Št. 139 (15.241) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul Montecchi6-Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1 nnn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPED, in ABB. POST. GR. 1 /50% Hcis ALPINA CiKSTIONI L ftjVA, L D/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 26. MAJA 1995 Ultimat velja tudi m Sarajevo Tone Hočevar V Sarajevu so bili skoraj navdušeni, ko so Natova letala vCeraj razbila najbrž ne prav pomembno skladišče streliva Cisto blizu Pal, »prestolnice« Ka-radžiCeve Srbije v Bosni. Vas, ki je Se pred nekaj leti veljala samo za najjužnejše zbirališče smučarjev tekačev na svetu in nic drugega, si bo v svojo zgodovino pač lahko zapisala, da je bila nekoC, ko so se v Bosni spet enkrat klali, tako zelo pomembna, da se je celo letalom Nata, najvecje vojaške sile v zgodovini človeštva, tam zdelo vredno odmetavati bombe. Ce bo v Bosni še kdaj mir, bodo Pale spet pozabljene, zato se tudi prebivalci KaradžiCeve trdnjave nad Sarajevom ne bi smeli posebej pritoževati nad vCerašnjim dogajanjem. Še zlasti, ker nihče nikomur ni skrivil lasu. Natovi generali so morali priznati, da je bil cilj njihove akcije tudi tokrat skrbno izbran, letalska operacija pa »zelo omejena«, taka kot pravzaprav vse doslej. Nato in Organizacija združenih narodov sta včeraj delovala složno, drugače kot pred tremi tedni, ko so nameravano Natovo letalsko opozorilo Srbom preprečili v New Yorku. Ugibajo, da se je to zgodilo zato, ker hoCe tako imenovana mednarodna skupnost sprte strani v Bosni in Hercegovini prisiliti k poslušnosti in uresničevanju že neštetokrat prekršenih dogovorov. Ce gre res za enega zadnjih mednarodnih poskusov vnašanja »reda in miru« na sprti Balkan pred napovedanim slovesom dobršnega dela modrih Čelad, potem včerajšnja zgodba o Natovih letalih nad Palami še ni končana. Svetovna organizacija je namreC ultimat tokrat namenila tudi Muslimanom, sarajevski vladi, ki naj bi do danes opoldne umaknila svoje težko orožje iz dvaj-setkilometrskega območja okrog Sarajeva. Morebitne bombe na muslimaske položaje pa bi že pomenile, da svetovnim prestolnicam, ki so včeraj pozdravile napad na Pale, ni vec do bistvenih premikov meja v razkosani •nekdanji Bosni in Hercegovini. ■ Prodrla naveza | Bolmat-Lucchini TRST - Ce se bodo pogajanja srečno iztekla, bosta škedenjsko železarno kupila traderska družba Bolmat in jeklarski magnat Luigi Lucchi-ni, ki sta zanjo ponudila 51, 2 milijarde lir. Zadnji rok za predložitev morebitne druge ponudbe je zapadel včeraj opoldne, zglasil pa se ni noben drug kandidat. Komisarji tovarne so izrazili potrebo, da se privatizacijski postopek spelje Cim hitreje in vsekakor najpozneje do 10: junija. Na 4. strani [ Ciikuška predstava vrtcev iz Doline BOLJUNEC - Šolsko leto se s hitrimi koraki bliža koncu. Na šolah in vrtcih se te dni vneto pripravljajo na zaključne šolske prireditve. VCeraj je bila v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu skupna zaključna prireditev otroških vrtcev dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Malčki iz Ricmanj, MaCkolj, Doline, Boljunca, Milj, Boršta in od Domja so se predstavili staršem in sorodnikom s cirkuško predstavo Miš maš (foto Križmantic/KROMA). Na 4. strani VOJNA V BOSNI / POVRAČILNI UKREP ZARADI NESPOŠTOVANJA ULTIMATA Natova letala dvakrat napadla srbske položaje v bližini Pal Letala so vzletela iz baze v Avianu - Srbi obstreljevali Sarajevo SARAJEVO - Zaradi neupoštevanja ultimata, ki se je iztekel opoldne, so Natova letala včeraj ob 16. uri in ob 16.25 napadla srbske vojaške cilje vzhodno od Sarajeva. Sest letal je v dveh napadih uničilo dva bunkerja s strelivom v Jahorinskem potoku in na Ravni planini v bližini Pal. Žrtev ni bilo, letala pa so se nepoškodovana vrnila v oporišče v Avianu. V napadu so sodelovala ameriška, španska, nizozemska in francoska letala. Po besedah tiskovnega predstavnika Združenih narodov je bil cilj bombardiranja točno določen z namenom, da bi iz območja 20 kilometrov okoli Sarajeva odstranili vse težko orožje. Poveljnik Severnoatlantske zveze, admiral Leighton Smith je za televizijsko postajo CNN izjavil: »Napad je bil tako po obsegu kot cilju zelo omejen. Upamo, da je tokratno sporočilo zadostovalo in da se nam ne bo treba vračati.« Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Jasuši Akaši je Srbe kmalu po izteku ultimata vCeraj zgodaj popoldne vnovič opozoril, da lahko pričakujejo letalske napade, kar se je potem tudi zgodilo. Srbi so po razmeroma mirnem dnevu bosan-sko-hercegovsko prestolnico proti večera vnovič zaceli obstreljevati s težkim orožjem. Na 16. strani RIM / NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI CONFINDUSTRIE Dini indushijcem: Vlada je izpolnila pričakovanja RIM - Včeraj je bila skupščina Confindustrie, na kateri je predsedniško poročilo Luigija Abeteja poslušal tudi premier Lamberto Dini. Voditelj industrijcev je pozval k politični stabilizaciji, brez katere ne bo mogoče tako zlahka odpraviti državnega primanjkljaja, Prodi z lastno stranko? RIM - »Ce se center ne zgane, bom sam proti lastni volji ustanovil svojo stranko.« Romano Prodi, voditelj levosredinskega zavezništva, je s to izjavo presenetil predvsem tiste, katerim je bilo opozorilo namenjeno, namreC predstavnike Ljudske stranke, ki se taCas ogrevajo za to, da bi bile parlamentarne volitve Cim kasneje. Za odlašanjem volitev pa se po mnenju marsikoga - in morda tudi samega Prodija - skriva želja po obnovitvi nekdanje KD kot osrednje osi političnega dogajanja. Na 2. strani pa tudi vsakovrstnih privilegijev in monopolov, ter hkrati zagotoviti gospodarskega razmaha in povečanja zaposlenosti. Luigi Abete pa je tudi vnovič pokritiziral sporazum med vlado in sindikati o preosnovi pokojninskega sistema, na kar je sam Dini odločno rea- giral. Sporazum je naletel na skoraj vsesplošno ugodno oceno, tej pa se niso pridružili oni, ki so rajši emfatizirali nekatere njegove omejevalne plati, namesto pa bi upoštevali celoto, je obžaloval ministrski predsednik in zatrdil, da si osnutek reforme za- služi objektivnejše in bolj uravnovešene ocene. Drugače pa industrije! niso imeli nobenega posebnega razloga za negodovanje in v resnici so Dinija nagradili s toplim ploskanjem. Kako bi ga tudi ne, ko pa je že omogočil odmrznitev sredstev za podpiranje podjetij (zlasti na jugu). Poleg tega se je obvezal, da bo pometel z birokratskim balastom, ki zavira učinkovito delovanje javnoupravnega aparata, in le-tega vsaj približno povzdignil na evropsko raven. Nadalje je obljubil strogo protiinflacijsko politiko, ki bo temeljila z ene strani na doslednem spoštovanju predlanskega julijskega sporazuma o ceni dela oziroma dohodkovni politiki, z druge strani pa na eko-nomsko-finančni programski listini, ki je v pripravi; ta bo prispevala tudi k poživitvi zaposlovanja, predvsem pa utrdila zaupanje poslovnežev v devizni in borzni trg, s Čimer bo mogoče znižati obresti, ki so bistvenega pomena za uspešno resanacijo. Dini je tudi napovedal strožji nadzor nad cenami in tarifami, nazadnje pa izrecno naglasil, da je njegova vlada dosledno izpolnjevala dane obljube in začrtani program. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Referendumi vzrok zaostritve Potem ko se je izjalovila možnost dogovora o preureditvi televizijskega sistema, so se odnosi na političnem prizorišču zaostrih. Stran 3 Pismo Albertinija Agnellijevi Paolo Sardos Albertini, ki je pred nekaj dnevi zahteval odstranitev partizanskih spominskih obeležij, je vCeraj pisal italijanskemu zunanjemu ministra Su-sanni Agnellijevi, naj ne popušča v pogajanjih s Slovenijo. Stran 4 Ne trgovskemu centru Vzhodnokraški rajonski svet nasprotuje gradnji trgovskega centra pri Opčinah in predlaga lokacijo v terminalu pri Fernetičih. Stran 5 Razstava ob Svetnici slovenske šole Ronke - V občinski knjižnici bodo juhi odprli dokumentarno razstavo ob 50-letnici slovenske šole. Stran 9 Umrl Krešimir Čosič Po dolgi in mučni bolezni je v Washingtonu umrl Krešimir ČosiC, ena najveCjih košarkarskih legend v Evropi. Stran 24 Natova letala so v četrtek bombardirala cilje v bližini Pal, »prestolnice« bosanskih Srbov. Letala so srbsko skladišče streliva napadla obIG11, štiri ure po izteku roka, do katerega bi morali bosanski Srbi vrniti težko orožje, odvzeto iz skladišč ZN. ISAM IN I EGOV IN A ! ■ / JBr1 Sarajevo B@ Pale PD MACKOLJE priredi 26., 27., 28. in 29. maja tradicionalni praznik ceseru NOVICE RIM / »ČE SE CENTER NE ZGANE...« Pogovori med Agnellijevo in fevom Crvenkovskim RIM - Na srečanju na Famesini med ministrico za zunanje zadeve Susanno Agnelli in njenim makedonskim kolegom Tevom Crvenkovskim je bil govor o sodelovanju med državama, nad katerim so izrazili veliko zadovoljstvo, in morebitni pridružitvi Makedonije k Evropski uniji, čemur pa se Grčija zaenkrat upira. V tem okviru bi lahko bilo odločilno posredovanje Cyrusa Vancea. Crvenkovski je dal razumeti, da se odpirajo možnosti za pričetek dialoga z Grčijo, a glede manjšin je trdil, da so naredili pomembne korake v tej smeri. Proti hrupu z zakonom RIM - Poslanska zbornica je odobrila okvirni zakon v boju proti hrupu, a za njegovo spoštovanje bodo skrbeli ministrstva, dežele, pokrajine in občine. Med najpomembnejšime ukrepe sodi tudi možnost, ki jo imajo župani, da zaprejo prehrupne ceste. Za kršitelje so predvidene zelo ostre kazni, od 2 do 20 milijonov lir. Kontrolo bo izvajalo osebje deželnih agencij za okolje, ki bo imelo prost vstop vsepovsod tam, kjer potekajo hrupne dejavnosti, podjetja pa bodo morala izdelati poseben »sanacijski načrt«. Med drugim je tudi predvideno, da reklamni televizijski vložki ne smejo biti glasnejši od ostalih oddaj. Med najhrupnejša italijanske mesta (preko dopustnih 65 decibelov) Tudi lani je prvo sodita Messina (81,5) in Bari (80,5). Na tej lestvici najdemo tudi Pordenone in Benetke-Mestre (75,5). Časniki v hudih težavah RIM - Progresistični parlamentarec Giuseppe Giu-lietti je na predsednika vlade Dinija naslovil vprašanje, v katerem ga opozarja na hude težave, ki jih preživlja tisk in ga sprašuje, zakaj doslej ni bilo nobene pripravljenosti na srečanje z zvezo založnikom Fieg in drugimi sindikalnimi organizacijami na tem področju. Založniki s svoje strani pravijo, da je položaj zaradi cene papirja, ki se je dejansko podvojila, iz dneva v dan bolj dramatičen, pri nekaterih časopisih celo tvegajo, da do papirja sploh ne pridejo, ne glede na ceno. Prav zato je predsednik Fieg Giovanni Gio-vannini zahteval sestanek z vlado. Zaslišali Longa in Specogno PORDENONE - Zasliševanje bivšega deželnega tajnika KD iz FJK Bruna Longa pred namestnikom državnega pravdnika Raffaelejem Titom je trajalo približno eno uro, nakar so znanega politika znova odpeljali v videmski zapor. Dolžijo ga, da sta si z bivšim deželnim predsednikom Adrianom Biasut-tijem razdelila 100 milijonov lir podkupnine, ki naj bi jo bil izplačal bivši predsednik Autovie Venete Romano Giusppe Specogna. Slednji se je predvčerajšnjim po več dnevih izmikanja le predstavil sodnikom. Prodi namignil na možnost, da bi ustanovil lastno stranko Začudenje Bianca - Problem datuma volitev povod za polemiko RIM - Romano Prodi bi utegnil ustanoviti svojo stranko. Tako je vsaj namignil v intervjuju za tednik Panorama v polemiki z Gerardom Biancom, tajnikom Ljudske stranke oziroma tistega njenega dela, ki ni sledila »drugemu tajniku« Roccu Butti-glioneju v objem Kartelu svoboščin. Prodi je v intervjuju govoril predvsem o »centru«, in to dokaj kritično. Dejal je, da si osebno želi močan center, ki ga pa zdaj ni videti oziroma je še neznaten, p'o besedah bivšega predsednika Irija je celo le »prikazen«. Srž polemike z Biancom je datum volitev: ne samo tajnik LS, ampak tudi njegov »kolega« Buttiglione in voditelji Krščansko-de-mokratskega centra so se v prejšnjih tednih dokaj jasno opredelili, da bi bile volitve čim kasneje, vsekakor ne pred pomladjo 1996. Takšno sta- Romano Prodi (telefoto AP) lišče so mnogi, med njimi tajnik Hrasta Massimo D’Alema, polemično ocenili kot odlašanje v pričakovanju obnovitve nekdanje KD. Očitno pa ta perspektiva ne ugaja niti Prodiju: »Odložiti volitve na leto 1996 v upanju, da bi center z večinskim sistemom prejel kak sedež več, se mi zdi le odraz pobožnih želja.« Na opozorilo novinarja, da se tudi Bianco ogreva za odložitev, je bil Prodi neobičajno jedek: »Ali hoče preveriti mojo vzdržnost?« je dejal in dodal: »Ce Ljudska stranka vztraja, bom proti svoji volji ustanovil lastno stranko. Potegovali se bomo za sredinske glasove in ne verjamem, da bom zadnji na cilju. Katoliški svet me podpira. Kvečjemu me zaskrblja KatoUška stranka.« Prodi je vsekakor potrdil, da ga vprašanje datuma volitev posebno ne vznemirja. Ko bi bile volitve spomladi, bi moral enostavno spremeniti svoj rokovnik: vsekakor pa bo svoj krog z avtobusom po Italiji zaključil septembra. Glede svojega nasprotnika na političnih volitvah je dejal, da upa, da bo to Berlusconi, saj Kartel svoboščin »se ga ne bo tako zlahka znebil.« Vsekakor bi zamenjava kandidata desnice »povzročila več težav mojim nasprotnikom kot pa meni,« je še dejal Prodi, ki je na zaključku intervjuja še zaželel, da bi imel v svojem timu tudi sedanjega premiera Lamberta Dinija, najverjetneje kot zakladnega ministra. Prodijeve izjave, predvsem one o možnosti, da bi ustanovil svojo stranko, so še najbolj presenetile prav tajnika LS Gerarda Bianca, ki je celo podvomil, da bi bil intervju avtentičen. »Od njega pričakujemo,« je dejal, »da nam bo dal konkretno pomoč pri utrjevanju centra. Z naše strani pa mu zagotavljamo popolno podporo.« Glede datuma volitev pa je bil Bianco bolj previden kot v nekaterih prejšnjih izjavah: »To je problem, ki je v pristojnosti predsednika republike, jaz pa spoš- tujem črko in duh ustave.« Sam Prodi pa je malo kasneje potrdil, da je »P«*' norama« pravilno tol' mačil njegove besede. »C® se center sam ne zgane, se bom zganil jaz. To je jasno,« je dejal in dodal, da je že večkrat namignil na možnost, da bi ustanovil svojo stranko: »Ne vem, zakaj reagirajo s takšno zamudo.« Tudi glede datuma volitev je pojasnil svojo misel: »Če bodo volitve oktobra, bo prav, ce bodo kasneje, bo prav tako prav, toda postalo bo bolj zapleteno zasledovati bolj dolgoročne cilje brez trajnega organizacijskega ustroja.« Tudi predstavnico levega krila LS Rosy Bindi so Prodijeve izjave zbodle, čeprav je bil njen komentar previden. Dejala je, da s Prodijem deli zaskrbljenost, da ne bi bil center nekakšen tretji tabor med desnico in levico, ki pa bi nosil vodo na mlin desnici. Center, za katerega se poteguje Bindijeva, je že izbral, da bo alternativen desnici in je zato sklenil zavezništvo z demokratično in zmerno levico. Krepitev centra torej, je poudarila Bindijeva, prispeva k zmagi levosredinske koalicije, ki jo vodi Prodi-Sicer pa je tudi malce polemično dodala, da j® vsakdo svoboden, da ustanovi svojo stranko, treba pa je vedeti, kaj hoče s tem doseči. Berlusconi spet vpisan v seznam oseb pod sodno preiskavo MILAN - Bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi je bil spet vpisan v seznam oseb, proti katerim je v teku sodna preiskava. Tako piše tednik Espresso, ki pa navaja tudi, da ne gre za neko novo preiskavo, ampak za ponovitev vpisa iz 28. januarja, in to zgolj iz formalnih razlogov, ker so morali milanski sodniki odpreti nov sveženj. Berlusconi je po pisanju tednika osumljen lažnih družbenih sporočil in nezakonite porazdelitve dobička. Skupaj z Berlusconijem so vpleteni v preiskavo njegov bmt Paolo, Salvatore Sciascia in Angelo Pellegrini. RIM / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT VČERAJ PRVO ZASEDANJE Februarja več zaposlenih Seganje po dopolnilni blagajni se je nekoliko upočasnilo Ustanovili observatorij za probleme mladoletnih RIM - Februarja letos se je pokazalo prvo drobno znamenje, da se na zapo-slenostnem področju v Italiji nekaj le premika na bolje. Zavoda ISTAT sporoča, da se je stopnja zaposlenosti v velikih industrijskih podjetjih povzpela za 0, 1% v primerjavi z januarsko in da se je osip delovne sile v terciarnih dejavnostih (banke, zavarovalnice, trgovina, turizem idr.) ublažil, saj je znašal 0,3%, medtem ko so januarja zabeležili -2%. Po zaslugi tega skromnega izboljšanja se je nekoliko popravil tudi sicer negativni celoletni trend: medtem ko je bila v letošnjem januarju stopnja zaposlenosti v indu- striji za 5, 7% manjša kot v lanskem januarju, je bila februarja za 5, 5% nižja kot v istem mesecu 1994. leta. Istočasno pa se je ta stopnja v terciarnem sektorju malce poslabšala, in sicer z -4, 2% na -4, 4%. Februarsko zboljšanje v industriji je še toliko bolj pomembno, ker se je skozi vseh 12 lanskih mesecev stanje nenehno slabšalo. Res pa je tudi, da ena lastovka še ne naznanja pomladi in da bo potrebno počakati še kak mesec, preden bo mogoče zatrditi, da predstavlja februarski podatek resničen zasuk na bolje. Vsekakor se je v enem letu število delovnih ur, ki jih je opravil vsak posa- mezen delojemalec, pomnožilo za 5, 7%; to je treba pripisati redkejšemu seganju po dopolnilni blagajni (februarja letos -66,4%). Medtem se je povprečni bruto zaslužek posameznika povečal za 7, 3%, dejanska plača pa za 6, 8% v primerjavi z lanskim februarjem, a cena dela po posamezniku je narasla za 10, 9% oziroma za 8, 4%, če odmislimo odpravnino. Podatki za terciarni sektor pa so naslednji: število opravljenih delovnih ur se je zvečalo za 0, 7%, dejanske plače so poskočile za 5, 7%, cena dela (brez od-pravninske postavke) pa za 9, 3%. Nazadnje je ISTAT posredoval še pregled po panogah (prva številka zadeva stopnjo zaposlenosti, druga pa bruto zaslužek): INDUSTRIJA. Energija, plin, voda -6, 7% in +11, 3%; izkop rud, kemikalije -6, 7% in +10%; predelava kovin -4, 9% in +12, 4%; živilstvo, tekstilstvo, les -4% in +3, 6%. TERCIARNI SEKTOR. Trgovina, gostišča, hoteli -1, 1% in +10%; prevozi, zveze -6, 7% in +7, 1%; banke, zavarovalnice -1% in +12, 6%; servisiranje podjetij -4, 2% in +9%. RIM - Enajst milijonov in pol italijanskih državljanov, starih do 17 let - 20 odstotkov vsega prebivalstva polotoka -ima od včeraj novega zaščitnika: vsedržavni observatorij za probleme mladostnikov. Organizem, ki mu predseduje minister za socialna vprašanja Adriano Ossi-cini, je z včerajšnjim prvim zasedanjem začel nekakšno »popotovanje po svetu mladostnikov« z dokaj ambicioznimi cilji. Vsaj časovno je prvi cilj zbrati podatke o težavah mladostnikov, tako onih, ki imajo probleme s pravico, kot onih, ki so bili žrtev nasilja. V naslednji fazi pa bo pozornost osredotočena na iskanju instrumentov in rešitev. Observatorij, kot je včeraj povedal predsednik dokumentacijskega centra novega organizma Alfredo Carlo Moro, bo deloval na štirih »frontah«; nasilje (zbiranje podatkov o maltretiranju in priprava najbolj nujnih normativnih posegov), mednarodna posi-novljenja (monitoraža izvajanja obstoječih mednarodnih konvencij), odnos otrok do televizije in končno storitve za otroke in družine. Nekaj podatkov o teh problemih je sicer že na razpolago. Kar se tiče televizije, so pripravili statistike, iz katerih izhaja, da 90 odstotkov mladostnikov med 6. in 17. letom starosti vsak dan gleda televizijo, od tega pa 25, 5 odstotka presedi dnevno pred ekranom več kot tri ure. Glede na važnost televizije observatorij v delovnem dokumentu, ki so ga predstavili včeraj, opozarja na možne posledice nasilnih predstav ter si zadaja cilj, da bi televizijske programe navdihovala odgovornost do mladoletnikov. Zelo važno je po oceni observatorija tudi vprašanje storitev, brez katerih tudi najboljša zakonodaja ne bi mogla zadostovati potrebam mladostnikov. Problem zase je sodišče za mladoletnike, ki ga - kot je povedal njegov predsednik Luigi Fatiga - urejujejo zakoni izpred 61 let, medtem ko manjkajo sedeži in organik je nezadosten, da ne govorimo o pomožnih službah za zaščito in pomoč mladostnikom. Pivettijeva se je opravičila tajniku SVP Bruggerju RIM - Predsednica poslanske zbornice Irene Pivet-ti je v pismu tajniku Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Siegfriedu Bruggerju obžalovala obnašanje predstavnika Nacionalnega zavezništva Gustava Selve, ki je med razpravo v ustavni komisiji poslanske zbornice obtožil stranko nemške manjšine, da je »postnacistična stranka«. Selva je tako reagiral na trditev predstavnika SCP, ki je NZ označil kot »postfašistično«. Pivettijeva je v pismu Bruggerju poudarila, da obtožba Gustava Selve »nima nobene zgodovinske osnove in niti politične objektivnosti«. rKOPER / POKRAJINSKI MUZEJ Simpozij o zgodovini in predstavitev knjige KOPER - V konferenčni dvorani Pokrajinskega muzeja v Kopru bo danes mednarodni simpozij z naslovom "Primorska in Trst od Rapalla do Londonskega memoranduma (1920-1954) ”. Strokovno srečanje je sad sodelovanja med Zgodovinskim društvom za južno Primorsko, deželnim inštitutom FJK za odporniško gibanje. Inštitutom za novejšo zgodovino iz Ljubljane ter Odsekom za zgodovino pri tržaški NSK. Srečanje se bo pričelo ob 9:30 s pozdravom koprskega župana Au-relia Jurija, ob 10. uri pa bo Jože Pirjevec govoril o italijansko-slovenskih odnosih od leta 1915 do danes. Sledilo bo predavanje Milice Kacin-VVohinz, ki bo spregovorila o značilnostih ter o oblikah protifašistične borbe na Primorskem. Sledili bosta še predavanji Milana Pahorja (Vzpon in nasilna ukinitev slovenskih gospodarskih ustanov na Tržaškem med obema vojnama) in Anne Vinci (Raziskava Trst v vojni). S krajšimi prispevki se bodo nato oglasili Aleksij Kalc (Emigracija iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni in njena politična vloga), Marta Verginella (Izkušnja NOB v pričevanjih tržaških borcev) in Vlasta Beltram (Specifika NOB v slovenski Istri in njen prispevek v slovenskem prostoru). Simpozij se bo nadaljeval ob 15. uri s predavanjem Karla Stuhlp-farrerja (Jadransko Primorje 1943-1945) ter Borisa M. Gombača, ki bo govoril o osvoboditvi Trsta maja leta 1945. S krajšimi prispevki se bosta oglasili Nevenka Troha (Odnosi prebivalstva in političnih strank do vojaških uprav v coni A in B) in Tatjana Ploj (Premoženjska struktura izolskih optantov v letih 1953-54). V sklepnem delu simpozija pa bodo predstavili knjigo zamejskih avtorjev, zgodovinarjev Marte Vergi-nelle, Sandija Volka in Katje Colja "Ljudje v vojni - Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem”, ki je izšla v knjižni zbirki Annales. Simpozij bodo vodili Jasna Fischer, Teodoro Sala in Salvator Žitko. REFERENDUMI / DAN PO PROPADU POSKUSA DOGOVORA SKGZ / USTANOVE Začel se je odločilen spopad za usodo televizijske reforme Vzajemne obtožbe med levo sredino in Berlusconijevo Forzo Itolio Zadovoljstvo zaradi pomoči iz Slovenije Obnoviti deželno komisijo za prispevke RIM - Italijanske politične sile niso uspele preprečiti referenduma o televizijskem sistemu. V sredo je dokončno splahnela možnost, da bi dosegli dogovor in spremenili zakon, ki ureja eter tako, da referendum ne bi bil potreben. Po neuspehu se je vzdušje na politični sceni spet zaostrilo in začela se je končna faza referendumske kampanje za obračun, ki bo 11. junija. Dan po neuspehu, ki ga komentatorji ocenjujejo kot poraz politike in dokaz njene nesposobnosti, da bi reševala probleme, se nasprotna tabora vzajemno obtožujeta in drug drugemu pripisujeta krivdo, da je poskus dogovora spodletel. »Silvio Berlusconi je prepričan, da mu je javno mnenje naklonjeno in zato se je odločil za referendume in za spopad,« je dejal predsednik Ljudske stranke Giovanni Bian-chi, ki je pozval volilce, naj se na vseh štirih referendumih o televiziji (trije zadevajo zakon Mammi, eden pa privatizacijo Raia) izrečejo za Da. Predstavnik Demokratične stranke levice Fabio Mussi je to tezo zaostril s trditvijo, da je na pogajanjih prevladala logika podjetja Fininvest nad politiko in zato je Silvio Berlusconi pre- prečil dogovor. Vincen-zo Vita, ki v DSL vodi odbor za sredstva množičnega obveščanja, pa je dodal, da Berlusconi ni hotel dogovora, ker želi ohraniti dvopol Rai-Fininvest. Po oceni Vite bo taka televizijska ureditev zašla v kratkem času v krizo. Tudi zaradi tega je treba spremeniti ustroj televizijskega sistema v Italiji. Po njegovem mnenju leva sredina noče uničiti tega ali onega televizijskega koncerna, ampak je nujno preurediti celotno strukturo. To pa bo po oceni Vincenza Vite možno sa- mo, če bodo prevladali Da. Nasprotnikom je takoj odgovoril Silvio Berlusconi, ki se je pogovarjal z novinarji ob robu letne skupščine zveze indu-strijcev. Lastnik Fininvesta je levosredinske stranke obtožil-, da so hotele dejansko uničiti Fininvest in da je bila to njihovo glavno vodilo. Zaradi tega po Berlusconijevem mnenju sporazum ni bil možen. Tako Berlusconijevo izvajanje je potedilo, da Berlusconi v teh pogajanjih ni nikoli nastopal samo kot predsednik stranke For- za Italia, ampak vselej tudi kot lastnik Fininve-sta. »Ne zdi se mi pravično, da bi moral zasebni podjetnik, ki je deloval po predpisih in ki je bil kot lastnik Finin vesta eden od glavnih italijanskih davkoplačevalcev, postati žrtveni kozel za vse,« je dejal dodal Berlusconi. Rešitev Fininvesta je bilo glavno Berlusconijevo vodilo. In v tej logiki se je predsednik Forza Italia odločil za čelni spopad, ker lahko ohrani Fininvest in krepko pogojuje reformo samo, če na referendumih prevladajo Ne. Spopada pa se veseli Severna liga. Medtem ko se tajnik Umberto Bossi še mudi na tujem, je senator Erminio Boso voditelju Lige pripisal zaslugo, da je preprečil dogovarjanje in reformo, ki bi najbrž bila samo skrpucalo. Leva sredina, ki podpira Dinijevo vlado, ni znala oblikovati skupnega predloga za reformo televizijskega sistema in zaradi tega je tudi spodletel poskus premiera, da bi s svojim posredovanjem poskusil prispevati k dogovoru. S tem je pokazala, da se iz volilnega zavezništva še ni spremenila v vladno koalcijo in da bo morala prehoditi prav na tem področju še dolgo pot. Murdoch pri Berlusconiju flZM - Silvio Berlusconi se je včeraj v Rimu srečal z avstralskim medijskim magnatom Rupertom Murdo-chom. Na delovnem obedu sta sodelovala tudi pred-, sednik Fininvesta Fedele Confalonieri in Berlusconijev svetovalec Gianni Letta. Letta je popoldne potrdil novinarjem, da so na srečanju govorili o možnosti, da bi Berlusconi prodal Fininvest avstralskemu magnatu. »Pogajanja so v teku. Murdoch je poudaril, da je resen kupec in je priznal, da je Berlusconi resen prodajalec,« je Letta sintetiziral potek delovnega obeda. Dodal je, da se bosta Berlusconi in Murdoch Se srečala. O Murdochovem zanimanju za Fininvest seje govorilo že v prejšnjih dneh. Tedaj je Murdoch osebno demantiral, da je ponudil za Fininvest vsoto, ki so mu jo pripisovali časopisi. Kazalo je, da je Murdochovo zanimanje za Fininvest samo referendumsko slepilo. Zato je bilo včerajšnje srečanje dokajšnje presenečenje. Tudi Confalonieri je potrdil, da se magnata pogajata, dodal pa je, da gre za zelo zapletena pogajanja. Po besedah predsednika Fininvesta naj bi Murdoch takoj po pogovoru odpotoval. Italijanski industrija bi se referendumom najraje izognili RIM - Industrije! so povečini mnenja, da bi bilo pametneje, ko bi se referendumom izognili, da vsekakor ne bodo rešili vprašanja italijanskega televizijskega sistema in da je pretirano zatekanje k referendumom lahko nevarno. Tako izhaja iz kratke ankete agencije ANSA ob robu skupščine industrij cev, ki je bila včeraj v Rimu in o kateri poročamo na gospodarski strani. Nekateri med prisotnimi so tudi povedali, kako bodo glasovali, na primer predsednik Olivettija Carlo De Bene-detti, ki bo glede TV glasoval DA. »Mislim,« je dodal, »da je referendum velik dosežek, ko pa se zatekamo preveč pogostoma k volilcem in premalo k parlamentu, pomeni, da je tu neka anomalija.« Tudi predsednica Raia Letizia Mo-ratti bi se raje izognila referendumom o televiziji, začelela pa je, da bi se razprava o tem problemu razvijala na tehnični ravni in na osnovi tehničnih ocen. Predsednik Fininvesta Fedele Confalonieri se je omejil na ugotovitev, da so se pogajanja razbila. »Zdaj smo v volilni kampanji, torej volite NE.« Za predsednika grupe Ferruzzi Montedison Luigija Lucchinija je referendumov odločno preveč in da ne bodo ničesar spremenili. »Glede na zapletenost problemov, jih je treba reševati v parlamentu,« je poudaril. In končno še sindikalist: generalni tajnik CGIL Šergio Cofferati je prepričan, da bi bilo bolje najti zakonsko rešitev, ne samo glede televizi, ampak tudi glede vprašanj s sindikalnega področja. Po njegovem mnenju »smo stopili na pot, ki izkrivlja namen referendumov.« TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza je z zadovoljstvom sprejela v vednost vest o izredni finančni pomoči ogroženim slovenskim ustanovam, ki jo je odobrila slovenska vlada. Izreden ukrep je bil nčobhodno potreben, ker je mnogim za manjšino življenjsko pomembnim dejavnostim grozilo popolno razsulo, saj veliko število uslužbencev profesionalnih ustanov že od začetka leta ni prejemalo osebnih dohodkov, v takem položaju pa je bilo nemogoče tudi vsakršno načrtovanje dela. Ukrep slovenske vlade je po oceni SKGZ začasno omejil nevarnost, da ne pride do najhujšega, jasno pa je, da s tem nikakor ni razbremenjena odgovornosti italijanska država, od katere je v kratkem pričakovati trajnejšo rešitev. V zvezi s finansiranjem slovenskih ustanov se SKGZ zavzema za čimprejšnjo obnovitev deželne komisije, kateri je pravkar zapadel mandat in je bila pristojna za posvetovanje o podeljevanju sredstev. Nova kpmisija bi morala po oceni SKGZ imeti vsekakor večje pristojnosti. Vseh osem njenih članov naj bi bilo iz vrst slovenske narodne skupnosti, kar bi omogočalo tudi popolnejšo teritorialno zastopanost. Zadevnega zakona za to niti ni potrebno spreminjati, pač pa se kaže nujna potreba po temeljiti reorganizaciji deželnih služb, kajti zamude pri izplačevanju prispevkov so dejansko nevzdržne. SKGZ zato ponovno poudarja potrebo, da se na deželi uvede posebna služba za manjšino, ker so deželni uradi organizirani popolnoma neustrezno. Bliža se nam kopica referendumov in ko pomislim, da bom moral oddati v zabojčke šop volilnic, se mi zastavlja načelno vprašanje. Osrednji problem države, ki žeb biti demokratična, ni le v tem, kdo vlada. Ključ je v vprašanju, kdo naj kontrolira vladarja, skratka, katere institucije in izvidnice imajo stvarno moč, da nadzomjejo početje oblastnikov. V sodobnih demokracijah je problem načelno rešen, v praksi pa načela radi izigravamo. Že prvi veliki teksti o državi so se sprasevab, kdo je najprimernejši vladar. Platon je v svoji idealni državi rešil uganko s filozofi. Slednji naj bi bili naj-bližji absolutni resnici in zato naj bi imeli največ pravice do vladanja. Tako zastavljen problem se je ohranil v naši politični kulturi skozi stoletja. Teza, da mora vladati, kdor je najbližji resnici, je v zgodovini ponudila različne odgovore. Med »optimalnimi« vladarji najdemo cerkev, kralje, skupine bogatih imenitnikov, brezobzirne prince, proletariat, ljudstvo, narod, raso itd. Sodobne demokracije postavljajo na vlado ljudi, ki jih izvolijo državljani. Ker pa nima nihče v zakupu absolutne družbene resnice in ker je vsak vladar podvržen zmotam in tudi nečednim oblastniškim skušnjavam, ostaja vprašanje, kdo naj bo kontrolor vladarja, bistveno. Sodobne italijanske izkušnje (a ne samo italijanske) nam dokazujejo pomembnost problema. Kje je jamstvo, da bo legitimno izvoljena vlada resnično spoštovala načela splošne koristi? S težko prevedljivim pojmom »go-vemabihta« so Grad in demokrščanski veljaki naglaševali potrebo po trdni vladi. Ko je državna ladja plula proti če- -rem, so v posebnih družbenih pogojih milanski sodniki pričeli odkrivati ozadja trdne vladavine. Državljanom je postalo jasno, kako se za demokratično zaveso skriva zmaj korupcije, nečistih poslov in nevarnih razmerij z nelegalnimi organizacijami. Ge je do tega prišlo, je očitno, da je bila v Italiji »kontrola« neučinkovita. Strupene sadeže nečednega upravljanja plačujemo in bomo plačevali vsi državljani (ali skoraj vsi). Ko se je po zlomu vladajočega sistema pojavil na obzorju Berlusconi, je v svojih odrešilnih sporočilih povsem pozabil na »paznike«. Itabjanske državljane je prepričal, da je on najprimernejši vladar, saj se je izkazal kot izjemno uspešen poslovnež. Ker ni nič modernejšega od tega, kot biti uspešen poslovnež, je zmagal. Upam, da so Italijani spoznali, da tudi ta naziv ne jamči optimalnega vladanja. Odnos, ki ga je Berlusconi pokazal do opozicije, je bil skoraj zaničevalen. Svoje očitno napačne in pristranske ukrepe pa je blagoslavljal v imenu ljudstva. S tem je odpisal temeljno vprašanje demokracije: kdo naj kontrolira vladarja? Se več, jasno je dokazal, da ne mara kontrole in javno podvomil v njeno legitimnost. Italijanska ustava in zakoni predvidevajo vrsto izvidnic in paznikov: od parlamenta do sodstva in najrazličnejših kontrolnih organov. V praksi pa je oblast stalno poskušala omejevati njihovo avtonomijo in vriniti med varuhe »svoje« pristaše z nalogo, da zamižijo pred nepravilnostmi. Ljudje so takšno početje istovetili s politiko nasploh in s tem se je ustvarila dodatna škoda. Ge namreč zabrišemo politiko kot sposobnost urejanja skupne koristi, interesov in konfliktov, odpremo pot v prostor povsem nekontrolbanega boja. Ob zablodah je edini učinkoviti protistrup izgon slabih vladarjev in utrjevanje kontrolnih postaj, saj bodo tudi jutrišnji vladarji grešili, čeprav se nam bodo ponujali z najboljšimi nameni in izkazovali nadvse dobro voljo. Uvodoma sem omenil referendume. Institucija referendumov je lahko izjemen korektor vladarjevih napak, zmot in slabe vere. Obstaja pa nevarnost, da se tudi ta visoko demokratična pravica izneveri namenom in postane sredstvo zvite manipulacije. Res je, da lahko kontrolni organi zavrnejo določene referendume, vendar ustavne in zakonske norme niso vedno kos političnim spletkam. Načelno izrazijo državljani z referendumom svojo voljo na neposreden način. Morajo pa imeti vsa sredstva, da zavestno odločajo. S tem, da državljani črtajo zakone ali člene, nimajo še možnosti, da sami pišejo zakone, saj je za to pristojen parlament. Referenduma o razporoki in splavu sta bila na primer jasna. Državlja- ni so zakonodajalcu povedali, da nočejo takšnih norm, ki načelno prepovedujejo razporoko in splav. Današnji najbolj razvpit referendum o normah, ki se tičejo televizije, pa je veliko bolj zapleten in protisloven. Odobritev ali zavrnitev obstoječih zakonov bo kaj malo povedala o vlogi televizije. Izjava proti monopolom še ne jamči dobre in poštene televizijske informacije. Problem je toliko bolj občutljiv, ker je v lahko sodobnem svetu televizija izjemen vladarjev čuvaj. Ni slučaj,-da so v Italiji do danes vladajoče stranke postavljale na ključne položaje državne televizije svoje ljudi. Zasebna televizija je, še preden je Berlusconi vstopU v politiko, favorizirala oblast iz finančnih razlogov. Razbitje monopolov še ni dovolj. Država mora poskrbeti za takšno televizijsko informacijo, ki bo ljudem razkrivala tudi temne plati vladanja. Napačno je mišljenje: »zakaj naj bi država finansirala kritike«. Kritika mora imeti v demokraciji institucionalno vlogo. Ge se vrnemo v središče nase dileme, lahko priznamo, da sodobne demokracije nudijo opozicijam in tudi institucionalnim organom možnost, da bdijo nad vladanjem. V praksi, ki jo narekuje tudi trdoživa politična kultura, pa je jasna težnja, da si zmagovalci prisvajajo čim več pristojnosti, opoziciji pa skušajo zmanjšati vlogo. Ce se obrnem v smer, ki mi je najbolj pri srcu, želim izraziti drobno misel. Levosredinske sile si lahko zastavijo ambiciozen program, da med svojimi načelnimi predlogi izpostavijo jamstvo, da bodo kritiki in »čuvaji« vladarja deležni posebnega ugleda in podpore. Načeta debata o pravilih igre temelji prav na problemu, kako naj si v sodobni demokraciji zagotovimo taksno kontrolo nad oblastjo, ki bo avtonomna in v ključnih trenutkih odločilna. Drobnega poziva nisem napisal slučajno. Misli, teorije in tudi prakse, ki so dajale sok levici, so bile desetletja ujete v idejo pravilnega in idealnega vladarja (ljudstvo, proletariat), V tem okviru se je zdel problem kontrole malo pomemben, kar je v praksi privedlo do polomov. Podobno tradicijo nosijo v sebi katoličani, ki so imeli nemalo težav pri ločevanju cerkve od države. Prav zaradi teh izkušenj lahko levosredinska koalicija povsem legitimira svojo vlogo z zahtevami po jasni in avtoritetni kontroli. Desnica, ki misli, da je zgodovinsko zmagala, je v tem smislu šibka. Izogiba se priznanju lastnih napak in ponuja voditelje, ki so prepričani, da imajo resnico v zakupu. Demokratična levica ima večjo moč, da prizna zmogljivost vladarjev kot desnica. Laičen (v okviru politike) mislec bo prej priznal svojo nemoč, da kontrolira vse družbene pojave, kot pa desničar, ki po padcu berlinskega zidu misli, da je poklican, da po svoji meri zgradi novo družbo. Novost mu pomeni to, da utrdi sheme, statuse in previlegije, da ohrani monopole in izigra referendume. Skupina, ki želi biti vodilna in hkrati nova, mora imeti jasne programe. Svežino pa lahko dokaže s tem, da načelno zajamči jasno vlogo opozicije in vseh možnih kontrolnih organov in izvidnic, med katerimi so seveda tudi sredstva množičnega obveščanja. NOTARJA COMISSO IN GIORDANO NISTA DOBILA DRUGIH PONUDB Železarno kupita Bolmat in Lucchini Nelahko pogajanja se bodo začela v najkrajšem Poldne je odzvonilo, notarja Roberto Comisso in Camillo Giordano pa nista prejela nobene druge ponudbe za skedenj-sko železarno. Z včerajšnjim popoldnevom se je torej začela pogajalna faza, ki bi morala do 10. junija privesti k privatizaciji obrata. Njegovi komisarji Franco Asquini, Giampaolo de Ferra in Pinangelo Fanchiotti bodo najpozneje v prvih dneh prihodnjega tedna sklicali sestanek z glasnikoma edinih ponudnikov, to je traderske družbe Bolmat, ki jo vodita Bruno Bolfo in Vitto-rio Malacalza, in jeklarske grupe, ki ji načeljuje nekdanji predsednik Confindustrie Luigi Lucchini. Kakor je že znano, sta se združili v navezo in izrazili pripravljenost, da za 51,2 milijarde lir skupaj prevzameta tovarno AFS in njeno proizvodnjo naglo razmahneta, pri čemer bosta lahko računali na profit od toka, ki ga bo dobavljala elektrarna pretežno družbi ENEL. Izredna komisarska uprava je s to rešitvijo očitno zadovoljna, saj je že pred časom zatrdila, da je razvojno-industrij-ski načrt, ki sta ga kandidata za nakup predložila, kot naročen; s tem je tudi posredno dala razumeti, da ji ne bi bil ljub pristop še enega kupca, to pa bi bila kvečjemu privatna furlansko-lombardijska podjetniška naveza, ki jo krmari Alfa Acciai in v kateri so še Pietra, Ori Martin ter Finfer porde-nonskega železarja An-drea Pittinija. Le-ta je še minuli teden izrecno na- glasil, da so njegovi kolegi zelo zainteresirani za obrat pod Skednjem, zato je čudno, da se niso oglasili. V tem primeru ponujena vsota ne bi smela biti nižja od 41 milijard lir (51,2 milijarde, kolikor je znašala izklicna cena na drugi letošnji dražbi, minus 20%). Morda pa je bolje tako. Prvič zaradi tega, ker bo treba za vnovični zagon železarne potrošiti lepe denarje in je torej privarčevanje 10 milijard lir dobrodošlo, drugič pa zato, ker se bodo pogajanja med komisarji in zasebno navezo zdaj lažje odvijala. V resnici so včerajšnji opoldanski zvonovi naznanili začetek težavnega reševanja nemajhnih problemov, ki bo zahtevalo velik napor tudi od sin- dikatov CGIL, CISL in UIL. Ne gre namreč pozabiti, da jih čakajo nova romanja do ministrstva za delo, od katerega morajo z ene strani izbojevati pooblastila za predčasne upokojitve in polno izplačilo dozorelih odpravnin, z druge strani pa prejeti najtrdnejše zagotovilo, da ne bodo novi lastniki AFS vlekli za nos delavcev in uradnikov, ki so v dopolnilni blagajni, da jih bodo, skratka, nanovo zaposlili ob strogem upoštevanju duha in črke delovne pogodbe. V tem oziru bo potrebna kar največja budnost, in sicer tudi zaradi precedensov znotraj Italije. Lucchini je na primer v Piombinu resda rešil jeklarske obrate ILVA pred propadom, vendar je moralo kakšnih 800 delavcev v obrambo svojih pravic stavkati skoraj 40 ur, preden se je vsa zadeva tako rekoč normalizirala. Upati je, da bo njegov odnos do škedenjskih železarjev ustreznejši, sicer pa ni tu samo on, temveč bo treba računati Se z njegovima družabnikoma v Bolma-tu. O tem bo prav gotovo govor tudi na današnji skupščini uslužbencev AFS, ki jo je sklical za 13.30 tovarniški svet. Sindikalisti bodo delojemalcem osvetlili postopek za prodajo železarne, član deželnega tajništva CGIL Waldy Catalano pa jih bo seznanil z značilnostmi sporazuma o pre-osnovi pokojninskega sistema. Drago Gašperlin SPOJITEV Z GENOVSKO ITALIO JE ODLOŽENA Tižaški Uoyd si je oddahnil Citibank bo zdaj lahko mirneje poiskala možnega kupca Tržaškega Lloyda za zdaj ne bodo združili z genovsko plovno družbo Italia. To se je zvedelo včeraj zjutraj iz neuradnih krogov v Rimu. Ti so torej v bistvu potrdili, kar smo zapisali prejšnji teden, da se je namreč minister za prevoze Giovanni Cara-vale malce omehčal, potem ko je sprejel predsednico deželne vlade Furlanije-Julijske krajine. Alessan-dra Guerra mu je takrat izročila spomenico, ki zagovarja stališče, da mora ostati Lloyd samostojen, da pa ga gre seveda privatizirati in okrepiti njegovo dragoceno vlogo na področju pomorskih prevozov iz gornjega Jadrana v svet. Minister se je odločil, da z operacijo Lloyd-Italia, ki jo predvideva načrt o preustroju javnega (Finma-rejevega) ladjevja, počaka še do kon- ca leta. Zakaj? Zato, da bi lahko poslovna banka Citibank mirno do kraja speljala poizvedovanje, če in kateri izmed največjih ladjarjev od Evrope pa do Azije bi bil zainteresiran za odkup tržaške in genovske družbe ali pa celo obeh hkrati. Znamenja, da se res utegne pojaviti kak tuj kupec, v resnici so, za kar pa se velja zahvaliti spletu okoliščin. Tržaški Lloyd na primer stalno povečuje svoj letni promet, kar pomeni, da zavzema v mednarodnih kontejnerskih prevozih še zmeraj dokaj vidno mesto. Ne samo, deželna uprava je izrazila pripravljenost, da preko dražbe Autovie Venete pristopi k družbini glavnici, to pa bi lahko navedlo Evropsko zvezo k izdanju dovoljenja, da rimska vlada nakaže Lloydu obljubljenih 40 milijard lir. ŠOLSTVO / ZAKLJUČNA PRIREDITEV Otroški cirkus ogrel Boljunec Nastop otrok sedmih otroških vrtcev Boljunec je včeraj obiskal cirkus Miš Maš: najmlajši in najljubši, kar jih premore dolinski svet. Njegov prihod v gledališče Franceta Prešerna so naznanile pisane zastavice nad odrom in barvne vetrnice ob njem. V dvorani so ga pričakale mamice, očki, none in nonoti, pa tudi starejši in mlajši bratci in sestrice cirkuških protagonistov. Ko je napočil čas, je gromki glas iz zvočnikov obvestil, da se bo cirkuška predstava v kratkem začela, napovedovalki pa sta še dodatno opozorili prisotne, naj se ne ustrašijo strašanskih zveri, ki se bodo pojavile na odru. Pod cirkuškim šotorom Miš Maša so včeraj popoldne uprizorili skupno zaključno prireditev otroških vrtcev iz dolinskega didaktičnega ravnateljstva, ki so jo - tako je uvodoma poudarila didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila -posvetili 50-letnici obnovitve slovenskih šol v Ita- liji. Predstava se je, kakopak, začela s cirkuško koračnico, ki jo je izvajal orkester Short Zlunk, najmlajši brat priznanega »daljšega« breškega ansambla Long Zlunk. Po orkestru so bile na vrsti mažoretke iz Ricmanj, ki jih je toplo sprejel ritmični aplavz občinstva. Ploskanja ni manjkalo pri nobeni točki, kar kaže, da so bile domačinom cirkuške atrakcije sila po godu. Iz ricmanjskega vrtca je prispela tudi skupina pajackov s kričeče barvitimi lasuljami. Mojster pajacek se je šel tudi brivca in zobozdravnika ter izval val smeha. Mačkoljanska skupina Mrmjav se je predstavila s tremi najmočnejšimi dečki na svetu. Davide, Erik in Marko so »dvignili« vsak po 500 kg in uteži zavrteli nad glavami kot se vrti rotor nad helikopterjem. Vse kaže, da je Davide cirkuško zelo nadarjen, saj je zatem še tako ukrotil kačo, da je Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54. tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 v Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PISMO SARDOS ALBERTINIJA MINISTRICI AGNELLIJEVI Spet bedno brskanje po smetišču zgodovine Nekaj pokazateljev daje vtis, da kljub vsemu v zadnjih Časih v Trstu protislovenski veter brije manj ostro, kot pred leti. Seveda bo treba prehoditi Se dolgo pot do omikanega in pravičnega sožitja, za kar je potrebno boljše poznavanje naše skupnosti s strani večinskih someščanov kot predpogoj za splošno spoznanje, da še vedno kratijo osnovne pravice slovenski manjšini. Pa vendar tudi zadnje pobude tržaške občine, Čeprav bi lahko bile bolj uravnovešene, in predvsem umerjeni pristop večinske publike do razstavljenega dokumentarnega gradiva, ki bi še pred leti vzbujalo številne glasne negativne reakcije, dajejo občutek, da se nekaj premika. PoCasi in zelo previdno sicer, vendar je javnost manj sprejemljiva do histeričnega protislovenstva in spodbujanje k mržnji ima bolj omejen odziv kot še pred nekaj leti. V demokratični družbi pa (na srečo) lahko vsak pove svoje mnenje, tudi tako, ki sodi samo na smetišče zgodovine. V tem smeri se skoro vsak dan izkaže prvak hipernacio-nalizma, odvetnik Paolo Sar-dos Albertini, ki je pred nekaj dnevi zahteval odstranitev partizanskih spomenikov, včeraj pa pisal italijanskemu zunanjemu ministru Susanni Agnellijevi, naj ne popušča v pogajanjih s Slovenijo. Se zlasti nobene koncesije slovenski manjšini, »najbolj zaščiteni, bogati v Evropi, polni privilegijev, z gledališčem, bankami, Časopisi, šolami...« Nobenih novih pravic manjšini, ker bi to »odpiralo vrzel nepredvidljivega tveganja za bodočnost teh krajev in vse države...«: odv. Sardos Albertini, ki ne zaupa Slovencem, očitno ne zaupa niti svoji dvatisočletni kulturi, če se boji, da bi jo pravičnejši odnos do male slovenske skupnosti v Italiji lahko ogrožal... Trst že danes prenaša »absurdne privilegije«, trdi Sardos Albertini, novih pa ne bo trpel, niti za ceno vračanja imovine istrskim ezulom: »Pripravljeni smo, da bomo rekli svoj NE novim privilegijem Slovencem! « Pismo Agnellijevi je Sardos Albertini podpisal kot predsednik Lege Nazionale in federacije ezulov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. Skoda, da ni pripisal še, da je zagovornik v tožbi proti desetinam slovenskih organizacij in institucij v imenu tistega Borisa Gombača, ki so ga nekateri tostran meje, predvsem pa iz Ljubljane vsiljevali slovenski manjšini kot pravega zastopnika manjšinskih interesov in kot »tretjo krovno organizacijo«! zaplesala twist, prva dama iz Mačkolj, Katjuša, pa je sklenila nastop s plesom hula hoopa. Dolinčani so se predstavili z belimi lipicanci, ki pa so bili posebne pasme: hodili so po dveh nogah. Za brezhibno izvedene vaje in plese se je vaditelj Denis zahvalil konjičkom in črtasti zebri s sladkorčkom, »živali« pa so mu odgovorile s strumnim rezgetanjem. Milj ski krotilec Leonardo je z mavričnim bičem veleval levom in tigrom, kaj morajo storiti. »Zveri« so ga pridno ubogale tudi ko jim je naročil, naj skočijo skozi »ognjeni« obroč, naposled pa je še sam pokazal, kako se temu streže. Zelo ljubke so bile vr-vohodke iz Boljunca. Ob glasbeni spremljavi, ki je bila vseskozi primerna, so izvedle vajo za vajo, dokler se niso na odru prikazali domači medvedki, in že je medvedji orkester zaigral in zapel na Bitenčevo melodijo, naposled pa je še zaplesal, seveda zelo široko in zibajoče se, skratka, po medvedje. Iz borštanskega »pragozda« je prispela na oder družina slonov. Sirokouhi in rilčasti slončki so -držeč se za repke - zaplesali in zapeli pesmico o slončku, in že so se v cirkuški areni pojavili akrobatski lajajoči kužki od Domja in tjulenjčki z nezamenljivo žogico na nosku. Tudi oni so brezhibno izvedli vrsto vaj in se tudi prijetno povaljali po odru. Ob koncu je čakalo občinstvo še presenečenje. Carodejka Paola je pokazala nekaj svojih čarovnij: iz klobuka je potegnila (plišastega) zajca za uha, nato pa se je približala napovedovalki, in že so iz njenega ušesa prižvenketali cekim. Otroci sedmih vrtcev dolinskega didaktičnega ravnateljstva so tako prikazali staršem in sorodnikom svojo veselo in razigrano cirkuško predstavo. Pridno so jo naštudirali, lepo izvedli, za kar imajo največ zaslug domiselne vzgojiteljice. Zaslužijo si pohvalo, veliko kot spretnost, požrtvovalnost in ljubezen, ki so jih vložile v pripravo prireditve. (M.K.) FERNETIČI / PREDLOG VZHODNOKRAŽKEGA SOSVETA V MESTU IN NA VZHODNEM KRASU Novi trgovski center v mejnem terminalu Nasprotovanje stezi za motokros v bližini Opčin Kmalu razširitev več pokopališč Odbornik Oominotfo gost no Opčinah Vzhodnokraski rajonski svet je zelo temeljito ocenil na novo oblikovani regulacijski načrt Občine Trst in z zadovoljstvom ugotovil, da je uprava osvojila nekatere pomembne predloge in pripombe, ki jih je sosvet izdelal v sodelovanju s krajevnim prebivalstvom. Nekatera vprašanja pa ostajajo še dalje nerešena, zato so na vzhodnem Krasu pripravili nove predloge v pričakovanju, da jih bo občinski svet sprejel. Kdaj bo to naredil, trenutno ni znano, saj je urbanistični plan, ki se je očitno rodil pod nesrečno zvezdo, pred kratkim naletel na nove hude težave. Tokrat na deželni ravni. Vzhodnokraški sosvet izhaja iz bridke ugotovitve, da je Kras že preveč žrtvoval razvoju mesta in da je po divji urbanistični politiki iz prejšnjih let napočil Cas treznih in premišljenih izbir. Morebitne nove urbanistične in gradbene posege'mora zato Občina načrtovati na zapuščenih oziroma obrabljenih območjih, ki samevajo in so neizkoriščena. V tem okviru je svet od vsega začetka podprl zamisel, da bi na območju bivšega begunskega taborišča na PadriCah zrasle obrtna cona ter druge obCekoristne strukture. Vse to sodi v izvajanje (spornega) deželnega zakona za razvoj Krasa. Arhitekt Paolo Porto-ghesi in sodelavci so v regulacijski plan uvrstili tudi trgovski center ob pokrajinski cesti Opčine-Fer-netiči. Za gradnjo tega velikega objekta so določili jusarsko zemljišče vzdolž železnice, ki je last ba-novske skupnosti. Rajonski svet odločno nasprotuje tej lokaciji in v alternativi predlaga, da bi trgovski center (nasprotujejo mu trgovci in njihove stanovske organizacije) zgradili znotraj blagovnega terminala pri Fernetičih v repentabrski občini. Z vstopom Slovenije v Evropsko zvezi bo tovorno postajališče izgubilo dosedanjo vlogo, trgovski center pa bi lahko predstavljal priložnost za razvoj te strukture, ki je v nasprotnem primeru najbrž obsojena na smrt. Na Opčinah nasprotujejo stezi za motokros, ki jo uprava namerava urediti na površinah v bližini kasarne, nedaleč od pokrajinske ceste, ki pelje na Prosek. Steza za motokros bi povzročila le akustične težave in bi krajinsko močno prizadela tamkajšnje okolje. Stezo je treba v vsakem primeru urediti daleC od naselij, kot morebitno lokacijo predlagajo zapuščeni kamnolom Italcementi pod Bazovico. Vzhodnokraški rajonski svet nasprotuje novim gradnjam na PadriCah, kjer se je v nekaj letih pravzaprav podvojilo število prebivalcev, Občina pa ni poskrbela za razvoj primernih uslug. Podpira pa razširitev nekaterih gradbenih površin v Gro-padi in pri Banih. Gre za vasi, ki jim je znana variante št. 25 regulacijskega načrta - pred več kot dvajsetimi leti - v bistvu onemogočila tudi najmanjši urbanistični razvoj, kar so na lastni koži občutili predvsem mladi prebivalci. Za Bane predlagajo, da bi načrtovano gradbeno površino pre- maknili s področja proti Trebčam na področje proti Opčinam. To željo so že pred časom izrazili sami Banovci. V dokumentu rajonski svetovalci izražajo še velike pomisleke nad načrtovano razširitvijo oziroma premestitvijo openskega strelišča. Ta projekt, ki naj bi zrastel na jusarskem zemljišču, bi, poleg drugega, povzročil veliko ekološko škodo. Od tod poziv Občini, da spremeni tozadevni načrt v splošnem regulacijskem planu. Sosvet pa na koncu izraža zadovoljstvo, da je mestna uprava - na dolgoletni pritisk domačinov in samega rajonskega sveta - končno pristala na uresničitev Parka miru na območju sedanjega strelišča. Tudi ta projekt naj bi izvedli s sredstvi iz zgoraj omenjenega deželnega zakona o Krasu. Pristojni občinski odbornik Gianni Pecol Co-minotto je napovedal, da bo Občina v doglednem času na novo uredila oziroma razširila nekatera pokopališča v predmestju in na vzhodnem Krasu. Uprava načrtuje razširitev pokopališč v Trebčah, Bazovici, Barko vi j ah in v Skednju. Odbornik, ki odgovarja za pokopališča in za socialne službe, je to napovedal na predsi-noCnjem srečanju z vzhodnokraškim rajonskim svetom, na katerem je tekla beseda tudi o položaju socialnih in zdravstvenih služb. Pecol Cominotto se je javno obvezal, da bo uprava v kratkem dokončala dela na novem openskem pokopališču, ki trajajo že preveč Časa, kar vzbuja med ljudmi upravičeno negodovanje. Upravitelj pa je izključil možnost, da bi na Opčinah zgradili mrtvašnico, za katero Občina ne samo, da nima denarja, a je tudi ni nikoli vključila med svoje načrte. Na seji na Opčinah je tekla beseda tudi o vzdrževanju nekaterih pokopališč. Krajevni rajonski svet je glede tega v zadnjem času dobil več pritožb domačinov, tako da bi morala mestna uprava nekaj konkretnega urediti oziroma ukrepati, da se razmere resnično izboljšajo. Pecol Cominotto je dokazal, da je je seznanjen s temi težavami in da bo uprava tudi primerno ukrepala. Govori se, da utegne občinski odbor razpisati novo dražbo za vzdrževanje pokopališč. NA NOVEM SEDEŽU PRI BELEM DNEVU V SREDIŠČU MESTA Občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva V lepih, novih prostorih v Ul. Mazzini 46, ki pa jih bodo uradno odprli šele v septembru, je Slovensko dobrodelno društvo imelo sinoči svoj redni občni zbor (na sliki - foto KROMA), ki je obsegal poročilo predsednika dr. Aljoše Vesela, tajniško Silve Gašperšič, blagajniško Jožka Gerdola in nadzornega odbora prof. Marije Marc. Iz vseh poročil je bilo razvidno veliko in pomembno delo, ki ga društvo opravlja v korist potrebnim otrokom in mladini, pa tudi v pomoč tistim, ki jih je prizadela vojna v Bosni. S tem delom namerava društvo tudi v bodoče nadaljevati, ob delu vseh odbornikov, ki ostajajo v glavnem v istih funkcijah, z izjemo blagajniške. Udeležence zbora sta pozdravili skupina slovenskih študentov, ki obiskuje tržaško univerzo, pa še skupina slovenskih mladih prostovoljcev. Slovenski študenti bodo imeli v novih prostorih tudi zaCasen sedež. Prostore je nato blagoslovil še g. Gerdol. (ni) Dekle napadlo priletno žensko Iztrgala ji je torbico, vendar so jo mimoidoči kaj kmalu prijeli Ob belem dnevu, opoldne, in v središču mesta, na Borznem trgu: kaže, da predrznost nima prav nobene meje. Morda pa gre za tudi kaj drugega, za pomanjkanje razsodnosti. Sele 18 let stara Eleonora Reh-der, doma iz Ul. Giarizzole 15, se je namreč spravila na priletno Mario Alvian: zagrabila je torbico in ji jo skušala s silo iztrgati. Alvianova se kljub svojim 73 letom ni dala kar tako, vendar je na koncu morala popustiti, saj je padla na tla in se poškodovala. Mimoidoči so ji priskočili na pomoč, odpeljali so jo v glavno bolnišnico, kjer so ugotoviti, da bo okrevala v 15 dneh. Zdravila se bo na ortopedskem oddelku. Rehderjeva je s torbico v rokah pobegnila, vendar se je njena opoldanska pustolovščina kaj kmalu končala. Za njo sta se pognala Vincenzo Costantini in Franco Pečar, šofer ACT, ki sta jo zadržala do prihoda policije. Izgnali bosanske begunce Agenti finančne straže iz Milj so v prejšnjih dneh ustaviti osem beguncev iz Bosne, ki so ilegalno prišli v državo. Begunce, štiri moške in štiri ženske, je opazila patrulja med enim od obhodov, ki jih opravljajo v okviru boja proti tihotapcem. Potem ko so jim nudili prvo pomoč in so se okrepčati, so jih pospremiti do obmejne policije, ki jih je kasneje izgnala. Kmalu zatem je podobno operacijo iz- vedla finančna straža s Proseka, ki je ustavila dva tujca. Bila sta brez dokumentov, domnevajo pa, da je šlo za ruska državljana. Doletela jih je usoda beguncev iz Bosne, morala sta zapustiti državo. Zaplenili veliko obutve Na mejnem prehodu pri Fernetičih so agenti finančne straže zaplenili kar 320 zabojev z moško obutvijo, iia njih je pisalo »made in Italy«, prihajati pa so iz Romunije. Lastnico podjetja v Trevisu, kamor je bilo namenjeno, so prijaviti sodnim oblastem zaradi kršenja »madridskega dogovora«, ker je na italijansko tržišče skušala vnesti industrijske proizvode z lažnimi oznakami. Ogenj zajel kemper in avtomobil Včeraj pozno ponoči, ob 2.30, so agente poklicati v Ul. Romolo Gessi pri Sv. Andreju, kjer so plameni zajeti avtomobil in kemper. Ugotoviti so, da gre za avto lancia delta (TS 260850) in kemper fiat ducato (TS 338394). Ogenj je na avtu delno poškodoval sprednji del, medtem ko je pri kem-perju naCel zadnji del. NesreCa ali samomor? V Miljah, v Ul. Ubaldini, je včeraj popoldne izgubil življenje priletni moški. Ustrelil se je s puško, vendar ni jasno, Ce je šlo za nesrečo ali samomor. Preiskava je še v teku. Odbornik Cominotto na seji vzhodnokraškega sosveta NOVICE Koncert TPPZ P.Tomažič zaključil praznik SKP Z dobro obiskanim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora (na sliki-FOTO KROMA) se je predsinočnjim na prireditvenem prostoru ob gledališču France Prešeren v Boljuncu zaključil praznik tiska Stranke komunistične prenove. Praznik, ki ga je prejšnji teden nekoliko skvarilo slabo vreme, je imel bogat politični, kulturni in zabavni program. Posl. Ruffolo v Trstu Evropski poslanec Giorgio Ruffolo bo danes v Trstu. V teku dneva se bo sestal s predstavniki pristaniških kompanij Jadrana, s predstavniki Zveze Italijanov Tremulom in Roto ter s poslancema Batellijem in Radinom, nato pa še s elani Sisse, miramarskega mednarodnega centra za fizike ter centra za genetiko in biotehnologijo. Ob 18. uri pa bo imel na sedežu DSL v Ul. S. Spiri-dione 7 tiskovno konferenco. Sporočilo Občine Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da bo danes zaradi sindikalne skupščine uslužbencev v časovnem pasu med 8. in 10. uro lahko prišlo do okrnjenega delovanja občinskih služb in storitev. Obisk evroposlanca radikalne stranke Evropski poslanec radikalne stranke (reformatorjev) Gianfranco DclVAlba se mudi na dvodnevnem obisku v Trstu. SreCal se bo s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Zanimajo ga predvsem načrti za center off-shore, med pobudniki katerega je bil v Bruslju in v Strasbourgu tudi poslanec Pannellove stranke. Razpis za štipendije Tržaška trgovinska zbornica je za akademsko leto 1994/95 razpisala tri štipendije po en milijon in pol lir vsaka za študente, ki obiskujejo Višjo šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce, ki bi radi poglobili znanje jezikov v tujini. Za štipenije lahko konkurirajo zaslužni in gmotno revni študenti, ki še niso dopolnili 26. leta starosti. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. avgusta t.l. Podrobnejše informacije so na razpolago tako na Trgovinski zbornici kot na omenjeni šoli. PREDSTAVITEV KNJIGE GIORGIA STERNA OPČINE / JUTRI CELOVEČERNI KONCERT Dvojnost Trsta tudi ob obisku Buffalo Billa Predvajanje dokumentarca, ki je bil posnet med leti 1905-10 Moški zbor Tabor praznuje 25 let O d samega začetka vodi zbor Sveto Grgič Tako so si Tržačani prišli ogledovat Buffala Billa _______________DANES V MIELI_______________ Nastop treh priznanih koncertistov Trio sestavljajo Paolo Bidoli, Francesca Pagnini in Mauro Valli V lepi dvoranici Deželne kinoteke v Ulici Cantu so v sredo, 24. maja predstavili knjigo Giorgia Sterna Buffalo Bill a Trieste, v kateri avtor prikazuje gostovanje Buffalovega cirkusa v Trstu maja 1906. Po pozdravu ravnatelja kinoteke Claudia Sepina, je spregovoril videmski kritik Carlo Gaberšček. Poudaril je, da so pustolovska literatura, gledališke predstave, na katerih so nastopali živi protagonisti, cirkuške predstave in filmski posnetki že ob prelomu stoletja ustvarili iz divjega zahoda mit in pripomogli do njegove legendarnosti že v času, ko je bilo dogajanje samo še v teku. Avtor Giorgio Štern je med drugim podčrtal, da se je ob prihodu Buffalo Billa v Trst še enkrat pokazala dvojnost našega mesta: po eni strani izredno zanimanje za daljni ameriški svet, po drugi pa provincialna zaprtost, ki je prišla do izraza ob polemiki zaradi slovenskih lepakov, ki jih je ameriška družba razobesila po mestu. Sledilo je predvajanje dokumentarca, ki je bil posnet med leti 1905 in 1910 in ki ga je avtorju knjige posredoval Buffalo Bill Historical Center v Wyomingu. Številno občinstvo je tako sledilo enaki ali podobni predstavi, kot so jo gledali Tržačani pred skoro 90 leti. Večer je bil zanimiv za tiste, ki se zanimajo za tržaško zgodovino in za oboževalce Buffala Billa in Indijancev; prišli pa so na svoj račun tudi ljubitelji kinematografije, ki so si prav v letu, ko svet praznuje stoletnico filma, lahko ogledali zgodovinski posnetek. (LT) Zadruga Bonawentura in Glasbena ustanova Sonora prirejata danes ob 21. uri v gledališču Miela koncert, na katerem bo nastopil trio, ki ga sestavljajo pianist Paolo Bidoli, flavtistka Francesca Pagnini in Čelist Mauro Valli. Vsi trije so priznani koncertisti, ki se ukvarjajo bodisi s komornim muziciranjem bodisi s solitiCnimi nastopi, tržaški pianist Paolo Bidoli pa je svoje glasbene študije izpeljal pod mentorstvom tržaške pedagoginje prof.Cae-tani Buzzai in nato zaključil tudi univerzitetni študij v Bologni. Od 1. 1977 Bidoli poučuje na konservatoriju v Rovigu. Tudi Francesca Pagnini je po diplomah iz flavte in iz gla- sbene zgodovine postala docent flavte na bolonjskem konservatoriju. Tu poučuje tudi čelist Mauro Valli, ki pa je v študijskih letih gojil predvsem glasbeno izpopolnjevanje iz violončela in iz komorne glasbe v Italiji in Švici. Trio se bo predstavil tržaškemu občinstvu s skladbami iz prve polovice prejšnjega stoletja; izvajalci so namreč raziskali glasbeni repertoar za to zasedbo iz srednjevropskega območja. Ta komorna skupina bo tako predstavila spored z naslovom Bie-dermeier. Ta definicija, ki izhaja iz zgodovine umetnosti, označuje obdobje od 1. 1815 do 1. 1848, "ki je Se zelo blizu tržaškemu mestu in mišljenju. Izvajalci bodo torej predstavili skladbe, ki spadajo v ta kompozicijski svet; najprej bo na vrsti štiristavčna Sonata op. 39 nemškega skladatelja Friedricha Kalk-brennerja; ta pa je v klavirski literaturi bolj znan za svoje didaktično delovanje. Sledila bo Grande sonata op. 65 iz 1. 1807 češkega komponista Jana Ladislava Dussika. Celotni koncert pa bo zaključila prva Sonata iz op. 23 nemškega skladatelja Konradina Kreut-zerja, ki je sicer pisal predvsem opere, je pa svoje skladateljske prvine črpal iz glasbenega ustroja dunajskega klasicizma, Čeprav se v njegovih delih občasno pojavijo tudi prvi znaki romantičnega pojmovanja. Luisa Antoni Ze res, da Moški pevski zbor Tabor z Opčin rad nastopa ob raznih prireditvah, svečanosti in obletnicah, ki jih prirejajo vaške organizacije, a že dolgo se ni predstavil domačemu občinstvu s samostojnim celovečernim koncertom. To vrzel misli zbor zapolniti jutri, 27. maja, ob koncu svoje 25. sezone neprekinjenega plodnega delovanja. Pevski večer z naslovom Pesem za vas so si pevci zamislili kot prerez prehojene poti zbora od ustanovitve leta 1969 do danes. Ob ustanovitvi je marsikdo malo dušno prerokoval zboru največ šest mesecev življenja! Prvi koraki pevske poti so bili skromni nastopi pred domačo publiko, a kmalu je zbor presegel vaški okvir in ponesel svojo pesem tudi drugam. V petindvajsetih letih delovanja je zbor napolnil svoj repertoar z okrog 200 pesmimi. Nešteto pa je bilo v tem Času nastopov ob najrazličnejših priložnostih, od sodelovanja na društvenih prireditvah, do zahtevnih samostojnih koncertov. Peli so v Tr- bovljah, na Prevaljah, v Dalmaciji, v Pliberku v Avstriji. Prav gotovo pa je bil najvecji podvig gostovanje v Makedoniji, kjer so openski pevci doživeli res enkraten sprejem. In še in še bi lahko naštevali. Pri vsakem nastopu so si nabirali novih izkušenj in nastopi so bili čedalje bolj dovršeni in samozavestni. Prav gotovo ima za uspehe zbora zelo veliko zaslugo pevovodja Sveto Grgič, ki z veliko požrtvovalnostjo vodi zbor od nastankov, tako da si po petindvajsetih letih pevci sploh ne morejo predstavljati, da bi peli brez njega. Zbor šteje danes 24 elanov. Vse pevce veže seveda predvsem velika ljubezen do petja, a ne samo to: v zboru so pevci našli tudi tisto prijetno družabnost, brez katere je vsako skupno delo brezplodno. Ne pozabimo še, da je zbor skupno z ženskim pevskim zborom, eden od nosilnih stebrov domačega kulturnega društva in da je skoraj ni prireditve na Opčinah, pri kateri bi pevci in pevke ne sodelovali. Sobotni koncert hoče biti nekak izsek prehojene glasbene poti Moškega pevskega zbora Tabor od začetka do danes. Izvajal bo pesmi, ki so bile najbolj značilne za dosedanje pevsko potovanje in seveda tudi vrsto pesmi, s katerimi se bodo prvič predstavili P°" slušalcem. Spored bo napovedoval Drago Gorup, ki je tudi napisal vezni tekst. Med koncertom bodo zaslužni pevci dobili Gallusove značke. Na jutrijšnji koncert so vabljeni vsi ljubitelji lepega petja in vsi tisti, ki hočejo z zborom počastiti njegovo pomembno obletnico. S koncertom Pesem za vas želijo openski pevci v prvi vrsti razveseliti vse poslušalce, hkrati pa bodo zapeli tudi sebi v veselje in zadoščenje. V brk tistim, ki so jim prerokovali krako življenje, odgovarjajo z refrenom ene svojih pesmi, ki pravi: »Je pihala burja od vseh je strani, še zmje’rm smo Ijete in še bomo ble!« A. Skerlavaj H KNJIŽNI SEJEM >i Prvi gost Trga Gutenberg bo novinar Bruno Vespa S srečanjem s televizijskim novinarjem Brunom Vespo, ki bo nastopil kot avtor knjige II cambio, se danes popoldne na Trgu Unita začenja knjižni sejem Tig Gutenberg. Kot so v prejšnjih dneh večkrat podčrtali prireditelji, predstavniki Ljudske knjižnice in študijskega centra »Alberti«, so na letošnji, drugi izvedbi tržaškega knjižnega sejma, želeli dati velik poudarek prav srečanjem z avtorji oziroma predstavitvi novih knjig. Med njimi so tudi slovenski, avtorji, na sejmu pa bo prisotna tudi slovenska knjiga in (slovenska) krajevna prodajno-založ-niska dejavnost. Po uradnih pozdravih in srečanju z Vespo (predstavil ga bo odgovorni urednik dnevnika II Piccolo Mario Quaia) bo o svojem delu govoril gledališki igralec Giu-lio Bosetti (predstavil ga bo novi direktor Stalnega gledališča FJK Calen-da). Na sporedu pa sta tudi otvoritvi dveh razstav, prve je posvečena morju, saj ima naslov Inventario marino (Morski inventar), druga pa zbirateljski strasti. V prostorih Ljudske knjižnice (Ul. Teatro romano 7) bodo nameščeni nekateri najlepši primerki iz zbirke Piera Cavalie-rija Giochi di ruolo e si-mulazione (Igre vlog in simulacije). Jutrišnji dan prireditve, ki bo trajala deset dni, pa bo skoraj v celoti namenjen znanstveni knjigi. NA ŠOLAH »DANTE < / SLIKOVITA ZAKLJUČNA PRIREDITEV Po otvoritvi razstave še ognjemet Z besedno igro bi lahko rekli, da je velika umetnost približati mladim umetnost. Na tržaških šolah »Dante Alighieri«, na nižji srednji in na klasičnem liceju, so se te težke naloge lotili že pred časom, zato so si lahko ob zaključku šolskega leta »privoščili« prvi mednarodni bienale didaktične umetnosti. Pobudniki so namreC nad svojim projektom (upravičeno) ponosni in so svoje zadovoljstvo nad pobudo, predvsem pa nad zanimanjem, ki so ga znali vzbuditi v mladih za umetnost, Se posebej za likovno izrazno govorico, posredovali novinarjem na včerajšnji predstavitveni konferenci (foto KROMA). Na njej so pravzaprav umetnik Giorgio Cisco, profesor Sergio Molesi, ravnateljici omenjenih šol Aurora Agostini Zanardi in Adriana Gerdina in predsednik Skupine za sodobno umetnost na liceju »Dante« Lorenzo Saporito z ve- likim navdušenjem orisali razstavo in vse dogajanje okrog nje, predstavili pa so tudi prireditev, ki bo danes na večer. Uradna otvoritev razstave bo namreč samo uvod zaključne šolske prireditve, ki pa bo veliko odmevnejša in slikovitejša kot običajno. Prireditveni prostor bo ulica pred šolskim poslopjem, kjer je običajno urejeno tudi veliko parkirišče. Program naj bi se predvsem omejil na nastop glasbene skupine Set-timo sensp z odlično pevko-so-listko, zato pa naj bi bilo veliko svetlobno-zvoCnih efektov, višek pa naj bi predstavljal ognjemet. Takšna prireditev seveda zahteva dovolj sredstev in zato so se prireditelji zahvalili številnim radodarnim sponzorjem. Z njihovo pomočjo so pripravili tudi bogat katalog razstavljenih del. Razstava, ki že od začetka meseca krasi hodnike šolskega poslopja, ni običajna razstava. Slike mojstrov, vsega sodeluje " okrog sto umetnikov iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Furlanije in Trsta, obkrožajo dela dijakov, ki so skušali v svoje izdelke strniti občutke in razmišljanja o posameznem delu. Dela mojstrov in dijakov bodo na ogled samo še do 2. junija, vendar so organizatorji prepričani, da se bo celotna pobuda globoko vtisnila v zavest in spomin sooblikovalcev, za vse ostale pa bo otipljiv dokaz, kaj se da zanimivega prirediti v soli. (bip) H V MUZEJU REVOLTELLA h Večer o slovenski kulturi v Trstu včeraj in danes Prihodnji torek, 30. maja bo ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltella srečanje o »slovenski kulturi v Trstu med preteklostjo in prihodnjostjo: ljudje, problemi, ideje«. Spregovorili bodo odbornik za kulturo in podžupan Roberto Damiani, Peter Močnik, Pavle Merku, Miran Košuta, Marija Cenda, Franko Vecchiet, Milan Pahor, Sergij Pahor, Boris Zulian, Maria Masau Dan, Adriano Dogulin in Anna Rosa Rugliano. Slo bo za nekakšno sklepno prireditev razstave »Dvojnost: slovenska kultura v Trstu«, ki je bila pred kratkim na pobudo tržaške občinske uprave in pri kateri so bili soudeleženi skoro vsi, ki bodo nastopih na torkovem srečanju v avditoriju muzeja Revoltelli. Velja zebaležiti še, da bodo na srečanju predstavili katalog razstave »Dvojnost«. Zadnji vodeni obisk mestnih muzejev Približno 2.000 ljudi se je udeležilo nedeljskih vodenih obiskov, ki so jih od 18. decembra lani priredili mestni muzeji. Zadnji obisk letošnje sezone bo pojutrišnjem, v nedeljo, 28. maja, ko bo ob 11. in ob 12. uri obisk mestnega gledališkega muzeja »C. Schmidi« v Ul. Imbriani 5. Ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dogulin in izvedenka Claudia Salata bosta predstavila dokumente in predmete gledališkega muzeja. Za obisk se je treba prijaviti v jutranjih urah na tel. številki 310500. Danes ob 10.45 bodo v muzeju »C. Schmidi« izročili nagrade deželnega šolskega natečaja, ki ga je razpisala didaktična služba za glasbo in predstave. Podelite nagrad »Srebrna Minerva 1995« Jutri bodo ob 11.30 v sinji dvoraniu tržaške občine podelili priznanje »Srebrna Minerva 1995«. Gre za nagrado, ki jo vsaki dve leti podeljuje združenje Minerva v spomin na Domenica Rossettija, ki je ustanovil zgodovinarsko združenje v začetku prejšnjega stoletja. Začetek ciklusa o morskem bogastvu Na pobudo tržaškega krožka naravovarstvene organizacije Legbmbiente se bo zvrstila vrsta pobud za boljše poznavanje morskega bogastva. Predavanja se bodo pričela drevi ob 18. uri, ko bo na sedežu združenja Confesercenti v Ul. Battisti 2 predavanje dr. VValterja de VValdersteina o gojenju školjk v neposredni bližni obale. Jutri sprehod po malo poznanem Fmedu Jutri bo na pobudo mestnega naravoslovnega muzeja in tržaškega gozdnega nadzomištva voden obisk Fmeda. Zbirališče bo ob 9. uri na Lovcu pred vhodom v park Revoltella, sprehod bo trajal približno do poldneva, ko se bodo udeleženci razšli izpred občinskega botaničnega vrta pri Sv. Alojziju. Med sprehodom bodo izvedenci orisali malo poznane posebnosti in zanimivosti Fmeda ali narečno Bocketa, velikega zelenega območja poraslega tudi z visokim drevjem, ki sega v samo mestno jedro. Udeležba pri vodenem sprehodu je brezplačna. V primem slabega vremena bo obisk odpadel. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 26. maja 1995 FILIP Irma Giannini, 82-detna Te-resa Valle, 93-letna Ida Boz-zi, 78-letni Alberto Gruden, 81-letna Carmela Fabbro. U LEKARNE Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.17 - Luna vzide ob 3.48 in zatone ob 17.56. Jutri, SOBOTA, 27. maja 1995 AVGUŠTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,9 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb raste, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 72-od-stotna, nebo rahlo pooblaCe-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Giovan-na Piccoli in Lorenzo Gullo. UMRLI SO: 73-letna Basi-lia Pregare, 40-letni Fiorenzo Hrastic, 75-letna Augusta Brazzati, 60-letni Giorgio Cocco, 72-letna Rina Belletti, 91-letna antonia Clun, 53-let-ni Guerrino Bolcich, 80-letna Renata Giancovich, 86-letna Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov OPREMA Nudi na vseh 3 -/0 /UŽ ' ... .......l Prihodnjič bo ’drugače’ GORICA - Tfcka 'dobrojotlica'je 28. aprila zvečer tik vetrobranskim steklom Novogoričana ML M., ki je pa svoj avto v ulici Vaccano v Gorici, kjer je sicer atm parkirati Zadevo je prijavi! karabinjerjem io prevzel jo j poveljnik Lttdatio Bomunigo, ki je obljubU. da bodo piši zagotovo naili. Po njegovem gre za nekoga, ki - »oth pisanju in slovnici - m povsem * nepismen' očitno pa je sj pouk iz lepega vedenja Povejmo, da jc bilo takrat y om< ulici parkiranih več vozil, toda samo eno s slove n registrskimi oznakami. Ote za It mano nestrpnost ah izpad’ posameznika? O tem bo kaj več znanega, ko karabinjerji opravili svoje delo. Primorske novice so pred kratkim poročale o neljubem dogodku, ki ga je doživel Novogoričan M.M., ki je konec aprila (28. aprila) parkiral avtomobil v ulici Vaccano v starem delu mesta. Tokrat ni šlo za drastični ukrep kakega jeznega občinskega redarja, ampak si je "lekcijo” privščil neznanec, prenapetež , ki ga izdaja že sama vsebina sporočila. Za brisalcem avtomobila je novogoriški avtomobilist našel zataknjen listek listek z nič kaj vljudnim sporočilom: "Brutto sloveno di merda. Se metti qui la macchina mValtra volta ti taglio le gomme! Stronzo!” "Opozorilo” je avtomobilist vzel čisto zares in zadevo prijavil karabinjerjem. Ni znano, če so avtorja, ki se seveda ni podpisal že izsledili ali pa so že na dobri poti. Upati je, da gre za izpad posameznika, čeprav je latentne sovražnosti in nestrpnosti do "drugačnih” in "različnih”, čeprav najblizjih sosedov, v mestu Se kar precej. Čeprav gre za početje posameznika velja na dogodek opozoriti. Na sliki - članek, ki so ga objavile Primorske novice. V Vidmu aretirali podjetnika in polkovnika VIDEM - Preiskave o sistemu podkupnin na Videmskem potekajo s polno paro, včeraj pa so aretirali Se enega podjetnika, in to v zvezi z afero videmskega IACP (Zavoda,' za ljudske gradnje^ Na zahtevo javnih tožilcev Leghisse in Vernija in na ukaz sodnice za predhodne preiskave Angelice Di Silvestre se je znaSel za zapahi 50-letni Roberto Pa-van, lastnik podjetja za vzdrževanje cest Pavan. Za zdaj Se ni znano, česa je Pavan obtožen. Podjetnik je bil že pred dvema letoma vpleten v podkupninsko afero skupaj z bivšim predsednikom videmske Pokrajine Tizianom Venie-rom. V Vidmu pa so včeraj aretirali tudi polkovnika Calogera Curtija, 47 let, ki stanuje v Biciniccu, rojen pa je bil v En-ni na Siciliji. Po mnenju videmskega tožilca Carusa - zaporni nalog pa je izdal sodnik Turel -naj bi se bil okoristil od dobave hrane di-viiji alpincev Julia. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Junija v Čezsoči četrti zamejski jamboree Nanj se skavti pripravljajo že dobro leto Zadnje tovrstno srečanje je bilo pred 11 leti TRST - Z okrepljenim sodelovanjem med go-riško in tržaško osrednjo starostno vejo izvidnikov in vodnic Slovenske zamejske skavtske organizacije se je lansko leto porodila zamisel o skupnem taborjenju, ki ga skavti in skavtinje imenujejo jamboree. To je v skladu z duhom svetovnega jam-boreeja, ki ga letos prirejajo na Nizozemskem in katerega se bodo udeležili tudi štirje člani iz Trsta in Gorice. Ideja o skupnem zamejskem jamboreeju je predvsem sad želje, da bi slovenski mladini, ki se zbira v vrstah SZSO, nudili tako pomembno skavtsko izkušnjo. Zadnja taka prireditev je namreč potekala v Globasnici na avstrijskem Koroškem pred 11 leti, udeležili pa so se je le skavti iz Trsta, Gorice in Koroške. Spričo sprememb, do katerih je prišlo v Sloveniji, se je pripravljalni odbor odločil, da ne bo letošnji jamboree zajel le zamejstva, ampak tudi matični prostor. Sodelovale bodo tudi tri čete (Ljubljana, Nova Gorica, Ankaran) novonastale Zveze slovenskih kato- liških skavtinj in skavtov. Pomembna bo med drugim prisotnost predstavništva slovenskih skavtov iz Kanade. Udeležencev bo približno 350. Pripravo jamboreeja si je v celoti prevzela veja izvidnikov in vodnic Slovenske zamejske skavtske organizacije. 4. slovenski zamejski jamboree bo potekal v Čezsoči pri Bovcu od 17. do 30. julija 1995. Vsak poletni tabor, in torej tudi jamboree, je višek skavtskega delovanja, ki se vije čez celo leto. Program na njem je vsekakor v skladu CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. junija 1995 in zapadlostjo 1. junija 2002. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. decembra 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,96%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. maja. ■ Ceno izneseno na dražbi je treba vplačati 1. junija. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. z vzgojnimi cilji, ki jih skavtska organizacija posreduje mladim preko raznih dejavnosti, ki jih predvideva dvotedensko taborno življenje: od izletov in odkrivanja narave do tehničnih veščin, od športnega udejstvovanja do raznih načinov izražanja, od skavtskih spretnosti do trenutkov duhovnega poglabljanja. 4. slovenski zamejski jamboree je dogodek, ki ga voditelji pripravljajo že dalj časa. Srečanja in seje pripravljalnega odbora se vrstijo že od 22. maja lani, ko so se voditelji prvič zbrali na Lokvah in si zastavili pomembnejše cilje za ta skupni podvig. Na jamboreeju naj bi poudarili skavtizem kot stil življenja, predvsem pa naj bi prišlo do spoznavanja in bogatenja med četami, ki sicer delujejo v različnih krajevnih okoljih in imajo navadno samostojne tabore. Čeprav je jamboree množična manifestacija, se organizatorji nočejo odpovedati osebni rasti posameznika, ki naj bi jo v prvi vrsti zagotovila program in voditeljeva pozornost. Celoletni program čet udeleženk je bil zastavljen v luči poletnega taborjenja. Jamboree bo razdeljen na tri podtabo-re, na vsakem podtaboru pa bodo prisotne čete iz različnih pokrajin. Zato so se slednje že med letom redno srečevale ter imele skupne dejavnosti in pobude kot npr. zimski tabor, razna prenočevanja, izmenjavo obiskov, izleta na Grmado in na svete Višarje, skupno praznovanje dneva spomina (rojstni dan ustanovitelja skavtizma Badna-Povvella)... Voditelji si želijo, da bi jamboree čimbolje uspel. Zaradi tega se seje in priprave še vedno vrstijo. Zadnje srečanje (na sliki) je potekalo na Repenta-bru 13. in 14. maja. Erika Cemic Ženske iz FJK branijo zakon o splavu VIDEM - Zenske iz FJK so odločene braniti zakon 194 o družbeni zaščiti poroda in o prekinitvi nosečnosti. Tako so na tiskovni konferenci poudarile Članice odbora »3. junij«, ki so pozvale vse ženske k udeležbi na veliki manifestaciji za zaščito zakona 194, ki bo 3. junija v Rimu. Govornice so tudi obžalovale vse ostrejše napade cerkivnih hierarhij proti zakonu o prekinitvi nosečnosti. SKLAD MITJE CUKA Zobni aparat Jelka Cvelbar Pogled na kovinsko opremljene nasmehe naših otrok in ne z nerjavečo žico obdana mlada lica, postaja čedalje bolj običajen. Ker spadam v starejšo generacijo, se sploh ne spomnim, da bi kdo od mojih sošolcev ah prijateljev uporabljal v naših otroških in mladostniških letih ortodontski aparat ali »mašin-co«, ker pa me hkrati ta moja pripadnost k starejšim postavlja tudi v kategorijo staršev, me kot tako, poleg vprašanja, kako to, da je ortodontski aparat vse bolj popularen in pogost, zanima tudi vprašanje, koliko časa ga bo moral moj otrok še nositi (priznam, tudi zato, ker je s tem vprašanejm tesno povezano vprašanje denarja). Zato pri mojem zapisu sploh ne gre za to, da bi strokovnjakom ortodontom odjedala kruh, marveč zato, da nanizam nekaj laičnih misli in iz specializiranih revij nabranega znanja, ki se je nakopičilo, ker me je problem osebno prizadeval. Prav gotovo se tudi otrok ne veseli te moderne prisilne priprave, kajti aparat pritiska - to je njegova naloga (predvsem na začetku), in se mora zato njegov nosilec potruditi in biti med terapijo potrpežljiv. Pokoriti pa se mora tudi rednim pregledom in prilagajanju novonastah ustni situaciji in z njimi povezanim potrpežljivim čakanjem v zobni ambulanti. Vse to pač zahteva skrbnost nosilca aparata in njegovih tolažnikov in uvidevnost ožjega in širšega okolja, kajti na koncu bo potrpežljivi otrok dobil neoporečen ugriz, hkrati pa bo tudi veliko storil za vzdrževanje svojih zob. Aparat namreč ne učinkuje le na lepoto zob. Članki iz tujih revij nas poučijo, naj dejstvo, da danes otroci bolj pogosto nosijo ortodontske aparate, raje pripišemo večji ozaveščenosti o škodljivosti nepravilne rasti zob, kakor pa morebitnemu večjemu številu krivih zob. Pa tudi dejstvu, da se nepravilnosti v rasti zobovja čedalje bolj zgodaj odkrivajo. Strokovnjaki pravijo, da lahko zobje, ki rastejo poševno iz dlesni, ah ugriz, ki ni pravilen, pa tudi zgornja ali spodnja čeljust, ki se nista popolnoma prilagodih, privedeta, če jih ne popravljamo v rasti, celo do želodčnih in trebušnih težav - zaradi slabega žvečenja ali do govornih napak ah celo, če so zobje resnično križem kražem zasajeni v usta, do pospešenega kariesa. Prav tako obstaja nevarnost, da bi preo-bremenih mišice vratu in Celjush ah dihalne poti v grlu, ko bi recimo otrok ne zapiral popolnoma ust med spanjem. Najhujše razvojne napake so lahko nazaj potegnjena spodnja čeljust, pri kateri spodnji zobje stojijo med ugrizom daleč stran od zgornjih; naprej moleča zgornja čeljust - spodnji zobje nimajo skladnega ugriza z zgornjimi; pretresna razporeditev zob -velikokrat se kar vsi v prek prekrivajo, in odprti ugriz: stranski zobje se ob ugrizu naslonijo drug na drugega, sprednji pa ne, zato nastane luknja. Skoraj 40 odtotkov vseh takih primerov je podedovanih, medtem ko je 60 % pridobljenih še pred rastjo drugih zob. Vzroki so različni: sesanje ustnice, grizenje nohtov, pa tudi cucelj in steklenička po četrtem letu starosti, ki pritiskata na zgomječeljustne kosti, jih deformirata in to povzroča, da zgornji zboje štrlijo naprej. Škodljivo je tudi, če mlečni zobje prehitro izpadejo zaradi kariesa, ker niso bih dovolj skrbno negovani - tedaj se namreč bližnji mlečni zobje udobno razlezejo, in ko zrastejo stalni, nimajo več dovolj prostora zase, zato morajo rasti krivo. Večina otrok dobi ortodontski aparat pri osmem ali devetem letu, ko so že zrasli stalni zobje. Tudi v puberteti je še možno popravljati napačno lego, čeprav sta seveda s psihološkega vidika takrat to početje težje in žice v ustih bolj moteče. Videz aparata se spreminja od otroka do otroka, ker se pač mora po obliki prilagoditi popravljanju napake, ki naj bi jo odpravljal. Grobo bi lahko razdelili aparate v dve veliki skupini: stalne in premične aparate, so pa tudi zunanji, ki pomagajo pravilno izoblikovati čeljust. Večinoma traja terapija po nekaj let. Pravilno oblikovanje čeljusti pa še več let, zaradi tega, ker moramo pri ranvanju upoštevati tudi fazo retencije -zadrževanja. Aparat je učinkovit le v primeru, da otrok sodeluje: otrok pa lahko sodeluje le s pomočjo staršev in zdravnika. Zaradi ortodontskega aparata ne smejo trpeti otrokove dejavnosh, sicer bo motivacija za nošenje tega aparata padla, kljub še tako odkritemu zdravnikovemu pogovoru, čemu vse bo koristilo, če bo otrok aparat nosil. Pri našem paberkovanju iz tujega tiska se le enega podatka nismo mogli prav poslužiti in sicer odgovora na vprašanja: koliko od tega bo plačala bolniška blagajna. V Nemčiji plača na primer pacient pri javnih zdravstvenih ustanovah vnaprej 20 % celotne cene (v primeru več otrok iz iste družine le 10 %), ki ne sme presegati 6000 mark za štiri leta, ostalo plača bolniška blagajna za vse, ki še niso stari 18 let. Kot se je zdravljenje uspešno zaključilo, dobi zasebnik svoje predplačilo nazaj. Ce pa se pacient posluži zasebne zdravniške prakse, se morajo starši dogovoriti s svojo bolniško blagajno, koliko stroškov bo od primera do primera povrnila. RIM / IZ POROČILA LUIGIJA ABETEJA NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI CONF1NDUSTR1E Za ohranitev dohodkovne politike in za odpravo rent Pokojninsko reformo ne zodostuje - Liro se moro povrniti v EDS RIM - Poročilo, ki ga je podal predsednik Confindustrie Luigi Abele na včerajšnji skupščini osrednje podjetniške organizacije, je izzvenelo v pravi manifest za izgradnjo liberalne družbe. Pozval je k odpravi vseh privilegijev, vključno s tistimi, ki jih prinaša devalvacija lire, kakor tudi raznovrstnih rent, ki gredo od finančnih, podporniških, birokratskih in monopolnih pa do ontoloških, ki se odražajo v obrambi vsega, kar se protivi novemu. Abete je načelna stališča navezal na stvarnost: inflacijo gre potlačiti z ovrednotenjem lire in ne z indicizacijo, preosnova pokojnin ne zadostuje, privatizacijski postopek pa je treba pospešiti, in to začenši pri bankah, »kajti nikakor ni mogoCe sprejeti prodaje javnih podjetij javnim bankam«. Inflacijo bomo zatrli s kolektivnim nastopom v duhu »pakta za Evropo«, je dejal Abete in se zav- zel za povrnitev lire v evropski denarni sistem, da bi lahko Italija polnopravno sodelovala pri gradnji denarne zveze. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada sestavila prodoren finančni zakon 1996 in temu ustrezno programsko listino, in da bo iz parlamenta izšla učinkovitejša reforma pokojnin, kot je tista, za katero se je Dini dogovoril s sindikati. Govornik je spet kritiziral ta sporazum in starostno pokojnino preimenoval v mladostno... Privoščil si je tudi sindikaliste in politike, Ceš da morajo biti odgovornejši in obvarovati dohodkovno politiko na osnovi dogovora o ceni dela, ki da delojemalcem na najboljši način ščiti kupno moc plač. »Con-findustria je znotraj politike, toda daleC od strank,« je pribil Abete in ocenil referendume kot nesmiselne, »saj bodo po njih ostali problemi nerešeni«. Medtem je skupina uslužbencev Fi- ninvesta delila poslušalcem letak, ki poziva ljudi, naj na glasovnicah prekrižajo znak »ne«, drugače »bodo uničili naše podjetje«. »Od politike dolgov je treba preiti k politiki kapitala,« je nadaljeval vodja Confindustrie in pozval k določitvi »mehanizmov, ki bodo jamčili stabilnost in odgovornostni Cut osrednje izvršne oblasti«. Sindikat je pripravljeni na dogovarjanje.z industrije! za razmah zaposlenosti, hkrati pa so Cofferati, D‘Antoni in Larizza Abeteju očitali, da samo bere levite drugim in nikdar ne pove, kaj sam namerava. Med skupščino je spregovoril tudi Lamber-to Dini. Poudaril je, da je vlada izpolnila vse obljube, napovedal nove sestanke s podjetniki in sindikalisti za okrepitev razvojne in zaposlenost-ne politike ter pohvalil odgovornosti Cut sindikata. PET PON TOR SRE ČET 1664,7 16840 16960 1693,9 1661,9 Obvestilo SDGZ o misiji v Albanijo Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča vse elane z mednarodnega področja (zunanja trgovina, prevozi, špedicija, banke in povezani sektorji), da prireja tržaška Trgovinska zbornica od ponedeljka, 12. do srede, 14. junija gospodarsko misijo v Albanijo. Pobudnik potovanja pa je Trgovm-ska zbornica Italija-Albanija, ki deluje v sklopu AC-COA. Spored predvideva institucionalna in poslovna srečanja ter obiske gospodarskih struktur. Toplo vabimo vsa podjetja, ki nameravajo razširiti ali okrepiti svojo dejavnost na tem »novem« tržišču, da ne izgubijo priložnosti, zaradi zanimivosti same pobude in tudi ker bodo pri skupinskem obisku koristili vrsto rezijskih ugodnosti. Za udeležbo in druge informacije v zvezi z misijo v Albanijo je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949). Mednarodne operaterje seznanjamo še z dvema novostima. Ravnateljstvo tržaške carine je po posegu krajevne trgovinske zbornice odredilo, da bo odslej mogoče urediti carinske formalnosti v zvezi s »car-netom« ATA kar na mejnem prehodu pri Fernetičih. Združenje trgovinskih zbornic za cezjadransko območje ACCOA pa obvešča, da so v teku pogajanja med Italijo, Slovenijo in Hrvatsko za prilagoditev list »C« in »D« avtonomnega računa za maloobmejni promet, pri čemer je predvideno 5% zvišanje kontingentov zaradi inflacije. Davorin Devetak DAVKI / VLADNI ODLOK Odbitki za leto 1995 Danes v Vidmu občni zbor ACCOA TRST - Kot smo že napovedali, bo danes ob 14.30 v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Vidmu (Ul. Morpurgo 4) letni občni zbor združenja trgovinskih zbornic za Cezjadranske države ACCOA, na katerem se bodo sešli elani nekdanje mešane zbornice Italjug. Ti so v zadnjih letih v okviru združenja ACCOA ustanovili avtonomne zbornice za Slovenijo, Hrvaško, Makedonijo, in Albanijo, tokratni občni zbor pa bo potekal v Vidmu z jasnim namenom, da bi vanje pritegnili tudi Cim vec furlanskih podjetnikov. SDGZ vabi elane, ki se današnjega občnega zbora ne bodo udeležili, naj izročijo ali pošljejo po faxu svojo poverilnico za glasovanje v organizacijsko tajništvo Združenja v Trstu (tel. 040/362949, fax 362692). Ministrski svet je z odlokom določil višino odbitkov IRPEF za leto 1995, ki so za 3, 28 odstotka višji kot v lanskem letu. Na osnovi uradnih podatkov so ugotovili, da so v enem letu cene na drobno poskočile za 4, 1 odstotka in uskladitev odbitkov se ovrednoti v višini 80 odstotkov, medtem ko so do lanskega leta aplicirali le 40-odstotno uskladitveno stopnjo. Nove odbitke bodo morali poračunati na plačah in pokojninah že od 1. januarja 1995 dalje, tako da bodo delodajalci verjetno že na junijski plaCi opravili retroaktivno uskladitev za prvih šest mesecev. Pa poglejmo, katera je vrednost novih odbitkov. Za zakonca v breme (ce dohodek ni višji od 5.500.000 lir) pripada letni odbitek 817.552 lir (povišal se je za 25.964 lire), za vsakega otroka po 94.437 lir, za druge družinske člane v breme pa 130.592 lir. Odvisni delavec oziroma upokojenec ima pravico, da odbije proizvodne stroške v višini 784.634 in za dohodke do 15 milijonov lir še nadaljnjih 244.996 lir. Samostojni delavci oziroma sodelavci, katerih letni dohodek ni višji od 8.200.000 lir, bodo v letošnjem letu lahko odbili 203.983 lir. (B) ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2005. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje BTP je znašal letno 10,24%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. maja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. aprilom; ob vplačilu (1. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. AVSTRIJA / VLADA — SLOVENCI / ZANIMIV PROJEKT n KARLOVA NAGRADA ’95 -i Nesoglasje zaradi trajne nevtralnosti Fasslabenda skrbi varnost Ivan Lukan DUNAJ - Vladno koalicijo znova pret-re-sajo nesoglasja o sta-tu-su avstrijske nevtral-no-sti: minister za ob-ram-bo Wemer Fasslabend (ljudska stranka) se je sredi tedna izrecno izjavil proti uradnemu Stališču avstrijske (koalicijske) vlade za vladno konferenco Evropske zveze leta 1996, da bi bila omenjena tudi avstrijska nevtralnost, torej z ustavnim zakonom zajamčeni status, ki je leta 1955 Avstriji zagotovil Avstrijsko državno pogodbo in s tem dokončno samostojnost in neodvisnost Fasslabend je s to svojo izjavo hkrati zavr- nil zahtevo socialdemokratske državne sekretarke za evropska vprašanja pri Uradu zveznega kanclerja Brigitte Edererjeve po upoštevanju nevtralnosti v vladnem stališču. Politik OVP pa je poudaril, da bo ljudska stranka upoštevala avstrijsko nevtralnost »toliko Časa, dokler bo sestavina avstrijske us-ta-ve«. Poudaril je tudi, da je za ljudsko stranko najpomembnejše vprašanje, kaj zagotavlja avstrijski državi največjo varnost - lastna obrambna sposobnost ali vseevropski vamo-stni sistem. Tudi manjšine lahko marsikaj nudijo turistom Predstavljena skupna pobuda CELOVEC - Slovenski gospodarski zvezi na Koroškem (SGZ) je - skupno z organizacijami lužiških Srbov v Nemčiji in Frizov na Nizozemskem -Evropska unija (EZ) odobrila projekt, po katerem naj te manjšine izdelajo načrte za pospeševanje turizma v regijah, kjer živijo. Gre predvsem za tako imenovani »kulturni turizem«, ki je usmerjen na posameznike in ne na masovni turizmem. Konkurenčen pa naj bi bil predvsem zaradi svoje nove kakovosti. Projekt ima že vnaprej dobre plati, kot so po-uda-rili na tiskovni konferenci, saj poleg turističnega vidika približa posamezne manjšine in jim omogoča primerjavo problemov, s kateremi so soočene manjšine. Zastopniki lužiških Srbov oz. njihove strešne organizacije »Domowina« so poudarili, da njihova skupnost trenutno preživlja krizi, saj se mora soočati z novo in drugačno družbeno ureditvijo, kar je za manjšino še težje kot za večinski narod. Frizijci pa so doma v značilno agrarnem okolju, z le malo industrije. Tudi turizem je tu slabo razvit, breposelnost pa je kar 25-odstotna. Njihov jezik je uradno priznan šele dve leti. Prav Frizijci so poudarili pomembnost sodelovanja med turističnimi in kulturnimi organizacijami manjšin, saj bi prav te morale skupno izpolnjevati program in ponudbo za turiste. Odlikovanje Vranilzkemu Za evropsko zedinjenje DUNAJ/AACHEN -Socialdemokratski zvezni kancler Franz Vranitzky (slika) je prvi avstrijski politik, ki je bil odlikovan s Karlovo nagrado, poimenovano po cesarju Karlu Velikemu. Nagrada, ki je namenjena osebnostim, ki so bistveno prispevali k procesu evropskega povezovanja, je bila Vra-nitzkemu včeraj podeljena v nemškem mestu Aachen. Ob podelitvi so posebej poudarili Vrani-tzkyjeve zasluge za Evropo, da je bistveno vplival na pozitiven izid referenduma o pristopu Avstrije k Evropski zvezi 1. 1994, ko je »za« glasovalo kar dve tretjini Avstrijcev. Mednarodno Karlovo nagrado so doslej prejeli Konrad Adenauer, VVinston Churchill, Francois Mitte-rand, Vaclav Havel, Henry Kissinger, Feli-pe Gonzales in drugi. a. l.) DOBRODELNOST Tri leta akcije »Sosed v stiski« DUNAJ - Avstrijska dobrodelna akcija »Sosed v stiski«, ki so jo 26. maja leta 1992 ustanovili RdeCi križ, Caritas in Avstrijska radiotelevizija (- ORF), da bi pomagali žrtvam vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je ob tretji obletnici akcije predstavila pozitivno bilanco. Avstrijsko prebivalstvo je v minulih treh letih za to akcijo darovalo kar 863 milijonov šilingov ali 2.877 tovornjakov živil, zdravil in druge pomoči in s tem tisočim žrtvam te očitno neustavljive vojne zagotovilo preživetje. Toda tudi po treh letih so organizatorji akcije prisiljeni, da še naprej pozivajo k darovanju, »kajti naš sosed je še ve- TINJE / INVESTICIJA ZA 40 MILIONOV ŠILINGOV Bo pomagala dežela? H šbisivcTh Obisk iz Japonske CELOVEC - Dvajsetčlanska delegacija pedagogov iz Japonske, ki se mudi na Koroškem, je obiskala tudi Slovensko gimnazijo v Celovcu, edino splošnoizobraževalno višjo Solo za koroške Slovence. Japonske goste, ki se na potovanju po Evropi seznjajo z različnimi sistemi šolanja, je sprejel ravnatelj Reginald Vospernik. Gosti so z velikim zanimanjem preučevali pouk na tej priznani manjšinski gimnaziji. CELOVEC - Z dnevom odprtih vrat - našteli so nad 700 obiskovalcev - je minulo nedeljo praznoval Dom prosvete »Soda-litas« v Tinjah konec do-gradnje doma. Skoraj popolnoma obnovljeni dom bo uradno oprt prihodnji četrtek, 1. junija, odslej pa bo udeležencem tečajev na voljo več kot 40 sob z nad 70 postljami. Gradnja je stala približno 40 milijonov šilingov, od tega so dali 26 milijonov šilingov duhovniki, prijatelji doma in krška škofija, preostalih 14 milijonov šilingov pa naj bi zbrali z darovi. Rektor doma Jože Ko-peinig je v zvezi s financiranjem dogradnje doma znova izrazil pričakovanje, da bo h kritju nastalih stroškov vsaj nekaj prispevala tudi dežela Koroška, saj je tinjski dom dejansko kraj srečanja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci Koroške in mar-skaj prispeva k ustvarjanju boljšega vzdušja in k temu konstruktivnej šemu sožitju obeh narodnostnih skupnostih na Koroškem. V pogovora za naš list je Kopeinig opozoril tudi na dejstvo, da se vodstvo doma že dve leti pogaja z deželo Koroško oz. s finančnim referentom deželnim glavarjem Christo-fom Zernattom, žal brez odločilnega pozitivnega premika. Uradno je vodstvo doma pri koroški deželni vladi zaprosilo za podporo v znesku deset milijonov šilingov, vključno tudi s prvo pregradnjo, ki je stala približno 30 milijonov Šilingov. Edina podpora dežele Koroške je doslej prišla od socialnega referata, ki je za opremo sob za invalide prispeval 300.000 šilingov. Ivan Lukan Obnova tinjskega doma je stala 40 milijonov šilingov. r NESREČA Smrt Slovenca CELOVEC - Nedaleč od koroško-slovenskega mejnega prehoda pri Labotu se je v sredo proti večeru pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 51-letni slovenski državljan Stefan Porej iz Raven na Koroškem. S svojim osebnim avtomobilom je iz doslej neznanih razlogov čelno trčil v vo-zilo nekega Korošca.Trčenje je bilo tako silovito, da je še umrl na kraju nesreče. ISTRA - Hrvaški policisti imajo vietnamski sindrom * Goran Moravcek REKA - Policija je pravkar odkrila bombaše, ki so v uniformah »specialcev« pred kratkim pognali v zrak enega opatijskih disko klubov. Poleg tega, da so premlatili nekaj gostov, ki so se v poznih nočnih urah zabavali na Opatijski rivieri, »medtem ko hrvaški vojaki umirajo na bojiščih«, kar je bil menda povod za njihov napad na civi-liste v disko klubu, so lastniku povzročili za najmanj 50 tisoč mark škode. Policija je napisala prijave zoper svoje kolege, ob tem pa je bilo slišati pojasnila, da je za vse kriv tako imenovani vietnamski sindrom, se pravi živčna pre-razdraženost tistih, ki so nenehno oboroženi. Načelnik kriminalističnega oddelka reške policije zatrjuje, da napadu na disko klub v Opatiji niso botrovali politični razlogi, čeprav je bilo tudi o teh nekaj ugibanj, saj lastnik opatijskega disko kluba ni Hrvat. »Osumljeni storilci, sicer pripadniki posebne enote policije, so bili v posebnem psi-ho-fizičnem stanju. Bili so zagrenjeni in do napada na opatijski disko klub je prišlo po tem, ko so se vrnili z bojišča, kjer so opravljali izjemno težke naloge. Preden so prišli v omenjeni lokal, so bili tudi na pogrebu kolega, ki je padel na bojišču,« zatrjuje Ivan Katali-nič, šef kriminalističnega oddelka policije, ki sicer zagotavlja, da »najostreje obsoja ravnanje svojih kolegov«. Čeprav sta reško-puljski dnevnik Novi list oziroma Glas Istre na straneh svojih črnih kronik pogosto poročala o vojakih in policistih, ki so izgubili nadzor nad seboj, predstavniki policije zatrjujejo, da je varnostni položaj v Istri in na Kvarnerju - zadovoljiv. Se veC, na seji regionalne vlade kvarnerske regije je bila pred kratkim izrečena misel, da je varnost menda celo boljša, kot je bila v predvojnem letu 1990. Število kaznivih dejanj upada, učinkovitost policije pa je 72-od-stotna, toliko storilcev so namreč odkrili. Na področju Kvamerja je bil najhujši primer prav omenjeno demolira-nje opatijskega disko kluba, zato je policija zadovoljna, da je odkrila storilce. Pred reškim sodiščem poteka sojenje nekemu mladeniču, ki je osumljen, da je ubil in potem oropal nekega Francoza, pripadnika ene od človekoljubnih organizacij. V Go-spiču so v sredo mladoletnemu morilcu prisodili desetletno zaporno kazen, ker je ubil in oropal mladi par iz Nemčije, za katerega sumijo, da je bil vpleten v trgovino z orožjem. Dan prej je nekdo v Pazinu iz lovske puške streljal v gostilno, iz zapora pa so izpustili nekdanjega vojaka, ki naj bi podstavil dinamit pod spomenik padlim borcem NOB v okolici Reke, a se mu je, kot kaže, posrečilo prepričati sodnike, da je nedolžen, ko je izjavil: »Ce bi to res hotel narediti, bi to naredil že leta 1991, in to z ‘zoljo* (ročnim raketometom)«. Čeprav so naslovi v časnikih včasih srhljivi, saj neposredno povezujejo oborožene vojake ali policiste s storjenimi kaznivimi dejanji, predstavniki policije zatrjujejo, da lahko prebivalci in turisti glede na vojne in drage okobšči-ne vseeno mimo spijo. • »Naloga policije bo težja, kot je bila v minulih letih, zaradi zapletenga političnega položaja na Hrvaškem, zaradi vojne kakor tudi zaradi dejstva, da čedalje več ljudi poseduje orožje in eksplozive,« meni Mirko Ružič, pomočnik poveljnika policije kvarnerske regije. Kljub temu bodo po njegovem turisti lahko brezskrbno uživali počitnice. Po vsakdanji novinarski izkušnji bi to misel lahko celo potrdili, saj na Hrvaškem, zlasti na Jadranu, prevladuje velika strpnost do turistov. Za razliko od drugih regij na Hrvaškem tu ni napadov na' srbsko premoženje ali Srbe, čeprav do tega naroda Hrvatje, gledano v celoti, ne kažejo prav nobene naklonjenosti. To je razumljivo, saj se hrvaško-srbski odnosi zaostrujejo. Čeprav je na območju Istre in Kvamerja več deset tisoč beguncev, za zdaj z njimi nihče ni obračunaval, prav tako ni prišlo do obračunov med njimi. Zelo velike pa so socialne napetosti zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja v nekdanjih socialističnih »gigantih«, ki se ne znajdejo v tržnem gospodarstvu, tako da je v enem od podjetij, ko so se sešli predstavniki sindikata ladjedelnice z vodstvom podjetja, preskočilo nekaj isker, policija pa je morala prekiniti preveč razgreto »razpravo«. Medtem ko »predsednik države v senci« Vladimir Bebid, eden maloštevilnih »trdih« komunistov v sabora, zatrjuje, da je Hrvaška »rasistična, majhna in zlobna država«, poveljnik reške policije Linič, visoki elan vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), zatrjuje prav nasprotno. »Ko je leta 1991 besnela vojna, nekateri niso vedeli, ali naj se povsem posvetijo vojni in pustijo pri miru kriminal. Sam sem se odločil, da se bomo kljub vojni spopadati s kriminalci,« zatrjuje Lenac. Po njegovem je vest policistov cista, na osnovi posameznih primerov pa ni mogoče posploševati vloge policije na Hrvaškem, katere pripadniki dejavno sodelujejo tudi na bojiščih. RAZGOVOR ■■■■■■■ Marina Grzinič: »Video predstavlja filmsko produkcijo« V tržaškem gledališču Miela je prejšnji teden Skupina 85 v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem priredila izredno zanimivo predavanje o alternativni slovenski kulturi v Ljubljani, o kateri je obširno spregovorila Marina Gržinič (foto KROMA), raziskovalka pri filozofskem raziskovalnem centru SAZU in bivša ravnateljica mednarodnega video bienala v Cankarjevem domu. Z AleSem Erjavcem je soavtorica knjige Ljubljana - 80. leta v umetnosti in kulturi, sicer pa z Aino Šmid znana kot ena najpomembnejših slovenskih videomakerjev. Njuni video projekti so marsikdaj edini predstavniki slovenske filmske dejavnosti na raznih filmskih festivalih, medtem ko so na specializiranih prireditvah prejeli marsikatero pomembno nagrado. Video Tri sestre je, denimo, prejel prvo nagrado na bonnskem Videonalu leta 1992 in posebno nagrado žirije na 37. Mednarodnem filmskem festivalu v San Franciscu leta 1994. Na istem festivalu so leta 1995 nagradili tudi njun Luna 10. Z delom Labirint sta prejeli nagrado na prireditvi Multimediale v Karlsruheju leta 1993, naslednje leto pa Se nagrado za glasbo na natečaju II coreografo elettronico v Neaplju. Prav pred kratkim so jima v Riccioneju podelili nagrado za zadnji projekt Rdeči čeveljčki. Slednje delo je prikazala tudi v Trstu, poleg videa Luna 10 in Zgodbe o metulju I. Ob svojem obisku v Trstu nam je Marina Gržinič namenila kratek intervju o svojem delu, o vlogi videa v Sloveniji in v svetu in o prihodnosti te nove, Se uveljavljajoče se umetnosti. »V svoji knjigi sva z AleSem Erjavcem skuSala prikazati drugo plat kulturne in umetniške produkcije v Sloveniji v 80. letih, to je dogajanja, ki je bilo paralelno z uradno nacionalno kulturo. Ta produkcija je bila drugačna, alternativna, celo subverzivna do te nacionalne kulture, pomembna pa je bila zlasti zaradi povezanosti z ostalimi podobnimi alternativnimi procesi v družbi, ki so se doga- Bojana Vatovec j ali v 80. letih. Zato sva se z AleSem Erjavcem odločila, da prikaževa to paralelno dogajanje, te dve strani iste zadeve. Pri tem je Se najbolj pomembno, da bi brez delovanja vseh teh manjšin marsikaterega družbenega procesa sploh ne bilo. Tako fotomaterial kot vse drugo je usmerjeno v to, da prikaže, kaj je bilo v tem dogajanju produktivnega, kaj so vsi ti procesi prinesli; da prikaže vse plati, kajti sicer je posamezne aspekte težko razumeti. Ko se zavedaš politične scene, vseh teh civilnih gibanj, ra- zumeš tudi zakaj se, denimo, video loteva določenih problematik, takih kakršnih sva se lotevali tudi z Aino, recimo seksualnosti. Seksualnost in telo sta bili tabu tema v socializmu, pri tem govorim zelo na splošno, saj je bila Slovenija zelo demokratična in celo v tistih Časih zelo odprta, vendar je bila prepoved telesnosti in seksualnosti eden emblemov socializma, zato se njuno prikazovanje v tem alternativnem okviru skoraj vsiljuje. Glede video produkcije nove generacije, povezane s to alternativno umetnostjo in novimi tendencami, bi zaCetek postavila v prva 80. leta. Pomembna je tudi zato, ker ob koncu 70. let v Sloveniji ni bilo nobene pomembnejše filmske produkcije, nobene pomembnejše filmske eksperimentalne izkušnje, kakršne so bile v drugih delih Jugoslavije, recimo v Zagrebu. Paradoks je, da so drugod obstali pri ravni 70. let, medtem ko je Slovenija potem v tej smeri naredila zelo velik korak, praktično je v dese- tih letih prehodila tridesetletno pot. Video je imel prav to funkcijo, da je premostil to pomanjkanje eksperimentalnosti, novih tem, jasnega pogleda na dogajanje, ne samo umetniško, ampak tudi politično. Novo dogajanje se je začelo prav na področju videa. Pomembna je bila vloga televizije, ki je v okviru svoje kulturne funkcije in zlasti po zaslugi urednika kulturnih oddaj Tršarja dala možnost video produkciji. Danes se dogaja, da video dela pravzaprav predstavljajo slovensko filmsko produkcijo, tudi zaradi današnje krize slovenske filmske produkcije, ko dobimo nov film na tri leta. Video je Se zelo mlada umetnost, star je komaj dvajset, najveC trideset let. Kot je film potreboval sto let, da je postal umetnost, tako bo tudi video potreboval nekaj Časa, da se uveljavi; mogoče manj kot film, saj živimo v dobi, ko gre vse hitro. Tudi v svetu je ta mačehovski odnos do videa, vendar v Evropi ne obstajajo samo festivali, ampak že tudi tržišče in distribucija. V Sloveniji mora vsak avtor skrbeti zato, da se njegova dela distribuirajo. Svojih video izdelkov sicer ne moreš tržiti, vendar lahko zagotoviš njihovo prisotnost. Z Aino sva prisotni na vseh velikih festivalih. Kot avtor kažeš svoje video delo in zelo individualistično gledaš na vse, vedno predstavljaš samega sebe. Midve nisva nikoli verjeli, da sva predstavnici nekega širšega koncepta. Vendar ko predstavljaš svoje delo, hkrati predstavljaš tudi Slovenijo, državo, za katero nastopaš. Ce si edini med tisočimi, te vsakdo vpraša, od kod, kje... Sama mislim, da je vključitev v to mednarodno distribucijo, ki v Evropi obstaja, izredno pomembna.« To je le nekaj misli Marine Grzinič o novem kulturnem dogajanju v Sloveniji. Sicer pa se bo tržaško občinstvo lahko spet pobli-že srečalo s slovensko video produkcijo prav kmalu, to je meseca junija, ko bo v Galeriji Bassanese pregled slovenskega videa od leta 1992 do leta 1995, ki ga pripravlja Laura Safred. PESNIŠTVO Bogoiskoteljstvo vodilo pesnikovanja Giovannija Tavčarja Ivanka Hergold Giovanni Tavčar je avtor pesniške zbirke Lo spessore del tempo, kar bi nemara lahko poslovenili kot Teža Časa ali Gostost Časa. Avtor je v svojem prvencu zbral deve-tinšestdeset pesmi, teh pa ni razvrstil v razdelke, temveč jih je Časovno označil od leta 1972 do 1994, kakor da gre za izbor. Duhovni to-poi, to je miselni in izrazni obrazci, imajo svoj izvor v poganski mistiki. Motivno so te pesmi popolnoma brez dvoma nastale ob branju mističnih, večinoma anonimnih avtorjev, ki so si zapisovali inciacijske tehnike, da bi tako še kakšnemu išCoCemu človeku pomagali v svetove duha, in običajno strogo prepovedovali širjenje in zlorabo le-teh. Danes so se te reci celo v Sloveniji na široko razpasle med številnimi poeti in adepti tako imenovanih mejnih znanosti in modnega ezoterizma in tako večinoma izgubile sijaj, ki so ga imele v doživeti in iskreni mistični poetiki Valentina Cundriča ali Sama Simčiča. Tipične takšne Tavčarjeve pesmi so Sono stanco di morire (Dovolj mi je umiranja), LTllusione del tempo (Iluzija Časa), Fine dello spettacolo (Konec predstave), ki so stkane iz teh miste-riozofskih in antropozofskih filozofij in v katerih se ugotovitve, do katerih so se "rudarji skrivnosti" iz preteklosti prikopali z nadčloveškimi napori in mnogimi herojskimi odpovedmi, vrstijo druga za drugo: npr., da je življenje (dobesedno in nemetaforicno) varljiva iluzija; da je to, kar imamo za življenje, v resnici smrt; ali pa zapoved molka v pesmi Colloquio con dio (Pogovor z bogom); Molčati moraš, / molčati in vztrajati.../ Sele tedaj /bo tišina / spregovorila... / Kajpada "tišina" ni običajna tišina iz zemeljskih logov, ampak ima "skrit" pomen, to'je utišanje nagonov, misli itd. Takih pesmi je namreč v zbirki precej; ne moremo povsod sprejemati izgovorov o postmoderni poetiki, vCasih gre samo za preveC oCitne vplive. A tu se zaCne problem. Ukvarjanje z mistiko namreč v temeljih spremeni človeka in samo tisti, ki imajo izkušnje v tem smislu, lahko opazijo, kdaj so spremembe avtentične. Vsekakor pa drži, da je avtor vendarle pesnik, to je človek, globoko prevzet od skrivnosti sveta. Posebno prepričljiv je, ko se z modro-višnjevih višav preseli v nam dodeljeni cas in prostor in ga meri z metrom svojih doživetih spoznanj. Močno je opazen notranji razvoj in hudi notranji boji. Pesmim o Času in minevanju se pridružujejo celo pesmi s socialnimi in družbenimi motivi, polnimi z ljubeznijo presijane, prečiščene ogorčenosti nad zlom v svetu. To je primer v pesmi Assoluto bisogno (Največja potreba), v refleksivni pesmi o Bogu. Na vprašanja, ki jih je postavil pred vsako kitico, o tem, kje stanuje Bog, kje ga lahko srečamo in kako lahko pridemo do njega, v kiticah želo naravno zazvenijo v odgovor moške ugotovitve, polne neke osupljive frančiškansko preproste modrosti... Za vse pesmi, tudi ljubezenske, je značilno, da imajo neko jasno poanto ali modro ugotovitev, te pa so vCasih nemara presplošne v metaforah, tako da ti kar naprej prihaja na misel, da vendar niso vsebinsko nic novega, vendar pa puščajo v bralcu kljub temu vtis nečesa prvinskega in Čistega. Posebno močan je ta vtis ob zelo lepih ljubezenskih spevih; sploh pa so vse njegove pesmi na neki naCin opazno ljubezenske. Zaključimo lahko, da je pesnjenje Giovannija Tavčarja ujeto v koordinate bogoiskateljstva in da je zbirka sad teh njegovih iskanj skozi prostor in Cas in da zanj pomeni biti pesnik isto kot biti človek, ki živi v Bogu, skratka, ki je "ubog", kakor je to nekoč lepo razlagal Samo SimCiC. Knjiga z naslovom Lo spessore del tempo je izšla letos pri ugledni (sicer majhni, 60-70 naslovov letno) Editri-ce Nuovi Autori v Milanu. Za prijetno, a opazno likovno opremo naslovne strani je poskrbel avtor sam. Naj omenimo še, da pesnik kot Ivan Tavčar (rojen v Trstu 1943 1.) piše tudi v slovenščini, lani je objavil nekaj svojih poezij v reviji 2000 in v Primorskih srečanjih. Colhna *1 POETI’ GIOVANNI TAVČAR LO SPESSORE DEL TEMPO Q KDITRICE NUOVI AtlTORJ Začenja se vrsta zanimivih koncertov: Methenv v Trevisu, Pino Daniele v Bassanu Z jutrišnjem koncertom Pat Methenyja (na sliki) se zaCenja izredno bogat glasbeni teden. Zanimivi koncerti se bodo v raznih krajih naše dežele in bližnjega Veneta vrstili vsak večer, ponudba bo zadovoljila prav vse okuse, le za denarnico lju-. biteljev bo malo težje. Danes zvečer Starta v Bocnu italijanska turneja priljubljenega ameriškega kitarista Pat Methenyja, ki bo jutri zvečer ob 21. uri nastopil v dvorani Palaverde v Trevisu. Italija je za najboljšega kitarista fusion -new age glasbe druga domovina. Tukajšnja publika ga je vedno izredno dobro sprejela, prodal je nekaj milijonov svojih plošč, tu je pred dvemu leti posnel njegov zadnji album v živo The Road to You. Metheny bo predstavil zadnjo ploščo We live here, z njim pa bodo igrali zvesti sodelavci klaviaturist Lyle Mays, bobnar Paul VVertico, basist Steve Rodby, tolkaC Arman-do Marcal, trobentar David Blami-res in vokalist Mark Ledford, ki sestavljajo slavni PMG oz. Pat Metheny Group. Metheny je glasbenik, ki zelo rad nastopa v živo. Njegovi dvourni koncerti so prava poslastica; zmes new age in fusion glasbe prevzame publiko in jo popelje v začaran svet, v katerem so zvoki številnih Methenyjevih kitar melodija magične atmosfere. Veliko pričakovanje vlada tudi za torkov nastop Pina Danieleja. Zdravstveno stanje neapeljskega bluesmana ni najboljše, tako da so njegovi nastopi redkejši, kot bi jih sicer publika zahtevala. Promocijsko turnejo nove plosCe Non calpe-stare i flori nel deserto je tako moral omejiti na petnjast datumov, nam najbližji koncert bo prav v torek, 30. maja, in sicer na stadionu v Bassanu del Grappa. O zadnjih Danielovih nastopih so kritike izredno pohvalne. Zmes blue-sa, rapa, afriških ritmov in arabskih melodij, ki je zadnjo ploščo pripeljala do vrha prodanih plošC, je v živo še bolj učinkovita. Spremljajo ga glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju plošče, in sicer Rita Marcotulli, Jimmy Earl, Ovidio Baldas-sarri, Lele Me-notti in Ernesti-co Rodriguez Guzman. glasbenika. Tudi v Poleg Methenyja in Danieleja so Bassanu na sporedu še naslednji koncerti: v naj bi se nedeljo popoldne bo v Caorlah pela Danieleju tv zvezdica Ambra, v ponedeljek bo pridružila v gledališču Toniolo v Mestfah na-pevka Ire- stopila kantavtorka Tanita Tikaram, ne Gran- v sredo zveCer ob 20. uri bosta v di, s kate- parku Galvani v Pordenonu nasto-ro nea- pila zmagovalka Sanrema Giorgia p e 1 j s k i in slavna angleška pop zvezda El-glasbenik ton John, Giorgia bo naslednjega na zadnji dne pela v igralnici Perla v Novi plošči du- Gorici, vokalna skupina Neri per etira v Caso pa bodo v petek, 2. junija na-skladbi stopila v disku Hippodrome v Trži-Se mi vu- Cu. oi, ki je Tudi v juniju je raznim priredite-med naj- Ijem koncertov uspelo privabiti v bolj inti- našo bližino precej znanih imen. m n i m i Sledili bomo lahko nastopom Bep-skladba- peja Grilla, Paola Rossija, Laurie mi tega Anderson, Keitha Jarretta in drugih, velikega Aleš VValtritsch NA KRATKO GLASBA / POGOVOR Z NIKOLO SEKULOVICEM, ČLANOM DEMOLITION GROUP Mednarodni mladinski pevski festival LJUBLJANA - Včeraj so v Narodnem domu v Celju odprli 21. Mednarodni mladinski pevski festival. Potekal bo do nedelje, 28. maja, ko bodo v mestnem parku ob enajsti uri dopoldan priredili koncert množičnega zbora. Sestavljen do iz domačih in tujih zborov, sodeloval pa bo tudi Pihalni orkester Storskih železarn. V ostalih dneh pred zaključnim spektaklom bodo predvsem tekmovanja v različnih kategorijah, v soboto pa slavnostni koncert prvouvrSCenih zborov s podelitvijo nagrad in priznanj. (M. 2.) 