Strokovna razprava GDK: 323.13 + 2 + 4: (497.12) Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne sečnje v slovenskih gozdovih Živan VESELIČ* Izvleček: Veselič, Ž.: Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne sečnje v slovenskih oozdovih. Gozdarski vestnik. 62/2004 št.l. V slovenščini, cit. lit. l. "' · V ses.tavku avtor ugotavlja da doslej niso proučeni gozdnogojitveni vidiki strojne sečnje v prevladujočih slovenskih razmerah ~atJ pa se zaveda d~ to postaja tudi v slovenskih gozdovih realnost. Ocenjuje možnost, da bi z več gozdnogojitvene prožnosti ?ZITo~a tolerantnost!,. m~rda pra~ s strojno sečnjo obudili gospoda.Jjenje z gozdovi na manj plodnih rastiščih , kjer je danes mtenz1vnost gospodarJenJa zaradi ekonomskih razlogov izjemno nizka. Ključne besede: gojenje gozdov, varstvo gozdov. gozdovi na manj plodnih rastiščih, strojna sečnja 1 UVOD S približevanjem Slovenije razvitemu svetu in njegovim ekonomskim pravilom postaja tudi v Slovenskih gozdovih realnost tehnologija, za katero smo dolga desetletja menili, da se nam je ni treba bati. Veliki stroji, ki smo jih videvali na delu v skandinavskih deželah, kako so na robovih golosekov »požirab« drevesa, so res zbujali nelagodje v filigransko zgrajenem in občutljivem gozdnem ekosistemu. Prvi stroji so bili resnično veliki, strah pred njimi je bil razumljiv. Ker so bili prvi t.i. žetveni stroji tako zasnovani, da so za obratovanje potrebovali veliko prostora, ki ga je moč v gozdu zagotoviti le na golosekih, z njimi pa smo v Sloveniji že davno opravili, smo tehnično zanimive orjake sprejemali le bolj kot informac.ijo. Na drugi strani so bile tudi ekonomske razmere pri nas še pred desetletjem povsem nep1imerljive s tistimi v razvitem svetu. Sledila je reorganizacija slovenskega gozdarstva, kije nujno zahtevala veliko strokovnih naporov. Več je bilo torej razlogov, zakaj smo, kljub hitremu razvoju strojev za strojno sečnjo oziroma vse tehnologije, ki je vezana na strojno sečnjo, v Sloveniji nekoliko v zamudi z razmišljanj i o uvajanju sodobnih tehnologij pridobivanja lesa. Zato danes nimamo odgovorov na nekatera nujna vprašanja v zvezi z njihovo uporabo v naših gozdovih oziroma v določeni meri celo šele oblikujemo vprašanja. GozdV 62 (2004) 1 2 SLOVENSKI GOZDOVI IN STROJNA SEČNJA Že hiter pogled na razmere v slovenskih gozdovih nam pove, da narava slovenskih gozdov ni tako naklonjena strojni sečnji kot v okoljih, kjer se je strojna sečnja uspešno uveljavila v preteklih desetletjih: • delež listavcev, ki pomenijo za strojno sečnjo tehnološko manj ugoden zalogaj, je v slovenskih gozdovih velik (dobra polovica lesne zaloge), • drevje vzgajamo do znatno večjih dimenzij, • močnejša redčenja, ki so pri strojni sečnJi tehnološka in ekonomska nujnost, bi utegnila povzročiti na plodnejših rastiščih listavcev (razen na rastiščih svetloljubnih mehkih listavcev) zaradi spodbujenega prezgodnjega pomlajevanja hude motnje na poti k postavljenim gozdnogojitvenim ciljem, • v prebiralnih gozdovih in gozdovih, kjer je polnilni sloj nujen iz gozdnogojitvenega vidika, na sečnjo s strojem ne gre računati, • pri sečnji iglavcev v naših klimatskih razmerah je ob opustitvi sečnega reda nevarnost namnožitve podlubnikov znatno večja, • ponekod je ovira za strojno sečnjo tudi relief - grape, vrtače, strmina. Dosedanje informacije in proučevanja možnosti uporabe sodobnih tehnologij pri nas so enostranske in obravnavajo predvsem tehnološki vidik uporabe teh