globine pa predvideva- vedli vse potrebne preuredl- ocenjenih zalog rude. Obratovanje pa Je pokazalo, da so bile te zaloge optimistično ocenjene, tako glede na količine svinca kakor tudi na samo količino Jamske rude. Pokazala se Je nujna potreba po obsežnejših raziskovalnih delih, da bi se rudne zaloge obnovUe in povečale, kar je seveda vezano na daljši m«J^ristojdVvdVV olav- r“V0^ P'°9ram. V Preteklih letih pa so rudarji kljub nizkim . " 1 zalnrvam vsppnn naknnali nrpftvidpno lrnli^lna rudo vonrlar *a. nem obravnaval jo izvoz po jašku z izvoznim Ive in pričeli s pridobivanjem strojem. obeh proizvodov hkrati. Ba- Pereč problem podjetja je ^ bodo pridobivali v gtav-tudi pomanjkanja delovne si- nem Iz starih hald, ostankov le. Pred nekaj leti je rudnik prejšnje mokromehanične se- splošne notranje zadeve. Na zadnjih zborih volivcev je bilo sprejeto več sklepov, skorajda Iz proizvodnje svinčevega koncentrata oziroma finančni plan. Ker pa Je sedanje odkopno precej izčrpano, potekajo raz- pelje v hribu Sitarjevec že mačinov. V glavnem primanj- nostl in je bil smalran še kot kuje delovne sile za jamska Jalovina. Ugotovitve - napotki za nadaljnje delo Tudi na področju litijske občine so se že začela pripravljati na VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Občinski komite ZK Litija je doslej pripravil sestanke štirih aktivov članov ZK, in sicer odbornikov občinske skupščine, vodilnih delavcev v delovnih organizacijah", v organizaciji SZDL in v organizaciji zveze sindikatov. Na sestankih teh aktivov so razpravljali o prej usposobiti članstvo in organizacije ZKJ, da bodo razumeli tekočo problematiko in situacijo v občini. V ta namen bodo pripravili tudi enodnevne seminarje za člane občinskega komiteja ZK. za člane komisij pri ObK ZK in za 00 ZK. Zraven tega bodo pa pripravili še področne razgovore z vodstvi osnovnih organizacij ZK in člani ZK, ker želijo od članstva izvedeti mnenja o aktualnih nalogah članov novi vlogi ZKJ in o si- in organizacij ZK. V na- tuaciji, ki je v občini. slednjih dneh bodo sklicani še sestanki aktivov članov ZK, ki delajo v samoupravnih organih, v organizaciji ZMS, in aktivov tehnične, inteligence in prosvetnih delavcev. Vse razprave temeljijo na osnovi analiz, zaključki s feli razgovorov na bodo koristili pri nadaljnjem delu. V Litiji poudarjajo, da želim nn začeiku nriprav na VIII. kongres ZKJ naj- T m Omeniti še velja, da bodo sodile v okvir predkongresnih priprav tudi razprave v organizacijah Socialistične zveze, v sindikalnih podružnicah in v organizacijah ZMJ, ki jih bodo pripravili z namenom, da o vseh problemih. o katerih bo razpravljal Vlil. kongres ZKJ. razpravljajo predhodno v kar najširšem krogu družbeno političnih delavcev. L. lskovalna dela izven lega območja. S petimi globinskimi vrtinami so v lanskem letu ugotavljali, kam se rudlšče razteza. Dve vrtini sta biti negativni, tri pa so bile pozitiv- dela, za zunanja dela pa Jih Je trenutno dovolj. V letu 1963 so bili doseženi lepi učinki, saj se je povečal jamski učinek v primerjavi z letom 1961 za 32 odst, Raziskovalna dela ln osvojitev tehnološkega procesa flotiranja bari ta odpira rudniku nove perspektive In upanje, da bo v bodoče posloval rentabilno. (Pe) ne, ln sicer v smeri od Sitar- skupni rudniški učinek pa za jevca proti DobravL Na osno- 77 odsL S povečanjem števila vi tega pa so pričeli z izkopom proge iz sedaj najnižjih delov jame (kot 180) s smeri vseh treh vrtin. Delajo pospešeno, da bi čimprej prišli do ležišča ln kolikor bodo te zaloge ekonomične (kar priča- delavcev bi se vsekakor izboljšala proizvodnja svinčenega koncentrata. V lanskem letu pa so pričeli tudi z industrijskimi poskusi ilotiranja barita, rezultati pa so pokazali, da je z delno nmmimiminmimumniimiiiiiiiiniiii! N 16:13 (8:6) (fš) ZAGORJE — Rokometno prvenstvo v zasavskem« centru prične že 5. aprila, zato so Zagorjani izbrali še edino prosto nedeljo In povabili na prijateljsko srečanje hrastniškega Rudar ja. Tekma obeh zasavskih rivalov je bila nadvse zanimiva ln domačini so po pričakovanju tesno premagali goste. »Partizan« Zagorje: Dornik, Dornik 1, Zupančič, Golob 5, Smole, Renko, Podkrajšek 1, Bu-kovšek 5, Kalšek 4, Prosenc. »Rudar« Hrastnik: Potušek, Lahšič, Dušak 2, Kaluža 1, Selič 1, Hafner 5, Potlsek 1, Ravnikar, Kantužar 3 in Sikovec. Sodnik Milan Pungeršek iz Hrastnika je svojo prvo preizkušnjo s piščalko dobro opravil, čeprav je sicer aktiven igralec hrastniškega Rudarja. V nedeljo igra Rudar iz Hrastnika z Brestanico, moštvo Partizana Zagorje pa je prosto. Po jesenskem delu tekmovanja je Partizan Zagorje drugi, Rudar Hrastnik pa tretji na lestvici. Prijateljska nogometna tekma RUDAR — PROLETAREC 3:1 (1:0) (C) ZAGORJE — V četrtek, 26. marca, je moštvo zagorskega Proletarca odigralo prijateljsko nogometno tekmo z moštvom Rudarja iz Trbovelj. Srečanje se je končalo z zmago Rudarja z rezultatom 3:1. Moštvo Proletarca je nastopilo okrnjeno, ker so v prvem moštvu Igrali kar 4 mladinci. Igra ni bila ravno na zadovoljivi višini, gostje so bili tehnično boljši ln je tudi zmaga zaslužena. »Zmaga Mariborom Otonu Vlrtu, bolj poznane-Trboveljčanl kot 6. F. IŠAAAš4^tmštH*š*ššAAAAAAAAAAiAiAAAlA LESTVICA NPL ČLANI LESTVICA NPL - MLADINCI — Bratstvo 16 12 2 2 46:23 24 Bratstvo 16 11 2 3 62:10 24 Ilirija 16 9 4 3 51:24 22 Proletarec 16 12 0 4 51:29 24 Svoboda D. 16 11 1 4 37:19 22 Kočevje 16 11 0 5 66:32 22 Litija 16 9 4 3 33:24 22 Kamnik 16 9 a 4 40:24 21 Sava 16 9 4 3 51.24 22 Domžale 16 9 3 4 38:34 21 Rudar (H) 16 7 3 6 32:20 17 Svoboda (K) 16 i 3 4 47:37 21 Domžale 36 8 1 7 31:32 17 Slavija 16 10 0 6 50:20 20 Slavlja 16 6 6 5 33:31 16 Ilirija 16 8 1 7 42:26 17 Kamnik 16 e 4 6 27:39 16 Mengeš 16 5 1 10 24 46 11 Proletarec 16 5 2 a 43:47 12 Litija « 16 5 0 11 36:45 10 Mengeš 16 6 2 » 32:52 12 Rudar (H) 16 4 2 10 21:38 10 Kočevje 18 4 2 10 25:44 10 Sava 16 » 0 11 27:48 10 Bela krajina 16 3 2 11 19:42 8 Svoboda (D) 16 4 0 12 18:58 8 Svoboda (K) 16 a 2 12 20:51 4 Bela krajina i« i • 13 19:77 6 Koledarček Petek, 3. aprila: HELENA Sobota, 4. aprila: IZIDOR Nedelja, 5. aprila: VINKO Ponedeljek, 6. aprila: IVO Torek, 7. aprila: RADIVOJ Sreda, 8, aprila: ALBERT Četrtek, 9. aprila: TOMAŽ Petek, 10. aprila: MARKO TV PRouun NEDELJA, S. APRILA Na kanalih 3, S, 8, 11 s pretvorniki. 11.00 Kmetijska oddaja (Beo- grad); 11.10 Film lz DUneyevega sveta (Zagreb); 18.20 »Nenavadni konj Champion« — serijski tlim za otroke (Ljubljana); 18.50 Športna poroCiia (Ljubljana); 19 00 Mladinski TV klub (Ljubljana); 20.00 Nedeljska Izdaja TV dnevnika (JTV); 20.« L. Herge-son: »One in on« — TV Igra (Beograd); 11.« PoroCiia (Beograd). Na kanale 0 — Sijema 18.00 Serijski film La ram te (Beograd). PONEDELJEK, «. APRILA 10.