Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca. □ Celoletna naro?nina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. □ n a □ d Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), a □ d o o Upravništvo: Lud. Tomaži?, Ljubljana (Katol. tiskarna). Št. 5. in 6. V Ljubljani, dne 26. marca 1910. Letnik III. Velikonočne misli. Neki slovenski pesnik je objavil v nekem mesečniku majhen članek, ki ga omenjamo zato, ker ni težko ugeniti, zoper kaj je naperjen. Nežno-čuteči pisatelj toži, kako je na Slovenskem malo ljubezni, koliko pa sovraštva in kako žalostna je zato Velika noč, ki jo letos praznujejo Slovenci. Potem pa nadaljuje: „Resnično, smilijo si mi mlada srca, ko gledam, kako jih zastrupljajo le s sovraštvom, namesto da bi vžigali v njih sveti, očiščujoči in in ogrevajoči plamen ljubezni! V tem ne more biti sreče, ne miru, ne radosti velikonočne! Ker srd in sovraštvo — ali nista ogenj, ki vse požge in uniči ? Najbolj osmodi navadno res njega, iz čigar strastnega srca plamti. A mnogokdaj, žalibog, tudi nedolžne .. . „Smili se mi ljudstvo" — naša mladina . . . A ljubezen, ali ni oplemenitovala src, ali ni oplojevala duš z velikimi nagibi in največjimi sklepi vse veke? In oplemenitovala in oplojevala bo misli in hotenje človekovo v vekov veke. Če more kaj predrugačiti svet, ki danes vzdihuje v trpljenju, v bedni raztrganosti, v sovraštvu in v bojih, ga bo — ljubezen! Ko ljubezen vsa srca prekvasi, bo v vsih srcih vedna Velika noč; vedna Velika noč, čas pomladanskega veselja in prednebesne radosti v vsem človeškem medsebojnem občevanju, v mislih in življenju vsakega in vseh . . . Zato je Sin božji v vseh svojih besedah učil — ljubezen. In v vseh delih je delil — ljubezen. Bil je, je in ostane v vse veke — Večna Ljubezen ! Kdor živi v ljubezni, živi v njem. S sovraštvom nima ničesar skupnega! Zato Vam bodi, mladi prijatelji, moj velikonočni pozdrav: „Več ljubezni! Iz src nizki egoizem in vse sovraštvo! Ljubezen v srca!" Kaj pa mi porečemo? Prvič porečemo na to pesniško velikonočno željo tole : Krščanska slovenska mladina odklanja, da bi jo kdo pomiloval, ker tega ni treba. Drugič pa: Ljubezen do dobrega brez sovra|tva do slabega je nemogoča, ker sam Bog, ki je neskončna ljubezen, neskončno sovraži greh in vse slabo. Tretjič: Sveta ne predrugači ljubezen, če se ne ravna po resnici. Ljubezen, ki vsemu prizanaša, imenujejo cerkveni očetje neurejeno, nepravo ljubezen in taka ljubezen ne rodi nikoli nič dobrega. Prizanašati in odpuščati se mora bližnjiku, v kolikor je človek, ki ima dušo, upodobljeno po Bogu, od samega sinu Božjega s krvjo odkupljeno, namenjeno za večno slavo, ud tajin-stvenega Kristusovega telesa. Prizanašati pa ne smemo mislim, čustvom in delom, ki jih bližnjik razširja okoli sebe, sovražiti moramo zlo, ki izhaja iz njega, pobijati moramo kvarni socialni vpliv, ki izvira od posameznika in prehaja od njega na okolico in zato je naša sveta dolžnost ta vpliv ovirati, zamoriti in se zoper njega bojevati. To zlo kot socialni činitelj je tisti svet, o katerem je Jezus Kristus na Veliko noč, predno se je dal na križ pribili, rekel, da zanj ne moli! To zlo je tisto, zoper katerega se je naš Izveličar boril od rojstva do smrti, in zato se ni pomišljal razširjevalce tega zla, pismarje, takratno inteligenco, učenike naroda in voditelje ljudstva, javno razkrinkati kot sleparje, hinavce in morilce svetnikov božjih. Zato je apostol Pavel pisal Titu, da mora nasprotnikom krščanstva, različnim „čvekačem in sleparjem zamašiti usta, da s svojimi pogubnimi nauki ne bodo begali celih rodbin" (Pismo Titu, 1; 10, 11), ga opominjal, naj s „krivoverci, ki se ne dajo po večkratnem posvarilu poboljšati, sploh ne občuje" (3; 10), zato je sam Bog, kakor nam isti apostol v pismu do Judov lepo razlaga, dejal trdosrčnemu ljudstvu : „Razsrdil sem se nad vami, ki ste v puščavi, kjer ste štirideset let videli moja dela, zakrknili svoja srca, in sem prisegel v svoji jezi: Nikoli ne boste videli mojega blagra in ne boste uživali miru pri meni!" (Pismo Judom, 3; 8—11). Napušnim, ki nočejo priznavati resnice, se Bog upira — tako je zapisano — in izžemalcem ljudstva kliče apostol Jakob, da „svoja srca pitajo za klavnico", kjer jih bo Bog pogubil. In kako je dejal v svojem pismu apostol Peter, glavar Kristusove Cerkve?: „Je veliko krivih prerokov med vami, ki snujejo pogubne stranke, zatajujejo Boga, ki jih je odkupil in zabavljajo resnici. Toda njihova poguba ne spi. Bog ni prizanesel niti angelem, ampak jih je pahnil v peklo in prikoval na verige teme ter jih shranil za sodbo. Pravtako bo pogubil te preroke, te vire brez vode, meglene oblake, ki jih podi veter: večna tema jim je namenjena. Svobodo obljubljajo, pa so sužnji svoje pokvarjenosti" ... (2. pismo, 2. poglavje). Apostol Janez v svojem pismu na kristjane, toplo priporoča ljubezen, ki jo moramo izkazovati drug drugemu, ostro pa svari, da bi ljubili pogubna dela in nauke, ki izhajajo iz posameznikov, zakaj „kdor svet ljubi, ta Boga ne ljubi!" (2; 15). In kakšne nauke nam daje isti apostol, da se pogubnih del in naukov krivovercev obvarjemo in jih zatremo ?: „Bodite na straži, da ne bo naše delo zastonj ! In če pride kdo k vam in ne prinese Kristusovega nauka: na' sprejmite ga in ga ne pozdravite !“ Zadostil Kdor prav umeva krščanstvo, ta mora nujno priti do tega zaključka: Ni velike ljubezni do resnice, kjer ni obenem velikega sovraštva do zmote, a ni velike ljubezni do dobre stvari, kjer ni tudi velikega sovraštva do slabe ! In zato se glasi naš velikonočni pozdrav slovenski mladini: Veliko ljubezni za resnico, veliko sovraštva do neresnice, do nepoštenosti in polovičarstva, da ne bo zastonj naše delo! Veliko ljubezni! Najprej je treba, da se medseboj ljubimo. V tem oziru je ponekod med nami še nekaj pomanjkljivosti. Le eno stvar naj omenimo. Naša mladeniška organizacija je veliko pripomogla k temu, da so izginila brezumna nasprotstva in sovraštva med fanti v posameznih vaseh pa med vasmi samimi. Kako so danes naši fantje složni, kako radi drug za drugega žrtvujejo čas in denar, kako se podpirajo v sleherni stvari 1 Vendar pa vemo še za nekaj krajev, kjer se fantje sicer ne črtijo, toda bolj postrani gledajo, to pa zavoljo neumnega napuha. Zadnji čas je, da to izgine. To je preostanek iz starih časov, ko so tržani kmete iz okolice gledali odzgoraj in mislili, da so kaj več. Pustimo to starim, če mislijo, da brez tega ne morejo izhajati! Najbolj trapasto je, če se kdo postavlja s stvarjo, ki ni njegova zasluga. Ali si ti kaj pripomogel k temu, da si pripadnik slavnega trga, da so tvoji starši petični ali da imaš imenitno in daleč naokrog razširjeno žlahto ? In jeli to sploh stvar, ki je vredno se z njo ponašati ? Slovenski katoliški fant se naj sploh z nobeno rečjo ne ponaša, niti s tako ne, ki je res kaj vredna, zato ker se ima slovenski krščanski mladenič le