2. slovenski video sejem v Novi Gorici NOVA GORICA - Minister za kulturo Sergij Pelhan in novogoriški župan Črtomir Špacapan bosta jutri v stavbi Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici slovesno odprla 2. slovenski video sejem, na katerem bodo sodelovali vsi video distributerji, izdelovalci opreme in predstavniki proizvajalcev video-artiklov. Sejem bo potekal v soboto in nedeljo, na njem pa bodo posamezne distribucijske hiše predstavile svoj program tako na novinarskih konferencah kot tudi s projekcijami svojih najnovejših filmov. V soboto ob 13. uri pa bodo pripravili še okroglo mizo. Pogovarjali se bodo o zakonu o reproduktivni in video dejavnosti ter o zakonu o avtorskih pravicah. Sodelovali bodo tudi predstavniki ustreznih ministrstev. (V. R.) Božanska komedija -otvoritvena predstava Theaterformen LJUBLJANA - V nemškem mestu Braunschvveig bo potekal tradicionalni mednarodni gledališki festival Theaterformen, ki ga bosta 8. junija začeli predstavi Drame SNG Maribor Božanska komedija v režiji Tomaža Pandurja in Roberta Lepaga Hirošim - Sedem tokov reke Ota. Slovenski režiser,Id slovi kot gledališki Čarodej in vizionar, bo v treh zaporednih večerih predstavil grandiozno stvaritev Dantejeve Božanske komedije - gledališki triptih neponovljivega potovanja skozi pekel in vice v nebesa, v katerem je poiskal vizualne vzporedne svetove in našel ustrezna duševna stanja. Priprave za skupni projekt so potekale kar eno leto, potem pa se je začelo polletno obdobje vaj za sedanjo predstavo. V pogovoru, ki ga je imel za Braunschvveiger Zeitung, je med drugim dejal: »Gledališča ne moremo delati. To je ljubezenski odnos, ki ga imamo s svojim ansamblom. Pri tem je pomembno, da začutimo enake vibracije. V bistvu je to delo, ki izpolnjuje, ki pa povzroča tudi bolečine in rane.« (A. P.) Zavod En-Knap plesalca in koreografa Iztoka Kovača LJUBLJANA - Leta 1993 je Iztok Kovač ustanovil skupino plesalcev iz različnih držav En-knap, ki je istega leta ustvarila predstavo Razširi krila (Slon nerodni), naslednje leto pa posnela plesni film Narava beso. Premierno bodo ta film v režiji belgijskega režiserja Patricka Ottena prikazali pri nas septembra. Za dosedanje delo je Iztok Kovač prejel nagrado Prešernovega sklada, London Dance and Performance Avvard ter 1.1994 nagrado The Aca-demie des Beaux-Arts, Stockholm. Zdaj je Kovač ustanovil zavod En-Knap, ki bo organiziral in skrbel za izvedbo kulturnih prireoitev. Z novo uprizoritvijo v mednarodni zasedbi plesalcev in sodelavcev se bo KovaC predstavil jutri na mednarodnem festivalu sodobnih odrskih umetnosti Exodos v Ljubljani. (A. P.) LJUBLJANA - Na police slovenskih trgovin s ploščami so pred dobrim mesecem priromale prve kopije albuma Butterendfly, tretje plošCe slovenske skupine z nevarno zvenečim imenom Demobtion Group, v zgodnejšem obdobju delovanja znane kot Gastrbajtrs. Brata Šalamon sta udarna sila skupine Demolition Group, zato jima je Nikola prepustil prostor na sliki (Foto: 2. K.) Skupina se razvija že veC kot desetletje, v eni od dveh inkarnacij pa je prešla vse faze razvoja prave rock skupine - od igranja v praznih klubih do ovacij na velikih odrih pri nas in na tujem. Priljubljeni so zlasti v Makedoniji, kjer jih je publika v vsejugoslovanski konkurenci izvolila za skupino z najboljšim koncertnim nastopom. Nova plošCa prinaša »multimedijski« material, glasbo za dve gledališki predstavi, ki ju je v režiji Matjaža Pograjca pripravilo ljubljansko Mladinsko gledališče. Tretjina skladb je napisana za predstavo Roberto Zucco, tretjina za novejšo predstavo Butterendfty, tretjina pa ne ozvočuje odrskih deska. Pred Republikin mikrofon se je za par kratkih vprašanj postavil basist skupine Nikola Sekulovič. Verjetno vas je za glasbo zaprosil režiser Pograjc? Sele pred enim mesecem smo izvedeli, da je Pograjc naš fan že približno deset let. Zadnje čase ljudje hvalijo Gastrbajtrs, češ, kako smo bili dobri, jaz pa se sprašujem, kje so bili deset let nazaj, ko smo igrali pred praznimi dvoranami. S Pograjcem se je zgodilo drugače: ko je končal s ciklom Beton-tanca, je za predstave potreboval drugačno glasbo, in spomnil se je na nas. Pred tem še nismo sodelovali z ljudmi iz gledališča, niti s komerkoli zunaj rokenrol kroga. Ta plošča je za nas zelo dobrodošla izkušnja. Izkušnje imate tako s slovenskim kot s tujim zabavnim poslom. Kakšen je vaš komentar? Velikih razlik v odnosu do glasbenika ni. Obstaja le razlika med majhnim in velikim poslom. V Sloveniji gre predvsem za majhne posle, zato je tukaj težje. Kjer se obrača majhen denar, so si ljudje pripravljeni spraskati oči že za sto mark. Kje v Evropi bi najraje živeli in delali kot glasbenik? V Sloveniji mi je všeč, idealno pa se mi zdi tudi mesto jugovzhodno od Amsterdama na Nizozemskem... Utrecht. Ravno prav veliko mesto je, kulturno dogajanje poteka na vseh ravneh, država je kulturi naklonjena, dodaten razlog pa je še klima. Všeč mi je tudi klima v Seattlu, tudi tam bi živel. Kombinacija klime, evropskega kulturnega vpliva iz Kanade in tradicije ter ravno pravšnja velikost mesta omogočajo razcvet vseh umetnosti, predvsem rokenrola. Skratka, tako mesto, da potem glasbe- na scena nastopa enotno. V Sloveniji je ravno nasprotno, vsi se prepirajo. Demolition Group sodi med alternativne skupine. Kaj pravzaprav izražate s to pozicijo, je to le glasbeni izraz ali odsev nečesa globljega? V dvanajstih letih obstoja smo prešli že vse faze razvoja rock skupine. Nikoli nismo poudarjali sporočilnosti naše glasbe, nekoč je prišlo celo do tega, da smo vokal uporabljali samo kot instrument, na jazzovski način. S tem smo takrat kazali nesmiselnost sporočilnosti, večji del tega pa se kaže še danes, besedila so namreč samo odraz dogajanja v glavi našega pevca. Ce zanemariva tekstovno plat in se osredotočiva na glasbo, na zvok, Id izraža vaše občutke... Ce je sporočilo odsotno, potem nekaj sporoča glasba. Je glasba Demolition Group rezultat racionalnega načrtovanja ali intuitivnega vpogleda? Kombiniramo oboje. Že dolgo se zavedamo, da od glasbe ne moremo živeti, zato lahko igramo glasbo, ki nam ustreza. V nekem obdobju smo igrali povsem prosto, opirah smo se samo na elektronski ritem, vse ostalo smo prepuščah trenutku. Ta plošča je najbolj organizira- na od vseh, ki smo jih posneli, vendar se zavedamo, da je red izšel iz kaosa. Podobno kot otroci, ki se igrajo in jim uspe narediti nekaj smiselnega. Posamezniki v skupini izhajamo iz popolnoma drugačnih glasbenih usmeritev, od punka do klasike, v dolgoletnem delovanju pa nam je uspelo najti način kontinuiranega sklepanja kompromisov. Ste trenutno vpleteni v kakšen nov projekt? Seveda. 2e od začetka si prizadevamo sodelovati s Cimvečjim številom glasbenikov, po svoje je to v tako majhnem prostoru že kar nujno. Neumno se mi zdi, da lahko greš v New Yorku z lahkoto iskat basista na drugi konec mesta, v Sloveniji pa to ni mogoče, čeprav razdalja ustreza tisti od Ljubljane do Nove Gorice. Pomagamo, komur moremo, in tudi nam ljudje s scene pomagajo. Imamo veliko zaveznikov in malo sovražnikov... Kakšno se vam zdi slovensko občinstvo nasploh: rokersko, alternativno, narodnozabavno ali preprosto nedefinirano? Problem je v promociji glasbe. V Sloveniji namreč ni mehanizma, ki bi alternativno, underground glasbo pretvarjal v komercialno. Odpor obstaja na obeh straneh. Alternativci se otepajo komerciale kot hudič križa, tisti pa, ki jim gre dobro, nočejo, da bi jim ostali odžirali kruh. Temu bi rekel simbioza nesmisla - povsod po svetu iz majhnih skupin delajo velike, iz majhnega seattelskega benda je nastala Nirvana, in to je smisel pop industrije. Od tega veliko pridobita tako alternativa kot glavni glasbeni tok. Marko Plahuta 1 Turneja Deep Trne Love Demolition Group so že nastopili v svojem domačem kraju - Brežicah in v Kranju, nocoj bodo koncertirati v Izoli, jutri pa v Velenju. Načrtujejo tudi koncert v Ljubljani, kjer pa bodo nastopiti nenapovedano. V juniju jih bo pot vodila v Makedonijo (Skopje, Stip, Tetovo) in Avstrijo. NOVO NA ODRU SR VABILO NA RAZSTAVE Guiseppe Verdi: Trubadur SNG Opera in balet Maribor, v glavnih vlogah: Valentin Enčev (grof Luna), Martha Colalillo (Leonova), Dragica Kovačič (Azucena), Renzo Zullian (Manri-co) in Ivica Sarič (Ferrando). Premiera nocoj in ponovitvi 28. in 30. maja bodo na novem velikem odru. Predstavo izvajajo v italijanščini, traja okoli 3 ure, odmori so po prvem, drugem in tretjem dejanju. Predstave se pričnejo ob 19.30. Cene premierskih vstopnic so od 1.000 -3.500 tolarjev (kasneje do 2.000), gleda- liški list velja 500 tolarjev. Z nocojšnjo premiero Verdijevega Trubadurja se zaključuje v SNG Maribor tekoča operna sezona in znani popularni ciklus treh skladateljevih mojstrovin: La Traviata, Rigoletto inTrubadur. Kot pred tem Donizettijevo Lucio di Lammer-moor je delo insceniral italijanski gost Roberto Laguna, svoj operni debut v Sloveniji pa daje s Trubadurjem Marko Letonja. Zbor je pripravil Maksimiljan Feguš, koreografijo Flavio Benatti, scena je iz gledališča Bellini v Cataniji, kostume so izdelali v svetovno znani delavnici Sor-toria Teatrale Arrigo v Milanu. (A. G.) Novo doslej: V galeriji ZDSLU v Ljubljani je na ogled abmient - instalacija zagrebške umetnice Vlaste Delimar Tražim ženu (do 13. junija. Komenskega 8, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, katalog s tekstom Marine Gržinič 400 SIT). Po gostovanju v Likovnem salonu v Celju in mariborski Umetnostni galeriji predstavlja avtorica svojo najnoyejšo instalacijo tudi v Ljubljani, z njeno razstavo pa želi ZDSLU hkrati tudi nadaljevati zaradi vojne pred tremi leti prekinjeno sodelovanje z Društvom hrvaških likovnih umetnikov. V Krki v Ljubljani je na ogled razstava scenografskih osnutkov pomembnega primorskega umetnika Avgusta Černigoja (1898 -1985). Razstava ponuja dela iz fonda Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani (do predvidoma 20. junija, Dunajska 65, prost vstop, od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro, brezplačna zloženka s tekstom dr. Petra Krečiča). V Zafi v Ljubljani, v kateri veliko pozornosti v svojem programu posvečajo pripadnikom generacije diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost leta 1982, razstavlja slikar Klavdij Tutta (do 9. junija, Gosposka 7, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter medi7. in 19. uro, brezplačen katalog s tekstom Liljane Stepančič). Tutta se predstavlja z deli iz cikla Pravljični pejsaži, ki ga razvija že nekaj let, in v katerem se osredotoča na doživljanje krajine. V Gorenjskem muzeju Kranj, oziroma Galeriji v Mestni hiši, so pripravih obsežno retrospektivo grafične in risarske ustvarjalnosti gorenjskega umetnika starejše generacije Milana Batiste (do 27. julija, Mestni trg 4, prost vstop, od torka do petka med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, katalog s teksti Andreja Pavlovca, dr. Ceneta Avguština in Damira Globočnika 2.000 SIT). Umetnik, ki se poleg z likovno umetnostjo ukvarja tudi s poezijo, v kulturno življenje Gorenjske pa se je vtisnil tudi kot likovni pedagog in kulturni organizator, je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri Božidarju Jakcu diplomiral leta 1951 (zatem je pri njem za- ključil še specialko). Retrospektivni pregled svojih del je dočakal že leta 1974, v zadnjem desetletju pa se je uveljavil tudi v Avstriji. Razstava, naslovljena Jedkanica, obsega dva cikla risb in šest ciklov grafik (skupno okoli 100 del, nastalih od 50. let dalje), na katerih se je osredotočil na zelo raznoliko motiviko. V celoti je Batista ustvaril 39 ciklov. Novo odslej: V Galeriji Insula v Izoli bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo slikarja Simona Mlakarja iz Škofje Loke (do 10. junija, Smrekarjeva 20, prost vstop, od torka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, sobota med 9. in 13. uro, brezplačen katalog s tekstom Braneta Koviča). Umetnik se bo predstavil z lani nastalim opusom risb v tehniki oglja na papirju, s katerim odpira tematiko erotike. (V. U.) Klavdij Tutta: Iz cikla Pravljični pejsaži, 1994 - 95 ZAIRE / EPIDEMIJA SMRTONOSNE EBOLE Še dva sumljiva primera v Kinšasi Zairski virolog Muyennbe meni, da bo ebola pred zajezitvijo terjala 300 življenj KINSASA - Epidemija virusa ebole je prešla v svojo Četrto in obenem končno fazo, a pred koncem epidemije bo umrlo še ogromno ljudi. To so vCeraj izjavili zdravniki, ki v Zairu poskušajo zajeziti širjenje epidemije. Zairski virolog Jean-Jacques Muyembe je mnenja, da bo konCni obračun epidemije ebole kakih 300 žrtev. Po njegovih besedah se bo torej skoraj potrojil sedanji obračun, ki znaša 108 žrtev od 144 okuženih. Muyembe ni torej prepričan, da je ebola v sklepni fazi, boji se, da bo prišlo do novih izbruhov, preden jo bodo dokončno zajezili. Vseeno pa upa, da bo epidemije konec v sredini prihodnjega meseca. Bodri ga namreč spoznanje, da so ljudje postali previdnejši in da se nezavarovani ne dotikajo več bolnikov in umrlih. Kot kaže, je bila kampanja o preventivi uspešna, tako da bodo kaj kmalu okužbe naključne, saj so poskrbeli za zaščito bolničarjev in grobarjev (na sliki AP). Medtem pa so vCeraj potrdili, da so v Kinšasi v karanteno sprejeli še dva sumljiva bolnika, tako da so v zairskem glavnem mestu ugotovili že štiri sumljive primere. Zdravniki seveda upajo, da gre za lažne alarme in da so bolniki staknili kako drugo tropsko bolezen, ki v začetni fazi povzroča glavobol in vročino kot ebola. Vsi se namreč dobro zavedajo, kaj bi se zgodilo, Ce bi prišlo do izbruha ebole v skoraj petmilijonski Kinšasi. Za sedaj tu še ni panike, ljudje so nekako vdani v usodo. Zadovoljni so že z dejstvom, da so odpravili sanitetni kordon okoli mesta in da v Kinšaso prihaja hrana. Skoraj polovico vse hrane za glavno mesto pridelajo v pokrajini Bandundu, kjer je v Kikmtu glavno žarišCe ebole. Nič čudnega torej, da so zdravstvene oblasti zaskrbljene in do skrajnosti budne. Zdravniki pa pripominjajo, da je v primerjavi s stanjem pred desetimi leti položaj v Zairu in v Kinšasi občutno slabši. Revščina, podhranjenost in beg s podeželja v mesta so glavni vzroki, da je zdravstveni položaj obupen in da je tudi brez ebole stanje skoraj dramatično. Kot je pred dnevi navajala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je ebola le vrh ledene gore, pod njo pa se nahajajo druge prenosljive bolezni od malarije, tifusa, tropske krvave griže in jetike do spalne bolezni, ki se je ponovno pojavila v Zairu. Bela hiša naj bi postala skrbno varovani bunker ROMUNIJA / PETDNEVNA TURISTIČNA POBUDA Posvet ljubiteljev Drakule BUKAREŠTA - Ljubitelji Drakule z vsega sveta so se ta teden zbrali v Romuniji; da bi položili Česnove vence na njegov grob. Poleg tega se je vCeraj v Bukarešti pričel mednarodni kongres o Drakuli, ki naj bi predvidoma privabil kakih 300 »strokovnjakov« iz Velike Britanije, Japonske in Združenih držav Amerike. Mnogi Romunci bi želeli odpraviti legendo o krvosesu, ki jo je ustvaril irski pisatelj Bram Stoker, drugi pa bi želeli legendo dodobra izkoristiti, pa Čeprav na račun pravega Drakule, princa Vlada, narodnega heroja, ki je v petnajstem stoletju pregnal Turke iz Romunije. Na kongresu o Drakuli vsekakor ne bo Francisa Forda Coppole, ki je zrežiral zadnjo filmsko verzijo. Stokerjevega romana, in Anne Rice, ameriške avtorice romana »Intervju z vampirjem«, prisotni pa so številni manj pomembni občudovalci Drakule. Ob vhodu v kongresno dvorano plapola ogromna zastava, okrašena z netopirji in curki krvi. Kongres je organizirala Transilvanska družba za Drakulo, ki jo je pred tremi leti ustanovil bivši potovalni agent Ni-colae Paduraru, ki sedaj sanja, da bi na Drakulovem mitu ustvaril nekakšen turistični paradiž. »Drakula privlači ljudi, saj uteleša vse tegobe konca stoletja, o katerih ljudje v tem trenutku mnogo razmišljajo,« je dejala Elizabeth Miller, profesorica gotske literature 19. stoletja na kanadski univer- zi St. Jonh’s. Posvet se bo iz Bukarešte preselil v Sighisoaro, slikovito saško trdnjavo, kjer se je rodil pravi princ Drakula, udeleženci pa bodo obiskali še razne transilvanske gradove in mesta, ki so tako ali drugače v zvezi s pravim Drakulo in z legendo o krvosesu. Čeprav se je po padcu komunizma prosta trgovina v državi šele pojavila, mnogi računajo, da bo petdnevni posvet, (katerega pokrovitelj je med drugimi tudi ministrstvo za turizem) privabil lepo število turistov in pospešil romunski turizem. Krajevne trgovine že prodajajo »Dracullino«, liker rožnate barve za »ženske krvosese« in Drakulovo vodko, ki je krvavo-rdeCe barve in jo prodajajo po 26 dolarjev na steklenico. AVSTRALIJA / PRVI V SVETU Severni teritorij uzakonil pravico do evtanazije za neozdravljive bolnike Zakon predložil premier Perron, ki mu je mati umrla po dolgi in mučni agoniji SYDNEY - Severni teritorij (Avstralija) je prva država sveta, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemska je namreč le odpravila kazenske sankcije proti zdravnikom, ki bi neozdravljivim bolnikom v konCni fazi bolezni skrajšali trpljenje. Nekaj podobnega so z referendumom sprejeli v ameriškem Oregonu, a tu depenalizacija evtanazije še ni stopila v veljavo zaradi številnih pravnih zadržkov. Zakon so v Darvvinu sprejeli vCeraj ob zori po dolgi in občasno mučni razpravi, ki je trajala kar 14 ur. Predlagatelj, dosedanji premier Severnega teritorija Marchall Perron, je predtem odstopil, da ne bi vplival na glasovanje, in s tem napravil konec svoji 21 letni politični karieri. Perron se je odločil za tak korak, ker je hotel za vsako ceno, da izglasujejo ta zakon. Njegova mati je namreč umrla po dolgi in boleči agoniji. Sprejeti zakon predvideva pravico do evtanazije le za neozdravljive bolnike v konCni fazi bolezni, ko jim nobeno pomirilo ne more olajšati bolečin. Sklep o »humani smrti« bosta morala sprejeti dva zdravnika, od katerih mora biti vsaj eden tudi psiholog. Vlada Severnega teritorija bo sedaj določila, s katerimi preparati bodo neozdravljivim skrajšali trpljenje. Zakon so že obsodile razne integralisticne krščanske in muslimanske organizacije. Nasprotuje mu tudi združenje avstralskih zdravnikov. Sarah s siroto Vorška vojvodinja Sarah je v sirotišnici romunskega Bacauja v naročje vzela 11 -mesečno Monico Baiaram, ki sta ju neka britanska zakonca poskušala pretihotapiti iz države. (AP) JAPONSKA / VZVIŠENA RESNICA Aretiran že četrti pripadnik vojske z obtožbo kraje zaupnih informacij TOKIO - Pripadnika japonskih obrambnih sil, narednika Tacujo Tojamo, so včeraj aretirali zaradi kraje vojaških tajnih. Tojama je zaupne informacije nato posredoval teroristični sekti Vzvišene resnice, katere je bil pristaš. V preteklih tednih je obrambni minister Tokuiciro Tomazava priznal, da se je na desetine vojakov priključilo sekti v zadnjih dveh letih. Zadnja aretacija je le še povečala zmedo v samem vojaškem vrhu. Da bi razjasnili skrivnostno povezavo med vojsko in sekto, še zlasti v zvezi s kupovanjem kemičnega, bakteriološkega in jedrskega orožja oziroma tehnologije v Rusiji, so na Japonskem ustanovili posebno preiskovalno komisijo. To je že četrti aretirani vojak, ki je bil obenem pripadnik sekte, ki je z atentati z živčnim strupom sarinom povzročila smrt oziroma zastrupitev na tisoCe oseb. Vzvišena resnica je za leto 1997 pripravljala konec sveta s pomočjo kemičnega orožja in ustanovitev novega reda, na Čelu katerega bi bil vodja sekte Soko Asahara. Zato je potrebovala pomoč pripadnikov vojske, ki so si zanjo prisvajali zaupne informacije, na primer v zvezi z izdelovanjem vojaških letal, tankov in vojnih ladij, pa tudi v zvezi s proizvajanjem kemičnega orožja. SVET Petek, 26. maja 1995 BOSNA IN HERCEGOVINA Letala Nata bombardirala srbske položaje SARAJEVO (AFP, dpa, Reuter) - Bojna letala zveze Nato so včeraj okoli 16. ure bombardirala srbske dlje v bližini Pal. Cilj napada so bila skladišča težkega orožja. Vsa letala so se po akriji nepoškodovana vrnila v oporišče Aviano v severni Italiji. Vojak Unproforja opazuje napad Natovih letal na srbske položaje v okolici Pal (Telefoto: AP) V napadu so sodelovala štiri ameriška letala tipa F-16 ter dve letali F/A-18, kot podpora pa so v akciiji sodelovala francosko, nizozemsko in dve španski letali. Ob 16. uri so letala napadla položaje v kraju Jahorinski potok, ob 16.25 pa na Ravni planini, vzhodno od Sarajeva, nekaj kilometrov od Pal. Prebivalci Pal so se v paniki zatekli v kleti. O more- bitnih ranjencih ali žrtvah agencije ne poročajo.Tiskovni predstavnik poveljstva južnega krila Severnoatlantske zveze v Neaplju je po napadu v izjavi za javnost poudaril, da je bila akcija uspešna. Letala so uničila skladišče streliva in radijski oddajnik pri vojašnici, kjer so nastanjene enote bosanskh Srbov. Do napada je prišlo štiri ure po izteku ultimata, ki so ga sprtim stranem postavili Združeni narodi. Bosanski Srbi namreč do poldneva predstavnikom Unproforja niso vrnili štirih kosov težkega orožja, ki so jih v zadnjih dneh odpeljali iz skladišč ZN. Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Jasuši Akaši je popoldne, po izteku ultimata, bosanske Srbe še en- krat opozoril, da lahko pričakujejo Natove napade, vendar je kot že velikokrat naletel na gluha ušesa. Sedmi letalski napad Severnoatlantske zveze v letu dni in prvi po šestih mesecih so že pozdravili v Parizu in VVashingtonu. Ameriški predsednik Clinton je dejal, da je napad upravičen, in izrazil upanje, da bodo bosanski Srbi prekinili z napadi v varovanem območju okoli Sarajeva. Sicer pa je bilo zaradi grožnje z letalskimi napadi v Sarajevu vsaj včeraj dopoldne razmeroma mimo. Srbi z okoliških hribov so s težkim orožjem napadli pozno popoldne, ko je na sarajevsko predmestje Hrasnica padlo sedem granat kalibra 105 mm. V napadu sta bila ranjena neka ženska in otrok. Dolgotrajne vojne igre z mirom na Balkanu Robert Frasure je, menda jezen, prekinil prepričevanje Miloševiča glede priznanja Bosne in Hercegovine in odpotoval v VVashington. V Beograd je nato prišel ruski predstavnik v skupini za stike Aleksander Zotov z namenom, da bi po istem scenariju nadaljeval predstavo, katere zaključek pa nikakor ne more biti mir na Balkanu, saj je njen glavni namen prepričati javnost, kako naporno nalogo ima mednarodna skupnost pri discipliniranju balkanskega soda smodnika. Pravzaprav je to tudi bistvo zgodbe; predstava za naivne naj ustvari vtis, da se na Balkanu vse spreminja zato, da bi vse ostalo enako, če ne mogoče Se bolj tragično. Frasure je iz Beograda moral oditi praznih rok. Ce bi Miloševič sprejel njegove, ameriške zahteve, bi ga celotna srbska javnost videla tako, kot bi Iranci videli svoje ajatole, če bi ti začeli razglašati ZDA za božjo in ne več hudičevo državo. Slobo bi postal »prašiček v Teheranu«. Zotov, oziroma Rusija, je v drugačnem položaju. Z msko pomočjo bo Miloševič priznal BiH v njenih mednarodno priznanih mejah, vendar ne bo povedal, katero Bosno in Hercegovino ima v mislih. To lahko sklepamo zaradi vrste namigov in izjav. Grški minister Papulias, ki podobno kot Rusija nedvoumno in odkrito podpira Srbijo, je potrdil, da bo Miloševič priznal Bosno, vendar pa ne bo priznal njene zakonite vlade. Frasure je odšel iz Beograda prav zato, ker sta za ameriško administracijo subjektiviteta države ter legalnost in legitimnost njene vlade nedeljiva pojma. Za Atene in Moskvo, ki sta pod pritiskom svojih na-cional(istič) nih interesov, je taka rešitev edina mogoča. Grki tako legitimirajo svoje stalne spore z Makedonijo in Albanijo glede manjšin, Rusi pa »sarajevski recept«, ki ga uporabljajo v Čečeniji, kjer ubijajo tudi Ruse. Karadžič ravna na podoben način: ubija Srbe v Sarajevu in obračunava s sonarodnjaki v Banjaluki. Tik pred najhujšim topniškim napadom na bosansko prestolnico po letu 1993 je izjavil, da bo sprejel načrt skupine za stike, po katerem naj bi mednarodno priznano Bosno in Hercegovino razdelili na srbski (49 odstotkov) ter bosansko-hrvašld del (510 odstotkov). Zlotov bo, potem ko bo »prepričal« Miloševiča, odšel na Pale, kjer bo Karadžič »sprejel« mirovni načrt skupine za stike. In tako bo lahko Miloševič mimo ponovil tisto, kar je že tolikokrat izrekel; da Srbija nikoli ni bila vpletena v bosansko vojno, da je Karadžičeva odločitev legitimna, da Beograd je in bo vedno podpiral vse korake, ki bi lahko pripeljali do mira in da po tej odločitvi bosanskih Srbov ni več nobenih ovir, ki bi preprečevale priznanje BiH v njenih mednarodno priznanih mejah. Seveda pa že dolgo nihče več ne omenja, da mirovni načrt v sebi skriva kavelj 22, ki prejudicira državno ureditev BiH. Bosna bi morala postati federacija, ki bi jo sestavljala bosansko-hrvaški in srbski del, vsi narodi pa bi imeli pravico sklepanja konfederalnih vezi z drugimi (beri: matičnimi) državami. Matično državo, seveda, imajo Srbi in Hrvati, Bosanci (Muslimani) pa spet potegnejo kratko. Naslednji logični korak, do katerega bo prišlo v prihodnjih desetih dneh po Karadžičevi potrditvi mirovnega načrta, bo združitev srbskih paradržav v Bosni in na Hrvaškem. Takrat bo jasno, zakaj je predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič nedolgo tega izjavil, da je barantanje s Srbi zelo mučno. Začelo se bo namreč veliko trgovanje z ozemlji in ljudmi, kakršnega doslej Se ni bilo, ker mirovni načrt pač ne predvideva, katera ozemlja pripadajo bosansko-hrvaškemu, katera pa srbskemu delu BiH. Jasen je le status zahodne Hercegovine, oziroma hrvaške paradržave Herceg-Bosne, medtem ko je usoda Hrvatov iz Posavine (OraSje, Modriča, Gra-dačac) popolnoma negotova, ker so na območju življenjsko pomembnega srbskega koridorja in so jih hercegovski Hrvati pustili ob strani za trgovanje. Taktični cilj »državotvornih« Hercegovcev je oblikovanje federacije BiH, strateška namera pa je priključitev Hrvaški, ker jim to omogoča pravica do sklepanja konfederalnih vezi. V tej točki so cilji hercegovskih Hrvatov in Ka-radžičevih Srbov identični, čeprav so lahko samo kratkovidni, in sicer da bo to pripeljalo do miru. Karadžič mora sprejeti mirovni načrt, da bi lahko ohranil pogajalski položaj, sicer ga čaka mednarodno sodišče za vojne zločine. Miloševič potem ne bi imel več razlogov, da bi odlašal s priznanjem obstoja BiH, saj jo bo priznal tudi Karadžič, kar, po mnenju kratkovidnih, omogoča združitev srbsldh držav in izpolnitev določil sporazuma s Tudma-nom o razdelitvi BiH. Pot do razdelitve naj bi odprla konfederalizacija oziroma prikključitev zahodne Hercegovine Hrvaški. Ob taksnih »mirovnih naporih« mednarodne skupnosti Bosancem ne preostane dragega, kot da »se pogajajo, kjer se morejo in vojskujejo, kjer se morajo«. Ko bo Karadžič sprejel mirovni načrt in Miloševič priznal mednarodne meje, se bodo morah pošteno potruditi, da bodo z orožjem obranili svojo državo. Tudi zato, da se ne bi še predvojni rek »jebes zemlju koja Bosne nema« spremenil v »jebes Bosnu koja zemlje nema«. Zoran Odič MADŽARSKA Bogatejša Evropa Vključitev vzhodnih držav v EU bi bila donosna za vse KESZTHELV (AFP) - Problemi, s katerimi se srečujejo nekdanje komunistične države pri njihovem vključevanju v Evropsko unijo, in očitna zadržanost nekaterih držav članic petnajsterice do širitve skupnosti bodo osrednje teme pogovorov osmih voditeljev evropskih držav, ki se bodo danes in jutri sestali v Ke-sztheljju na jugozahodu Madžarske. Češki predsednik Vaclav Havel, poljski Ledi VValensa, avstrijski Thomas Klestil, nemški Roman Herzog, italijanski Oscar Luigi Scalfero, slovaški Mihal Kovač in slovenski predsednik Milan Kučan so se odzvali povabilu madžarskega predsednika Arpada Gftncza. Dobro obveščeni viri v Budimpešti pravijo, da vidijo nekatere vzhodnoevropske države v pomanjkanju enotne politike Zahoda do Rusije eno glavnih ovir pri njihovem vključevanju v Evropsko unijo. Ekonomski šok, la so ga doživeh prebivalci vzhodne Evrope po prehodu s planskega na tržno gospodarstvo, je tudi ena od ovir pri kratkoročnem vključevanju v Evropsko unijo, kar bo tudi tema pogovorov. Prehod na tržno gospodarstvo je odrinil na rob nekatera vprašanja civilne družbe, medtem pa se je pojavilo tudi vprašanje spoštovanja pravde manjšin. Kako uskladiti močne demokratične težnje ljudi v srednji Evropi s spoštovanjem pravic manjših v teh državah? Cehi in Slovaki so v nasprtoju s Hrvati, Srbi in Bosanci pokazah, daje spore mogoče reševati na miren način. Na tem območju pa je še vedno ostalo nerešeno vprašanje madžarske manjšine. Na srečanju, že četrtem takem v zadnjih dveh letih, bodo razpravljali tudi o človeških in socialnih vidikih integracije in možnostih za oblikovanje skupne evropske in ohranjanje nacionalne identitete, ki se je v zadnjih letih še posebej razvila na vzhodu. Pričakujejo, da bodo pogovori potekali v vzdušju »kolektivnega svobodnega razmišljanja« tako voditeljev držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji kot tudi voditeljev držav članic Evropske unije. Prav gotovo bodo voditelji nekdanjih komunističnih držav ponovih svojo trdno voljo za vstop v evropske integracije, kljub vsem oviram, s katerimi se na tej poti srečujejo. Madžarski predsednik Arpad Gdncz je pred nedavnim zahteval, »da naj države Evropske unije ne gledajo na vzhodnoevropske države kot na revne sorodnike, ampak kot na partnerje, Iti lahko prispevajo k obogatitvi Evropske unije. Razvoj trga s 65 milijoni prebivalcev je lahko zelo donosen posel, zato ga ne bi smeli prezreti«, je še dejal Goncz. Predsednik VValensa pa ocenjuje, da je Evropa tudi po padcu komunizma ostala razdeljena na dva bloka. Madžarski premier Gyula Hom je pred kratkim poudaril, da bi sprejem nekdanjih socialističnih držav v Evropsko unijo lahko potekal kot v primeru Španije, ki ob sprejemu ni mogla izpolniti vseh zahtevanih pogojev za članstvo. Glede zadržanosti Rusije do morebitnega sprejema nekdanjih satelitov nekdanje Sovjetske zveze v Evropsko unijo in v Nato pa vzhodnoevropske države neprestano puda-rjajo, da njihove težnje niso uperjene proti Rusiji. POGAJANJA MED SIRIJO IN IZRAELOM Rabin prosi za potrpežljivost Izraelski premier Jicak Rabin (Telefoto: AP) JERUZALEM (Reuter) - VVashington in Izrael sta si včeraj čestitala, potem ko sta uspela za pogajalsko mizo vrniti Sirijo, največjo oviro v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Obenem pa je izraelski premier Rabin pozval na potrpežljivost in vztrajnost, saj »so razlike v pogledih na vprašanje Golanske planote izredno velike.