« Televizija v šoli: Fotosinteza (Ljubljana); 15.20 Ponovitev šolske ure (Ljubljana); 17.30 Angleščina pa TV — S lekcija (Zagreb); 10.00 TV v šoli (Zagreb); 18 30 Poročila (Ljubljana); 18.35 »Kljukčeve počitnice« — Lutkovna igra (Ljubljana); 19.00 TV Obzornik (Ljubljana); 19.30 Tedenski športni pregled (JTV); 20.00 TV dnevnik (JTV); 30.30 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Jazz na ekranu — moderni jazz predstavljata sekstet Farmerja ln Golsona ter vokalni trlo Lam-bert-Hendricks-Ross (Ljubljana); ZAHVALE 22.30 Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme 19.00 Včeraj, danes, jutri — informativna oddaja (Zagreb); Ob smrti dragega očeta in 20.30 Celovečerni film (Beograd), starega očeta FRANCA PLETESA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, Tei'so ga spremili na SREDA, 8. APRILA 17.00 Ruščina na TV — 66. lekcija (Ljubljana); 17.30 %Angleščl-na na TV — 84. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 Ela Peroccl: »Očala tete Ba-javaje« — slikanica za naj mlajše (Ljubljana); 18.29 Pionirski TV studio (Ljubljana); 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Sprehod skozi čas — dokumentarna oddaja (Ljubljana); 20.80 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 29.« Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja (Zagreb); 21.45 Kulturna tribuna (Ljubljana); 22.15 »Inšpektor Leclerc« — serijski film (Ljubljana); 22.« Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme 19.00 Panorama (Beograd); 19.30 Kratki film (Zagreb). ČETRTEK, 9. APRILA 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Tečaj francoskega Jezika — 5. lekcija (Beograd); 17.30 Angleščina na TV — 6. lekcija (Zagreb); 18.00 Poročila (Beograd); 18.05 Na črko, na črko .. . Igra za otroke (Beograd); 19.00 TV obzornik — aktualni razgovori (Ljubljana); 19.30 Narodna glasba (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Stevan Sremac: »Žana Zamfirova« — prenos dramske predstave (Beograd); 22.00 Poročila (Beograd). Na kanalu 9 — Sljeme 19.00 TV reportaža (Beograd). Mali oglasi Stanovanjsko hišo ob glavni cesti v Zagorju prodam. — Naslov v Cvetličarni Zagorje. njegovi zadnji poti in mu v slovo poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom, ki so mu v času bolezni stali ob strani in mu pomagali. Žalujoče hčere: Berta, Dani In Mira t družinami. Turizem v Podkumu Pretekli teden je bil v Podkumu občni sbor Turističnega društva, na katerem so obravnavali vrsto aktualnih problemov iz tega kraja, ki zadevajo turizem. Tega občnega zbora se je med drugim udeležil tudi predstavnik Turistične zveze Jugoslavije, ki je navzočim orisal tudi vse ugodne perspektive, ki jih ima ta kraj, da lahko postane privlačna turistična postojanka. KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 2. aprila franc, film »Bur-keti«; 3.-6. aprila franc. barv. CS film »Preganjana ljubimca«; 7.-9. aprila sov. film »Zgrešeno življenje«. Kino Svoboda — Trbovlje II: *. aprila španski barvni film »Greh ljubezni«; 3.-6. aprila ital. barv. CS film »Samson proti nasilniku«; 7. ln 8. aprila amer. film »Hudičev učenec«. Kino Svoboda-Zasavje v Trbovljah: 4. in 5. aprila franc, film »Napoleonov oficir«; H. ln 12. aprila jug. film »Srečali se bomo zvečer«. Predstave ob sobotah ob 17. ln 19.15. ob nedeljah ob 15.. 17. ln 19.15. Kino Litija: 3.-5. aprila angl. barvni CS film »Milijonarka«; 7. in 9. aprila franc, film »Nepredvideno«. Kino Šmartno: 2. aprila Jug. film »Lažni car«; 4. ln 5. aprila ruski barvni film »Deklica Išče očeta; 8. aprila angl. VV film »Človek na mesecu«. Kino DPD »Svoboda« Izlake: 4. aprila ob 19. ln 5. aprila ob 17. url francoski barvni film »Sestanek s hudičem«. Razpravljali so tudi o morebitni prodaji nedograjenega Zadružnega doma eventualno kakemu podjetju, ki bi ga preuredili v dom za oddih svojih članov, kolikor bi bil odprtega tipa. pa bi nudil gostinske usluge tudi ostalim, kt bi se zadrževali v tem kraju. Denar, ki bi ga dobili z morebitno prodajo omenjenega doma, pa bi porabili Izključno le v prid občanov, ki so sami večidel pripomogli tudi pri gradnji. Se posebej pa so pozdravili predlog oziroma odlok, ki so ga nekatere občine te sprejele ln ga bo v kratkem sprejela tudi občinska skupščina Zagorje, da se bodo namreč vse investicije, ki jih bodo opravili privatniki ▼ gostinskih lokalih; od računale od davka po priložltvl računov o opravljenih delih. Na ta način bo mogoče približati podeželske gostilne mestnim lokalom in tako bo tudi realiziran že dalj časa pereč problem, kako pritegniti turiste v ta kraj. Nadalje so razpravljali tu« o olepšavi kraja, že letošnjo Jesen pa bo dograjena cesta Podkum— Sopota, za katero so Izdelani tudi že vsi načrti. V namenu pa je tudi ureditev ceste Podkum— Mali Kum, ki bo imela tudi svojo dobro stran, saj bo tako še bolj oživel naš »Zasavski Triglav«. Ce bodo realizirani vsi načrti. Je upati, da bo tudi ta kraj »zadihal« v turističnem pogledu. -tnk- Delo — RTV V soboto, 7. marca, je izšla v posebni prilogi »Dela« prva številka nove radijske in televizijske revije. Obilno Ilustrirana in vsebinsko pestra revija bo obsegala 16 strani četrtinskega formata »Dela«. Prenašala bo celoten domač in precej tujega radijskega in televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bode v njej Se druge zanimivosti, ki bodo poslušalcem in gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo dobili vsi naročniki »Dela«, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa bo na voljo tudi vsem. ki kupujejo naš dnevnik v kolportaži. RTV - Ljubljana Poročil, oo »1» 10« »oo. 10 00 iioo u #o 14 oo It 00 1100 o 00 to «4 00. Pozor, nlmal prednosti l ob toS: r» d* * s k * *d n e v ril * * o b b|l 'm !5 od O M • Naši po.toI.fcl čestitajo ln pozdravljalo - vsako nedeljo ob 105 to nos vaak oonrdeljek četrtek to «oboto oa ob I« M ČETRTEK, t. APRILA 8.05 Z opernih ln koncertnih odrov; 8.55 Radijska šola ah višjo stopnjo — Potovanje v Indijo; 9 25 Srečanje v studiu 14; 10.15 Pihalna godba Welsh Guards; 10.30 Pet minut za novo pesmico ln pozdravi za mlade risarje; 12.05 Zabavna glasba: 12.25 Za prijetno razvedrilo; 13.30 Pester glasbeni spored; 15.15 Zabavna glasba; 19.