učiti, napredovati, stremiti dalje in ne sme nikdar sam s seboj in s svojo izobrazbo zadovoljen biti. Če pa v resnici kaj več veš kakor drugi, jih pa poučuj in dvigaj. Zato pa fantje, glejte, da preženete iz vaših vrst še zadnjo sled ošabnosti, ki je dedščina prejšnjih časov ! Ljubite ljudstvo! V nekem listu, ki je našega mišljenja, smo brali, da ni prav, da učimo tako gorečo ljubezen do ljudstva, zakaj vsa oblast je od Boga, ne pa od ljudstva. Kako malo nas je umel tisti, ki je smatral za potrebno nas tako posvariti! Mi dobro vemo, da je vsa oblast od Boga, vemo pa tudi, da je od Boga ljudstvo! Zato ne razumemo, zakaj bi bilo treba ljudstvo menj ljubiti, ker ni vsa oblast iz njega. Mi ljudstva ne ljubimo zavoljo oblasti — naj jo ima ali naj je nima, naj je ima več ali manj — ampak ga ljubimo zato, ker vemo, da^smo udjejjudskega telesa in usahnemo, ako se od njega odcepimo. Mi ljubimo ljudstvo, kadar mu razlagamo njegove pravice, ga pa ravnotako ljubimo, kadar mu zabičujemo njegove dolžnosti. Mi ljubimo ljudstvo, ker ga je Bog za velike stvari poklical in namenil, zakaj ljudstvo stori več kakor posameznik. Posameznik ni nič brez ljudstva; ljudstvo so tista tla, iz katerih smo vzklili. In kakor ni ljubezen do Boga nikoli zadosti velika, tudi ljubezen do ljudstva ni nikoli zadostna in zato ga moramo vednobolj in vedno-globlje ljubiti. Ljubimo ga pa z dejanji. Razvijati vse, kar počiva v ljudstvu dobrega, zatirati pa slabo: to je ljubezen do ljudstva. Kdor ljudstvo ljubi, mora tudi sovražiti: sovražiti tisto, iz česar izvira slabo in poiskati ter izsušiti te vire greha, slabosti, neznačajnosti, sebičnosti, neodkritosti, ki je je še veliko med ljudstvom. Ljubite duhovščino! Duhovnik je najlepši cvet ljudstva, on je posredovalec med Bogom in ljudstvom, on najgloblje pozna ljudsko dušo, njemu so odprta vrata v njegove tajnosti, on vidi Najsvetejše v tabernaklu, vidi pa tudi najsvetejše v ljudskem srcu. Duhovnik je tisti, ki najmenj skrbi zase in ima edinole ta poklic, da osreči, druge; njegov vzor je Kristus, ki se žrtvuje. Četudi bomo katoliški Slovenci imeli zadosti posvetnega razumništva — duhovnik bo vedno ostal prvi v našem gibanju. Ljubite pa — dragi mladeniči — duhovnika in redovnika ne samo zato, ker sta delavca na ljudskem polju, ampak tudi zato, ker sta vzor krščanskega življenja. Glejte —- kaj pa je končni cilj vsega našega organizatoričnega delovanja? Nič več in nič menj kakor — krščansko življenje 1 V tem oziru pa nam vsem še veliko, veliko manjka. Kako smo še nepopolni, udani strastem, slavohlepni, nagle jeze, hitri, kadar treba obsojati druge, svojih lastnih napak pa ne vidimo, nestrpni, nepotrpežljivi! Zato pa je dobro, da imamo predseboj vzore krščanskega življenja, može, ki ljubijo molitev, so se odrekli posvetnim nasladam, živijo v revščini in pokorščini. To so predvsem naši redovniki. Oni so tisti, ki drže visoko prapor uboštva zoper bogatstvo in pohlep po minljivih dobrinah, čistosti zoper poželjivost telesa, pokorščine zoper napuh sveta in sebičnost. Oni hranijo in vedno nanovo užigajo vzore nebes med nami: zato so nam tolažniki, kadar pademo, opomin, kadar se prevzamemo, opora, kadar omagujemo. Fantje, ljubite jih in jih spoštujte! Ljubite čistost! Fantovska neomadeževanost in dekliška čistost naj zopet postaneta vzor slovenski mladini! Najbolj pogubna posledica liberalizma je bila, da so se začeli fantje čistosti sramovati in imeti čed-nostno življenje za manjvredno. Narod, ki rodi že v mislih, čustvih in besedah pokvarjeno mladino, ne more priti nikamor višje in zaostaja na vseh poljih. Nečistnik nima za nobeno reč na svetu nič zmisla. Nečistnik je len, nemaren, misli samo nase, kako bi sebe zadovoljil, in se, kakor lepo pravi apostol, „izgublja v lastnih domišljijah." Tiste, ki vpijejo: narodna misel in samo narodna miseln boj rešila^ Slovence! zavrnite: Le č e d - n o s t n a misel bo Slovence rešila! Če bomo imeli mladino, ki bo čednost ljubila, čedno živela in čedno mislila, potem nas ni treba biti strah Roseggerjevih fondov, zakaj niti miliardi nas ne bodo mogli uničiti in izkoreniniti iz domače zemlje. Čistost je življenjski sok vsakega naroda. Zlasti vam pa fantje priporočamo, da se zavedate, kakšen zaklad ima slovensko ljudstvo v svojem dekletu in svoji ženi. Vedite, da vse dobro, ki ga možje ustvarjajo, žene in dekleta ohranjajo in množijo, one so tudi najtrdnejša opora krščanske organizacije. Če ne bi bile naše matere toliko molile, delale in trpele, bi naši krščanski voditelji ne bili mogli s svojim delom niti začeti. Zakaj vedite, da besede velikih mož in njih dejanja in trud nikoli toliko ne izdajo kakor življenje in delovanje svetnikov. Svetnic pa smo imeli in imamo največ med našimi materami — svetnic, kojih imena niso zapisana v nobeni knjigi na zemlji, pač pa pri pravičnem in vsegavednem Bogu v nebesih. Ali ni zato grd greh — slovenski mladenič — če dekleta, bodočo mater — tako malo ceniš in spoštuješ, da ga zapeljuješ, z grdimi besedami kvariš in potegneš v krog svojih nečistih in po zemlji se plazočih misli? Krščanski mladenič, bodi vitez! Bodi ti sveta lastna čast in čast slovenske žene! Potem bo veselo vaše življenje — oko v oko si boste gledali — veselili se drug drugega — se združili za življenje in drug v drugem odkrili čezdaljegloblje zaklade dobrote in plemenitosti. Veliko sovraštva! Sovražite vsako laž in hinavščino, sovražite predvsem polovičnost. Polovičarji so med slovenski narod posejani kakor gost izpuščaj; povsod jih je zelo veliko, veže jih trdna veriga, močni so brez organizacije. So polovičarji, ki se bolj k nam, in so polovičarji, ki se bolj k nasprotnikom nagibljejo, toda oboji so enake vrednosti, namreč nobene. Danes so vsi že toliko podučeni, da lahko vedo, kam spadajo in kje je njihovo mesto. Eni so polovičarski zavoljo strahopetnosti, drugi zavoljo dobička, tretji zavoljo lenobe. Razlogi so vsi enako grdi. Vi pa, krščanski mladeniči, ne trpite polovičarstva okoli sebe, zaničujte polovičarstvo, razkrinkajte ga in ga preganjajte, odkrivajte razloge polovičarstva 1 Sovražite Bogu sovražni liberalizem in vse vrste „svobodomiselstvo." Sovražite liberalizem, kjer uči polovičarstvo, sovražite ga, kjer uči očito zoper Boga, krščanstvo in katoliško cerkev. Pomisliti moramo, da nasprotniki ne počivajo. Zadnji čas delajo zlasti med ljudskošolsko mladino. Po trgih je liberalizem bolj zagrizen kot je bil le kdaj, in ti, ki se nam prilizujejo, niso naši pravi prijatelji. Čezdalje bolj se kaže potreba, da svoje postojanke še bolj utrdimo, da združimo v naši organizaciji slehernega, ki z nami misli in čuti, da se do zadnjega našega moža in z.adnje žene vsi zberemo v en tabor. Zato zdaj ni čas za premišljevanja o tem, kako bi vsi bili enih misli, ali pa kako bi vsaj spoštovali drug drugega prepričanje, se cedili samega pri-zanašanja in se drug v drugega vtopili. To niso resne besede. Drug