« Pogajanja med sirijskimi in izraelskimi vojaškimi strokovnjaki so zastala, ker je Damask zahteval, da morajo biti pri umiku židovskih enot varnostni ukrepi enaki za obe strani. Izrael pa je menil, da mora zaradi svoje majhnosti po umiku ostati bližje strateški planoti. »Najpomemnejše je, da smo se spet začeli pogajati,« je povedal Rabin in dodal, da je treba rešiti štiri bistvene točke: demarkacijo meje, čas umika, varnostne ukrepe in naravo odnosov, ki jih bosta državi kasneje vzdrževali. »Prvi korak bo zelo omejen umik, nato pa v določenem času pričakujemo popolno normalizacijo odnosov, odprte meje in prost pretok trgovine ter prehod ljudi,« je izjavil Rabin. Kljub temu pa diplomati menijo, da se bo celoten proces zavlekel. Rabin pred volitvami prihodnje leto ne želi dajati videza, kot da se mu mudi izročiti planoto s 13 tisoč židovskimi naseljenci, sirski predsednik Asad pa meni, da bo z zavlačevanjem dosegel ugodnejši sporazum z Izraelom, kot je to uspelo Egiptu in PLO. JAR / POGAJANJA MED ANC IN INKATHO Soglasje še ni konec nasilja Poznavalci razmer rešitev vidijo v mednarodnem posredovanju JOHANNESBURG - Začetek pogovorov med največjima črnskima strankama, Afriškim narodnim kongresom in zulujsko stranko Inkatha, vliva upanje, da se bodo razmere v provinci Kvvazulu-Natal vendarle umirile, čeprav politični analitiki ocenjujejo, da pot do miru ne bo lahka. Predstavniki strank so bili po štiriumih pogovorih v sredo videti zadovoljni, vprašanje je le, če sta njihove nasmejane obraze videh tudi sprti strani v domovini zulujske stranke. »Lokalni vojaški poveljniki so si doma zagotovili določeno avtonomijo in vprašanje je, če bodo pogajalce poslušali,« je izjavil Laurie Nathan, direktor centra za reševanje sporov. Tudi politični analitiki dvomijo, saj jih večina meni, da bo »mirovna poslanica« v provinci Kvvazulu-Natal, v kateri je bilo po lanskoletnih aprilskih volitvah ubitih več kot tisoč ljudi, šele čez čas pokazala sadove. Medstrankarski pogovori niso razrešili osnovnih nesoglasij, po mnenju poznavalcev južnoafriških političnih razmer so le nakazali pot, kako se izogniti prelivanju krvi. Vodja stranke Inkatha Mangosuthu Buthelezi se ni odrekel zahtevi po večji avtonomiji, saj je njegova stranka na volitvah v provinci z 8,5 milijona prebivalci dobila največ glasov. Predsednik Mandela, ki je tudi na čelu ANC, za katerega je na volitvah glasovalo največ Južnoafričanov, želi ohraniti oblast osrednje vlade. Inkatha je s privolitvijo ANC sodelovala na volitvah Sele po pogovorili z mednarodnimi posre- dniki, čeprav zulujski voditelji dolgo niso hoteli slišati o vključevanju tujcev v reševanje spora. Tudi ANC tujemu posredovanju ni bil naklonjen, čeprav so nekatera humanitarna gibanja opozarjala, da je prav zavračanje tuje pomoči vzrok za nasilje. V sredo sta ANG in Inkatha popustili: zulujski voditelji so pristali na začasni odlog medstrankarskih pogajanj, ANC pa je privolil, da se dvostranski pogovori začnejo hkrati z delom ustavodajne skupščine, ki mora do junija prihodnje leto narediti osnutek nove ustave. Čeprav soglasje še ne pomeni konca nasilja v pokrajini Kvvazulu-Natal, pa po Nathanovem mnenju položaj ni nerešljiv. Prepričan je, da je sodelovanje, mednarodnih posrednikov najboljša pot za zaustavitev nasilja. ANC, ki je nasprotoval tujemu posredovanju, ker naj bi spodkopaval delo skupščine, je bil v zmoti. Patrick Kelly, direktor odbora za človekove pravice, je izjavil, da nedavni medstrankarski pogovori ne bodo takoj vplivali na položaj v provinci. »Gledano dolgoročno je vsak poskus politične rešitve problema pomemben za dolgotrajni mir. Upajmo, da se začenja proces politične sprave,« je izjavil Kelly. Eugene Nyati, direktor centra za afriške študije, ni skrival svojih dvomov glede medstrankarskih pogajanj o vprašanju arionomije. »Stranka Inkatha se ni odrekla zahtevi po avtonomiji, zato je vprašanje, kako dolgo se bo vlada v Pretoriji še lahko izogibala spopadu,« je rekel Nyati. David Tucker / Reuter SVET Petek, 26. maja 1995 LOKALNE IN REGIONALNE VOLITVE V ŠPANIJI Začetek konca obdobja socialistov MADRID - Predvolilna kampanja za nedeljske lokalne in regionalne volitve v Španiji se je v zadnjem tednu dodobra razmahnila. O tem pričajo jedki in napadalni toni med socialisti, onemoglimi po trinajstih letih vladavine, a še zmeraj pod karizmatičnim vodstvom Felipeja Gonzaleza, ter kon-zervativci, ki nenehno povečujejo svoj vpliv. Konec maja bo 32 milijonov Spancev volilo svoje lokalne predstavnike, 18,6 milijona volilcev pa se bo izrekalo o novih elanih trinajstih regionalnih parlamentov. V Baskiji, Kataloniji, Galiciji in Andaluziji zaradi drugačnega statusa teh regij takšnih volitev ne bo. Po mnenju Centra za sociološke študije naj bi volitve prinesle zmago (konzervativni) Ljudski stranki (PP), ki naj bi postala vodilna v enajstih od 13 regij in zmagala kar v 43 od 52 provincialnih središčih. Stranke so se v predvolilni kampanji obmetavale z žalitvami in nizkimi udarci. Španski minister za zunanje zadeve Javier Solana zatrjuje, da ima Jose Maria Aznar, predsednik PP, o Evropi podobne poglede, kakršne zagovarja vodja francoske skrajne desnice Je-an-Marie Le Pen. Drugi človek Socialistične delavske španske stranke (PSOE) Al-fonso Guerra pa je obtožil Aznarja, da je branil diktatorja Franca se ob koncu osemdesetih let ter se hkrati ponorčeval iz višine sredstev, ki jih je menda porabil za svojo predvolilno kampanjo: »Za svoj imidž je zapravil toliko denarja, da bi moral biti podoben vsaj Rober- tu Redfordu.« Socialisti so se obregnili tudi ob gospodarski program PP, ki predvideva znižanje davkov najveCjim davkoplačevalcem. Pri Ljudski stranki pa na veliko razpihujejo »razcepljenost« socialistov, ki so po njihovem »izmozgani do zadnjih vlaken«, popolnoma pa so se »diskreditirali v svojem protikorupcijskem boju«. Felipeja Gonzaleza še zmeraj bremenijo z obtožbami neposredne odgovornosti za prekoračenje pooblastil eskadronov smrti (GAL), ki so pred desetimi leti zagrešili vsaj 25 umorov med baskovskimi borci za neodvisnost. Veliko število nekdanjih visokih funkcionarjev protiterorističnega boja je zdaj za zapahi, še zmeraj pa odmeva škandal v zvezi z Ruisom Roldanom, poveljnikom žandarmerije v letih od 1986 do 1993, ki se je zaradi zlorabe finančnih skladov prav tako znašel za rešetkami. »Nizke udarce zadajajo samo tisti, ki odhajajo, in ne tisti, ki prihajajo,« je zabrusil Aznar, ki po njegovem »že trka na vrata vlade«. »Devetindvajsetega maja sicer ne bo nove vlade, vsekakor pa bomo naredili velikanski korak« v smeri prevzema oblasti, zatrjujejo voditelji PP. Gonzalez je obljubil, da bo »prevzel neposredno odgovornost«, Ce izidi teh volitev »ne bodo dobri«. Čeprav nihče ne verjame, da bo odstopil, pa se vsi opazovalci strinjajo, da bo tesen poraz PSOE (ki je na oblasti že od leta 1982) še bolj ohromil vlado, ki ima že zdaj v parlamentu le pičlo večino. PSOE se je za las izmaknila porazu na parlamentarnih volitvah junija Zaton karizme predsednika socialistične vlade Felipeja Gonzaleza 1993 in nekoliko popravila ta vtis na volitvah za evropski parlament junija 1994. Premier, je v sredo priznal, »da je povsem možno, da bo del volilcev glasoval pro- ti centralni vladi, namesto da bi glasoval proti mestnim in regionalnim oblastem«. Kot zagotavljajo v dobro obveščenih krogih, se hoCe Gonzalez »lepo obnašati« do konca španskega predsednikovanja EZ,. do decembra 1995, že v začetku prihodnjega leta pa naj bi razpisal predčasne volitve. Claude Casteran / AFP BARCELONA Katalonska prestolnica utegne v nedeljo preiti v roke nacionalistov BARCELONA - Zadnja trdnjava socialistov v velikih mestih in njihov zgled, kako je treba mesto upravljati, utegne v nedeljo preiti v roke katalonskih nacionalistov. Po najnovejsih javnomnenjskih raziskavah sedanjemu socialističnemu Zupanu Barcelone Pasqualu Maragallu tesno za petami sledi Miguel Roča iz stranke Zbliževanje in združitev (CiU), saj ju loči le nekaj odstotkov, medtem ko je neodločenih se vedno tretjina volilcev. Njun spopad bo zagotovo eden najbolj spektakularnih na lokalnih volitvah, ki bodo z nekaterimi izjemami to nedeljo potekale po vsej Španiji. Sedanji barcelonski župan Maragall in njegov nasprotnik Roča se ponašata s katalonskim poreklom. Njun spopad pa zasluži pozornost zato, ker sta CiU in PSOE (Socialistična španska delavska stranka) v Barceloni tekmici, medtem ko v Madridu nastopata kot zaveznici. Po parlamentarnih volitvah leta 1993 je PSOE, ki ima v parlamentu le relativno večino, uspelo sestaviti vlado prav s pomočjo 17 poslancev iz vrst CiU. Zelo priljubljeni Pasqual Maragall predstavlja simbol velikanskih vlaganj in projektov, ki se jih je trimilijonska Barcelona pred 25. olimpijskimi igrami lotila na področju transporta, zdravstva in urbanizma. Od leta 1983, ko so sedanjega župana izvolili prvič, se je podoba Barcelone v marsičem spremenila. Mesto je znova dobilo obmorski pomen, ki ga je že skoraj povsem izgubilo, hkrati pa so precej zastarelih industrijskih območij namenili stanovanjski gradnji za pripadnike srednjega sloja. Po drugi strani pa se je Barcelona spremenila v eno najbolj zadolženih mest v Španiji (njeni dolgovi znašajo 2, 2 milijarde dolarjev), davki so višji kot drugod, promet pa je še vedno bolj ali manj kaotičen. Tudi na- sprotnik sedanjega župana Miguel Roča barcelonskim meščanom ni neznano ime: bil je eden od redaktorjev španske ustave in vrsto let najglasnejši zagovornik katalonskih nacionalistov v Madridu, kjer si je pridobil ugled kot eden najbolj bleSCeCih govornikov v parlamentu. Njegovi nasprotniki mu lahko očitajo le to, da premalo pozna prave probleme katalonske prestolnice in da županskih poslov Se nikoli ni opravljal. Obtožujejo ga, da v županskem stolčku Barcelone vidi le stopničko na poti do predsedniškega položaja v regionalni vladi (generalitatu), ki jo trdno obvladuje njegov večni nasprotnik Jordi Pu-jol, predsednik CiU. Po dosedanjih javnomnenjskih raziskavah se nobenemu od kandidatov ne bo posrečilo zbrati absolutne večine. Ce bi zmagal Maragall, bi moral sestaviti vlado skupaj s Katalonsko pobudo (IC - nekdanjimi komunisti), njegov nasprotnik pa bi se moral zateci po pomoč k Ljudski stranki (desnosredinski PP), ki je bila dvakrat velika zmagovalka državnih volitev. Med predvolilno kampanjo, ki jo je sedanji Zupan zasnoval predvsem na prestižnih dosežkih preteklosti, se je skrbno izogibal omembam PSOE, njenega voditelja Felipeja Gonzaleza, predvsem pa podpredsednika vlade Narcisa Serre, ki je bil njegov predhodnik na sedanjem položaju. Poskrbel je tudi, da se nobeden od omenjenih ni udeležil njegovih predvolilnih shodov. Spopad med kandidatoma pa kljub temu ni bil zelo oster. Maragall je svojega nasprotnika obtožil, so njegovi predlogi premalo konkretni in da je pretirano Črnogled. Roča pa je Maragallu očital, da brez potrebe nenehno dreza v regionalno vlado in da ni izpolnil svojih obljub. Marcelo Aparicio/ AFP CADIZ žejni in brezposelni Andaluzije! zahtevajo spremembe CADIZ - Starodavno andaluzijsko mesto Cadiz ima vse od konca sedemdesetih let socialističnega župana, vendar se lahko zgodi, da bo tradicija prekinjena. Po nekaterih napovedih naj bi na nedeljskih lokalnih volitvah prebivalci tega najjužnejšega španskega mesta podprli predstavnike konservativne Ljudske stranke (PP). Strankini veljaki so namreč prepričani, da bodo dobili dovolj glasov za prevzem najpomembnejših položajev v mestnem svetu. »Vse ankete kažejo, da bo stranka dobila najmanj trinajst ali štirinajst od 27 sedežev,« je dejal vodja strankine volilne kampanje Antonio Sanz in dodal: »Prebivalcem Cadiza bi radi dokazali, da se lahko stvari odvijajo tudi drugače. Prepričan sem, da smo na pravi poti.« Po napovedih naj bi v andaluzijskih mestih Malagi in Granadi zmagali predstavniki Ljudske stranke, ki pa naj bi v pokrajinski prestolnici Sevilli podprli nacionalističnega župana Alejan-dra Rojasa Marcosa. Čeprav v Andaluziji v nedeljo ne bo volitev v deželni parlament, pa bi neugodni volilni rezultati v drugih pomembnih mestih v pokrajini pomenili tolikšen neuspeh za socialiste, da bi se pritiski po predčasnih splošnih volitvah še okrepili. Zupan Cadiza Carlos Diaz Medina se s Sanzovo napovedjo ne strinja; po šestnajstih letih županovanja v palači, zgrajeni na začetku devetnajstega stoletja, se sicer ne poteguje za nov mandat, vendar pa je prepričan, da ga bo zamenjal njegov strankarski kolega, socialist Fermin Del Moral. »Res bodo volitve v Času, ki je Ljudski stranki zelo naklonjen,« priznava Diaz, »vendar nisem prepričan, da bo deležna tolikšne podpore, kot jo napovedujejo ankete.« Diaz poudarja, da se je mesto med njegovim županovanjem zelo razvilo: »Cadiz ima razvito infrastrukturo, gospodarstvo, zgradili smo nova stanovanjska naselja. V mestu je ostala industrija, ki ne onesnažuje okolice, zgradili smo tudi vec športnih centrov. Velike ladjedelnice, ki so nekoC dajale delo večini prebivalcev, so posodobili, zato so tudi konkurenčne, število zaposlenih pa se je občutno zmanjšalo. Diaz je prepričan, da je Ljudska stranka v svoji zaslepljenosti povsem pozabila na socialistično kandidatko za županjo, madridsko parlamentarko Teofilo Martinez, ki pa ne živi v Cadizu. »Ljudje menijo, da zato ne pozna in ne razume problemov, s katerimi se soočajo meščani Cadiza. Mene so nekateri lokalni mediji napadali le zato, ker sem rojen v Sevilli,« je izjavil Diaz. V preddverju mestne hiše in na ulicah visijo plakati, ki prebivalce opozarjajo, naj varčujejo z vodo. Zaradi vročine in suše na jugu Španije je oblast že pred tremi leti sprejela vrsto varčevalnih ukrepov, ki pa doslej niso bili uspešni. Veliko težavo predstavlja tudi brezposelnost, ki v Cadizu po izjavah predstavnikov Ljudske stranke več kot 40-odstotna. Sanz poudarja, da ima mesto neslaven rekord - najveejo stopnjo brezposelnosti v Evropi, hkrati pa razvoj tradicionalnih industrijskih vej peša, obnova zgodovinskega mestnega jedra, znanega po ozkih ulicah, v katerih stojijo poslopja s svetlimi pročelji, pa poteka prepočasi. »Morali bi zgraditi še tretjo cesto v mesto, nov most, nova naselja,« je izjavil Sanz. Lastnik neplodne zemlje je mestna oblast, zato bi na njej lahko poleg stanovanjskih poslopij zgradili tudi poslovne zgradbe. »Zupan Diaz je utrujen, zmanjkalo mu je tudi idej,« je dodal Sanz in poudaril: »Naše ideje so sveže in prepričani smo, da se nam bo ponudila priložnost za njhovo uresničenje.« Robert Hart / Reuter Predvolilno navdušenje pristašev Ljudske stranke SVET Petek, 26. maja 1995. ČEČENIJA / POSKUS REŠEVANJA KRIZE Pogajalci se niso sporazumeli o ničemer GROZNI - Včerajšnja mirovna pogajanja med predstavniki ruskih oblasti in čečenskih upornikov po pričakovanju niso obrodila sadov. Vodja čečenskih pogajalcev Usman Imajev je po skoraj Štiri ure trajajočih pogovorih novinarjem povedal, da z nasprotno stranjo, katere delegacijo je vodil Nikolaj Semjonov, šef ruske civilne uprave v Čečeniji, ni bil dosežen nikakršen dogovor ne o premirju ne o Čemerkoli drugem. »Najpomembneje je, da smo se konCno le zaceli pogovarjati, in to je zelo pozitivno. Vendar Rusi, sodec po tem, kar smo danes slišali, še niso pripravljeni zaustaviti ubijanja nedolžnih civilistov,« je dejal Imajev. Včerajšnje srečanje, ki je snejši poskus diplomatske-potekalo pod pokrovitelj- ga reševanja CeCenske krize, stvom Organizacije za var- odkar je Jelcin na sever Ravnost in sodelovanje v Evro- kaza poslal vojsko. Iz urada pl (OVSE), je bilo prvi re- ruskega predsednika so po pogajanjih sporočili, da sprti strani sicer še vedno vztrajata na moCno nasprotujočih si stališčih, kljub temu pa sta se delegaciji menda strinjali, da je treba pogovore nadaljevati že v prihodnjih nekaj dneh. Čečenski viri so poudarili, da so uporniki pripravljeni znova sesti za pogajalsko mizo takoj, ko se bo za ta korak odločila Moskva. Obenem so opozorili, da so ruske oklepne enote skušale prebiti Čečensko obrambno Črto pri mestu Duba- Jurt, približno 55 kilometrov južno od Groznega, prav v Času priprav na pogajanja. V Groznem je bilo včeraj večinoma mirno, drugod po Čečeniji pa so ponoči in zjutraj še potekali spopadi, Čeprav je OVSE pozvala k prekinitvi ognja, ki naj bi začela veljati v sredo opolnoči. General Mihail Jego-rov, poveljnik ruskih sil, je izjavil, da njegove enote ne bodo odstopile od načrta, da preženejo separatiste z vznožja Kavkaškega gorovja na jugu Čečenije. Nigel Stephenson / Reuter Ruske oborožene sile v popolnem razsulu MOSKVA - Celo v kaosu postsovjetske Rusije, ko se zdi, da ima vsakdo o vsem svoje mnenje, se vsi bolj ali manj strinjajo, da je čečenska izkušnja dokazala, da je treba reformirati vojsko. Velikanska poplava besed na to temo pa je le dimna zavesa, za katero se skriva žalostna resnica, da so se vsi poskusi izjalovili, saj zanje ni dovolj denarja. »Resnična reforma bi zahtevala velikanske posege, predvsem pa nakup sodobne opreme. Tega si vlada ne more privoščiti,« je zapisal Aleksander Golz, komentator dnevnika oboroženih sil Krasnaja zvezda. »Moramo se zavedati, da se reforma vojske ne more zaCeti, dokler ne bo reformirano gospodarstvo, medtem pa se moramo naučiti živeti s takšno vojsko, kakršno paC imamo.« Toda vojska, kakršno ima Rusija zdaj, je v obupnem stanju; njena morala je na psu, otepa se z nenehnim pomanjkanjem denarja, njena oprema in orožje sta zastarela, mladi pa se Čedalje bolj izogibajo služenju vojaškega roka, saj nočejo umreti v spopadih, za katere so prepričani, da so povsem nesmiselni. Čečenska avantura je s svojim polomom odločilno omajala podobo nekdaj vsemogočne vojske, ki ji Moskva ni zmogla začrtati jasne prihodnosti v obdobju po hladni vojni. Nekdanji sistem velikanskih vojaških okrožij, ki so ga kot organizacijsko strukturo vzpostavili v okviru strategij velikih vojn, se je izkazal za okorno organizacijo v območnih vojaških spopadih, za katere številni analitiki napovedujejo, da bodo v prihodnje najpogostejša oblika vojne. »Ruska vojska preprosto nima moči, da bi sočasno vodila dve lokalni vojni,« je zapisal Pavel Felgengauer, vojaški dopisnik uglednega Časnika Segodnja. »Ce se namerava Rusija res zaplesti v krvave lokalne spopade, potrebuje popolnoma drugačno vojsko.« Kljub govorom, ki sta jih imela o reformah vojske predsednik Boris Jelcin in obrambni minister Pavel GraCov, se nikomur z vojaškega vrha niti ne sanja, kakšni so njuni resnični nameni. V zadnjem desetletju je Moskva vztrajno zmanjševala število mož pod orožjem, ki so se od nekdanjih 4, 5 milijona vojakov skrčili .na današnja dva milijona. Krčenje naj bi se nadaljevalo, čeprav vojaški izvedenci zatrjujejo, da gre tokrat predvsem za govorice, ki dvigajo prah. »V ozadju ne poteka nobena reforma. Reforma pomeni dejansko spremembo, ne zgolj zmanjševanja številk; pomeni predvsem prizadevanja, ki bodo vojski zagotovila profesionalne temelje,« je izjavil nekdanji načelnik generalštaba Viktor Kulikov, sedanji svetovalec obrambnega ministrstva za reformo oboroženih sil. Čeprav si številni častniki želijo, da bi se vojska spremenila v oboroženo silo dobro plačanih poklicnih vojakov, bi morali po Gračovovih besedah za to za posameznega vojaka nameniti šestkrat vec denarja kot zdaj. »Koncepta nove vojaške organizacije ni. Vojaški stroj se kotali naprej, žene ga inercija, pri vsem tem pa skuša nagonsko ohraniti nekdanjo obliko,« je izjavil Aleksander Gerasimov, komentator neodvisne ruske televizije NTV. »Naj je slišati še tako paradoksalno, za državo je danes ceneje, Ce vzdržuje slabo usposobljeno in skoraj neplačano vojsko, ki šteje dva milijona vojakov, kot pa Ce ustanovi veliko manjšo, a poklicno silo.« Dmitrij Trenin, vojaški analitik analitičnega oddelka pri Carnegie Endovvment for Democracy, je izjavil, da mora Moskva najprej ugotoviti, od kod bodo v prihodnosti prišle najhujše grožnje za rusko varnost. Ob hrupu fanfar je GraCov novembra 1993 objavil novo vojaško doktrino, ki na dolgo in široko utemeljuje potrebo po ustanovitvi mobilnih oddelkov, ki bi lahko zelo hitro in učinkovito posredovali v lokalnih in regionalnih oboroženih spopadih. Ker se je vojna v Čečeniji zavlekla, so GraCovove besede ostale na papirju. Premajhno pozornost pa ta doktrina namenja glavnim nevarnostim, ki naj bi v prihodnje grozile ruski varnosti. »Nova vojaška doktrina je prej telefonski imenik kot prava doktrina. Ali Kremelj res misli, da še vedno obstaja možnost spopada z zahodno Evropo? Morda predstavljata veliko hujšo grožnjo Kavkaz in srednja Azija?« se je vprašalTrenin. »Najprej bi morali razčistiti to vprašanje, šele potem bi se lahko lotili novih vojaških struktur. Rusija je vojaška velesila le še na papirju, v resnici pa ni tako. Morali bi misliti na večjo kakovost, prav v nasprotju s tem, kar počnemo zdaj, ko smo še vedno obsedeni z vprašanji količin.« Prejšnji mesec je parlament podprl zakon, ki podaljšuje obvezno služenje vojaškega roka od prejšnjih osemnajst mesecev na dve leti. Prav ta predlog je ostro napadel Sergej Jušenkov, predsednik obrambnega komiteja pri dumi, spodnjem domu ruskega parlamenta: »Dokler ne bomo sprejeli politične odločitve o prehodu iz množične vojske v poklicno, bomo imeli velikanske probleme tako z vojsko kot z družbo.« »A o tem bomo očitno govorili na dolgo in široko, storili pa ničesar. Danes je preprosto, govoriti o reformah. Ce stvari ne gredo, je paC treba začeti govoriti o nujnosti reform,« je izjavil generalpolkovnik Jevgenij Visocki, vodja zaposlenih na ruskem obrambnem ministrstvu. »Kaj so pravzaprav reforme? Mislim, da vsakdo to zelo nataCno ve. Danes žal služijo le predvidevanjem o porabi velikanskih vsot denarja, ki ga država seveda nima.« David Ljunggren /Reuter O čem pišejo drugje po svetu O novi francoski vladi »Vrh Evropske unije, 26. in 27. junija v Cannesu, bo priložnost za Francijo, da “svoje evropske namere znova jasno dokaže". Po besedah novega francoskega premiera Juppeja bo to zgodovinski trenutek, ki bo za Evropo pomenil “nov začetek". V bistvu to pomeni naslednje: Francija bo skušala tudi pod novim predsednikom dokazati kontinuiteto francoske “evropolitike". Slednje velja tudi za enotno evropsko valuto, ki mora v Cannesu “doseči določene napredke". Toda za tiste, ki dvomijo v sposobnosti francoske vlade, ki obenem napoveduje povišanje najnižje plaCe in številne izboljšave na socialnem področju, ima Juppe kot odgovor pripravljene le prazne fraze. Mnogi namreč dvomijo v to, da bo imela Francija na razpolago dovolj sredstev za vzpostavitev enotne evropske valute... Evropska politika Juppejeve vlade bo prežeta s številnimi težavami.« (Le Monde, Pariz) »Devizni trgi so slabo sprejeli Juppejevo izjavo o namerah nove francoske vlade. TeCaj francoskega franka je padel. Zakaj? Ker so trgovci z devizami ; malo prehitro - prišli do naslednjega zaključka: ker se Alain Juppe ni jasno izrazil glede finančnih sredstev, ki bodo potrebni za napovedane ukrepe, se bo proračunski primankljaj še dodatno povečal; da bi vlada priskrbela potrebna sredstva, se mora podati na finančne trge, kjer bo morala ponuditi ugodne pogoje - prav to pa bo upočasnilo gospodarsko rast. Kakšni so odzivi finančnih trgov, je že dolgo znano. - To so preuranjeni refleksi... Kako pa naj človek do milijona natančno napove, koliko denarnih sredstev bo potrebnih za uresničitev nekega programa, ki še niti ni jasno zastavljen in katerega dosežki so še neznani?« (Le Figaro, Pariz) O Rusiji in Partnerstvu za mir »Partnerstvo za mir je za Rusijo kot najdenček za družino, ki nima otrok: vedno je sanjala o njem, vedno si ga je želela. Toda pojav tega najdenčka, kot se kasneje izkaže, prinaša številne spremembe v vsakdanje življenje družine. Toda kljub temu ga je treba sprejeti v svoj dom, saj so ga družinski elani že vzljubili... Zveza Nato namerava še pred decembrom določiti nova pravila za sprejem novih elanov. S svojo trdovratnostjo (ki je očitno le navidezna) le povečuje željo naših nekdanjih zaveznikov, da se Čimbolj oddaljijo od Rusije.« (Izvestija, Moskva) O Mihailu Gorbačovu »Številni politiki, predvsem v tujini, pogrešajo Mihaila Gorbačova na ruskem političnem prizorišču. V njegovi domovini ga obenem sovražijo in ljubijo. Eni ga sovražijo, ker ni storil ničesar, da bi preprečil razpad Sovjetske zveze, drugi pa zato, ker so njegove reforme potekale prepočasi. Ljubijo ga tisti, ki menijo, da je le njegov politični pragmatizem preprečil večje spopade v tem letu. Mihail Gorbačov, zadnji predsednik komunistične partije Sovjetske zveze, prvi in zadnji predsednik Sovjetske zveze, mož glasnosti in perestrojke, je zdaj v ozadju. V političnem dogajanju ni veC aktiven in se skriva za zidovi ustanove, ki nosi njegovo ime. Toda mnogi so prepričani, da se bo vrnil na rusko politično prizorišče prihodnjo pomlad, ko bodo v Rusiji na sporedu predsedniške volitve.