« Literarni sprehod; 17.05 Igra ansambel Franco Cer-rl; 17.15 Turistična oddaja; 18.10 Cehoslovaška, poljska in bolgarska zabavna glasba; 18. « Kulturna kronika; 18 05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Izročilo XX. stoletje; 91.40 Primož Ramovš; Suita za dve violini, violončelo ln godalni orkester; 22 10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana; 23.05 od popevke do popevke. PETEK, S APRILA 1.05 Operetna glasba; 8 30 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Popularne strani lz francoske orkestralne glasbe: 10.15 Odlomki Iz Musorgskega opere »Sotočm-skl sejem«; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Do- mači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Koncertni drobiž; 1405 Radijska šola za nižjo stopnjo Pojte z nami; 14.35 Češkoslovaška zabavna glasba; 15 15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba: 15« Jezikovni pogovori; 17.05 Iz življenja ln dela Antonl-na Dvofaka; 1010 Vokalni ansambel p. v. Emila Coseta poje partizanske pesnil Jug narodov; 18 30 Pripoveduje nam; 19.05 Glasbene razglednice; 20.30 Iz slovenske violinske glasbe; 20.52 Zabaval vas bo orkester Les Baxter; 21 15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22 10 Plesni zvoki. SOBOTA. 4. APRILA 8 05 Vedre melodije za konec tedna (spored orkestralne, operne ln komorne glasbe). 9 25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem; 9 45 Majhni zabavni ansambli; 10.15 Domače vi- že za sobotno dopoldne; 10.33 Pojo Madrigalisti iz Celovca p. v. GUntherja Mittergrada Neggerja; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Tako pojo in igrajo v Budimpešti. Pragi in Moskvi; 13.30 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored); 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Poje Akademski pevski zbor p. v. Lojzeta Lebiča; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi In plesi narodov Jugoslavije; 18 10 Recitali znamenitih pevcev — sopranistka Joan Hammond; 18 45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Popevke o aprilu, pomladi in mladosti; 20.20 Pelham Gren-ville Wodehouse: Kupčija je kupčija — radijska priredba H. P. Rullmanna; 21.« Sobotni ples: 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 5. APRILA 8 00 »Veseli tobogan« (Posnetki javne otroške oddaje); 10.00 Se pomnite, tovariši . . 10.« Matinejski koncert orkestra RTV Ljubljana; 1130 Nedeljska reportaža; U-50 Godala v ritmu; 13.10 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Za našo vas, 1.150 Koncert pri vas doma, H 10 Radi bi vas zabavali; 15.05 Koncertna glasbe za vsako rabo; 18 00 Humoreska tega tedna Priča 18.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne; 16 45 Tako pojo ln Igrajo v Sofiji; 17 05 Hammbnd orgle; 17 15 Radijska Igra Ne ukradeni avto: 18.15 Glasba lz znamenitih oper; 19 06 Glasbene razglednice: 20 00 Izberite svojo popevko. 21 00 Zn a meni le oper ne predstave — Krst NVagnereJve opere »Večni mornar«; 22.10 Plesna glasba. ta 05 Novejši po- snetki lz slovenske sodobne glasbe. PONEDELJEK, S. APRILA 8.05 Poje vokalni kvintet »Niko Štritof«; 8.25 Trije veliki zabavni orkestri; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Pojeta mezzosopranistka Bogdana Stritar in tenorist Janez Lipušček; 10.15 Kvintet za pihala na motive čeških ljudskih pesmi; 10.35 Naš podlistek — Salust: O smrtni kazni; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Popevke In melodije vzhodnih dežel; 13.30 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored); 15.15 Zabavna glasba: 15.ti S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega albuma; it.10 Zvočni kaleldoskop; 18 45 Pota sodobne medicine; 19.0$ Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Nočni akordi; 21.05 Literarni nokturno; 23.1$ S popevkami po svetu. TOREK. I. APRILA 8.05 Pisana paleta (vedri zvoki). 8 35 Nekaj domačih; 8.55 Radijska Sola za srednjo stopnje; 8.25 Ritmi Latinske Amerike; 8 45 Samospevi Maksa Ungerja; 1015 Sovjetske popevke; 10.40 Duet Veronike ln Friderika* ter arija Friderika Iz Svarove opere •Veronika Deseniška«; 12 05 Zabavna glasba; 12 25 Domače viže za prijetno opoldne: 13 20 Od Rameni la do Ravela; Uvertura Py-gmallon; 14 0$ Radijska šola za vlilo stopnjo - V objemu gozda; 14 35 Slovenske narodne za solo, zbor in orkester v priredbi Lucijana Marija Škerjanca; 15.15 Za- bavna glasba; 15.30 V torek na svidenje; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Bolgarski pevci zabavne glasbe; 18 25 Plesni orkester RTV Ljubljana in solisti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Radijska igra: Temna dediščina, globoki Bayon; 21.20 Večer Gabriela Faurčja in Cčsarja Francka; 22.10 Od tod ln ondod. SREDA, t. APRILA 8.05 Jutranji dlvertlmento; 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb; 8.25 Iz Jugoslovanske produkcije vokalne ln Instrumentalne zabavne glasbe; 10.15 Tako Jodlajo v Tirolskih gorah (Avstrijska narodna glasba); 1Q.45 Človek In zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 18.25 Lepe melodije; IIM Glasbena skrinja z domačimi skladbami; 14.85 Radijska šola ta srednjo stopnje (ponovitev) — Moja pot Iz šole; 14.35 Zabavni zvoki lz Budimpešte; 15.15 Zabavna glasba; 16 « Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi jug. narodov; 17.05 Chopinove skladbe; 17.35 Iz fonoteke Radia Koper; 18.18 Mojstri orkestrske Igre; 18.« Glasbene razglednice; 88.00 Ena Haydnov1h londonskih simfonij; 20« Skupni program JRT — studio Beograd — Beograjska pomlad; 2210 Igramo za ples; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od popevke do popevke. Naročam »ZASAVSKI T E D N I L Pošiljati mi ga začniie takoj — c dnem Priimek in ime Lastnoročni podpis ZA ŠTEFANA ŠKALICKEGA -LE POGOJNA KAZEN (a) LJUBLJANA — Tričlanski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je 24. marca obsodil Stefana Skalicke-ga, 32-letnega poklicnega šoferja iz Trbovelj, na 3 mesece zapora, pogojno za eno leto. Pri Izreku sodbe je so-upoštevalo vse olajševalne okoliščine; Škalicki je namreč že sedem let poklicni voznik in doslej še ni povzročil niti ene prometne nesreče. Obtožnica je Stefanu Skalickemu očitala, da je z malomarno vožnjo povzročil lani septembra prometno nesrečo v Trbovljah pred »Dinosom«, po kateri Je zaradi hudih poškodb umrla 63-lelna Frančiška Ulčakar iz Trbovelj. Na obravnavi se je pokazalo, da nosi precejšen del krivde za nesrečo Ulčarjeva sama. Nesreča se je namreč dogodila, ko Je Škalicki z vzvratno vožnjo obračal tovornjak IJ 109-75, pri tem pa zapeljal na prehod, ki vodi k »Dinosu«, kjer običajno hodijo tudi pešci. Voznik imel odprta leva vrata avtomobila, gledal je še v ogledalo, sicer pa vozil izredno počasi. Kljub temu pa ni mogel popolnoma nadzorovati prostora za tovornjakom, posebno ne desne strani, iz katere je tudi Ulčarjeva prišla. Priče so povedale, da je bila Ulčarjeva naglušna in je zaradi poškodovane noge hodila močno sklonjeno naprej. Točnega vzroka, kako je prišlo do nesreče, pa ni bilo mogoče ugotoviti. TEKMOVANJE PIONIRJEV NA IZAKAH Prejšnjo nedeljo je bilo v Medijskih toplicah na Izlakah medšolsko pionirsko tekmovanje iz cestno prometnih predpisov, ki ga je organizirala šolska komisija pri AMD Izlake. Tega tekmovanja se je udeležilo 20 pionirjev in pio- nirk iz Cemšenika, Mlinš, Kolovrata, Sentgotarda in Izlak. Prvo mesto je zasedel Drago Butja z osemletke Izlake, drugo mesto Janez Sokan iz Sentgotarda, tretje Marija Strmljan z osnovne šole Mlin-še, četrto Janez Drobci iz šo- Z izpitov AMD Izlake v »Medijskih toplicah« OBVESTILO Kontrole meril in plemenitih kovin Ljubljana bo v dneh od 7. do 15. 