drugemu moramo pomagati in drug nad drugim izvrševati dela krščanskega usmiljenja brez razlike. Moli za nasprotnika, ljubi ga, ukazuj mu dobrot, kolikor moreš, padi na kolena pred njim, žal ti naj bo za njegovo dušo, kaži mu, kako se zanj zanimaš, kako trpiš zanj, kako bi dal vse, da ga rešiš, da mu oči odpreš, spoštuj v njem vse, kar ima plemenitega, uči se od njega, priznavaj, v čemer te prekaša, in sramuj se pred njim, v kolikor si slabši od njega, hvali njegove vrline, brani ga pred neupravičenimi napadi, bodi z njim v osebnem občevanju dobrotljiv in prijazen, ne sodi ga po krivici, ne obsojaj ga, kar se njegove osebe tiče, ker je le Bog sodnik, toda, kadar se gre za nauke, ki jih razširja in za upliv, s katerim jih uveljavlja, takrat pa ti mora biti le ena sama in edina stvar merilo: resnica! Ljubezen, kadar se gre za osebo, resnica, kadar se gre za stvar! Tukaj ni pnzanašanja, tukaj je boj, tukaj ni palmova vejca, tukaj je le meč, tukaj ni mehkoba, ampak trdnost in neomajnost in neodjenljivost. To je nauk krščanstva tudi v Veliki Noči. Zakaj bil je velikonočni teden, ko je dejal Jezus: „Tvoj nauk sem svetu razodel, toda svet ga sovraži. Zato zanj ne molim, ampak le za one, ki so tvoj nauk sprejeli. Tem sem razodel tvoj nauk in so ga sprejeli ter spoznali, da sem Jaz izšel iz Tebe. Oni ne držijo s svetom, kakor tudi jaz ne držim z njimi" Veselo Veliko Noč, fantje, veselo Vstajenje vam in vsemu ljudstvu! „Klerikalizem” Zadnji boji proti družbi sv. Cirila in Metoda, s katero hočejo sovražniki vere in cerkve lovili zase pristaše, so pokazali, da je po Slovenskem še mnogo ljudi, ki so na nejasnem sami s seboj. Ni jim zameriti. Mnogi izmed njih so bili vzgojeni v tisti dobi našega narodnega preporoda, v kateri se je šlo samo za boj proti našemu narodnemu nasprotniku. Nepobitno je dokazano, da so tudi v tistem času stali slovenski duhovniki v prvih vrstah braniteljev naših na. rodnih pravic. Za njimi in ob njih pa so se borili ljudje, katerim se ni šlo samo za narodnost in dobrobit slovenskega naroda, temveč v prvi vrsti za njihove lastne osebne koristi. Ti ljudje so se spravili na površje. Izpodrinili so nesebične, požrtvovalne narodne delavce in zavzeli sami vodivna mesta v naši javnosti. Neomejeno so zavladali, se pasli nad ljudskimi bolečinami in zdravili te bolečine s frazami o narodnosti. V brošuri „Mladeniči na plan" beremo o njihovem delu sledeče: „Zaslužnim možem so postavljali spomenike in odkrivali spominske plošče; prirejali so gledališke predstave, plesali so, klicali govornikom „Živijo", navduševali so se nad slovensko pesmijo, tudi solze so jokali tet\ jeclali besede ljubezni o domovini in narodu. O domovini, katere niso poznali, in o narodu, katerega so zaničevali! Njih ljubezen do domovine so bile prazne besede in prireditve šumečih veselic samo za to, da so iskale na njih njihove hčere ženinov, matere kazale nove obleke, sinovi in očetje pa so se opijanjali. O, nesrečna domovina, če bi bili to tvoji rešitelji!" Dolgo so bili voditelji te domovine, a rešitelji niso bili! Kaj imamo iz tistih časov? Nekaj propadlih čitalnic, slovensko „Sokolstvo", na čegar ladji plapola zastava svobodomiselstva, par neokusnih spominkov, nekaj tucatov društvenih zastav, ob katerih blagoslovljenju ali odkritju se je sto-čilo na tisoče litrov vina v blagor domovine, in pa še nekaj: nemškoglovensko politično pogodbo, ki daje pečat dobi narodnega prebujenja. To imamo in pa v mnogih srcih spomine „na tiste lepe dni ljubezni, bratstva, edinosti' in pa divjega sovraštva proti Nemcem". To imamo in to bi imeli še dandanes, ako ne bi iz vrst naših duhovnikov vstali pravočasno možje., ki so izprevideli, da tako ne more biti, da tako ne sme ostati dalje. Šli šo in pričeli čisto drugačno delo. Šli so med ljudstvo vsak dan, od oltarja med ljudstvo, izmed ljudstva do oltarja, to je bila njihova pot. Težka, toda blagoslovljena pot. Začeli so ustanavljati izobraževalna društva, gospodarska društva, politična društva, v katerih so delali in delajo še dandanes. Sami so izšli iz ljudstva, so poznali njega težnje in borbe in izkušali lajšati bolečine. Začela se je nova doba preporoda slovenskega naroda. Srečnejša in veselejša doba! Pa tudi huda doba! Vsa tista druhal, ki se je samogoltno pasla nad zanemarjenostjo slovenskega ljudstva, vsa tista druhal pravimo, se je kot druhal steklih psov zagnala nad te narodne delavce, katerim so načelovali slovenski duhovniki. Začeli so jih blatiti, zaničevati in zasramovati. Očitali so jim vse mogoče hudobije, vlačili so jih pred sodnije, zasramovali jih v časopisju, na shodih, v gostilnah in družinah. Pa vse jim je samo malo pomagalo ! Čim hujše je bilo zasramovanje, temvečji je bil tudi odpor v masah ljudstva. Čimveč so imeli naši duhovniki pretrpeti, tembolj so se naslanjali na Križ, na katerem je umrl zaničevan in zasramovan od lastnega ljudstva njihov vzor Jezus Kristus! Od tega križa pa je prihajal blagoslov nad slovenski narod. Ne iz shodov in društev, ne iz govorniških tribun in volilnih mest, temveč od spovednic in obhajilnih miz, od oltarjev in prižnic se je razlival blagoslov v društva, na shode in vse druge socialne naprave. Iz src, ki so z isto gorečnostjo darovala Bogu vsemogočnemu vsak dan spravni dar, iz src, ki so z isto gorečnostjo oznanjevala na prižnici božjo besedo, kot so na shodih razširjala navdušenje za socialno in narodno delo — iz teh src se je razlival ogenj navdušenja, ki je palil za vse to delo mlačna, mrtva srca, da so ta srca zagorela v ljubezni do Boga in domovine. To zmagovalno soglasno delo v cerkvi in zunaj cerkve so videli nasprotniki in postalo jih je strah pred tem delom, zato so zaničevali in blatili vsakogar, ki je stal ob stranih edinih pravih narodnih delavcev — slovenskih duhovnikov. Še same pa najbolj. Če pogledamo nazaj v tiste čase vidimo, da to ni bi! boj, „ne boj, temveč mesarsko klanje". Klanje z orožje laži in nepoštenosti. Eno je žalostno iz tistih dni. To namreč, da je stalo v početku tega boja na strani naše duhovščine tako malo izobraženih mož lajikov. Na prste ene roke jih lahko seštejemo. Vsak se je bal. Mnogi so sicer odobravali njihovo delo, toda imeli so ozire na levo in desno in malo jih je bilo, ki so se upali iti v boj. Pa ni čuda! Če se zaglobimo v tiste čase, se moramo čuditi, kje so vzeli naši duhovniki toliko srčnosti, da so zmagovali. Kje drugje kot vsak dan na oltarju pred Njim, ki jim je velel: „Pojdite in učite vse narode sveta . . . kdor ne veruje, bo pogubljen." Tam je bil, je in ostane na večne čase vir moči in življenja. V tem naročilu: „Pojdite in učite". .. leži pomen njihovega velikega poslanstva. „Šli so in hodili ter plakali, medtem ko so sejali seme. Ko pa zopet pridejo, tedaj pridejo z veseljem in nosili bodo svoje snope." (Ps. 125). Tako je bilo v začetku in je še dandanes. Zavest tega poslanstva daje duhovniku moč za