8 TEMA MESECA 

22 KULTURA 
6 VELIKI INTERVJU
VARNA PITNA VODA IN 
ROK 
JOŽE NEMEC, PREDSEDNIK DRUŠTVA ZA
UREJENE ODPADNE VODE 
VILČNIK 
VARSTVO OKOLJA DOMŽALE - KAMNIK 

28. ok tober 2016 | letnik lvi | številka 10 | izdaja kult urni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 

V torek, 11. oktobra 2016, so slavnostno odprli nov javni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale. Obiskovalce je pozdravil direktor Andrej Jarc, slavnostna govorca pa sta bila ministrica 
za obrambo Andreja Katič in naš župan Toni Dragar. 
C
enter za zaščito in reševa­nje Domžale je bil usta­novljen jeseni 2015 in kot javni zavod začel delovati 1. julija 2016, vendar pa je zgodovina poklicnih gasilcev v Domžalah ve­liko daljša. Predhodnik CZR Center požarne varnosti je bil ustanovljen jeseni 1990, dejansko pa je bil prvi poklicni gasilec v okviru tovarne za­poslen že daljnega leta 1959. V Cen­tru za zaščito in reševanje Domžale 
URAD ŽUPANA 

Raba energije in poraba energentov 
Enako kot v preteklih letih Občina Domžale nadaljuje s spremljanjem rabe energije in porabe energentov na ob­močju občine. Prav tako občina nada­ljuje s stalnim informiranjem občanov 
o izvajanju ukrepov ter spodbujanje občanov k energetsko učinkovitemu ravnanju v lastnem gospodinjstvu in v svoji okolici. Na kratko predstavljamo rezultat analize rabe energije in porabe energentov v letu 2015 in primerjavo s preteklimi leti ter na koncu podajamo še nekaj preprostih ukrepov za zmanj­šanje porabe za ogrevanje. › 4 je danes zaposlenih 37 ljudi, od tega 34 gasilcev. Javni zavod opravlja jav­no gasilsko službo in druge zaščitno­-reševalne naloge za Občino Domža­le, Upravo RS za zaščito in reševanje, DARS, sosednje občine in podjetja v naši občini. Zavod se financira na podlagi pogodb o opravljanju gasil­ske službe in drugih nalog zaščite in reševanja, ki so glavni vir njegovih prihodkov, poleg tega pa lahko opra­vlja tudi dejavnosti s področja gasil-
GOSPODARSTVO 

Hubert Culik in dr. Peter Venturini, Helios 
Pomembno je, da mladi vidijo prilo­žnost za zaposlovanje v domačem oko­lju. O raziskavah in razvoju, kvaliteti slovenskega izobraževanja in o pomenu sodelovanja z lokalnim okoljem smo se pogovarjali s Hubertom Culikom, med­narodnim strokovnjakom na področju premazništva, ki v Heliosu, skupaj z Davidom Kubalo, vodi upravni odbor družbe Helios, in Petrom Venturinijem, domačim strokovnjakom na področju raziskav in razvoja, ki je, po zaslugi svojega kvalitetnega dela, postal član upravnega odbora v letošnjem letu. › 15 stva. Razlog, da je nov zavod nastal, je bila sprememba lastništva družbe Helios. Sistem varstva pred požarom in pred drugimi naravnimi nesre­čami je v občini Domžale, glede na oceno ogroženosti, zasnovan tako, da mora sistem zagotavljati 24-urno pripravljenost za posredovanje ob požarih in drugih nesrečah. Hkra­ti mora zagotavljati vso tehnično, informacijsko in drugo podporo v primeru večjih naravnih nesreč, kar 
OKOLJE 

Biološki odpadki 
Ločevanje odpadkov se je v sodobni slovenski družbi že dodobra zasidralo v posameznikov življenjski slog, mlajše generacije so vedno bolj ozaveščene. K bolj skrbnemu ločevanju biološko raz­gradljivih odpadkov je prispevala Ured­ba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki med drugim prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. To pomeni, da biološki odpadki ne smejo biti prisotni v zabojniku za mešane odpadke niti v zabojniku za embalažo. › 35 lahko zagotavljajo samo s poklicno gasilsko enoto. Ustanovitev zavoda pomeni velik korak naprej pri orga­niziranju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar posledično pomeni večjo požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v naši občini, za kar je lo­kalna skupnost tudi odgovorna.
 Mateja Kegel Kozlevčar 
› 2 
Svet, v kateremželim živeti 
Ob Tednu otroka 