4. 1964 pregledala merila in merilne naprave v prostorih na Trgu Svobode (tržnica). % Lastniki morajo dostaviti na pregled svoja merila, s katerimi tehtajo ah na drug način merijo blago, ki ga prodajajo. Merila so dolžni predložiti tudi tisti lastniki, ki vabila niso prejeli, vendar imajo v posesti merilne naprave, s katerimi merijo prodajo blaga. V pregled predložena merila morajo biti očiščena. V interesu podjetij in fizičnih oseb je, da predložijo kontroli svoja merila na preizkušnjo in se s tem izognejo eventualno neljubih posledic. Preizkušnja meril je obvezna za vsa industrijska, obrtna, trgovska, kmetijska podjetja, peke, mesarje, blagovnice, gostilničarje, žage, mlinarje, javne tehtnice, pošte, lekarno, bolnico in druge. Trbovlje, 30. 3. 1964. Skupščina občine Trbovlje oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve i Izjemoma na lej strani Ali se spominjate Kosovela v Zagorju? Čutim« dolžnost, nekje skupni nastop proletar-eloboko v sebi moramo skih pesnikov In plsate-čutiti savest, da smo to Uev, za mesto te kulturne dolžnost storili. Dolžni za prireditve pa so st Izbrali pesnika Krasa, revolucije zaradi revolucionarne pre-!■ smrti - Srečka Koso- teklostHravno proletarsko vela. Zagorje, Ni dolgo tega, ko je po- Srečko Kosovel ni slu-teklo ie šestdeset let od ID, d* Je ta prireditev rojstva tega mladega slo- zanj labodji spev, erecen venskega pesnika, in sta- Je bil aplavza knapovskih rejši Zagorjani se bodo še trdih rok, tri mesece po prav gotovo spomnili H- tem uspelem nastopu je teramega večera v Zagor- že umrl. Literarni večer v ju pred 39 leti. ko so ta Zagorju Je pripravil *a-rudarski kraj obiskali gorski pesnik Mile KIop-raladi slovenski knjiiev- ČIČ, gostovali pa so v dvo-niki-levičarjl, med njimi ranici takratne občinske Srečko Kosovel, Mile hiše in ravno to, da Je bl-Klopčič, dr. - Bratko Kreft la prireditev sredi ostre In drugi. Ta literarni ve- zime. Je bilo za Kosovela čer pa je bil tudi prvi usodno. Zagorjani so jim priredili posebno lep sprejem, reeitacijskl večer pa jih je Še posebej navdušil. Ko •e nato zaradi policijske ure zaprli gostilno, so Kosovel In njegovi tovariši našli zatočišče v oddaljeni in mrzli železniški postaji. Kosovel se je prezebel in neprespan vrnil v Ljubljano le bolebnejšl. Čutimo dolžnost, da se v teh drobnih vrsticah oddolžimo mlademu, obetajočemu pesniku, ki je doživel svoj zadnji javni nastop v knapovskem Zagorja pred 39 leti... Čutimo globoko zavest, da smo mu le danes hvaležni... R. Palčič le Cemšenik, peto mesto pa je zasedel Anton Ravnikar iz Kolovrata. Vsi pionirji so prejeli tudi zlate pionirske značke in praktična darila, pripravili pa so jim tudi skromno pogostitev. UO AMD Izlake JO tudi sklenil, da bo podobna tekmovanja v bodoče organiziral vsako leto. M. G. Nesreče Neprevidnost -vzrok nesreče (rap) TRBOVLJE — Na cesti za Lavo, od Trbovelj proti Hrastniku, se je pripetila prometna nesreča 26. marca ob 11.30. Vzrok nesreče pa je bila neprevidnost dveh voznikov. Tega dne je vozil tovorni avtomobil LJ 234-22 iz smeri Trbovelj proti Hrastniku voznik Ivan Planko (po poklicu šofer). Na določenem odseku je vozilo ustavil in nato začel z vzvratno vožnjo obračati vozilo, ne da bi se poprej prepričal, če je cesta za njim prosta. V tem trenutku je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila BG 135-32 Jože Marčan iz Ljubljane, ki se zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel umaknili tovornjaku. Pri trčenju zaradi nepervidnosti voznikov je nastala na osebnem avtomobilu materialna škoda v vrednosti okrog 10.000 dinarjev. Hujših poškodb na srečo ni bilo. Mas rojak na obisku x domačem kraju |]lllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllll!!llllllll!)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllll!IIII!l!l!lll!ll!l|lllllllllll!llll!llll!IIIIIIIIIIIHIIIIIIIUli Ljudje so sl le od nekdaj iskali svoj življenjski prostor. Sli so »s trebuhom za kruhom«, kot to običajno pravimo. Številni Slovenci žive povsod po svetu. Statistike kažejo, da jih živi v ZDA 276.000, v Kanadi 20.000, v evropskih državah 35 000 in v Avstraliji in drugih deželah 30.000. Vzroki za izseljevanje so različni. Največ je takih, ki so se izselili zaradi gmotnih razmer Eden takih med njimi je bil tudi SAVO TORY, ki že vrsto let živi v daljni Avstraliji v Sydneju, ali kakor pravijo sami Avstralci Na koncu sveta. Savo Tory je Slovenec, rojen v Trbovljah. Razmere so ga prisilile, da je emigriral. Do leta 1950. je živel v sosednji Italiji. Njegov konjiček so jeziki, saj jih govori kar de- Savo Tory . set. Ze v Italiji Je delal v biroju za emigrante. Tu se je srečaval z najrazličnejšimi ljudmi, od madžarskih gene-raldv do ruskih kmetov. Leta 1950. se je preselil v Avstralijo, kjer živi še danes. Tu se Je zaposlil v informacijskem servisu za emigrante v »Commonwealth e Savings Bank of Australia«. Pred dnevi je prišel s svojo družino na obisk v Slovenijo. Njegova dva sinova sta prvič videla sneg In skoke v Planici. Nista verjela, da je mogoče skakati na tako veliki skakalnici, nista verjela, da se sneg lahko obdrži na drevesih. Zato so ga šli vsi skupaj gledat na Pohorje. Vsega tega v Avstraliji ni Tam nimajo tako lepih planin in naravnih lepot, relief je nezanimiv, enoličen, kakor je delo enolično za preneka-terega mladega človeka, ko pride v Avstralijo in mora s krampom trdo delati, če ne zna angleškega jezika. Naš rojak se je rad pomenkoval z nami. Slovenski jezik mu teče še vedno tako gladko, kot bi zmeraj živel tu »Srečni ste, da živite v tako lepi domovini. Res, drži še vedno pregovor: Ljubo doma, kdor ga Imal To me tudi vedno privleče v domovino,« Je začel pripovedovati. »Z Jugoslovani, in posebej s Slovenci, imam vedno precej stikov. Najbolj so mi ostali v spominu Jugoslovanski novinarji na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960. Na olimpijadi sem bil prav med novinarji kot prevajalec. Se dobro se spominjam Bena Hvala, Hrvoja Macanoviča in Mladena Deliča. Bil sem z Deličem, ko Je prenašal nogometno tekmo Jugoslavija : Danska. Tuji reporterji so kar prenehali s komentiranjem in samo strmeli v jugoslovanskega reporterja, -saj se niso mogli načuditi, da mu tako gladko teče jezik.