delo, nerazumevanje tega poslanstva od stoterih pa vceplja v zaslepljena srca sovraštvo in hudobijo. In iz teh sovražečih src rastejo psovke na psovke. Iz teh zaslepljenih src se rodeva sovraštvo in vsa gnusoba, s katero se zaganjajo v duhovščino, vedoč, da napadajo tiste, ki žive in delajo kot posredovalci med Bogom in ljudmi. Pri tem pa uganjajo gnusobno hinavščino! „Ne gre se nam za cerkev in Boga, temveč mi se borimo samo proti nadvladi duhovščine. Duhovnik naj gre v cerkev, ni mu treba ustanavljati društev; dela naj samo v cerkvi." Tako in enako trobijo že desetletja in bodo trobili v enomer, dokler jih bo kaj. S tem pa samo dokazujejo, dane razumejo poslanstva duhovnika, ker ne razumejo in ne poznajo Onega, ki jim je to poslanstvo izročil. Ker ga nočejo poznati, ker ga mnogi taje, ker so ga mnogi izbrisali iz svojih in ga hočejo izbrisati tudi iz src drugih. V boju proti delu duhovščine (to delo imenujejo samo „klerikalizem") jim je dobro vsako sredstvo. Laž se brati z zvijačo, hudobija z hinavščino v njihovih srcih. Strupeno seme teh bogotajnih src pa hočejo razmnožiti med slovensko mladino. Zato naš boj proti njim! Boj do skrajnosti, boj na življenje in smrt naših in njihovih nazorov. Za nas je pot tako preprosta, tako jasna: Kristus — duhovnik — ljudstvo! Kristus — začetek in konec, Kristus — izvor in vzor. Kristus — življenje našega življenja. Duhovnik — posredovalec med Bogom in ljudmi. Duhovnik — naš vodnik in učenik. Duhovnik — naš pastir. Ljudstvo — ljudje, ki se rode, delajo, trpijo, umirajo na tej zemlji, ki jo imenujemo našo domovino. To je naša pot. Če ljubimo in pripoznavamo Kristusa, moramo ljubiti in pripoznavati duhovnike in ljudstvo. In če hočemo delati, mora obstojati cilj našega dela v tem, da še trdneje zvežemo srca ljudstva s srcem duhovnika in po njih z neskončno ljubeznivim Srcem Kristusa. To delo pa bo uspešno samo tedaj, ako bo v nas samih združena živa vera z neizmerno ljubeznijo do vseh teh naših vzorov. Potem šele bomo v resnici apostoli za ustanovitev kraljestva božjega na zemlji. To mora biti naš „klerikalizem". Klerikalizem, ki obstoji v prvi vrsti v tem, da očiščamo lastna srca, da ta srca napolnimo z vero, upanjem in ljubeznijo v Onega, ki je začetek in konec vsega, in pa, da tako polni gorečnosti delamo in pomagamo tistim, ki jim je dal On sam veliko, odgovornosti polno nalogo, voditi človeška srca k Njegovemu Srcu. To vse je tako jasno in enostavno ! Čuditi se moramo, da jih je toliko, ki tega ne razumejo. Zakaj ne? Zato ker niso njihove oči obrnjene navzgor, zato ker ne gledajo v luč, temveč iščejo tu na zemlji rešitve in utehe. Ni vsakemu dano to veliko spoznanje. Gotovo pa tistemu, ki išče spoznanja in milosti v molitvi. Zato moramo tudi moliti! ‘Delo je eno samo! Ne smemo je ločiti v javno in zasebno. Eno samo je, kakor je samo en Kristus, en krst, ena sama cerkev, en začetek in en konec. Vsa naša srca morajo biti v cer.kvi ali zunaj cerkve, doma ali v javnosti, prepojena samo ene misli, samo ene ljubezni in hrepeniti morajo samo po enem cilju. Če bo tako — in tako mora biti — potem bo tudi nemogoče to, kar se imenuje „politični klerikalizem." So namreč nekateri, ki mislijo, da se morejo in smejo šteti med naše somišljenike in politično ter gospodarsko tudi z nami in za nas delajo, podlage pa nimajo, nimajo živega krščanskega prepričanja in hočejo ločiti zasebno življenje od javnega delovanja, češ: kaj koga briga, kaj mislim in kako živim, da le za stranko delam ! To je čisto zmotno naziranje, ki ga moramo vsepovsod pobijati! Kristusov pečat na čelu, predno stopiš v naše vrste! Nočemo pa s tem reči, da moramo v svoji organizaciji, zlasti v mladeniški — in za to nam tu gre — zbirati same svetnike. Tiste, ki prestopajo k nam le zato, ker jim nese, tiste, ki so se nam le za to pridružili, ker upajo, da bodo pri nas na vrh prišli, tiste, ki vero in versko življenje pravtako malo upoštevajo in cenijo, kakor so jo prej, ko niso bili nič ali pa pri nasprotnikih, tiste moramo odbijati od nas brezpogojno, jim ne smemo odpirati vrata v Orla in se jih moramo vsepovsodi varovati! Tiste pa, ki imajo dobro voljo, ki so nesebični in požrtvovalni, vneti 'za napredek, ki so materine nauke v svojem srcu ohranili in, čeprav so morebiti katerikrat kaj pogrešili, niso zapadli brezbrižnosti, nemarnosti in nečistovanju, tiste ljubeče sprejmimo, razvijajmo njihove plemenite sile in jih dvigajmo 1 Hinavci, neznačajneži in dobičkarji pa — daleč stran od nas 1 Mi rabimo v svojih vrstah samo bojevnike za načela, ki so onstran sveta prižgana, mi rabimo samo spoznavalce Luči iz Večnosti, mi ne rabimo takih, ki samo na palmovo nedeljo vpijejo hozanna! ampak le take, ki so pripravljeni iti tudi na Gol-gato! Česa nam še manjka? Kadar spomladi zasije solnce izza hriba, takrat se povsod začne živahno, veselo gibanje med vsemi sloji. Začne se delo: kmetič gre na polje in veseli upi mu napolnjujejo prsi. Vse se raduje toplega spomladanskega dne, vse dela. Temu slično živahno gibanje se je začelo zadnji čas tudi med organizirano slovensko mladino. Nadebudno gibanje mladeničev se tudi v naši savinjski dolini kaj lepo razširja. Ustanavljajo se telovadni odseki po načrtu kranjskih in snujejo se „Mladeniške zveze". Naši fantje se zavzemajo toplo za pojav, ki je posebno mladim ljudem za telo in dušo tako zelo potreben. Ta pojav je telovadba in duševna izobrazba. Pri tem koristnem delu bomo zadeli tuintam ob skale, ki jih bomo morali iz naše njive odstraniti. Nasvetoval bi vsem tovarišem v delu trojno orodje, ki nam služi pri tem najboljše in to so: jasnost, odločnost ter odkritosrčnost. Vsemu našemu delu moramo utisniti pečat jasnosti in odločnosti, da se tako že od daleč spozna, kaj hočemo, da ne hodimo po ovinkih, ampak naravnost z jasnim čelom stopamo na bojno polje. Bratje I Veliko vlogo smo prevzeli na kulturnem polju. Mnogo dela nas še čaka v daljni neznani bodočnosti. Upajmo, da bomo s trdno voljo, ki je nam slovenskim fantom itak prirojena, dosegli smoter našega dela, dosegli vse, kar bode v korist nam in domovini. Zato pa je treba značajnih, odločnih ter poštenih slovenskih fantov. Kdor nima teh lastnosti, takega mi ne maramo v svojem društvu, ga ne trpimo, ker takšen naše delo le ovira. Vsi smo bratje, a ne samo v telovadnici ob telovadni uri, ampak tudi zunaj na cesti, sploh povsod. Proč s takim, ki se samo v telovadnici hlini, sedela prijaznega proti drugim, odzunaj pa se druži z nasprotniki, ter pokaže v pravi luči svoje „bratstvo". Takšen sploh nima nobenega navdušenja, nobenega smisla za pravo in resno delo. Mnogo pa je tudi takih, ki mislijo, da s svojim umom daleč presegajo druge brate; so ponosni sami nase ter na druge gledajo*le z zaničevanjem, a pri tem ne pomislijo, da so tudi drugi zmožni morda še kaj več storiti kot oni sami. Ako kdo mnogo ve, dobro zanj, a pri tem naj ne pozabi, da smo v društvu vsi