tehnologij. * Mag. Ž.V., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 41 Veselič , ž: .: Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne seč nje v slovenskih gozdovih Tako so nam poznane: • tehnične značilnosti strojev, • izkušnje njihove uporabe v razmerah, ki so pri nas bolj izjemne, • v grobem so analizirani slovenski gozdovi z vidika možnosti uporabe strojev za sečnjo z vidika njihovih tehničnih značilnosti (KRČ 2002). Niso pa proučeni gozdnogojitveni vidiki strojne sečnje v prevladujočih slovenskih razmerah. Okvir optimalne tehnične uporabnosti strojev za sečnjo je po Krču (KRČ 2002) naslednje: • naklon terena: največ 30 % • mešanost sestojev: najmanj 70 % iglavcev • skalovitost: največ 50 % • relief: vrtačast teren ni primeren Kriteriji zajamejo nekaj manj kot 10 % slo­ venskih gozdov. Gotovo bo razvoj strojev kmalu omogočil učinkovito delo strojev tudi v manj ugodnih razmerah, kot jih nakazujejo prikazani kriteriji. Informacij tehnološke narave je torej več in so hitreje dosegljive, zlasti nekateli gozdnogojitveni odgovori pa bodo časovno zahtevnejši. V določenih razmerah pa je mogoče tudi iz gozdnogojitvenega vidika stroj no sečnjo uvesti takoj. Razen v gozdovih z značilnostmi, kot smo jih povzeli po omenjeni študiji, uporaba strojne sečnje ni sporna v vseh gozdovih, ki jih močno poškodujejo ujme in požari ter seveda ob krčitvah gozdov. V Sloveniji imamo tudi ca. 9.000 ha gozdov s prevladujočimi mehkimi listavci, kjer se strojna sečnja prav tako ne zdi 1izična. Zahtevnejši bodo odgovori zlasti v zvezi z redčenjem Jistnatih gozdov na drugih plodnejših rastiščih. Morda se bo s strojno sečnjo izšlo tudi tu, saj zahteva strojna sečnja večje intenzivnosti sečenj zlasti v zelo mladih sestojih, ki hitro zapolnijo sestojne vrzeli, ob poznejših sečnjah, ko so sečne poti že pripravljene, intenzivnosti redčenj s strojem niso več tako izstopajoče . Vendar si bo potrebno odgovore poiskati, in to v različnih razmerah, da bi ob uporabi nove tehnologije ne doživeli neugodnih ' presenečenj, ki imajo v gozdarstvu dolgotrajne posledice. Pomembno področje, ki ga moramo proučiti, je vprašanje varstva gozdov, predvsem varstva pred podlubniki, saj pri strojni sečnji gozdni red v klasičnem smislu ni predviden. Ne gre za vprašanje predpisov, te je možno prilagoditi, če strokovne 42 analize pokažejo, da je to dopustno. Potrebno je pridobiti zanesljive strokovne odgovore na odprta vprašanja. 3 STROJNA SEČNJA IN GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI Obravnava problematike gozdnogospodarskih načrtov v luči uvedbe stroj ne sečnje se skoraj ne zdi potrebna. Dotakniti se je moramo zaradi nekaterih povsem neutemeljenih mnenj, češ, da bi strojna sečnja zaradi večjih intenzivnosti poseka zahtevala povečanje možnega poseka, določenega z gozdnogospodarskimi načrti. Predvidena večja sečnja na posameznih sečiščih seveda ne pomeni, da je potrebno za desetletje v naprej načrtovati tudi večje sečnje na ravni meditvenih enot. Bo pač v določenem letu zajela sečnja manj sestojev, kar posledično pomeni v povprečju daljšo obhodnjico. Navedeno zahteva gozdnogojitveno presojo, z vidika določitve možnega poseka pa ne predstavlja problema. Res pa je, da lahko premajhni odseki oziroma oddelki pri tem pomenijo še večjo motnjo pri optimalnem načrtovanju sečenj po prostoru in času , kot je to primer danes. Vendar nam načrtovani možni poseki na ravni odsekov oziroma oddelkov že tudi danes povzročajo nepotrebne probleme, zato bomo ne glede na uvedbo