« Pogovor je tekel o najrazličnejših stvareh. Tudi o avstralski mladini. , Avstralija zavzema po mladinskem prestopništvu tretje mesto na svetu. Avstralska mladina je razvajena in lena. Otroci premožnejših družin 'imajo dovolj deitarja, porabijo' pa ga le za neumnosti in ža lahko in sladko življenje. Odnosi med starši in otroci so nemogoči. To pove primer, da že dvanajstletni fant pravi svojemu očetu »naš ta stari«. Otrokom že ni prav, če oče ne zna dobro voziti avtomobila, ali če zvečer v postelji smrči. »Mladi fantje, ki bežijo preko meje, si mislijo, ko jih pošljejo v Avstralijo, da tam leži zlato ma cesti,« Je nadaljeval Sam »Toda ni tako, najprej moraš dobro znati jezik, če se hočeš uveljaviti. Avstralci se ne pogovarjajo radi z rokami. Hočejo, da se jim vse pove in ne pokaže. Precej je takih, ki kmalu spoznajo grenkobe življenja In obupajo. Želijo sl nazaj v domovino. V Sydne)u, kjer živim, in povsod po drugih avstralskih mestih kroži šala, ki jo povedo vsakemu novemu priseljencu: prvih dvajset let Je težko, potem pa se boš ki je v bistvu zelo tragična In že privadili To je anekdota, resnična«. Da je Avstralija res na koncu kveta, nam pove tudi podatek, da potrebuje najsodobnejša ladja polnih 30 dni do Jugoslavije. Tako dolga pot ni mala reč. Velja te precej denarja in zato si jo težko privoščiš. »Domotožje je menda na svetu najhujša bolezen. Niti rak, ali kaj podobnega ga ne odtehta. To sem sam preizkusil na lastni koži. Zato me vedno vleče domov. Kar sem tu pri vas, sem doživel že veliko prijetnega. Preseneča me vale življenje, vala življenjska raven. Avstralci so do nedavna kaj malo vedeli o Jugoslaviji. Danes vedo že precej več in se navdušujejo nad politiko neangažlra-nostl Jugoslavije v svetu. Niso vedeli, kje se Jugoslavija sploh nahaja. Danes je že povsod začrtana na avstralskih zemljevidih. Otroci se v šoli učijo o Jugoslaviji... Presenetilo me Je marsikaj, ko sem prišel v domovino, kot na primer tole: čez mejo sem pripeljal več kot tri kovčke raznih starih oblek za domače. Toda bil sem nemalo presenečen, ko sem odprl očetovo omaro In v njej zagledal sedem novih oblek.« Potovanja so Savu Toryju poseben užitek. Prepotoval je že skoraj ves svet. Bil je v Indiji, na Kitajskem, Japonskem in v Afriki. Do 1. aprila je ostal še v Sloveniji, potem pa se je podal na pot po Evropi. 1. junija se bo spet vrnil v Jugoslavijo, ker pravi, da bo počitnice preživel v Jugoslaviji. Se bi se lahko pomenkovala ure in ure. Premalo bi bilo (Nadaljevanje na 16. strani) t ' a področju zagorske občine so razvaline treh gradov. Iz Zagorja proti Cemšenl-ku stoji na skalnatem griču dokaj dobro ohranjena razvalina srednjeveškega gradu Gallenberg (sedaj Gam-berg), ki ga je leta 1040 sezidal Ostrovrhar Ortolf III. in Habsburžani dajali v zakup. Grad je imel tudi sodno pravo. Nekaj časa je imel v zakupu grad Gamberg tudi oče zgodovinarja J. W. Valvasorja. Po marčni revoluciji 1848 je začel grad izgubljati na svojem pomenu. Manj pomemben kakor Gradovi na Zagorskem se odtlej po njem tudi sam imenoval von Gallenberg. Zgodovina tega gradu je zelo pestra, vendar ni v zadostni meri obdelana, ker je bil grad na bivši štajersko-kranjski meji in ga zato niso obdelali niti štajerski niti kranjski zgodovinarji. V bojih za habsburški prestol med Friderikom in Albrechtom leta 1450 se je vse takratno plemstvo opredelilo za enega ali drugega tekmeca in tako so se tudi Gamberžani odločili za Albrechta; ta pa je v borbi za prestol propadel in z njim tudi vse plemstvo, ki ga Je podpiralo. Tedaj so izgubili Gamberžani vse imetje in pravice. Grad je postal z vsem pripadajočim zemljiščem de-želno-knežji fevd, ki so ga Gamberg je bil v srednjem veku grad G a 1 e n e k (sedaj Medija), oddaljen 7 km od Zagorja in stoječ ob potoku Medija v smeri proti Moravčam. Znan je predvsem zato, ker je tu preživljal detinska leta znani zgodovinar J. W. Valvasor. Zgradila ga je rodbina Galov leta 1540, pozneje pa je večkrat menjal lastnika. V grajski grobnici je pokopanih nekaj Valvasorjevih prednikov, morda celo sam zgodovinar J. W. Valvasor. Med NOV je bil grad poru-V Kolovratu so še vidne razvaline gradu, ki je bil po ustnem izročilu dom roparskih vitezov. Pisane zgodovine pa o tem gradu — žal šen. — ni zaslediti. N. Illlllllllllllllll!lllllllll!lllllllllllillllllllilll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!ll!!llllll!lllll!lillllllllllll!llllllllll!lll Okamenele ribe iz Panonskega morja na Vačah ki ogleduje te starinske izko- moč še nekaj ljudi. Skupno so panlne. očistili nenavadno izkopanino Leta 1954 so gradili na Va- in menili, da je izkopanina oka-čah novo šolsko poslopje. Pr- menela riba. To so le domnevi, ki Je naletel na okamenele valil Tedaj Je prišel iz Ljublja-ribe na Vačah prt kopanju te- ne gradbeni tehnik Jože Kunej, meljev za šolsko stanovanjsko ki se je odločil, da bo ponesel stavbo na Vačah, je bil grad- najdeni predmet v ljubljanski benl delavec Stefan Erminio, muzej. / doma iz vasice Reka pri Mo- Z izkopom so nadaljevali in ravčah. Ko je vihtel kopačo so bili silno presenečeni, saj in ko Je bil kak meter globo- Je bilo v temeljih mnogo tako, Je naletel pod rušo na ka- kih okamenin. Prav lahko bi menje nenavadne oblike. Prijel jih nabrali za cel vagon, pa Je za podolgovat kamen, ki jih niso. Spravili so nekaj lepih je bil podoben nožu oziroma predmetov zase, za šole ln mu- kosu lesa, in si ga ogledoval, zej, ostale pa so pustili v zem- »Tale kamen Je pa res nena- 1JL vaden«, je dejal ln stopil do »Da, to so ribe! Okamenele Okamenele ribe so dolge »pallrja« Ferda Vaša iz Litije, r,b ,e vpovedala neka| dni do 40 cm ln težke po več ki- ki Je vodil tedaj dela pri grad-. , „ logramov. nji nove stavbe. Ker si nista bi- kasneje strokovnjakinja ljub- »Kako in kdaj so Jih našli?