enaki, vsi bratje. Le z edinostjo ter s pošteno bratovsko ljubeznijo bomo dosegli naše cilje, cilje, katere so nam postavili naši voditelji. Ni nas malo. Krepka, smem reči samozavestna armada pravih poštenih slovenskih fantov je združenih v naši telovadski organizaciji. V združenju, v organizacjji je moč ! Zato pa mladeniči, vsi pod okrilje Orla, kjer pa še ne obstoji, naj se v kratkem času ustanovi. Zveza Orlov gre povsod ra-devolje na roko s svetom pa tudi z govorniki. Na ta način bo naša četa vedno naraščala, ter bo imela jasne in odločne člane, le tako se bomo lahko neustrašeno spustili v boj zoper one, ki obetajo zlo našemu narodu, naši katoliški veri ter v obče vsemu, kar je poštenega. Naša organizacija je prepotrebna, saj je veliko napak med našo mladino. Velika napaka med nekaterimi fanti je na primer, da se sramujejo kmečkega stanu, kmečkega dela, ter šilijo proč od svojega rojstnega kraja, proč od svoje domovine v tuja nepoznana mesta. Ni čuda, da se tamkaj kaj kmalu navzamejo mržnje do slovenskega naroda, začnejo zaničevati svoje stariše in svoj materni jezik. Sploh izgubijo tamkaj vse, kar diči dušo slovenskega mladeniča. Bratje, takšnim mi odprimo prostore svojega društva, vabimo jih v naše kroge, ter izpodbu-jajmo za naše delo in oni se bodo čutili srečne v naših vrstah. Prepričani bodimo, da ne bodo nikdar več hrepeneli izpod svojega rojstnega krova in se poprijeli z navdušenjem domačega dela, ker bodo prepričani, da imajo v društvu odkritosrčne prijatelje, brate, ki se jim lahko z veseljem zaupa. Česa pa jim naj mi nudimo v društvih, da jih tembolj priklopimo k sebi ? Nudimo jim poleg duševne izobrazbe tudi dosti poštene zabave n. pr. telovadbe, petja, itd., utrdimo jih potom apologetičnega izobraževanja proti našim verskim nasprotnikom, liberalcem in socialnim demokratom navadimo jih podučnega čtiva in nudimo jim dobre knjige, pred vsem pa učimo jih, kako lahko svoj prosti čas porabijo v prid sebi. Druga velika napaka med fanti je pijančevanje. Reči moram, da je pri nas Slovencih ravno pijančevanje največja narodna napaka. Pijančevanje je tisti strup, ki kroži v žilah naše mladine, koder vzbuja toliko zlih strasti in napak, ki pretijo našemu narodu pogibelj, ne samo v moralnem, ampak tudi v gmotnem oziru. Razume se, da za take fante, ki so popolnoma zabredli v to strast ni več pomoči. Pregovor pravi; „Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne." Bratje! Ali hočemo biti tudi mi takšni ? Ne, nikdar! Čuvajmo se vsaj mi te napake, ki nas obeta uničiti ter pahniti na rob propadal Ogibajmo se takšnih krajev, zakotnih krčem in žganjarij, kjer se le pije, pije, a pri tem nič ne misli. V svoje kroge bodemo mi sprejemali le takšne fante, o katerih smo prepričani, da še niso docela pokvarjeni, duševno uničeni in od katerih je pričakovati, da bodo postali značajni, ugledni, ter sčasoma krepka opora našim društvom. Kajti, ako je mladina na krivem potu, kje naj se potem v prihodnjosti iščejo možje, stebri domovine? Zatorej je potrebno, da postanemo mi bratje značajni, pogumni, in navdušeni za vse, kar je v korist in potrebo naši organizaciji ter slovenskemu narodu sploh. Ne sme ga biti med nami mladeniča, ki bi ne bil zvest načelom, s katerimi bomo nosili naše ideje še širje med ljudstvo. Sovražnik ruje neprestano. Bratje vstanimo ! Vsak pošten mladenič v izobraževalno društvo in kjer še tega ni, delati morajo naši mladeniči na to, da se v kratkem ustanovi. Mi hočemo in moramo naprej. Od cilja do cilja si moramo odpirati novih potov, od cilja do cilja nas mora biti večl V tem smislu gremo mi naprej, krepko neustrašno. Na zdar! Janko Orožim, fant iz Gomilskega. Mladeničem! Presvitli knezoškof dr. A. B. J e gl i č je spisal in izdal prekrasno knjigo „Mladeničem". Ta knjiga je spisana v obrambo verskih resnic in obsega vse, karkoli mora krščanski mladenič danes vedeti, da zna katoliško vero braniti pred ugovori in napadi brezbožnega liberalizma in socialne demokracije. V prvem poglavju obravnava knjiga o veri sploh, njeni resničnosti in lepoti. V drugem govori o Jezusu Kristusu, njegovem svetem življenju in začetku krščanstva na svetu. Tretje poglavje obravnava lastnosti in veličastvo Svete Čerkve, ki jo moramo vsi neizmerno ljubiti, ker je Cerkev tajinstveno telo Kristusovo, mi pa njegovi udje. Četrto poglavje govori o evangelijih, peto o začetku sveta, šesto pa o razlogih, zakaj nekateri odpadajo od vere — vsled napuha in trdovratnosti zoper spoznano resnico. Knjiga je zelo po ceni, 1 K izvod. To bogato vsebino je presvetli pisateljski tako silno ljubi slovensko mladino, obdelal temeljito, pa poljudno, čisto nalašč za fante. Mi pa od naše strani poživljamo vse naše odseke, okrožja in voditelje, da zdaj, ko je verska izobrazba tako silno potrebna, uvedejo po vseh odsekih redne večere, v katerih bodo knjigo „Mladeničem 1“, mladeničem razlagali in jih tako za verske vzore vnemali ter jih potrdili v krščanski značajnosti in bogoljubnosti! Konj. Imamo dvoje vrst konj, in sicer: konja na šir in konja na vzdolž. Razločujeta se te dve vrsti druga od druge po sledečih oblikah: Konj na šir n. pr. pomeni, kako mora biti konj postavljen in v kaki obliki. Konj je pravilno postavljen, Če je vrat, to je daljši konec konja, na desni strani telovadca, ko skoči na konja v sporo. Na šir postavljen konj ima vsled tega ime na šir, ker je na široko postavljen, torej počez. Tak konj ima navadno ročaje, da se pri izvajanju vaj telovadec opri-jemlje za nje. Pride pa tudi kaka vaja, ki je predpisana, da se mora vaditi brez ročajev. Seveda je to nekoliko težje. Konj na vzdolž: tu nam tudi že beseda pove, kako naj bo konj postavljen; namreč po dolgem. Na ta način se mora na konja skakati od vzadaj. Pri postavljanju konja na vzdolž se mora paziti, da je vedno vrat spredaj. Konj na vzdolž je vedno brez ročajev. Ce se vadi na tem orodju, se mora imeti naletno desko, da se odžene in dlje skoči na konja. Konj na šir z ročaji. Ker nekateri odseki še nimajo na razpolago konja, pa si ga mislijo v kratkem nabaviti, naj poskušajo sledeče začetne vaje: 1. Opora spredaj. Telovadec pravilno prikoraka k konju, se prime za ročaje ter se od-pahne od tal v toliko, da so roke na ročajih popolnoma stegnjene. V tem položaju naj ostane par trenutkov. Pri tem je treba gledati, da so noge in roke popolnoma stegnjene, križ lepo uleknjen, glava pokoncu! 2. Opora zadaj. Ta opora je podobna oni spredaj. Prišedši do konja naj se napravi „s čelom vzad,“ potem naj se prime nazaj ročaje (za hrbtom) ter naj se ravno tako odžene od tal in obstane v opori, tako, da je konj spodaj. Tudi tu naj bodejo noge in roke stegnjene, križ uleknjen in glava pokoncu! 