strojne sečnje predlagali spre­ membo Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Okvir preveritve uresničevanja gozdnogospodarskih načrtov naj bi bil tako v pogledu možnega poseka kot gozdno­ gojitvenih del gospodarski razred in ne več posamezni odsek oziroma oddelek. Še razmislek o možnostih poenostavitve strokovnega dela z gozdom na manj plodnih rastišč ih Razprava v zvezi z možnostmi uvedbe strojne sečnje v naše gozdove niti ni neposredni povod razmišljanju o možnostih poenostavitve stro­ kovnega dela z gozdom na manj plodnih rastiščih . Vprašanje se pojavlja že dolgo povsem ne­ odvisno od tehnologije pridobivanja lesa. Dejstvo je, daje nesmotrna vlagati velike strokovne napore v usmerjanje razvoja gozdov tam, kjer se zaradi objektivnih neugodnih razmer intenzivno strokovno delo z gozdom ne more ustrezno obrestovati. V prvem približku so to manj plodna rastišča, čeprav Gozd V 62 (2004) 1 r Vese lič , ž.: Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne seč nje v slovenskih gozdovih utegne katera od neproizvodnih funkcij gozdov visokem severu. Mi moramo danes seveda vpra- ponekod tudi na teh rastiščih zahtevati ali vsaj šanje dopolniti v tem smislu, da se vprašamo, kako upravičiti podrobnejšo strokovno obravnavo gozda, to st01iti na ekološko sprejemljiv način. V splošnem na drugi strani pa je ponekod tudi na plodnejših pa so tudi naša manj plodna rastišča tista, kjer bi rastiščih odveč pričakovati ugodne rezultate stroj, ki bi zmogel uspešno obdelati tudi trše strokovnih prizadevanj zaradi akutne posestne Jistavce, utegnil odločujoče koristiti. razdrobljenosti gozdov. Preveč ambiciozno bi bilo pričakovati v tej zvezi Za namene tokratne obravnave ostanimo pri kar takoj vse potrebne odgovore. Želim predvsem manj pJodnih rastiščih, saj so si v tem primeru spodbuditi k razmišljanju, da bi z nekoliko razlogi za poenostavitev strokovnega dela z gozdom gozdnogojitvene prožnosti oziroma tolerantnosti in za uvedbo strojne sečnje skladnejši, strojna sečnja morda prav s strojno sečnjo obudili gospoda1jenje pa lahko v tem primeru morda prispeva k rešitvi s temi gozdovi, saj je danes intenzivnost gospo- problema oziroma ga lahko reši prav racionalna datjenja z njimi izjemno nizka. strojna sečnja. Morda bi s strojno sečnjo obudili sečnjo na panj, Problem namreč pri večini gozdov na manj kjer je ta optimalni oziroma edini možen način dela plodnih rastiščih danes ni več samo vprašanje z gozdom, morda bi drugod na teh rastiščih delo smotrnosti vložka strokovnega dela v usme1janje stroja omogočili z opJodnimi sečnjami v manjših gozdov, kjer se strokovno delo ne more ustrezno jedrih (premera ca 30 m), ter na ta način hkrati obrestovati, ampak tudi ta, da se v teh gozdovih, pocenili strokovno delo in pridobivanje lesa v teh zlasti tistih v zasebnem lastništvu, večinoma sploh gozdovih. Kot alternativna možnost se namreč kaže ne seka več . Sečnje sestojev, kjer napadejo samo le opustitev vsakršnega gospodarjenja s temi manjvredni gozdno lesni sortimenti, se v zasebnih gozdovi oziroma njihova prepustitev samo narav- gozdovih pač vse bolj opuščajo. nemu razvoju. Varčnejše delo je edini način, ki omogoča izkoristiti rastiščni potencial teh rastišč. Vprašanje kako izk01istiti potencial manj plodnih rastišč je 4 LITERATURA pred desetletji gozdarje v razvitem svetu pripeljal KRČ, J., 2002 . S~estojne jn terenske možnosti strojne sečnje do uporabe strojev pri sečnji iglastih gozdov na v Sloveniji . Studija, ~jubljana. 43