«, la na jasnem, kaj Je Stefan iz- Ijanskega muzeja, ki Je prišla se bo gotovo vprašal vsakdo, kopal, sta »poklicala« na po- nalašč za to na Vače. Ce prideš na Vače, popotnik, si ne pozabi ogledati-oka-menelih rib, ki jih hranijo v domači zbirki učil v novi šoli. Take okamenele ribe boš videl tudi v ljubljanskem Narodnem muzeju, saj so poslali Vačanl nekaj primerkov okamenellh rib tudi v ta naš vodilni znanstveni zavod. Seveda imajo okamenele ribe z Vač tudi nekateri zasebniki. Ko so jih našli leta 1955 — to Je bilo pred desetimi leti vseh okamenellh rib niti niso pobrali iz zemlje, spet so jih zasuli ln zdaj leže pod temeljlf nove šolske stavbe na Vačah. ribe mm Sol* na Vačah — tu so nalil okamenele ribe Okamenele ribe z Vač so stare mnogo mnogo milijonov let. Vsaka točnejša" oznaka bi bila verjetno netočna. Ribe, ki so okamenele na Vačah, so' živele v Panonskem morju, ki je pokrivalo tudi našeZasav-Je pred davnimi milijoni let, znabiti pred kakimi 60 milijoni let, v tako imenovani oli-gocenski dobi, ko Je nastajal' rjavi premog tudi v našem Zasavju. Ko bi okamenele ribe spregovorile, bi nam verjetno odkrile mnogo zanimivega, kar nam je danes še povsem neznano. i ADVOKAT i ¥• Elin Pelin, s pravim imenom Dimitar Ivanov, si Je zagotovil v bolgarski književnosti sloves enega naj-plodovltejšlh in najbolj priljubljenih pisateljev. Živel je dolgo časa na kmetih med svojimi Sopi, kakor se Imenujejo kmetje Sofijskega polja (rojen 1878 v Bojlovu, umrl 1949 kot upokojeni upravnik Narodne knjižnice v Sofiji). Bil je član bolgarske Akademije znanosti in predsednik Zveze bolgarskih pisateljev. Do smrti prijatelj Jugoslavije. Zasedal je senat okrožnega sodišča. Razpravljali so o kaznivem dejanju Mitra Marina Iz vasi Goroseka, ki ga je sosed Peter Marin tožil, češ da mu je konja ubil. Neznosno vroče Je bilo. Od zunaj s ceste so skozi okna razpravne dvorane trudno ln obupno gledale bele stene sosednih hiš ln bleščale v sončni luči. V dvorani je bilo dušeče soparno in občinstva skoraj ni bilo. Samo dva, trije kmetje, kt so bili tudi za priče, so sedeli plaho in negibno In poslušali z odprtimi usti. Govoril Je zagovornik — nizek, čokat advokat z velikim trebuhom, gologlav, v ponošeni obleki. Pogled je uprl v predsednika In zdaj pa zdaj vzel roko lz žepa, pokazal na obtoženca ln govoril neverjetno prizadevno, da bi vse pre-glušil, vse • prevzel. Toda njegov glas je bil votel, hripav, kakor da prihaja lz počene cevi. Vreščal Je, vptl, dvigal oči k stropu kakor da kliče nebo na pomoč, na koncu vsakega stavka pa se Je dostojanstveno izprsil in krepko zamahnil z roko. Toda na topih obrazih sodnikov Je kakor vedno lebdela tista negibna sodniška potrpežljivost ln ravnodušje, ki nikoli ničesar ne obeta. križanka 1 7 3 i 5 6 f t f H i II u i M /4 it Ib VODORAVNO: 1. Zelo močno čustvo, 7. spoštovanje, obzir, 8. kraj v Sremu, 9. Kratica na receptih, 10. kraj v severnem Vietnamu, 11. čaj (tujka), 12. konj, 13. strelno orožje (fon). 14. prislov, 16. kraj v Ukrajini. NAVPIČNO: 1. Revica, ubežita, 2. alkaloid, 3. medic, okrajšava, 4. tu) dvoglasnik, 5. športnice, 6. obloga, 7. preperel, troh-l)lv, 11. Ital. filmski Igralec, 13. tatarski poglavar. 15 začetnici skakalca ob palici. . REŠITEV IZ PREJ8NJJS ŠTEVILKE: Ak — par — Benbela — ep — elan — Ister — skok — On — koralda —. lla — NIŠ. Predsednik se je bil poglobil v dalj n ja razmišljanja. Prvi sodnik Je risal konje, drugi, ki je bil glasbeno nadarjen, je narisal veliko noto in jo s svinčnikom skrbno povečaval. Obtoženi Mi tar Marin, droben, plavolas kmet, bos ln v srajci. Je stal s pokrivalom v roki, prav nič ni razumel, kaj govori njegov zagovornik, ln je gledal ln opazoval. veliko črno muho, ki Je brenčeče udarjala ob okensko šipo, ven pa ni mogla. Cez čas, ko je advokat premolknil, da bi si oddahnil, se je Mi tar obrnil k sodnemu slugi, ki si Je pri vratih ravnodušno čistil nohte, in mu glasno rekel: »Prijatelj, daj no, preženi to nesnago, dovolj se je na-brenčala!« Sodniki so ga pogledali z nasmehom in sočutjem. Predsednik je pozvonil: »Mitar Marin, zavedati bi se morali, da kot obtoženec niste v zavidanja vrednem položaju. Spodobnost zahteva, da molčite!« »Hal Odfrčala jel« je rekel Mitar in pokazal na okno. Sodniki so se spet zasmejali. Advokat je strogo pogledal svojega varovanca, nato pa raztegnil obraz v blag nasmeh in nadaljeval: »Da, gospodje sodniki! Te okoliščine Je treba, da tako rečem, upoštevati. Z drugimi besedami, pojasniti je treba psihologijo, moment, tako rekoči Zamislite sl: noč, črna kakor vrag, noč na kmetih! Se prsta ne vidiš pred očesom. Moj klient leži sredi dvorišča ali tam nekje na gumnu in po svoji sveti državljanski pravici varuje svoje snop)e in stop žita, ki ga Je s krvavim znojem pridelal. Varuje svoj trud, tako rekoč, ln tam leži truden po dnevnem delu! Na vse Je pozabil (priče se v dvomu spogledajo). Na vse: na ženo, na otroke, še celo na nebo, kakor pravi pesnik! Delo ga je popolnoma uspavalo. A zdajci... kaj vidimo, gospodje sodniki? Kaj? Ni besede, da bi lahko opisali. Človeški jezik tega ne more Izraziti! Da! Zdajci se moj klient zbudi in vidi... o, groza! Življenje mojega klienta vtsi na dlaki! Ali res? Nad njegovo glavo stoji velikanska pošast, grozovita, strašna, pripravljena, da ga požre! V strahu, docela prirodno, izgubi moj klient, gospodje sodniki, tako rekoč vso zavest Vidi, kako bruha pošast ognjene zublje lz nozdrvi, vidi njene ttvave oči, ki žare v pijani krvoločnosti... moj' klient se trese od strahu... Ne ve, kje je, ne ve, kaj se z njim godi. V polsnu zgrabi puško in — daaaam — ustrelil Pošast se zgrudi, nato vstane, preskoči plot, zbeži na piano, naleti na neko slamo, se od bolečine zarine va njo In.... pogine! E, gospodje sodniki, vprašam vas, mar Je moj klient kriv, če ta pošast ni bila nič drugega kakor ta- ko rekoč konj nekega Petra Marina! Nekakšno zgarano kljuse, vredno kvečjemu petdeset levoV. Da! Kje je tu kaznivo dejanje? Kje? ... Sicer pa, gospodje sodniki, presodite in preudarite! Upoštevajte oba zakona... Božjega, ki nam sleherni trenutek govori, da varujmo svoje življenje pred prikaznimi in sploh pred čemer si bodi, ter človeškega, ki ločuje dejanja na kazniva in nekazniva... Obadva za kona pa opravičujeta mojega klienta!« Advokat Je ponosno pogledal naokoli, obrisal pot s čela, se nasmehnil svojemu varovancu in sedel. Sodniki so začeli šepetati med seboj. Predsednik Je pritisnil na zvonec in zaklical: »Obtoženi Mitar Marin!« »Tukaj!« Je odgovoril Mitar po vojaško in se postavil mirno. »Kaj nam lahko tl poveš o tej zadevi?« »Kdo? — ali jaz?« »Tl, seveda. Kdo pa!... Saj s teboj govorim.«, »Bom pa tudi Jaz povedal, da je to takisto...« »Kaj praviš, kaj je -V takisto?« »Zastran konja pač,« krepko odvrne Mitar. »Venomer Je skakal čez, na moje dvorišče. Prenekikrat sem Petru rekel: .Sosed, zapri konja, ker ga bodo volkovi poirUI V škodo mi hodi, kaj? Ves vrt mi pokonča! Komaj se zmrači, hop, preskočil plot. Uničil ml bol...1 Za nič drugega mi ni bilo žal, gospod sodnik, ampak za bučo... srce se ml trga, da vam po pravici povem. To vam je bila buča, kakšna buča, na — takšnale! To kljuse jo je požrlo. Trpel sem, trpel, potem pa rekel: čak, ti bom že dal, se pravi njemu, potem boš videli Dobro nabašem puško pa čakam. Pozna noč Je, pravkar sem hotel leči, lej ga, hop, preskočL Vrag ne orje ln ne seje...« »Potem?« vpraša predsednik. »Potem! Kaj je bilo potem! — Puško sem vzdignil ln... na mestu!« »Potem?« »Potem sva ga z ženo odvlekla tja na kraj vasi. Tam sva ga zarinila v slamo, sva ga pač hotela skriti, a potem ...