3. Premahi odnožno z desno naprej in nazaj. Skočimo najprvo v oporo spredaj. Sedaj ko smo v opori, denimo desno nogo med ročaje, za katere držimo in sicer v desno stran. Seveda moramo med tem časom spustiti z desno roko ročaj in ga zopet prijeti. Ravno na tak način vrzimo nogo zopet nazaj v oporo spredaj. Ker se noga premika iz enega položaja v drugega, imenujemo to premikovanje „premah." Kot z desno se delajo premahi tudi z levo nogo. 4. Premahi prednožno z desno oziroma z levo: Iz stegnjene opore zamahnimo z desno nogo v desno stran, potem v levo pod levo nogo, ter jo denimo med ročaje. Seveda moramo sedaj prepriječi z levo roko med zamahom, medtem, ko se mora celo telo nasloniti na desno roko. Ravno tako se dela z levo nogo; ta mora iti pod desno med ročaja, pri tej vaji se preprime z desno roko. Druge vaje na konju na šir. 1. Iz stegnjene opore spredaj — premah odnožno z desno — premah odnožno z levo — do oporo vzad — premah odnožno z desno nazaj — premah odnožno z levo nazaj — do opore spredaj — in do stoje na tleh. 2. Iz stegnjene opore spredaj —- premah prednožno z desno — obrat v levo — premah odnožno z levo nazaj — do opore spredaj — do stoje na tleh. 3. Premah sonožno v levo, do oporo vzad — premah prednožno z desno — obrat v levo — obrat v levo (še enkrat) s premahom desne noge čez vrat — obrat v levo (še enkrat) premah odnožno z levo do opore spredaj in do stoje na tleh. Vaje po dva: Vaje, ki jih lahko vadita dva telovadca na enem orodju imenujemo vaje po dva. Če telovadita dva na enem konju naenkrat, morata seveda imeti na razpolago vsak pol konja. Toraj ima vsak telovadec en ročaj in končni del konja. Najložje dosežejo vaje vspeh, če se pazi, da oba telovadca vajo izvršita v istem taktu! 1. a) Opora spredaj; b) premah prednožno z levo (desno); c) premah odnožno z desno (levo), do stoje na tleh. 2. a) Premah prednožno z levo (desno); b) obrat v desno (levo); c) premah odnožno z levo (desno) do stoje na tleh z obratom v desno (levo). 3. a) Premah sonožno v desno do opore vzad; b) premah odnožno z desno (levo); c) četrt obrata v desno (levo); d) zanožni skok do stoje na tleh. Konj na vzdolž. Konj na vzdolž je vedno le brez ročajev. Pravilno je postavljen, če ima vrat t. j. daljši konec obrnjen naprej, kajti skače se na takega konje le od zadnje in ne od stranske plati. Seveda mora imeti konj zadaj naletno desko. Vaje se proizvajajo večjidel z zatekom. 1. Z natekom odpah obenožno z deske, raznožni sed za rokama. Ta vaja se vrši kot navaden skok čez kozo, namreč raznožka, samo, da se na konju ne skoči čezenj, ampak samo v sređen del konja, kjer so navadno ročaji, sedlo imenovan. Treba je tudi gledati na to, da se skoči z zelo uleknjenim križem ter križ v tem položaju tudi ves čas obdrži. 2. Zanožka je podobna oni na bradlji. Tudi tu je zanožka na desno ali levo. Če je zanožka v desno, se vzame zamah, treba se je opreti na roke, levo nogo prenesti na desno stran ter na to skočiti sonožno na tla. Obratno se zgodi, če je zanožka v levo. 3. Prednožka je tudi izpeljana po oni iz bradlje. Seveda je tu prednožka v desno ali v levo. Iz raznožnega seda za rokami — preprijem navzad do raznožnega seda pred rokami, naj se noge vržejo v visok prednos ter naj se sonožno skoči v desno ali v levo. Če se skoči v desno je prednožka v desno obratno, če se skoči v levo, je naravno prednožka v levo. 4. Odbočka na konju vzdolž je podobna prednožki s tem razločkom, n. pr. če je prednožka v desno, vztrajamo s čelom vedno proti isti smeri, namreč naravnost; pri odbočki v desno pa se moramo med tem, ko skočimo, obrniti s čelom v desno, odnosno, če je odbočka v levo, s čelom tudi v levo. Idrija. Okrožje je imelo svojo sejo dne 20. p. m. v Sp. Idriji. Pri tej seji se je določilo, da se vrši mladeniški tečaj za celo okrožje dne 10. aprila v Idriji. Okrožni občni zbor pa se je določil na dan 8. maja tudi v Idrijo. Ob tej priliki se bo blagoslovil tudi spomenik na grobu lansko leto umrlega brata predsednika Svetličiča. Zvezo se naprosi, da vpelje potrebne enotne knjige za poslovanje. Konečno opozori predsednik, da se sedaj v velikonočnem času udeleže telovadci vseh odsekov skupno sv. obhajila. Idrija. Naj se ne pozabi na začetno gibanje naraščaja, saj je ravno naraščaj naša nada, naš up, kateremu naj bi obračali prvo skrb! Ustanovljen je bil pri nas dne 7. marca 1009. Pristopilo je takrat GO dečkov. Žal, da se je število začelo že takoj v začetku krčiti, da je padlo do meseca rožnika na 35 in po raznih izpremembah do meseca grudna na 26. Nekaj nam jih je res pobrala dijaška telovadba, katera se je tudi ustanovila v letu 1908, toda glavni vzrok tako rapidnemu padanju števila je iskati v vedni menjavi vaditeljev. Prevzela sta vodstvo naraščaja najprvo brat V. Karče in brat V. Kanduč, za njima pa brat J. Vidmar. Vsi trije so bili fadi stanovskih dolžnosti prisiljeni ga opustiti. Sedaj se je naložilo to težko breme bratu Ludoviku Goliju. Pod njegovim marljivim vodstvom je naraslo število naraščaja zopet na 40. Fantje kažejo veselje do telovadbe, na uro jih pride povprečno 32. Upajmo, da tako žalostne Statistike, kot je bila na rednem občnem zboru dne 9. prosinca t. 1. (povprečno prisotnih na uro 23, odsotnih 10, skupno v desetih mesecih prisotnih 1258, odsotnih 602) ne bomo več slišali. Vrlemu bratu Goliju pa želimo, naj bi še dolgo vodil naš naraščaj in pridobil si bode lovoriko hvaležnosti, ko bo čez vrsto let korakala številna armada mladih telovadcev po dragem nam rodnem mestu! Za spomenik rajnega br. Svetličiča so nadalje darovali: Bernard Jereb 2 K; Josip Peternel 1 K; Fani Peternel 1 K; Karol Treven 7 K; Tončka Šul-gaj 1 K; Vaclav Helmich 1 K; Fran Nadode 1 K; Marinka Božič 20 v.; Božič 30 v.; Anton Kogej 1 K; Mici Didič 2 K; Katf Ogrič 1 K 20 v.; M. Kogej 40 vinarjev; F. Treven 40 v.; Josip Reven 1 K; Fani Munih 40 v.; Simon Rupnik 50 v.; Jos. Karče 1 K; Florjan Šinkovec 1 K; Karol Hrovat 1 K; Ivan Čibej I K; Lav. Puc 1 K; Anton Novak 60 v., Franc Čibej 1 K; Franc Oswald 1 K; Fani Kos 1 K; Fani Likar 50 v.; Vincencija Likar 50 v.; Ivan Svetličič 1 K; Josip Knap 1 K; Fran Didič 1 K; Ivan Seljak 40 v.; Ivan Bratina 1*K; Franc Reven 1 K; Ferdo Gostiša 1 K; Anton Pernic 1 K 20 v.; Iv. Brumen 40 v.; K. Likar 1 K; M. Brus 1 K; Ivan Jazbar 1 K; Fr. Lapajne 1 K; Mici Nagode 1 K. V zadnjem poročiliu je bil označen Anton Novak 1 K, namesto Antonija Novak 1 K. Še nekaj! Ob ustanovitvi okrožja so povdarjaii nekateri govorniki, naj prireja okrožja sporedno z vsako okrožno sejo tudi predavanje za člane izobraževalnega društva. In res je okrožje to željo z veseljem na znanje vzelo ter pričelo prirejati okrožna predavanja. Ali kaj smo videli; dotične navduševalne besede govornika so padale večinoma na kamenita tla ter tudi usahnile, izvzemši nekaterih odsekov. K predavanju so se zbrali telovadci, drugih članov društva, za katere je bilo predavanje namenjeno', nismo opazili. In kaj je vzrok, da se člani nekaterih izobraževalninh društev tako malo zanimajo za izobrazbo, ko se vendar tako zanimive stvari razpravljajo? Odgovor je lahak. Dotični člani se ne zavedajo