« (Corriere della Sera, Milano) AMERIŠKO-KANADSKI SPOR Na Pacifiku grozi vojna za ulovne kvote lososa SEATLLE, VANCOUVER - Kanadskega ministra za ribolov Briana Tobina se je v zadnjem času prijel nov vzdevek: Tobi-nator. Z agresivno retoriko in energičnim nastopom, ki spominja na Terminatorja Arnolda Schtvarzeneggerja, je Tobinu uspelo skleniti kompromis z EU, s katero se je Kanada zaradi ulova morskega lista zapletla v pravo ribolovno vojno. V Ameriki je zdaj slišati glasove, da bo Tobin po dobljeni bitki na vzhodnem Atlantiku svojo ribolovno vojno nadaljeval še na zahodu in se lotil ameriških ulovnih kvot. Tobin se je namreč že izrekel za varovanje pacifiškega lososa. DesettisoCe kanadskih ribičev v Britanski Kolumbiji živi od ulova lososa. Zahod Kanade se od Nove Fundlandije loči tudi po tem, da sta ribolov in predelava rib še vedno donosna. Ce ribici ne bodo spoštovali dogovorjenih ulovnih kvot, bo losos izumrl. Plavajoče tovarne imajo tako razvito tehnologijo, da bi lahko v nekaj tednih iztrebile vse losose na severozahodu celine. Odrasli lososi se poleti iz alaškega zaliva v severnem Pacifiku vračajo drstit v reke. Se preden priplavajo do sladke vode, jih v vodah pred sevemozahodno obalo prestrežejo ribici z velikimi mrežami. Biologi so natančno izračunali, koliko rib morajo spustiti, da bi ohranili vrsto. Kanadski ribici trdijo, da njihovi ameriški kolegi teh dogovorjenih kvot ne spoštujejo. Pred alaško obalo lovijo losose in kanadskim ribičem na jugu pustijo kaj malo rib. Po trditvah kanadske vlade ima njihova industrija zaradi ameriške kršitve dogovorov na leto približno sto milijonov nemških mark izgube. Kanadski patruljni Čolni so pred obalo Britanske Kolumbije lovili ameriške ladje, kadar kapitani niso hoteli plačati pristojbine. Letos naj bi se temu izognili in našli rešitev za pogajalsko mizo. Natančno naj bi tudi določili ulovne kvote. Pogajanja se že nekaj Časa niso premaknila z mrtve točke. Ameriška stran zaenkrat v sporu okoli ulovnih kvot pred aljaško obalo ne namerava popustiti. Tilman Streif / dpa UKRAJINA Peny na prvih skupnih vajah ameriške in ukrajinske vojske LVOV (Reuter) - Na zahodu Ukrajine, v bližini mesta Lvov, so se včeraj v okviru Natovega sporazuma Partnerstvo za mir začele prve skupne vojaške vaje ameriških in ukrajinskih oboroženih sil. Vaje spremljajo poleg visokih vojaških in državnih predstavnikov Ukrajine tudi ameriški obrambni minister VVilliam Perry (na sliki), ameriški general George Joulvvan, poveljnik sil Nata za Evropo in Se nekateri drugi predstavniki Nata. Osrednji namen manevrov, ki bodo trajali teden dni, je usklajevanje akcij obeh vojsk, potrebnih pri spremljanju Človekoljubnih konvojev, razdeljevanju pomoti beguncem, zaščiti proti ostrostrelcem in varovanju nadzornih točk. »Za ZDA je prijateljstvo in sodelovanje z Ukrajino eden najpomembnejših ciljev zunanje politike,« je včeraj pred odhodom na manevre Perry dejal ukrajinskemu obrambnemu ministru Valeriju Shmarovu. Na vajah pod imenom »Obrambni ščit 95«, ki jih spremljata mraz in dež, sodeluje 300 vojakov 3. pehotne divizije ameriške vojske, ki je nameščena v Nemčiji, in 300 ukrajinskih vojakov 24. motorizirane pehotne divizije. Natovo Partnerstvo za mir razočaralo vzhodne države BRUSELJ - Čeprav bodo vzhodnoevropske države letos večkrat sodelovale v vojaških vajah Nata, druženje nekdanjih sovražnikov iz časov hladne vojne spremljajo številna razočaranja. Partnerstvo za mir je podpisalo že 26 držav, vendar so po besedah nekega predstavnika Nata mnoge vzhodnoevropske države razočarane, Čeprav tega uradno ne kažejo. Sprva so bile vse navdušene, ker so upale na polnopravno članstvo v Natu, zato 'a vladala nekakšna evforija. »Zdaj so spozr da partnerstvo pomeni le aktivno, zelo drago članstvo, ki pa jim ne zagotavlja niti popolne integracije niti varnosti,« je dodal. Nekateri diplomatski in vojaški viri menijo, da so partnerski sporazumi, ki so jih z Natom podpisale posamezne države, zelo ambiciozni in ne vedno v skladu s proračunsko zmogljivostjo države podpisnice. »Skoraj vse države so v svoja besedila zapisale veliko nalog, vendar bodo te le stežka uresničene,« meni neki visoki vojaški predstavnik Nata. Za leto 1995 je Nato sestavil načrt za enajst kopenskih, pomorskih in letalskih vojaških vaj z vzhodnoevropskimi državami, lani pa je izpeljal le tri skupne manevre. Poleg tega je zveza organizirala številne seminarje in vaje, pri katerih je sodelovala vsaj ena država podpisnica Partnerstva za mir. Pred nedavnim sta se zaceli dve skupni vaji: vaje v Grčiji .se udeležuje štiristo albanskih, ameriških, bolgarskih, grških in romunskih, vaje v Ukrajini pa sedemsto ameriških in ukrajinskih vojakov. Po mnenji} vojaških strokovnjakov takšne vaje nimajo večjega operativnega pomena in so glede obsega precej skromne. Slo naj bi bolj za pedagoško izpopolnjevanje mož, ki so bili sovražniki v štiridesetletni hladni vojni, zdaj pa se učijo delati skupaj, menijo vojaški strokovnjaki. Na sedežu Nata v Bruslju je razočaranje najbolj opazno. Veliko podpisnic Partnerstva za mir nima dovolj denarja, zato nekatere države ne morejo sodelovati pri vseh dejavnostih. »Albanija, ki je želela svojega oficirja vključiti v koordinacijsko telo partnerstva, je Nato prosila za denarno pomoč, vendar ji ta ni bila odobrena,« je dodal ne predstavnik zveze. Kljub finančnim problemom »so države srednje Evrope še vedno motivirane za članstvo, druge pa se Čedalje bolj obračajo proti Moskvi«, je poudaril neki uradnik zveze in dodal, da poteka sodelovanje na različnih stopnjah. »Poljska, Madžarska, Češka, Romunija in Bolgarija sodijo med najaktivnejše države, Ukrajina, Albanija in baltiške države sicer kažejo veliko željo po sodelovanju, vendar nimajo potrebnih sredstev.« V te in srednjeazijske države (Uzbekistan, Kazahstan in Kirgizijo) pošilja Natove posebne delegacije. Rusija je decembra zavrnila širitev Partnerstva za mir proti vzhodu, ki jo je predlagal Nato. Z zamrznitvijo odnosov ruski vojaški predstavniki zdaj k večjemu sodelovanju med Članicami ne prispevajo ničesar, Čeprav so bili v začetni fazi oblikovanja partnerstva zelo dejavni. Kljub temu so nekateri predstavniki Nata prepričani, da bodo Rusi slej kot prej spet zaceli sodelovati. Nato bo verjetno taksne probleme ocenil kot dokaz težkega prilagajanja svetovnim razmeram po koncu hladne vojne. Philippe Rater / AFP SKRIVNOSTNI TANK NA LIBERIJSKI LADJI LJUBLJANA - Vest, da je nizozemska fregata med pregledom tovora liberijske ladje Konim odkrila tank T 72, Id naj bi bil namenjen v Slovenijo, je vCeraj vzbudila precej odmeva. Medtem ko je agencija Reuter navedla,-da je bil riž, ki je bil natovorjen na ladji, namenjen v Slovenijo, tank T 72 pa na Poljsko, je italijanski agenciji Ansa s pomanjkljivim poročanjem spet uspelo narediti dogodek. Poročala je le, da je bila ladja Konim z natovorjenim tankom namenjena v Slovenijo. Današnja Ansina poročila so sicer bolj korektna in poročajo, da gre za tank, ki je namenjen na Poljsko, vendar njihovo početje vsekakor ni prispevalo k ugledu Slovenije. Naš dopisnik je v koprski luki izvedel, da so bili tam obveščeni o prihodu liberijske ladje z večjo količino riža v vreCah, o drugem tovora pa niso vedeli ničesar. Tudi druga naša poizvedovanja so pokazala, da Slovenska vojska trenutno nima nikakršne potrebe po tanku T 72, sploh pa ne iz Malezije in v tako nenavadnih okoliščinah. Zastavlja se vprašanje, ali je najdeni tank res namenjen na Poljsko, saj ni logično, da bi Poljaki, ki so na svojih tleh dolgo gostih sovjetske enote, Sli sklepati posel v Malezijo, vendar je to že zgodba, s katero naj se ukvarjajo drugi. Slovenska vojska ima trenutno približno 50 do 60 tankov, ki so jih »podedova-li« od nekdanje jugoslovan- Jekleni »slepi potnik« ujet na Jadranu V zgodbi o kupcu je nekaj nelogičnosti Ni verjetno, da bi tank kupila Slovensa vojska . m T 72, imenovan tudi Dolly Parton, je svoje najslavnejše čase doživljal med hladno vojno ske vojske. Gre za modele T 84, ki so posodobljena jugoslovanska različica ruskega tanka T 72 ter znamenitega T 55. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je to glede na konfiguracijo zemljišča in potrebe obrambe dovolj, vsekakor pa o nakupu T 72 nihče ne razmišlja. T 72 je sicer svoje najslavnejše Čase doživljal med blokovsko hladno vojno, ko je bil glavno orožje držav Vzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda. Po podatkih, ki jih povzemamo po reviji Obramba, je njegova bojna masa 41 tisoč kilogramov, oborožen pa je z gladkoce-vnim topom kalibra 125 milimetrov ter protiletalskim in navadnim mitraljezom. T 72 ima veliko različic, okrog deset, njegove glavne slabosti pa so oklep, motor, top in elektronika. Kot zanimivost povzemimo, da T 72 zahodni tankisti imenujejo Dolly Parton tank, zaradi nekakšne protinevtronske plastike prek kupole. Boštjan Lajovic Več proračunskega denarja za študentske bone LJUBLJANA - Za bone za prehrano, ki so se v zadnjih nekaj letih že ustalili kot sestavni del študentskega standarda, je država v letošnjem proračunu namenila devetsto milijonov tolarjev, za normalno in nemoteno funkcioniranje tega dela programa študentske organizacije pa bi zadostovalo nekaj manj kot milijardo in pol tolarjev. Zaradi tega so nekateri poslanci državnega zbora že vložili amandma k predlogu proračuna, v katerem predlagajo povišanje postavke, s katero bi subvencije zagotovih za približno 55 odstotkov študentov, ki bolj ali manj redno kupujejo bone za prehrano. Predlagana vsota bi zadostovala za subvencioniranje jprehrane za študente obeh univerz, ljubljanski bi pripadle približno tri Četrtine zneska, ostalo pa mariborski. Med razlogi za povišanje postavke predstavniki študentske organizacije navajajo tudi povečanje števila študentov, ki naj bi se z novim vpisom povečalo za približno deset odstotkov. Študentski minister za socialo in zdravstvo Primož Kovačič je dejal, da se bojijo, da proračun ne bi bil sprejet do junija, saj bi potem veljal princip začasnega financiranja, kar bi pomenilo, da bi imeli na voljo v proračunu predvideno vsoto. V tem primeru bi morali znižati odstotek, ki je v ceni vsakega kosila subvencioniran. Kot argument za povišanje vsote pa navajajo tudi podatek, da se je zdravstveno stanje študentov od uvedbe tovrstnega subvencioniranja po podatkih ustraznih služb bistveno izboljšuje. (A. K.) V zvezi z nakupom ultrazvočne naprave za Študentski zdravstveni dom je študentski minister za socialo in zdravstvo Primož Kovačič povedal, da že imajo približno dve tretjini potrebnega denarja, ki so ga zbrali stanovalci študentskih domov, Študentska organizacija univerze ter zdravstveni dom kot uporabnik. Cena aparata je nekaj manj kot sedem milijonov tolarjev. STRANKARSKA KRONIKA SDSS: Naš cilj je pravna in socialna dižava LJUBLJANA (STA) - Osrednji politični cilj Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) je pravna in socialna država ter dokončanje ekonomskih in resničnih demokratičnih reform, naša socialna baza pa so vsi sloji, M živijo od lastnega poštenega dela, šolajoča se mladina in tisti, ki so neupravičeno brezposelni, je na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo sklicali pred 4. kongresom SDSS v TopolšCici, povedal predsednik SDSS Janez Janša. Pri tem je še dejal, da je za omenjeni kongres veliko zanimanja tudi v tujini, povabili pa so tudi večino slovenskih strank. Med ostalimi pohticni-mi cilji stranke je Janša omenil enakomernejšo porazdelitev tranzicijskih bremen na vse sloje, zavzemali pa se bodo tudi za odpravo brezposelnosti, ukinitev privilegijev, za višje pokojnine ter za dvig zajamčene plače na 68 odstotkov slovenske povprečne plaCe. DS: Za boljše sodelovanje s koroškimi Stovenci LJUBLJANA - Vodstvo Demokratske stranke je na začetku tedna na povabilo Enotne tiste obiskalo koroške Slovence. Poleg pogovora s to največjo stranko naše manjšine v Avstriji so se sestali tudi s predstavniki Krščanske zveze in vseh drugih inštitucij Slovencev, ki so pomembne za obstoj in razvoj manjšine. Predsednik stranke je včeraj povedal, da je med zamejci opaziti veliko razočaranje zaradi poslabšanega gospodarskega sodelovanja z matico. Peršak je menil, da ne bi smeti pozabiti, da bi si naša država preko sodelovanja z manjšino lahko gradila most na trg Evropske unije. Demokrati tudi menijo, (to bi Slovenija morala vztrajati pri tem, da Avstrija končno izpolni obveznosti iz državne pogodbe. Matica bi morala tudi bolj poskrbeti za informiranost zamejcev, kajti na Koroškem je slovenske časopise mogoCe kupiti šele z enodnevno zamudo, pa tudi štirikrat dražji so. V zvezi z napovedano stavko učiteljev pa DS meni, da ji ni mogoče oporekati, kajti razlogi za stavko so popolnoma utemeljeni. Peršak je še poudaril, da Demokrati ves Cas opozarjajo na prenizke plaCe v šolstvu in v delu zdravstva. Peršak je komentiral tudi napovedi o predčasnih volitvah in menil, da so neutemeljene tudi zato, ker je take volitve proceduralno zelo težko doseči. V parlamentu pa te napovedi ustvarjajo napetosti in slabšajo kakovost odločitev poslancev, katerih nastopi so že podobni predvolilnemu boju. (MB.) ZLSD: Obsojamo izvensodne povojne poboje LJUBLJANA - Politična direkcija združene tiste je skupaj s poslanskim klubom te stranke sprejela posebno izjavo, v kateri ZLSD podpira sklic žalne seje ob 50-letnici pobojev domobrancev. Njen sklic je predlagal častni odbor za pripravo 50-obletnice zmage nad fašizmom. Predsednik stranke Janez Kocjančič je včeraj še povedal, da se bodo njihovi poslanci te seje tudi udeležiti. ZLSD namreč obsoja izvensodne povojne poboje in se zavzema za popravo storjenih krivic. Žalno sejo pa razumejo predvsem kot prispevek k prenehanju razprtij o preteklosti in netenju sovražnosti v Sloveniji, ki se sooča z mnogimi usodnimi izzivi svoje prihodnosti. Ni pa Se znano, kdaj bo ta seja potekala. Glavni tajnik stranke Dušan Kumer je v imenu stranke včeraj izrazil podporo zahtevam sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti za izboljšanje statusa učiteljev. Obljubil je tudi, da si bo ZLSD v vladi in v parlamentu prizadevala uveljaviti zahteve učiteljev. Glede koalicije pa je povedal, da je v prvih spomladanskih mesecih dobro delovala, saj je bil med vsemi tremi partnerji vzpostavljen dialog o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo prihodnost Slovenije, Gre predvsem za dogovor o proračunu, šolski zakonodaji ter zunanji in družinski politiki. Mesec in pol pred praznovanjem 50-letnice zmage nad fašizmom pa se je to sodelovanje ustavilo zaradi razcepljenosti SKD med koalicijo in opozicijo. SKD se je odločila, da podpre desnico, vseeno pa so pričakovati, da koalicija lahko kljub temu nadaljuje z dialogom. Olje na ogenj je prilil Se spor med LDS in SKD zaradi neizvolitve Lojzeta Peterleta na mesto predsednika odbora za mednarodne odnose. ZLSD lahko odigra vlogo aspima, ki bo pomiril razgrete glave, je menil Kumer. Po njegovem je koaliciji pac usojeno delovati do naslednjih volitev. (M. B.) Država ne bo posegala v tekoče poslovanje Luke Koper LJUBLJANA - O včeraj odobrenem statutu Luke Koper je minister za promet in zveze Igor Umek povedal, da revalorizirana vrednost kapitala Luke Koper znaša 21, 3 milijarde dolarjev, država pa je postala lastnica 51 odstotkov kapitala. To z drugimi besedami pomeni, da bo dobila za približno deset milijard tolarjev delnic, od katerih bosta dva odstotka navadnih in 49 odstotkov participativnih prednostnih. Vložek države v podjetje predstavlja predvsem infrastruktura. Koncesije, ki jih bo država podeljevala, bodo povezane z uporabo naravnega okolja in pilotsko službo v Luki. Država si je v Luki Koper zagotovila glasovalno pravico, ki ji omogoča, da odloCa o izjemnih strateških vprašanjih, kot so načrtovanje razvoja, delitev dobička nad določenim odstotkom, spreminjanje statuta in spreminjanja vrednosti osnovnega kapitala podjetja. Statut določa, pod katerimi pogoji lahiko država prednostne delnice zamenja za navadne in kdaj lahko proda en odstotek navadnih delnic. Navadne delnice bo država lahko prodala strateškim partnerjem^ Ce bo vlada to sklenila z zakonom. Vlada je morala pri pripravi statuta Luke Koper zavarovati javni (torej državni) interes, hkrati pa poskrbeti za ustrezno motiviranost zasebenga kapitala, je povedal minister Umek. Sicer pa vlada ocenjuje, da statut izraža njeno namero, da se država ne bo vpletala v tekoče poslovanje Luke Koper, pac pa bo sprejemala le strateške odločitve. Takšen vpliv si je morala zagotoviti, je povedel minister Umek, saj nihče ne žeti, da bi Luka zašla v težak gospodarski položaj. Zato država mora imeti možnost za intervencije, še zlasti, ker je kapital Luke Koper izredno velik. Vlada je vCeraj sklenila, da bo znašala odkupna cena za pšenico letine 1995/96 na odkupnih mestih 25,29 tolarja, kar je cena, po kateri bo država odkupovala zrnje za blagovne rezerve. Vlada ocenjuje, da bosta država in mlinska industrija potrebovati približno 230 tisoC ton pšenice: »v kašči« bo predvidoma sto tisoC ton zrnja z domačih polj in 130 tisoC ton uvoženega. Po merilih za kakovost pšenice, ki jo bo po 25,29 tolarja za kilogram odkupovala država, mora zrnje vsebovati trinajst odstotkov vlage in 11, 5 odstotka surovih beljakovin, količina vseh primesi pa lahko znaša dva odstotka. Tržni red za pšenico, ki ga žeti vzpostaviti vlada, je po Deželakovih besedah zasnovan na metodologiji, ki velja v Evropski uniji, evropska merila pa je vlada spoštovala tudi pri merilih za ocenjevanje kakovosti zrnja. Vlada je včeraj odobrila tri podražitve. Vožnja z ljubljanskimi mestnimi avtobusi se bo z objavo odločitev vlade v Uradnem listu podražila za šestnajst odstotkov, ker ta dejavnost po Deželakovih besedah prinaša izgubo. Podražitev ne velja za upokojenske ter študentske in dijaške vozovnice. Nekateri učbeniki se bodo podražiti od dva do devet odstotkov, odvisno od izhodiščne cene: cenejši bolj, dražji manj. Liter utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah, ki zdaj stane 62 tolarjev, se bo podražil za štiri odstotke. Po Deželakovih besedah vlada ocenjuje, da bo vpliv odobrenih podražitev na inflacijo 0,07-odstoten. Vlada je na včerajšnji seji tudi zvišala nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoC. Nadomestilo za invalidnost od 1. aprila dalje tako znaša 15.056 tolarjev, dodatek za tujo nego in pomoč pa znaša za invalide, ki potrebujejo pomoC pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, 8.601 tolarjev, za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, pa 4.302 tolarjev. Katarina Fidermuc, Majda Vukelič Včeraj so sprejeli tudi nekaj podražitev, med drugim učbenikov in naftnega plina Vlada sprejela ukrepe za izboljšanje prometne varnosti LJUBLJANA - Zaradi tragične bilance umrlih v prometnih nesrečah, ki so se zgodile minuli konec tedna, je vlada na včerajšnji seji na predlog notranjega ministrstva sprejela nekaj ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, ki jih je na novinarski konferenci predstavil Andrej Ster. Tako je vlada dala soglasje k nakupu dvajsetih laserskih merilcev hitrosti, odobrila je predlog za izplačilo nadur policistom, notranje ministrstvo se bo skupaj z uradom za informiranje lotilo akcij, ki naj bi ljudi spodbudile, da razmišljajo o prometni varnosti, prometne prekrške bodo sodniki za prekrške obravnavali prednostno in vlada bo spremljala tudi problematiko, povezano z vse pogostejšimi napadi na policiste. Med dolgoročnejšimi ukrepi pa je Andrej Ster omenil sprejem novega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki predvideva bistveno višje kazni od sedanjih, in sprejem nacionalnega pro- grama prometne varnosti. Vlada si bo tudi prizadevala, da bi Cimprej odpraviti tako imenovane Črne točke in da bi z obnovo cest in gradnjo novih prispevali k zmanjšanju števila nesreč na naših cestah. Varnost cestnega prometa pa ni le problem policije (njen delež je pravzaprav 15-odstoten), ampak gre za kompleksno problematiko, ki je odvisna od vrste dejavnikov. Tako bi morali pravosodni organi po mnenju Andreja Stera prometna kazniva dejanja obravnavati prednostno in pri tem vztrajati pri doslednem, odločnem in takojšnjem kaznovanju. Z izterjavo denarnih kazni tudi nimajo veliko sreče, saj je pri nas izterjana le dobra Četrtina izrečenih denarnih kazni. Kršitelji cestno-prometnih predpisov se tega dobro zavedajo in kazni za storjene prekrške skorajda ne plačujejo veC, kar je slabo tako za prometno varnost kot za državni proračun. Majda Vukelič RAI 1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Očetov pes, 10.00 dnevnik Film: Una finestra sni cielo (dram., ZDA ’76), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik TSP Referendum ’95' Kviz: Sala giochi TV film: Voglia di canta-re (i. G. Moran di, 3. del) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, nato informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo) Vreme, dnevnik in šport Dok.: SuperKvark - Oddaja o naravi, znanosti in tehnologiji Dnevnik TSP Referendum ’95 Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Aktualnosti: VVeekend RAI 2 V kraljestvu narave Oddaja za najmlajse Nan.: Press Gang, 8.45 La clinica della Foresta nera Bravo chi legge - Vabilo k branju Nad.: Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik TSP Referendum ’95 Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Nan.: Komisar Navarro Dnevnik Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik In šport Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli), 23.00 Potrebujem te Dnevnik, pregled tiska, vreme in Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Film: Dove comincia la notte (krim., It. ’91, i. T. Gallop, C. Wilder) Filmske novosti RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik, informacije Oddaje Videosapere: Pregled tiska. Potovanje po Italiji, Prva pomoč, Naši otroci, itd. Fantastica Eta, 11.05 Fantastica Mente Dnevnik, delo, okolje, znanstveni denvnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik in rubrika Articolo 1 TGR v Italiji Šport: motokros, tenis Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice Šport: dresura Vreme, dnevnik, 19.30 deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, 9.15 nad. Guadalupe, 10.20 Teleprodaja, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvag-gio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: L’ amore per la vita (dram., ZDA ’94, i. M. Baxter, J. Sheridan) Film: Valanga (dram., ZDA ’78. i. R. Hudson, M. Farrovv) vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: I farfalloni (It. ’74) ® CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Vodič Parlamenta Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Complotto di fa-miglia Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La stangata (vodita Lorella Cuccarini, Enzo Jacchetti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Variete: L’ Italia del Giro Odprti studio Šport studio. S Variete za najmlajse Tgj Odprti studio ^ Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualno: Village Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Film: Programmato per uccidere (pust, ZDA ’90, i. S. Seagal, J. Pacula) Variete: Giro di sera Aktualno: 8 mm, 23.55 Fatti e misfatti Aktualno: Ciak - Filmski festival v Cannesu Italia 1 šport Sgarbi quotidiani TELE 4 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Cortesie per gli j ospiti (dram., It. ’90) MONTECARLO Risanke: Bojan Dnevnik SLOVENIJA 1 Pot v šolo, 4/6 nizozemske nanizanke Bela vrana Roka rocka, ponovitev Svet narave, 8/10 angleške plz serije Že veste, ponovitev Poročila Video strani Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capo-distria Film tedna: Tat otrok, ponovitev italijansko -francosko- švicarskega filma TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 21. oddaja Pasje mesto, 17/23 del kanadske risane nanizanke Mlada Evropa poje, oddaja švedske TV Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova Brooklynski most, 8/22 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 20., zadnji del ameriške nanizanke Pobesneli Max III,. avstralski film SLOVENIJA 2 Euronevvs Zgodbe medenih tednov, ponovitev 2/8 dela Omizje, ponovitev Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Večen sanjač, 20/28 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 19/20 del ameriške nanizanke Znanje za znanje Poglej me! Westbeach, 8/10, angleške nadaljevanke Miti, skrivnosti in mistika, nizozemska dokumentarna serija, 6., zadnji del Opus Kronika Exodos-a Zlata nota, posnetek z Bleda KANAL A Variete: Blob 18.45, 20.35, 22.30, 24,00 M Film: Scorpio (krim., ZDA 73, i. B. Lancaster) m Dnevnik, 13.30 Šport Film: Mamma Bianca EMO Dnevnik, deželne vesti ropj The Lion Trophv Show Era Aktualna odd.: Money Nad.: Homefront Line, 23.55 Pubblimania Variete: Tappeto volante Dnevnik, pregled tiska , iežP Časa: Cosa? Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Alžir, ponovitev Pozitiv +, glasbena oddaja A - shop, Vreme, risanka Luč svetlobe, 434. del Obalna straža, 8. del Vreme Teden na borzi Bobni z juga, ameriški film Učna leta, 13. del Vodnik za zaljubljene, 1. del ameriške nanizanke Pozitiv +, ponovitev Krik, pčnovitev IB Koper Euronevvs Meridiani, ponovitev .Odprte strani, ponovitev oddaje, ki jo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Človek in morje Euronevvs Carlo Goldoni: Sior To-dero Brontolon, 2. del Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini TV dnevnik Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini EJMP Avstrija 1 11.30 13.00 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 22.05 23.40 23.45 01.20 01.45 02.45 04.30 Prinčeva nevesta, ameriški film, ponovitev Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Planet, imenovan Zemlja Knight Rider Prebrisanec Elliott Strašno prijazna družina Dan na plaži Naš hrupni dom Moj oče je vohun VVolffov revir Obrekovanje Pri Huxtablovih Lekcija iz zgodovine Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Roka, ki ziblje zibko, ameriški triler, 1991 Igrajo: Rebecca de Mor-nay, Annabella Scorra, Matt McCoy in drugi New Jack City, ameriški akcijski film, 1991 Igrajo: Wesley Snipes, Money Briothers in drugi Režija: Mario Van Pee-bles Cas v sliki Jezni človek, francosko -kanadska kriminalka, 1978 Igrajo: Lino Ventura, An-gie Dickinson in drugi Režija: Claude Pinoteau Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schijekom, ponovitev Dobrodošli v Avstiji, ponovitev New Jack City, ponovitev eimp Avstrija 2 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.10 17.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.20 22.05 22.35 23.05 23.55 Cas v sliki Afriški divji psi, ponovitev Pravica do ljubezni MoC strasti Umor, je napisala Mrlič v pesku Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kulturai Šport Stari Belega dne Peter in Paul Podeželsko plemstvo Cas v sliki Moderni Časi Gluhi kit - mrtvi kit, dokumentarec Julija in Julija, italijansko - britanski film Režija: Peter del Monte mm© Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00/14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Ljubezenske pesmi; 13.40 Glasb. tradicija; 14.05 Gym-nasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Carska nevesta; 19.30 Koncert Slovenske filh.; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 19.30-23.15 Večerni pr.; 24.00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30. 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Falk studio: 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio/15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 21.00 Rock; l.OOCuri. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7,40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni pr. -Vasovanje s Podok-ničarjem. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Borzni parket: 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 17.00 Enciklopedija; 19.00 TB: GG Allin & Murder Junkies; 21.00 Okopi Slave A, Švarcenbeja; 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik,^.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc, podg(a S. Boninse-gna. L); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. y SLOVENIJA Ljubljana CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 30. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). Festival sodob odrskih umetnosti j - 5. j i:\ ijja / iva dvorani! Svet Statomije zverine moški, vojaški, i@len: tisti, v karerem se izmenjuje kri med lovci in živalmi, v katerenfle zdrugjeta mo^ norost. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V soboto, 27. maja, ob 20. uri: Jacccard-Schelling-Bertinelli - MESEČNIKI, za izven. Gostovanje plesne skupine iz Švice. FESTIVAL PRODUKCIJ GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SOLE pri ZKOS GILS KODUM prikazuje 1995: danes, 26. maja: DVORANA ZKOS, Beethovnova 5 ob 20. uri: MILE MASKE (3. letnik, mentor Branko Završan); KS AJDOVŠČINA, Stefanova 11 ob 23. uri: DEFILE (vsi letniki, mentorica Marija Mojca Pungerčar); V soboto, 27. maja, ob 20. uri: T. Partljič STAJERC V LJUBLJANI, za abonma sobota in izven. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 26. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZAZGI! Predstava bo Se v soboto, 27. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V soboto, 27. maja, ob 19. uri: LeoS Janaček - JENU-FA. Predstava bo Se v torek, 30. maja, ob isti uri. V ponedeljek, 29. maja, ob 15. uri: J. Strauss ml. -NETOPIR. Razprodano! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 26. maja, ob 19.30: L Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red A in izven. V soboto, 27. maja, ob 21. uri: Jean-Genet - LE BALCON LEVI ODER, tel.: 061/221-511 V soboto, 27. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - INSTRU-KCIJA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 26. maja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 26. maja, ob 20. uri: F. G. Lorca - YEBMA, 2a abonma petek in izven. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 27. maja, ob 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V soboto, 27. maja, ob 17. uri: W. Shakespesre - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sobota popoldan in izven. V ponedeljek, 29. maja, ob 11. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Ce-bebca 1. Predstava bo Se v torek, 30. maja, ob 10. uri, za abonma Čebelica 3. KOPER GLEDALIŠČE KOPER m. FESTIVAL PLESA IN GLEDALIŠČA V soboto, 27. maja, ob 20. uri: KAJ JE NOVEGA? MOUERE. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V soboto, 27. maja, Stara dvorana ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 26. maja, Nova dvorana ob 19.30: G. Verdi - TRUBADUR, premiera, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 28. maja, Velika dvorana, ob 17. uri, za abonente in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA 1851 Gledališče Rossetti Danes, 26 t.m., ob 20.30 (red prost) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bo-setti, Marina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija Jacgues Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek St. 5. Predprodaja je v teku. Ponovitve jutri, 27. t. m., ob 20.30 (red druga sobota) ter v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (red druga nedelja) - zadnja ponovitev. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče S. Pellico(Ul. Ananian 5/2) Danes, 26. t.m., ob 20.30 bo skupina študentov Zavoda združenega sveta »Italiana Drama* uprizorili »Dnevnik Ane Frank* , v režiji Petra Samaranayake. Ponovitev jutri, 27. t.m., ob 20.30. Vstop prost. Večje skupi- ne se lahko predčasno najavijo telefonsko g. Paoli na St. 3739111. Gledališče Miela Niz prireditev Ipermiela: V ponedeljek, 29. t.m., ob 21.00 - Film »Naravni morilci« (ZDA 1994) Olivera Stona, igrajo Woody Herrelson, Juliette Lewis, Robert Downey jr., Tommy Leejones. TRŽIČ Občinsko gledališče - Ecco mormorar Fonde V četrtek, 1. junija, ob 20.30 koncert ansambla Clemencic Consort. V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve. ŽPETER SLOVENOV Dvojezični šolski center Slovensko stalno gledališče gostuje danes 26. t. m., ob 14. uri z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je ob 20.00 na sporedu muzikal »Cats». Umik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. MOHLICE: v ljudski Soli bo danes, 26. t. m., ob 20. uri predavanje »Galicija v maju 1945«. SENTPRIMOŽ: v Kulturnem domu bo jutri, 27. t. m., ob 20. uri predstava »Marička«. LEDINICE: v Kulturnem domu bo jutri, 27. t. m., ob 20. uri koncert ansambla Drava. OBIRSKO: pri Jerebu bo jutri, 27. t. m., ob 14. uri nagradno keglanje. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Ljubljana CAFE TEATER, Miklošičeva 1 Danes, 26. maja, ob 22. uri: CHRIST1NE DEMICHEUS Večer francoskih Šansonov s triom Cabaret. CERKNICA Danes, 26. maja, RESTAVRACIJA BLAGOVNICE Nanos ob 18. uri: literarni veCer - predstavitev pesniške zbirke BENJAMINA ŽNIDARŠIČA - Ritem srca. GLEDALIŠČE KOPER Danes, 26. maja, ob 20. uri: OBMOČNO SREČANJE ODRASUH FOLKLORNIH SKUPIN. Maribor UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Danes, 26. maja, ob 17. mi: predavanje dr. KSENIJE GRCIC - Zakaj Otrok potrebuje bolezen? ijOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Danes, 26. maja, ob 19. mi: predavanje z diapozitivi AVSTRALIJE. VELENJE Danes, 26. maja - DAN MLADIH: - risanje po Titovem trgu z barvnimi kredami; - poslikovanje podhoda pri pošti; - otvoritev razstave učencev OS MPT; - otvoritev foto razstave JURETA VE9TNIKA (grad galerija 2); - otvoritev foto razstave ROBERTA BARONA; Velenjski grad - ob 19.30: uradna otvoritev; - ob 20. uri: nastop Šaleškega študentskega komornega zbora pod vodstvom Jorija Šaleja, DIME BAND (-lazz), predstava gledališča M.A.G. CENTER POZORNOSTI z delom avtorja Aleksandra Wedenskega Pogovori; - ob 21.30: nastop Plesnega studia N pod vodstvom Nine Mavec, jazz skupina Študentov akademije, nastop plesne skupine QUEEN, Nadza ne odidi (Marko Mandič, Mirjana Sajinovič), jazz skupina profesorjev Akademije za glasbo v Grazu. NOVA GORICA 2. SLOVENSKI VIDEO SEJEM 27. maja, od 10. do 20. ure 28. maja, od 10. do 17. ure stavba primorskega dramskega gledališča FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ibsi Trg Unita Drugi Trg Guttenberg - Knjižni sejem bo bajal od danes, 26. t.m., do nedelje, 4. junija 1995. Otvoritveni dan bo posvečen znanstveni literaturi, medtem ko bo v nedeljo, 28. t-m.,dan mladinske knjige. OPČINE Dom Brdina (Proseska ul. 109) v petek, 9. junija, ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison. V soboto, 27. maja, bo v SNG Drama (Stara dvorana) v Mariboru ob 19.30 predstava E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF LJUBLJANA RDEČA DVORANA MAGISTRATA Danes, 26. maja, ob 20. mi: veter samospevov. Nastopili bodo udeleženci seminarja INTERPRETACIJA NEMŠKEGA SAMOSPEVA. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 26. maja, ob 20. mi: koncert VALHA-LA. Ob 23. uri: KLUBSKI GLASBENI VECER - rock cvergrine bodo preigravah HOT DOG inDURUMBAND. GRAD SNEŽNIK Danes, 26. maja, ob 20. uri: koncert VOX MEDICORUM in KOMORNI ZBOR RAKEK. CELJE 21 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL do 28. maja MENGEŠ Danes, 26. maja, ob 20. uri: koncert mešanega pevskega zbora CANTEMUS in komornega moškega zbora LEK. NOVA GORICA GRAD DOBROVO Danes, 26. maja, ob 20. uri: koncert CAME-RATA SLOVENICA. Nastopajo: PrimoZ Nov-Sak(violina-violino), Vasiliiev Meljnikov (vio-lina-violino), Mile Kosi (viola), Ciril Škerjanc (violončelo). FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJOVICA V soboto, 27. maja, ob 20. uri: VECER IZBRANIH NARODNIH IN UMETNIH PESMI. Nastopa TRŽAŠKI OKTET. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V soboto, 27. maja, ob 17. uri: revija godalnih, komornih in pihalnih orkestrov primorskih glasbenih Sol. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA V soboto, 27. maja, cerkev sv. Martina, ob 19. uri: koncertna maša mešanega pevskega zbora SANCTA FAMUJA (Nizozemska). RA1ST A V E SLOVENIJA CS^LAtSBAi FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MIL JENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija. KI - CENTER KRIŽANKE Razstava PUBLIKACIJ IN PREDSTAVITEV IZDELKOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994. IDCO, Igriška 5 Razstava ANDE KLANČIČ - Zračna čipka je na ogled do 6. junija. GALERIJA PIC LEK Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCINA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija. kd spanski borci, zaloška ei Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Dokumentarna razstava NISEM MISLIL POSTATI VODJA... JOSIP BROZ TITO V MOSKVI LETA 1937. GALERIJA SOU KAPELICA, Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja. ZALOŽBA MLADIKA, Šubičeva 10 Razstava MALI MALARJI je na ogled do 1. junija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja. JESNICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja. KRANJ MESTNA HIŠA Retrospektivna razstave MILANA BATISTE z naslovom Jedkanica. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Razstava GARVJA BUKOVNIKA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Go-lija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele) je na ogled do 1. junija. NOVA GORICA KULTURNO DRUŠTVO STUDENCI Retrospektivna razstava PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 6. junija. VELENJE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. VRHNIKA CANKARJEV DOM Danes, 26. maja, bo ob 16. uri otvoritev razstave likovnih del s 13. OTROŠKE PETKOV-SKOVE LIKOVNE KOLONIJE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (umik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00). Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni*. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Galerija Cartesius: do 2.6. razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Urnik: vsak dan od 11.00- 12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00- 13.00. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: V ponedeljek, 29. t.m. bo ob 18. uri odprtje antološke razstave slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery: danes, 26. t.m., ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Toma Vrana. Razstava bo trajala do 4. junija po običajnem umiku. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. REPEN - Kraška hiša Se v nedeljo, 28. t. m. bo na ogled razstava na- rodnih nos. Umik: 11.00-12.30,15.00-18.00. GORICA Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Brigit-te Kordine in Huberta Matta. Kunstforum(Villacherstrasse 8/II): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stanzla. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich V četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Predprodaja vstopnic in rezervacije od torka, 30. t. m. dalje. Blagajna dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri recital sopranistke Stefanie Donzelli. Vstopnica '5.000 lir. Gledališče Miela Jutri, 27. t. m., ob 21. uri večer posvečen mladim glasbenikom. Nastopili bodo »Jimmy Joe & The Voungs«, »Tam Tam Radio« in »Tran-silvania«. Pivovarna Forst V ponedeljek, 29. t.m. finalno srečanje »Minifestivala tržaške popevke«. Laboratorij P - bivša umobolnica Trst vabi v nedeljo, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert MPZ Tabor pod naslovom »Pesem za vas«. Dirigent prof. Sveto Grgič. DOBERDOB Občinski park Jutri, 27. t. m., ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra Kras, solistov in DZ Jezero. V nedeljo, 28. t. m., ob 18. uri koncert Godbe Viktor Parma iz Trebč, Občinske godbe iz Turjaka in Godbe Rossini iz Castions di Strada. Milili |'M... k MENJALNIŠKI TEČAJI 25. maja 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 ITD nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,85 81,65 11,30 11,60 6,95 7,35 A banka Koper 80,65 81,65 11,22 11,60 6,88 7,28 A banka Nova Gorica 80,70 81,65 11,28 11,59 6,88 7,28 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 - Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,70 81,50 11,40 11,60 6,85 7,30 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 Come 2 us 81,10 81,40 11,47 11,55 6,80 7,15 Tei: 061/ 1S-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,80 81,40 11,40 11,60 6,70 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,31 81,34 11,50 11,52 7,10 7,12 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,27 81,32 11,49 11,50 7,06 7,09 Kompas Hertz Celje 81,10 81,50 11,45 11,53 6,85 7,05 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 81,10 81,50 11,45 11,53 6,85 7,05 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,10 81,50 11,45 11,53 6,85 7,05 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin 81,10 81,50 11,45 11,53 6,85 7,05 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled 81,10 81,50 11,45 11,53 6,85 7,05 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor 81,10 81,50 11,45 11,53 6,85 7,05 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,50 81,80 11,35 11,70 6,65 7,40 Lemo Šempeter,): 065/ 32-250 80,95 '81,40 11,30 11,50 6,84 7,04 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,15 81,60 11,38 11,55 6,85 7,15 Poštna banka Slovenije 79,35 81,40 10,70 11,48 6,38 7,28 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,30 81,35 11,51 11,52 7,02 7,06 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,05 81,49 11,42 11,55 6,85 7,10 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,10 81,50 11,47 11,55 6,85 7,24 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,25 81,45 11,47 11,50 6,80 7,15 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,30 81,80 11,30 11,65 6,50 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,10 81,25 11,35 11,50 6,90 6,95 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,00 81,38 11,45 11,65 6,90 7,25 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,05 81,50 11,44 11,55 6,60 7,20 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,70 81,45 11,46 11,55 6,80 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,10 81,50 11,42 11,65 6,92 7,20 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,85 81,48 11,31 11,58 6,60 7,30 SKB d.d.,*** 80,92 81,65 11,35 11,73 6,80 7,25 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,00 81,40 11,45 11,55 6,80 7,20 SZKB d.d. Ljubljana 80,95 81,39 11,40 11,54 6,93 7,18 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,80 81,70 11,36 11,60 6,85 7,30 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,28 81,33 11,50 11,52 7,09 7,13 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 25. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1625,00 1692,00 nemška marka 1136,00 1185,00 francoski frank 320,00 333,00 holandski gulden 1016,00 1057,00 belgijski frank 55,30 57,60 funt šterling 2569,00 2674,00 irski šterling 2612,00 2718,00 danska krona 291,00 303,00 grška drahma 7,00 7,30 kanadski dolar 1193,00 1241,00 japonski jen 18,90 19,60 švicarski frank 1367,00 1423,00 avstrijski šiling 160,80 167,40 norveška krona 256,00 266,00 švedska krona 221,00 230,00 portugalski escudo 10,80 11,20 španska pezeta 13,00 13,60 avstralski dolar 1167,00 1215,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 25. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1634,00 1679,00 nemška marka 1149,00 1184,00 francoski frank 321,00 336,00 holandski gulden 1020,00 1048,00 belgijski frank 55,50 56,70 funt šterling 2579,00 2669,00 irski šterling 2622,00 2712,00 danska krona 292,00 300,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1197,00 1242,00 švicarski frank 1379,00 1409,00 avstrijski šiling 161,50 166,50 slovenski tolar 13,80 14,60 24. MAJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,80 14,60 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 26.5.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8123 81.50 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz žutolaije. V Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 y MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 098 z dne 25. 5. 1995 - Tečaji veljajo od 26. 5. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni ___ Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 84,3170 1153,1157 394,2873 85,9384 2073,7111 2650,7149 2278,9906 8107,4015 6,9075 134,3315 7245,9901 1819,6252 76,9717 1580,3758 9733,7463 183,8407 117,2168 149,2978 92,4730 84,5707 1156,5855 395,4737 86,1970 2079,9510 2658,6910 2285,8481 8131,7969 50,1732 187,6737 6,9283 2261,7292 134,7357 7267,7935 1825,1005 77,2033 1585,1312 9763,0354 184,4942 117,5695 149,7470 92,7513 84,8244 1160,0553 396,6601 86,4556 2086,1909 UŠ:® 8,ŠŠ:S? 188,2367 6,9491 135,1399 7289,5969 1830,2758 77,4349 1589,8866 9792,3245 185,0477 117,9222 150,1962 92,0296 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26,5.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ UNISKI ZAPISI, ZPLACLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 834,347 800,338 1,634,685 132 98 1585% 94.1 574% 96. 579% 170,000 83,435 80,034 163,468j ljubljanska Tečajnica botmega trga st.: 95 Datum: 25. 5. 1995 UtŠUAVL STPCI UCHAVCL n«c Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.daf.(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Mm. Min. . iti i i inrrtri ■■ LEE 296 (4.5.93) 12.100 17.5. 11500 12.090 PUB 1.000 16,6.94) 14.383 4,55- 25.5. 14,410 14.570 14.720 14.220 13.045 SAL 500 (7)(29.8,94) 20.046 ,56- 25.5. 20.030 20.170 20.050 20.000 2.807 SKBR 458 (16.5.94.1 32.730 2,34- 25.5. 32.350 32.690 33.090 32.320 5.695 53051 ■STCVVSJ sai RSOl 8,0 4.131.12,94) 98,4 .40 25.5. 98,3 99,3 98,5 98,1 26.752 RS02 9,5 8.(1.10.94) 103,6 ,43 25.5. 103,1 103,6 103,6 103,5 4.959 8808 5,0 3.130.11.94) 83,6 19.5. 80,0 91,5 USU 7,0 4.|15.1.95) 88,5 16.5. 85,5 91,0 BUD 8,0 4.(31.12.94) 97,5 ,04- 25.5. 97,4 97,9 97,6 97,2 1.448 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 100,7 ,58 25,5. 102,0 104,0 102,0 100,0 249 srn 10,0 4.(1.11.94) 96,0 ,37 25.5. 96,0 96,1 96,1 95,5 6.280 l :{•):*'> c M 2SE mF.TTg 2$BE SBEZS BTBR 11500 23.5. 10.400 11.900 DAD 10.000 (1.6.94.) 121442 4,50- 25.5. 118.850 120.000 127.000 118.000 26.474 MD (8) 15.485 1,66- 25.5. 15.000 15.590 16.000 15.000 10.159 GPGR 21.500 17.5. 21.950 HMER 15.200 15.5. 15.500 MKZ 218 (30.3.93.) 9.291 79 24.5. 9.160 9.250 NKR 4.000 (8)(10.6.94.) 4.305 2,52- 25.5. 4.220 4,290 4.400 4.185 11.413 im (S) 766,5 ,75- 25.5. 757,0 775,0 771,0 752,0 3.472 aauE 3303 Tiraff SSK KBTP 4000 (23.5.94) 35.870 1,01 25.5. 34.800 35.800 36.400 34.500 36.373 PFNR 33.008 3,32- 25.5. 32.500 35.260 33.040 33,000 429 SGSP (6) 791,7* 10,47 25.5. 700,0 770,0 800,0 750,0 95 IBP 10.310 6,76- 25,5. 10.310 10.850 11.310 11.310 227 VIP 40.900 22.5. 40.900 41.100 mnsarai IHT?? imrr !W LEK12,« 4. 1.11.94) 98,5 23.5. 96,0 OZG 11,0 4.(1.1.951 89,6 24.5. 88,1 95,0 PCE 12,0 6.(1.12.941 98,7 24.5. 98,7 PL! 12,0 7.(1195) 99,OA ,01- 25.5. 98,9 99,0 99,0 3 PGO 10,0 1.(16.94) 97,0 ,49 25.5. 95,0 07,0 97,0 97,0 1.994 RSGSl 10,0 4.(16.94) 43,0 12.5. 31,0 40,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 95/95-25. 5. 1995 Vrednost. papir m.t ex kupon St.da[(3) enotni tečaj r%\ sprem datum povpraš ponudba Max. Min. pnul 1000 srr IT*!5! TEAS 4.000 19.4. 2.000 4.000 GRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. i« 8.000 BBR0 2.000 24.5. 2.000 3.100 ER 3.500 ,29 25.5. 3.440 3.500 3,500 3.500 35 RDR0 13.000 25,29 25.5. 10.100 17.5«) 13.000 13.000 1.690 RGSR 478,9 13,69 25.5. 400,0 470,0 479,0 477,0 9 TTčfS 8BP0 3.026 5,44- 25.5, 3.026 3.600 3.026 3.026 21 lOKBPI 3.300 KBPP 30.000 18.4. 20.000 30.000 DEC 4.662 6,51- 25.5, 4.000 4.990 4,700 4.600 312 •EG nmrn GORO 10,0 9.(15.1.95) 98.2A 25.5. 98,1 100,0 98,2 98,2 5 LOK 10,0 (1.10.94j 86,1 16.5. 86,5 90,0 ML]0 10,0 (1,4.94) 93,2 24.5. 93,1 96,0 OSMO 10,0 (1.10.94) 81,0 17.5. 80,0 3LS0 10,0 81.9.941 86,2 1,17- 25.5. 86,2 90,0 86,3 86,2 4.908 3NM 11,0 (1.8.94) 68,1A ,07- 25.5. 87,1 90,3 88,1 88,1 902 OPO 10,0 o.jmsj 86,0 16.5. 84,7 86,5 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 60,0 15.3. 25,0 VPI0 10,0 jl.10.94) 98,5 30.1. 95,0 99,9 ■H b dnevni (vSiTj 90 dnevni (v SUj |120 dnevni (v SIT) EH BNB2 brez nak. bona(l. 6.95) (1.6.95) 100,OA ,28 25.5. 99,6 101,0 100,0 100,0 40.000 del nak. bona (v SIT) NBSl 59.000 19.5. 5.910 del nak. bona (v SIT) NBS2 15.686 11,98- 25.5, 15.110 15.500 17.890 15.000 84.862 llSO.OOO SITsbpaj maj parski del maj 108,6 2.3. mizni del maj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj devizni del maj 25.5.95 preišnii d T d% 1.169,06 1.179,81 -10,75 -0,91 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 26. maja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni prodajni . Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar [e ‘ojng ‘etge§uag ‘Aijeu ‘ejo ‘BJaq ‘esti ‘ezmaj, ‘euaij ‘euias ‘ao^b ‘uijq ‘eipN ‘B)pj3Soqo)j Tsea ‘qpv ‘samz ‘y\g :ouAejopoyv AmsaH Horoskop zapisal B. R. K. Ul M OVEN 21.3.-20.4.: Udeležili se boste tekmovanja, za katerega boste vnaprej vedeli, da ne more imeti zmagovalca. Ne, ker bi bili vsi enaki, ampak zato, ker nikomur ne bo do zmage. BIK 21. 4. ■ 20. 5.: Razveselili se boste, da vam nasprotnik ne bo dal povoda za napad, kajti zaceli bi frcati lasje in deževati solze zaradi nepremišljenega poraza pred strastmi. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Doživeli boste presenečenje: nad vašo idejo se bodo navdušili v tolikšni meri, da boste zaceli razmišljati o tem, da bi jo uresničili v primernejšem času. RAK 22. 6. - 22. 7.: Pripravljali se boste na veliki finale, saj boste vsem želeli dokazali, kaj zmorete. Raje upočasnite tempo in se izkažite z modrostjo umirjenega brezskrbneža. LEV 23. 7. - 23. 8.: Nekdo vam bo oporekal prav v tistem, o čemer ste najbolj prepričani. Ko boste spoznali, da vas zbada iz zarasti, ga boste porazili z njegovim orožjem:' DEVICA 248.-22.9.: Slišali boste veliko neprijetnih novic, vendar vas nobena ne bo dovolj vznemirila, da bi spremenili namene. Dobri nameni premagajo še tako zlo usodo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Po burnem odhodu iz ljubezenskega gnezdeca vas bo popadel občutek usmiljenja, zato se boste vrnili, razkrili svoja resnična čustva in se utopili v objemu. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Med počitkom vas bodo obletavale misli, da ste zamudili nekaj pomembnega. Ničesar niste zamudili, a če boste nadaljevali, boste zamudili počitek. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Nekdo vas bo vztrajno tolažil, čeprav ne boste žalostni. Cim prej ga torej potolažite, sicer bo svoje poslanstvo stopnjeval do neznosne sentimentalnosti. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Med pretehtavanjem načinov za izboljšanje finančnega položaja vas bo minila strast do denarja. Spoznali boste namreč, da je denar sveta grobar. VODNAR 21.1.-19. 2.: Ugotovili boste, da ste taki, kot ste, vredni vse pozornosti in topline, Čeprav še zdaleč niste zadovoljni s seboj. Saj ni treba: glavno je, da so zadovoljni drugi. RIBI 20.2. - 20.3.: Po dolgem Času boste začeli razmišljati, kako bi oživili stare dobre ideje in jih naposled tudi uresničili. Pohitite, sicer vas bo otopila poletna vročina. IRSKA Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti m Sicer pa se tako varno na kolesu, kot v Angliji in pozneje na Irskem, nisem počutil nikjer drugje. Dejstvo je, da kolesarjem namenjajo veliko pozornosti. Za kolesarje ni prepovedane (av-to)ceste, obzirnost voznikov pa za naše razmere presega vse meje. Kaj je boljši dokaz za to, kot da ti avto po ozki in res slabo pregledni cesti sledi kakih deset kilometrov in pri tem ne sproži nobenega zvočnega ah svetlobnega signala. Ko pa je cesta za prehitevanje res varna, te voznik še lepo pozdravi, se ti zahvali (on tebi!) in ti za-Zeli lepe počitnice. Štirideset kilometrov do najinega cilja se je zaradi »manjših« ovinkov prelevilo v sedemdeset, a sva vseeno zgodaj popoldne po pre- cej monotoni magistralki, ki so jo sem ter tja poživili le prodajalci jagod in napisi Pick your own stravvberries, ena jedrska elektrarna in nekaj ovac, prispela do konca. V daljavi sva lahko samo slutila irske obale. Šotor sva postavila v prijetnem kampu kak kilometer od morja, kjer nama je družbo delalo le nekaj angleških prikoliča-rjev. Slabo vreme, je povedal lastnik, je bilo krivo, da je bil kamp precej prazen in se obenem čudil, kako sva se midva sploh znašla tukaj. Kaj pametnejšega, kot da si skuhava kosilo, nisva imela početi. Po kosilu pa sem se odpravil k obali. Obala je fascinantna. Prave obale pravzaprav sploh ni, saj peneči valovi butajo naravnost v kakih 20 metrov visoke klife iz skrilavcev. Takšna obala je sluzila kot idealna naravna zaščita keltskim staroselcem pred vi-kingškimi vpadi, morskim gusarjem pa nudila številne votline za skrivališča naropanega blaga. Po vrhovih klifov je speljanih kar nekaj razglednih poti s postanki ob ostankih temeljev keltskih utrdb ah naravnih znamenitostih. Pogled na morje Bristol-skega kanala in kihe ob sončnem zahodu je bil nepozaben. Naslednji dan sva jo, kar se da hitro, popihala nazaj v Cardiff. Angleži so »uspešno« zaključili svojo stavko in vlaki so spet vozili, kot se spodobi. S trajektom na Irsko sva potovala ponoči, morje je bilo precej razbur- kano in neprespana, z dobro pretresenimi želodci naju je v Rosslare-u pričakalo oblačno, deževno vreme. Kakorkoli že, po petih dneh sva končno prispela na Irsko, zeleno morsko oazo, »nekje« med Ameriko in Anglijo, med 6 in 10 stopinjami zahodno od Greemvicha, tristo kilometrov široko od zahoda proti vzhodu in slabih petsto kilometrov dolgo od severa proti jugu. Nisva še dobro stopila iz ladje, ko sva že bila dodobra premočena. Strehe, kaj strehe, napušča pa nikjer. Potem sva le našla neke vrste zatočišče in si pričela kuhati Caj, da se pri slabih desetih stopinjah vsaj malo pogreje-va. Pa so se vrata kaj hitro odprla in povabili so naju Obala je bila zaščita pred Vikingi (Foto: J. Vindišar) na Caj. Zvedela sva, da je to Day Čare Center, neke vrste dom za ostarele, kjer za njih skrbijo Cez dan, zvečer pa jih razvozijo nazaj na njihove domove. Zvedela sva tudi, da tu dežuje neprestano že ves mesec in da so napovedi tudi za naprej slabe. Izjava, da je vreme na Irskem zelo muhasto, nama je dajala vsaj nekaj upanja. Kdo bi si mislil. Kava za ka- vo, Caj za Čajem, beseda za besedo in proti opoldnevu je dež ponehal in odkolesa-rila sva proti Wexfordu. Prvih dvajset kilometrov po Irski. Wexford je staro ribiško naselje, z naravno zavarovanim pristaniščem in mestecem na hribu nad njim. Utaborila sva se v kampu na otoku, katerega so z mostom povezali z obalo. Zvečer pa seveda kam drugam kot v pub. Pub na irskem nadomešča vse tisto, kar mi poznamo kot gostil-nooziroma bar. Tu spoznas Irce na svojem domačem teritoriju. Vedno veseli, prijazni, dobrodušni, pripravljeni pomagati tujcu, spregovoriti z njim besedo ali dve, ah spiti pint piva. Se nadaljuje Jure Vindišar VREME IN ZANIMIVOSTI 28 Petek, 26. maja 1995 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDIŠČE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA^ MEGLA TOPLA FRONTA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.19 in zašlo ob 20.39. Dan bo dolg 15 ur in 20 minut. Luna bo vzšla ob 3.45 in zašla ob 17.54. TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO °c °c Mura 12,6 Crikvenica 15,0 Sava (Radovljica) 8.2 Malinska 16,0 Veter v slovenskem Primorju: 1 Sora 11,0 Šibenik 16,0 zjutraj: i Ljubljanica 12,2 Poreč 16,0 | SE 4 do 8 vozlov Savinja - Split 17,0 Vipava 9,8 M. Lošinj 17,0 popoldne: 1 Jadransko morje (Koper) 17,7 Dubrovnik 16,0 W 8 do 14 vozlov V J PLIMOVANJE Danes: ob 3.01 najnizje -47 cm, oh 9.17 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnizje -19 cm, ob 20.37 najvisje 48 cm. Tutri: ob 3.30 najnižje -53 cm, ob 9.53 najvišje 25 cm, oh 15.04 najnižje -17 cm, ob 21.04 najvišje 49 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m remenilno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo nemirni, razdražljivi in potrti. V0X POPULI Kadar Češnje zore, takrat trta cvete. M M M ® ® ® Kadar žari večerna zarja, pravijo, da Marija kruh peče. O KRANJSKA GORA _ 9,20 TR2,?»/22 OVIDEM 12/24 .N. GORICA GORICA ^ 12/24 O ° POSTOJNA KOČEVJE O „ ^ČRNOMELJ N REKA ,3/24 m MM V Sloveniji: V soboto bo spremenljivo oblačno, p°' poldne bodo še krajevne plohe ali nevihte. Obeti: V nedeljo bo veC sončnega vremena, popoldne bodo možne le se posamezne plohe. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Tri leta zapora za Heidi Fleiss Eksplozija jeklenke kisika je ubila osem delavcev MOSKVA - V eksploziji jeklenke s kisikom je v hidroelektrarni Rasdaskaja (30 kilometrov od Erevana) življenje izgubilo osem delavcev, drugi štirje pa so bili težje ranjeni. Kot je povedal armenski minister za energijo Miro Sismanian, so elektrarno obnavljali s tujim kapitalom; Svetovna banka je namreč prispevala kar 57 milijonov dolarjev. Prodali Chaplinov rolls rove© za 735 tisoč frankov PARIZ - Za 735 tisoč francoskih frankov so v Mti-nchnu na dražbi prodali Chaplinov rolls royce. Char-lie Chaplin je Cmi »phantom II croydon« iz leta 1931 kupil na višku svoje filmske kariere. Na isti dražbi so obenem za 98 tisoC frankov prodali Čelado tragično preminulega pilota formule 1 Ayrtona Senne LOS ANGELES - Heidi Fleiss (na sliki AP), ki je znana »Holly-wood-ska madam«, bo morala prej ali slej zamenjati svojo razkošno vilo za neudobno celico kakega ameriškega zapora. Kljub temu pa ni niti trenila z oCesom, ko jo je v sredo sodnica Judith Champagne zaradi zvodništva in prostitucije obsodila na tri leta zapora in na plačilo 1.500 dolarjev kazni. Fleissova je navsezadje spet na prostosti, saj je plačala 200 tisoč dolarjev varščine, zanjo pa jamči tudi njen oCe, dr.' Paul Fleiss, priznani zdravnik in psihiater z Beverly Hill-sa. Temnolasa Heidi pa bo v najboljšem primeru prostost uživala le do priziva, Ce je ne bodo 20. junija ponovno zašili. Čaka jo namreč nov proces, ker je s svojo mrežo prostitutk prala denar sumljivega izvora in, kar je za ameriške pojme najhujše, utajila je davke, tako da jo skoraj gotovo Čaka dolga zaporna kazen. Kot kaže, pa ji junija ne bo uspel pomagati niti ugledni oCe, ker je domnevno tudi on vpleten v pranje denarja. Vsekakor pa bo 29-letna Heidi Fleiss še vedno v ospredju pozornosti, ker do sedaj niso razkrili imen uglednih klientov njene elitne prostitucijske mreže, »-ker to ni pomembno za preiskavo«. Čarovniki I v Kongu BRAZZAVILLE - Letos so v Kongu zaradi Čarovništva ubili veC kot petdeset oseb. Kot je navedla tiskovna agencija ACI, so bile žrtve v glavnem priletne osebe. Krvniki so navadno najožji svojci, ki za vse nepredvidene tegobe življenja obtožujejo svoje ostarele sorodnike. Nekatere žrtve so prisilili, da so si same skopale grob, preden so jih žive zažgali, druge pa so žive zakopali. Da se to ne dogaja samo na zaostalem podeželju, priCa podatek, da so deset oseb ubili tudi v glavnem mestu Brazzavilleu Morski pes ubil ribiča SUVA (FID2I) - Ob nekem koralem otoku na otočju Fidži je morski pes popadel enega od sedmih ribičev, ki so spali v zasidranem Čolnu po nočem lovu. Nesrečnežu, 69-letnemu Kinijiojiju Vidoviju, je trimetrski morski pes odtrgal desno roko in nogo, tako da je izkrvavel še pred priho- dom v bolnišnico. Ribi; Ci trdijo, da je to skoraj neverjeten napad, sa] se še ni zgodilo, da bi se morski pes pognal v osemmetrski Čoln in se iz njega vrnil v svoje okolje. Vest je posredoval fidžiški državni radio iz Suve, številni pa vendarle dvomijo o resničnosti te zgodbe. Vode se umikajo