« Advokat je poslušal, kako odkritosrčno razlaga njegov varovanec zadevo, in se Je tresel od jeze. Z očmi je skušal ujeti Mltrov pogled, ampak Mitar, ko da Je pozabil na svojega zagovornika in je gledal samo v predsednika. »Kje bi Jaz vedel, koliko je bil vreden! Dober konj je bil,« odgovori Mitar. Advokat srdito Iresne s knjigami ob mizo ln razkačen vstane. Senat se umakne k posvetovanju. Zagovornik potegne Mitra na hodnik in se zadere nanj, tresoč se od jeze: »ŽivinaI Kaj pa Jemlješ advokata, če ne znaš lagati!« In jezen odide po stopnicah. UDOBNI Copernik je pokazal stoje slabe zobe. Na njegovem upadlem obrazu se je pokazala rdečica. Ybarra je dvignil oči in zelo mirno rekel: »Pisal se je Waldo Rattigan. Iz Washingtona so nam poslali podatke o njem. Bil je priložnostni vlomilec z nekaj milimi kaznimi. Pri nekem napadu na banko je vozil avto. Kasneje je izdal svoje sokrivce in se izognil kazni, ker je bil glavna priča. V tolpi je bil tudi Al Tessilore. Sicer še ni nič povedal, toda mnenja smo, da sta se v krčmi srečala čisto po naključju.« Ybarra je govoril s pridušenim mirnim in jasnim glasom. »Hvala, Ybarra,« sem rekel. »Ali smem kaditi — ali pa mi bo Copernik izbil cigareto iz ust?« Ybarra se je nepričakovano nasmehnil. »Seveda lahko kadite.« »Jumbo vas ima res rad,« je zbadal Copernik. Prižgal sem si cigareto. Ybarra je pogledal Copernika in zelo prijazno rekel: »S tem Jumbom pa že malo pretiravaš. Nimam rad, da me kdo tako kliče.« »Figo mi je mar, če to rad slišiš ali ne, Jumbo.« Ybarra se je še prisrčneje nasmehnil. »Napak delaš,« je rekel. Potem je potegnil iz žepa pilico in si začel piliti negovane nohte. Copernik pa je govoričil naprej. »Ze koj v začetku sem opazil, da z vami nekaj ni v redu, Dalmas. Ko smo ugotovili njuno identiteto, se nama je z Ybarro zdelo čisto prav, da se še malce pogovoriva z vami. Vzel sem s seboj eno izmed Waldovih fotografij iz mrtvašnice. Cisto zaradi rutine sva potegnila vašega hišnika iz postelje in mu pokazala sliko. Spoznal je možakarja. Tu se je pisal A. B. Hummel in je stanoval na številki 31. Ogledali smo si stanovanje in našli mrtveca. O tem si še zmerom razbijamo glavo. Se sanja se nam ne, kdo naj bi bil. Na vratu ima nekaj odličnih prstnih odtisov in kmalu bomo ugotovili, da so jih zapustili WaIdovi prsti.« »Pomirjen sem,« sem rekel. »Bal sem se že, da sem ga jaz ubil.« Copernik je po teh besedah dolgo zijal vame Njegov obraz se ni več režal. Zdaj je bil to samo krut, neizprosen obraz. »Pa še nekaj imamo. Imamo celo avto, s katerim je hotel Waldo pobegniti. In še vse kar je hotel vzeti s seboj.« Krepko sem puhnil cigaretni dim v zrak. Zunaj je še zmerom bobnal veter po zaprtih oknih. Zrak v sobi je bil poštam. »Ja, ja, nam se je že posvetilo,« se je spakoval Copernik. »Toda vam ne bi prisodili toliko brihtnosti. Oglejte si tole!« Zaril je svojo koščeno roko v žep suknjiča in počasi potegnil nekaj iz njega, in to položil na zeleno pregrinjalo igralne mizice; tam je obležalo ter se svetlikalo: biserna ogrlica z zaponko v obliki dvokrilnega propelerja. Mehko in mlečno se je svetlikala na mizi. Biseri, ki jih je iskala Lola Barsaly. Biseri, ki jih ji je podaril letalec; moški, ki je bil mrtev; moški, ki ga je še zmerom ljubila. »Ali niso lepi ti biseri? Ali ste nam zdaj pripravljeni povedati vse, kar veste o tej zadevi, mister Dalmas?« Vstal sem, odrinil stol in jel počasi hoditi po sobi, nato pa sem obstal pred biseri in si jih ogledoval. Največji je meril tretjino cola. Bili so beli, čisti in so se mehko svetili. Vzel sem verižico, ki je ležala na mizi poleg klobuka in jopice. Verižica je bila težka in biseri so bili gladki in lepi. »Lepi,« sem rekel. »Dosti težav in hudega so povzročili. Ja, povedal vam bom, kar vem. Tole tu mora biti presneto drago.« Ybarra se je zasmejal. To je bil zelo dobrodušen smeh. »Kakih sto dolarjev,« je rekel. »Več ne. Sicer so dobra imitacija — a so vendarle ponarejeni.« Spet sem vzel bisere v roko. Copernik me je še zmerom porogljivo gledal s svojimi steklenimi očmi. »Kako ste to ugotovili?« sem vprašal. »Spoznam se na bisere,« je odgovoril Ybarra. »Tile so dobro narejeni. To so ponaredki, ki jih pogosto delajo. Toda ponarejeni biseri so gladki kot steklo, pravi pa so hrapavi, če ugrizneš vanje. Poskusite.« Vtaknil sem dva ali tri bisere med zobe in skušal ugrizniti vanje. Biseri so bili trdi ln gladki. (Se nadaljuje) j NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Še naprej nestalno južno vreme z občasnimi padavinami. Ohladitev v tem obdobju ni pričakovati. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Predsedniki ObO o medobčinskih službah v ZASAVJU (ma) ZAGORJE — Na posvetovanju, ki Je bilo predzadnji torek na sedežu občinskega odbora SZDL v Zagorju ob Savi, so predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze Iz vseh štirih zasavskih občin razpravljali o medobčinskih službah. Za to posvetovanje so po- ambulanto medicine dela. samezne medobčinske službe Zraven tega pa so na posve-pripravlle poročila o doseda- tovanju govorili še o delu njem delovanju in problema- skupnih medobčinskih lu-ttki. V razpravi je bilo pred- špekcijskih služb, zdravstvu, vsem poudarjeno, da naj bi katastru in sodišču, sodelova-Zavod za prosvetno pedago- nju Delavskih univerz, občinsko službo razširil svojo de- sklh Svetov Svobod in pro-Javnost še na šole II. stopnje svetnih društev in občinskih y Zasavju; zavodi za zaposlo- Zvez za telesno vzgojo ter o nekaterih drugih vprašanjih. Gradivo o dejavnosti in problematiki medobčinskih služb, o katerem so razpravljali predsedniki vseh štirih zasavskih občinskih odborov SZDL bo služilo za razpravo na bližnjem posvetovanju predsednikov skupščin občin, sekretarjev ObK ZK, predsednikov ObO SZDL in predsednikov ObSS iz vseh štirih zasavskih občin. ,SLAVfiEK‘ pelvcelj« (P. R.) TRBOVLJE — Pred dnevi je pel mešani pevski zbor Slavček v koncertni dvorani * Narodnega doma v Celju. Koncert, ki je obsegal pester program narodnih, partizanskih, delavskih in umetnih pesmi, je ugajal celjski publiki, ki je napolnila dvorano. Zbor Slavček je gostoval v Celju na povabilo mešanega zbora »France Prešeren«, ki deluje kot ena od sekcij v Železničarskem kulturno umetniškem društvu v Celju in ki je vsestransko pripomogel k uspelemu gostovanju. Zanimivo je, da je pred skoraj 15. leti — Slavček bo slavil letos 15 let svojega obstoja — mešani pevski zbor »Alojza Hohkrauta«, ki se je kasneje preimenoval in dobil sedanje ime »Slavček«,. imel ravno v Celju svojo prvo gostovanje in da Je tako začel proslavljati svoj jubilej na Istem koncertnem odru. Naj ob tej priložnosti povemo, da bo ob koncu aprila kot gost