svojih načel, za katera se je treba navdušiti in vneti. Tak človek je podoben mladiki, kateri manjka mokrote. Ako je ne boš pridno zalival, hode usahnila. In s kom jih bomo lažje vneli za naša načela, kakor s predavanji? Okrožje torej nc prireja predavanj samo za telovadce, ampak za vse člane dotičnega izobraževalnega društva z namenom, da jih vname ter ohrani za krščansko idejo. Pri različnih društvih, kjer so se vršila okrožna predavanja, je bilo opaziti tudi različno življenje. Ko je priredilo okrožje predavanje v Črnem vrhu ali v Spodnji Idriji, so se ga udeležili člani tamošnjih izobraževalnih idruštev polnoštevilno, tako, da je imel predavatelj veselje nastopiti. Opazili smo med poslušalci tudi velik zbor deklet. V Spodnji Idriji imajo dekleta tudi svojo dekliško zvezo, ki ima namen zbirati poštena dekleta v svoj delokrog ter se med seboj izobraževati. Pomagajo tudi pri igrah izobraževalnega društva ter se udeležujejo skrbno vsakega predavanja, ki se vrši v kraju. Kaj takega bi bilo želeti, da se ustanovi tudi v Idriji. Da se bo pa bolj poživila misel priredi naše okrožje dne 10. aprila v Idriji ob 4. uri popoldan javno ljudsko predavanje v prostorih hotela Didič. Predaval bode filozof 'gosp. Ign. Breitenberg o temi: »Kaj in kako naj se bere«. Ker je snov, ki se bo razpravljala, velezanimiva in ker igra ravno berilo dandanes veliko ulogo, zato je želeti, da se vsi, ki se zanimajo za razvoj kršan-skih organizacij, v obilnem številu udeleže omenjenega predavanja. Na zdar! Jesenice. Okrožje se je ustanovilo dne 27. p. m. na Jesenicah. V okrožje spada sedaj odsek na Jesenicah in na Javorniku. Poleg obeh predsednikov sta v odboru tudi podpredsednika obeh odsekov. Okrožnim načelnikom je bil izvoljen M. Žen iz Jesenic, pod-načelnikom pa J. Klinar iz Javornika. Kamnik Okrožje je imelo svojo sejo dne 20. pr. m. v Mekinjah. Pri tej seji se je določilo, da se vrši občni zbor okrožja dno 24. aprila v Radomljah. Vzelo se je na znanje poročilo o novem društvenem domu, ki se namerava zgraditi v Vodicah. Št. Vid. Okrožje Št. Vid. V nedeljo dne 13. marca t. I. se je vršil občni zbor šendvidskega okrožja v Št. Vidu. Zastopniki so se udeležili zborovanja polnoštevilno; s svojim obiskom je počastil naše zborovanje podpredsednik Zveze Orlov prof. Podlesnik. Okrožni predsednik brat V. Zabret otvori ob pol 4. uri popoludne občni zbor s prisrčnim pozdravom na došle okoliške brate. Konštatira sklepčnost, ker je zadostno število bratov navzočih. Poroča o delovanju okrožja v splošnem oziru, prečita poslovnik okrožja, kateri je bil priobčen v „Mladosti* v svrho pravilne volitve. Nato slede poročila posameznih funkcionarjev okrožja. Br. okrož. tajnik izvaja sledeče: Okrožje Št. Vid se je osnovalo dne 18. aprila pr. L, ter je imelo do danes 8 sej (7 rednih, 1 izredno). Pri seji dne 20. junija p. 1. v Šmartnem pod Šmarno goro se je sprejel odsek Ježica v okrožje. Seje so se vršile redno zdaj v enem zdaj v drugem kraju našega okrožja. Le za zimo smo se omejili na St. Vid, da je bila na ta način omogočena udeležba od vseh v okrožje spadajočih odsekov. Takoj pri prvem okrožnem sestanku v Št. Vidu se je sklenilo napraviti na Ježici mlad. tečaj, kateri se je tudi vršil dne 20. majnika 1.1909. Tečaj je lepo uspel. Vršila se je telovadba z govori brat. Zabreta, Podlesnika in Trseglava. Udeležili so se ga okoliški odseki z ljubljanskim odsekom. Posledica je bila ustanovitev telovad. odseka na Ježici, kateri se krepko razvija. — Julija meseca pr. 1. se je vršila okr. prireditev v Šmartnem pod Šmarno goro. Vspeh iste je bil nad vse lep. Za dan 29. septembra je bil določen mlad. tečaj za Presko, se pa vsled važnih vzrokov ni vršil, zato pa se vrši v letošnji letni sezoni tamkaj javna okrožna prireditev. —Tehnično poročilo poda okr. načelnik br. Zavodnik ter pravi, da šteje Okrožje 96 telovadcev, število naraščaja je 141, uniform je 37, trobentača 2. Poroča o javni telovadbi v Šmartnem ter oni, katera se je vršile na Ježici. Izlet je napravilo Okrožje na Šmarno goro, kjer so se čuli navdušeni govori iz vrst Orlov. Okrožje ima sledečo telovadno orodje: 3 droge, 2 bradli, 3 koze, 2 skoka, 115 palic, 30 ročk, 1 viseči drog, 2 krogli, 5 desk, 5 blazin, 8 parov ročk za stoje, 4 lestvice in 19 zastavic za naraščaj. Vaditeljski zbor je imel dve samostojni seji, kjer se je obravnavalo o javnih telovadbah. Lepo poročilo marljivega okr. načelnika se vzame z velikim veseljem na znanje. — Poročevalec okr. blagajnik Žagar izvaja, da je imelo okrožje K 442‘90 dohodkov, K 169'77 stroškov; od ostalega zneska K 273T3 se je dalo K 173 — med odseke, K 100 je naloženo na hran. knjižici, 13 h. pa znaša gotovina. Tudi poročilo blagajnika se z zadovoljstvom vzame na znanje, ter istemu da absolutorij. Zastopniki odsekov poročajo splošno o svojem delovanju. Šmarski načelnik br. Česen poroča, da je ondotni odsek v svoji zadnji seji imenoval br. Zavodnika častnim okrož. načeln. Odsek šentvidski, kakor tudi občni zbor vzameta to z velikim veseljem na znanje. Zastopnik Zveze br. Podlesnik poroča o prireditvah, katere naj se vrše v letošnjem poletju. Predlaga naj Okrožje napravi oziroma se ubeleži samo štirih prireditev in sicer: samostojne okrožne, katera naj se vrši dne 5. junija v Preski, okr. izleta k Mariji Šmarnogorski, Zvezne prireditve, ter končno na jesen romanja na Brezje. Lep načrt je bil soglasno sprejet. Dalje prečita program mlad^. tečaja, kateri se vrši dne 19. in 20. marca v St. Vidu. Želi, naj imajo odseki pred telovadbo Vi urno predavanje. Kot vir predavanjem naj se poslužijo na novo izišle knjige ljub. knezo-škofa ..Mladeničem". Pri volitvi so bili soglasno izvoljeni sledeči bratje: Predsednik: V, Zabret, ppr. J. Lesar, tajniki. Babnik, nam. F. Škerlep, blagajnik J. Žagar, nam. M. Plevel. Vaditeljski zbor: F. Zavodnik, načelnik, podnačelnika-1. Česen in M. Plevel, tajnik 1. Šubelj, nam. A. Lenče. Ko je bil dnevni red občnega zbora izčrpan, se predsednik v lepih besedah zahvalji došllm bratom za udeležbo, toplo priporoča naj tudi v bodoče vlada med fanti po obsavski dolini odkrito- srčnost in bratstvo ter končno ob 6. uri zaključi prvo občno zborovanje. Sedanjost je pokazala, da je Okrožje na svojem mestu, bodočnost pa hoče pokazati, da brez Okrožja bi ne b.l mogoč lep razvoj in procvit obsavsk;h odsekov. Na zdarl Ježica. 13. februarja-1.1. se je vršil občni zbor našega Orla. Prvikrat so zborovali naši vrli mladeniči v svojem društvu, telovadnem odseku. Odsekov predsednik otvori občni zbor ter prisrčno pozdravlja drage mu znance ter izvaja približno sledeče : Odsek se je ustanovil dne 6. junija preteklega leta. Na ustanovnem občneni zboru je navzočim fantom govoril naš stari znanec br. Terseglav iz Ljubljane ter tudi isti dan ustanovil telovadni odsek. Naj večja zasluga odsekova je, da je pridobil nekaj fantov za društveno življenje, navdušil iste za lepe orlovske cilje ter jih postavil za vzor ostalim posavskim mladeničem. Spominja se odsekov po domovini ter z veseljem prizna, da je naš odsek zlasti v organizatoričnem oziru dosegel zelo lepe vspehe, vspehe, do katerih bi slovenski fant nikdar ne prišel brez samostojne organizacije. Načelnik br. Šubelj poroča o delu odsekovem v tehničnem oziru. Predvsem izvaja, da odsek v tehničnem oziru ni dosegel tako lepih vspehov kot naši sosedje, ker nima na razpolago ne dvorane ne orodja. Navzoče fante navdušuje za telovadbo ter izrazi, da bode zamogel šele Posavski dom vzgajati čvrste posavske sinove. Tajnikovo poročilo poda br. predsednik ter pravi, da je do danes pristopilo k odseku 26 rednih članov, izstopilo 8, odbor je izključil 2, potemtakem iznaša število rednih članov 16, med temi 8 uniformiranih. Podpornih članov in članic je 35, sila lepo število za tako maloštevilen odsek. Naraščaja je 40 članov. Odsek je imel 11 rednili sej od svoje ustanovitve. — Dalje poroča, da je bil odse*k pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Odsek je priredil dve igri. V Ljubljano na tečaj je poslal dva zastopnika. — Olede predavanj omenja, da je imel odsek eno samostojno predavanje (govoril Terseglav), večkrat bil zastopan pri okrožnih ter pri slehernem, katerega je priredilo izobraževalno društvo — torej je v tem oziru vsekakor dobro preskrbljeno. Br. V. Naglič, blagajnik odsekov, poda zelo ugodno blagajniško poročilo. Odsek je imel dohodkov K 244 42, izdatkov K 68 08, ostanek gotovine torej znaša K 17634, kateri jc naložen obrestonosno. Glavni vir dohodkov so povzročili podporniki, doneski iger ter darila posavskih rodoljubov. Ker je bila tudi točka o izletih, se v tem oziru razvije živahen razgovor ter sklene sledeče: Odsek se udeleži v celem polletju samo treh prireditev In sicer: 1 okrožne, glavne Zvezne (če te ne bo, pa prireditve na Gorenjskem) ter jeseni skupnega pohoda na Brezje. Pri točki slučajnosti se sklene napraviti v polletju javno telovadbo z naraščajem; sedaj v postu pa imeti redne poučne mladeniške sestanke. Pri volitvi odbora ter vaditeljskega zbora so bili izvoljeni sledeči bratje: Franc Do-berlet, predsednik, Simon Zupan, podpredsednik, Franc Škerlep, tajnik, Vinko Naglič, blagajnik. Odborniki: I. Šubelj, A. Doberlet, A. Lenče, I. Sitar in M. Selan. Vaditeljski zbor: Ignacij Šubelj, načelnik, Anton Lenče, podnačelnik, Matija Selan, vaditelj. Ker so po kočani volitvi nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik zahvali navzočim fantom za polnoštevilno udeležbo ter zaključi prvi zelo živahni občni zbor. Vrli zgoraj našteti posavski fantje z g. svetnikom vred so nam porok, da bo odsek v bodoče beležil še veliko lepše uspehe kot jih danes. To daj Bog! Na zdarl Preska. Draga Mladost«, ne misli, da nas je umorila starka zima! Gibljemo se pridno, sicer smo res majhni po številu, ali upajmo, da se bodo tudi drugi fantje vendar enkrat prebudili. 13. februarja smo igrali lepo igro »Don Manuel«, ki je izvrstno izpadla v finančnem oziru in tudi v drugem. Bog daj, da bi se tudi nas kaj spomnil gospod blagajnik! Ker je igra resna in primerna postnemu času, smo še dodali burko. Hvala dijakom, ki so nas z vso močjo podpirali. Po leti, ako Bog da, bomo uprizorili večjo in pa tudi krasnejšo igro, ki je povzeta iz našega naroda, za katero nas bo gospod župnik Finžgar, kakor je obljubil, pripravil in nas podpiral. Tovariši, v kratkem bo občni zbor in takrat povzdignimo svoj glas, da bomo ob letu mogli poročati o napredku. Dne 20. marca bo mladeniški tečaj v Št. Vidu za naše okrožje, takrat jo udarimo dol, da se bomo naučili kaj koristnega, za življenje važnega, in se obenem navdušili za našo sveto stvar! Na. zdarl Devica Marija v Polju. Sostro. 13. t. m. se je vršil pri nas občni zbor Orla. Predsedf.ik B Bartcl otvori zborovanje, pozdravi navzoče in razloži nato pomen rednih in podpornih članov, nato povdarja potrebo zidati dvorano bodisi za telovadbo bodisi za prireditve predstav. Nato poroča sledeče: Telovadni odsek ,Orel“ je bil ustanovljen 25. julija 1909 Sej je imel predsestveni odbor 7. Ob občnem zboru je rednih članov 38. podpornih 71. Člani tukajšnjega odseka so se udeležili 3 okrožnih sej. Odsek je priredil 2. januarja t. 1. veselico v gostilni g. Jos. Svetek, ki je bila prav dobro obiskana. Čisti donesek je bil namenjen za nakup telovadnega orodja. — Načelnik br. G ašperšič poroča: Odkar se je vaditeljski odbor sestavil in do Novega leta se je izvršilo 8 telovadnih vaj. Od Novega leta dalje do občnega zbora je bilo 24 vaj katerih se je udeležilo 275 telovadcev in 18 se jih ni udeležilo. Ker je telovadba trajala po 2 uri, tedaj je 550 prisotnih ur, 36 odsotnih ur. Odsek se je udeležil 8 izletov 1. v Kamnik, 2 v Šmartno pri Litiji. 3. 4. 5 v D. M. v Polje 6. v Zadobravo, 7. v Dol. 8. v Hrušico pri Ljubljani. Izvršilo se je tudi 7 trobentaških vaj. Odsek se je udeležil s 4 zastopniki mladeniškega tečaja v Ljubljani Dvakrat se je udeležil skupnega sv. obhajila — Odsek ima 25 uniformiranih članov 5 trobentačev 1 drog 2 ročki in bradlja je naročena. Ker še ni leto preteklo, se je potrdila prvotna volitev predsestva in načelništva. Opomba na okrožna predsedstva! Predsedstva so dolžna pošiljati prepise okrožnih sej in občnih zborov na predsedstvo Z. O. Tozadevnih poročil za »Mladost« naj ne delajo okrožja sama, temuč naj prepuste to referentu za okrožja, ki ga ima predsedstvo Z. O. »Slovensko katoliško akademično teli. društvo Zarja v Gradcu si je izvolilo na 6. rednem občnem zboru za letni tečaj 1910 sledeč odbor: predsednik ing. Rueh; podpredsednik iur. P. Rupnik; tajnik phil. K. Oštir; blagajnik ing. Fr. Vreč; knjižničar iur. J. Leskovec; gospodar ing. S. Čerček; odbornikov namestnik cand. iur. Iv. Milač. Selca. Korajža velja! To načelo velja tudi za naš telovadni odsek, posebno pa za našega vrlega predsednika, ki nas razveseli pri sestankih s prepotrebnim poukom, kakor tudi neustrašenemu načelniku, ki se ne zmeni za oporekanje in nagajanje nasprotnikov. Lansko jesen se je prav malo fantov udeleževalo telovadbe, tako da so že nasprotniki polni veselja računali na naš pogin. Toda vztrajnosti načelnika se imamo zahvaliti, da stojimo danes na lepi stopinji. Naš telovadni odsek se pridno razvija in stalno napreduje. Danes štejemo 25 rednih telovadcev, ki se pridno udeležujejo telovadbe, kakor tudi sestankov, na katerih delamo nove naklepe, kako bi mogli še uspešneje delovati. Fanti, če tudi utrujeni od dela, oddaljeni čez eno uro hoda. še oh delavnikih zvečer radi prihajajo k telovadbi, v svesti si, da se gre za dobro stvar. Zakaj ne bi imeli fanti veselja, ko imamo lepo telovadnico, drog in pred kratkim smo dobili tudi bradljo, ki prav dobro služi svojemu namenu. V nedeljo, 6. t. m„ pa smo imeli vsi Orli skupno obhajilo in smo tudi prvič nastopili z uniformo, devet po številu. K z jutranji in deseti maši smo se zbrali v »Domu