DPD Svobode Center Trbovlje oziroma njegove sek: cije mešani zbor Slavček koncertiral na odru Delavskega doma v Trbovljah ‘ mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Celja. Avtomobil obstal na strehi (rap) TRBOVLJE — Na odseku iz Podmeje proti Trbovljam je prišlo 22. marca okrog M. ure do prometne nesreče, ko je vozil na tem cestnem odseku osebni avtomobil MB 79-97 voznik Martin Bizjak iz Šentilja. Na ostrem ovinku je vozil s hitrostjo 30 km na uro, ter je zaradi bojazni, da ne bi zapeljal s cestišča, zavrl, avtomobil se je obrnil za 90°, zadel v desni breg in se prevrnil ter obstal na strehi. Vzrok nesreče je tako prehitra vožnja na ostrem ovinku, škode na avtomobilu pa je za okrog 100.000 dinarjev. nove osebne izkaznice? Voj in Lukič, zvezni sekretar za notranje zadeve, je na zadnjem razgovoru z novinarji povedal, da bo letos sprejetih 17 novih zakonov s področja notranjih zadev. Ze uveljavljenemu zakonu o prenosu pristojnosti iz okrajnih na občinske organe za notranje zadeve, in zakonov o izvajanju kazenskih sankcij, se bodo verjetno pridružili zakoni o osebnih legitimacijah, o jugoslovanskem državljanstvu, o posesti in nošenju orožja ter o organih notranjih zadev. Verjetno bodo še letos začeli zamenjavati stare osebne izkaznice z novimi, ki bodo znatno poenostav-Ijene z najosnovnejšimi podatki, veljale pa bodo dalj časa kot sedanje. Osebna izkaznica bo zadoščala kot dokaz za jugoslovansko državljanstvo, ker so za tuje državljane predvidene drugačne legitimacije. Prav thko naj bi bila osebna legitimacija tudi uradno potrdilo o rojstvu namesto sedanjih izpiskov iz matičnih knjig. Osebne izkaznice bodo morale imeti vse osebe, ki bodo dopolnile 18. leto starosti in vsi tisti, ki se bodo zaposlili nepolnoletni. Osebno legitimacijo bodo lahko dobili pred polnoletnostjo tudi drugi, če bodo to posebej želeli sami ali n j Hegli starši. Osebne le^limacije naj bi se — po osnutku novega zakona — izdajale in zamenjavale v krajevniti uradih, na postajah Ljudi ske milice itd. ENOTNOST DRZAVi LJANSTVA — Novi zai kon o državljanstvu bo določil enotnost jugoslovanskega in republiškega državljanstva in v zvezi s tem postavil osnovni princip, da je lahko jugoslovanski državlja republiški državljan. Izseljencem bodo dane večje ugodnosti za dosego jugoslovanskega državljanstva. Avtomatsko bodo lahko dobili jugoslovansko državljanstvo otroci naših izseljencev, ki se bodo stalno zaposlili v Jugoslaviji, ali če bodo prišli na šolanje v Jugoslavijo. Prav tako dolga odsotnost lz Jugoslavije ne bo več vzrok za izgubo našega državljanstva. PROTI MNOŽIČNEMU POSEDOVANJU OROŽJA — V zvezi z novim zakonom o posesti in nošenju orožja bo verjetno še veliko razprav in tudi protipredlogov, ker naj bi novi zakon — predvsem zaradi zaščite življenj in varnosti občanov — preprečil množično posedovanje orožja. BRALCEM: Iz tehničnih razlogov V današnjo številko nismo mogli uvrstiti anketo. Zagotovo jo bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo Turnir rokometašic v šiški Na prejšnji sestavek v naši rubriki »Ljudje med seboj«, v katerem sle lahko spoznali vajenko Marjano In njeno prvo srečanje z življenjem, smo prejeli te dni še dopis našega bralca M. Z., ki nas je seznanil s podobnim primerom. Piše nam med drugim, da taki primeri ne sodijo v današnji čas, zato so temboll vredni obsojanja. Povzemamo iz njegovega pisma: Ko sem prebral sestavek v prejšnji' številki vašega tednika, sem se podzavestno vprašal, kako Je mogoče, da se laki in po- nosi izkoristiti v svojo korist. Marija je prišla k njej s kmetov, bila Je plašno in sramežljivo dekle, nadvse pa marljiva in »gospa« Je ugotovila, »da zna prijeli za vsako delo«. Poleg njenega lokala Ima neki družbeni sektor svojo pisarno in tistega dne so prosili »gospo«, če bi bila morda pripravljena za čiščenje njihove pisarne. Seveda Je privolila, ko Je slišala, da bo za to prejela mesečno šest tisočakov. Skovala je svojstven načrt. Od tistega dne pospravlja poleg svojega dobnl primeri še doga|a|o in takoj sem obveznega dela omenjeno pisarno vajenka sklenil da vas seznanim s podobnim pri- Marija in vsa srečna je, ko )l »gospa« merora’ čeravno je to zares temna stran vendar plača »tako pošteno« kar tri tlso-naše družbene kronike. Vajenci - v glav- čake. Vsak dan pobriše prah odnese smeli, nem pri zasebnih mojstrih — v mnogih ob sobotah pa lepo porlba tla, da so tako primerih naletijo na sebi nerazumljivo rav- čista, da je veselje. Verjetno pa Marija nanje Nastaja pa pri tem važno vpraša- še danes ne ve, da bi morala dobiti za svo-nje, ali take razmere podzavestno ne vplf- je delo Šest tisočakov, da namreč tri tiso-vajo tudi na njihov razvoj ali celo vcep- čake spravi »dobra gospa«. "•fti-SSe «■! —*<• >"•'=' • ““ neki »dobri gospe«, ki zna njeno prlzadev- rlh? (H) LJUBLJANA — V okviru priprav za nadaljevanje spomladanskega prvenstva v zasavski rokometni ligi, ki začne šele v maju, se je v nedeljo trboveljska ženska rokometna vrsta udeležila turnirja v Ljubljani, ki ga (Nadaljevanje s 14. strani) prostora, če bi hotel vse opisati. Naš rojak Savo Tory je nedvomno človek, ki je v življenju že veliko Izkusil. Verjetno so mu dnevi In urice, ki jih preživlja na domači grudi najljubši, ali kakor pravi sam: »Nimam več jugoslovanskega državljanstva, . ampak da sem Slovenec, tega ne bi mogel nikjer In nikdar zatajili.« Milan Zlvkovlč Je organiziral Partizan Šiška. Prve so bili rokometašice Šiške, druge Kranjčanke, tretje mesto so zasedle Trboveljčanke, zadnje mesto pa rokometašice lz Gorice. Trboveljčanke so v dokaj močni konkurenci dosegle solidne Izide. Posamezna srečanja so se končala takole: Kranj — Rudar 6:1 Rudar — Gorica 7:1 ZASAVCANA ODLIČNA LJUBLJANA — v soboto Je bil na Gospodarskem razstavišču telovadni troboj mladinskih reprezentanc Slovenije, Vojvodine In Hrvatske. Za reprezentanco Slovenije sta nastopila tudi mlada telovadca Iz Zagorja Povšnar In Kovačeva. Ekipno Je zmagala, po pričakovanju, slovenska moška vrsta z 216,4» točkami pred Vojvodino In Hrvat-sko, pri mladinkah pa prav tako Slovenija s 138,6$ točkami pred Hrvatsko In Vojvodino. Med posamezniki Je bil Povšnar četrti, Kovačeva pa prva. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje - Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije ll/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 - žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina; posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev .trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev m letna 720 dinarjev - Poštnina: plačana v gotovini. Naročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji In tisk ČP »Mariborski tisk«, Maribor.