Teden otroka je projekt Zveze prija­teljev mladine Slovenije, ki se zač­ne vsak prvi ponedeljek v oktobru in traja sedem dni. V tem času se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, tudi v Domžalah. Z vsebinsko usmeri­tvijo letošnjega Tedna otroka Svet, v katerem želim živeti, skušajo po­udariti, kako pomembno je s pomo­čjo še nekoga ustvarjati svet, v ka­terem želiš živeti. Že tradicionalno je potekal sprejem otrok pri župa­nu, kjer so v sejni sobi razpravljali 
o tematiki. Letošnjemu programu smo dodali še nekaj novega – pod­županja mag. Renata Kosec je obi­skala prav vse domžalske osnovne šole in prvošolčkom predstavila našo maskoto hroščka Simona. 
ROK ZA ODDAJO 
Naslednja številka Slamnika izide v pe­tek, 25. novembra 2016. 
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 
10. novembra 2016, do 12. ure. 
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. 
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. 
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: 
urednistvo.slamnik@gmail.com 
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 9. novembra 2016, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 8. novembra 2016 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. 

aktualno 

Slavnostno odprtje Centra za 
zaščito in reševanje Domžale 

V torek, 11. oktobra 2016, so slavnostno odprli nov javni zavod Center za zaščito in reševanje 
Domžale. Obiskovalce je pozdravil v. d. direktorja Andrej Jarc, slavnostna govorca pa sta bila 

ministrica za obrambo Andreja Katič in naš župan Toni Dragar. 
V 
torek, 11. oktobra 2016, so slavnostno odprli nov jav­ni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale. Obi­skovalce je pozdravil v. d. direktorja Andrej Jarc, slavnostna govorca pa sta bila ministrica za obrambo Andreja Katič in naš župan Toni Dragar. 
V torek, 11. oktobra 2016, se je zbralo veliko številko gostov, ki so prišli na od­prtje novega javnega zavoda. Med njimi so bili ministrica za obrambo Andreja Katič, generalni direktor Uprave za za­ščito in reševanje Republike Slovenije Darko But in njegov namestnik Branko Dervodel, poslanec Kamal Izidor Sha­megle prikorakali gasilci novega jav­nega zavoda z direktorjem Andrejem Jarcem in poveljnikom Matjažem Mer­kužičem na čelu. Slovensko himno je zapela rojena Ihančanka, vsem dobro znana Neža Drobnič Bogataj, ki jo je na klaviaturi spremljal njen brat. Zatem je besedo prevzela povezovalka Saša Ein­seidler, ki je pozdravila zbrane goste in spregovorila nekaj lepih besed o pokli­cu gasilstva. Gasilci so vstali, ko je na oder odkorakal direktor Andrej Jarc, ki je imel pozdravni nagovor. 
»Pri gasilstvu imamo tri glavne de­javnike: material, orodje in opremo, ki jo uporabljamo pri delu, moštvo, ki upra­sosednjim občinam zagotavljal požarno varnost v težkih trenutkih. Vendar je na­počil trenutek, ko smo morali poklicne gasilce vzeti iz zasebnega v javni objem. V časih denacionalizacije in privatiza­cije je to kar redkost. Požarna varnost namreč ne more biti profitabilni produkt, temveč je javna dobrina in je prav, daostaja v rokah ljudi. Želel bi se zahvaliti vsem, ki so verjeli v našo zgodbo, občin­skemu svetu in posebej Svetu javnega za­voda, ki je uspel zagotoviti trdne temelje za nadaljnje delovanje Centra za zaščito in reševanje Domžale in posebna hvala vodji projekta, podžupanji mag. Renati Kosec in v. d. direktorju centra Franciju 

Župan Občine Domžale Toni Dragar je slavnostno predal gasilsko sekiro direktorju Andreju Jarcu. 

Stane Kovač (predsednik GZ Domžale), Franci Petek (poveljnik GZS), Slavko Jalovec (predsednik Gasilske ZS regije Ljubljana III) in Slavko Lakuš (poveljnik VZG Koprivnica) 
ker, župan Občine Domžale Toni Dra­gar, župan Občine Trzin Peter Ložar, župan Občine Moravče Martin Rebolj, župan Občine Lukovica Matej Kotnik in namestnica župana iz Koprivnice Melita Samoborec, podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, častna občana Občine Domžale dr. Miroslav Stiplovšek in Peter Primožič, domžalski svetniki in člani štaba Civilne zaščite Občine Domžale. Prav tako so na slove­snost prišli tudi iz gasilskih vrst: pred­sednik Gasilske zveze Občine Domžale Stane Kovač, častni poveljnik Janez Bre­celjnik in tajnik Stanko Grčar, poveljnik Gasilske zveze Slovenija Franci Petek, predsednik Gasilske ZS regije Ljubljana III Slavko Jalovec, predsednik VZG Ko­privnica Ivan Golubić in poveljnik  Slav­ko Lakuš, predsednik Gasilske zveze Moravče Ivan Lebar in poveljnik Janez Povir, predsednik Gasilske zveze Men­geš Janez Koncilja in predsednik Zveze slovenskih poklicnih gasilcev Miran Korošak. Prav tako so bili prisotni pred­sedniki in poveljniki prostovoljnih ga­silskih društev Gasilske zveze Domžale. 
Dogodek se je začel točno ob 17. uri, ko so se obiskovalci posedli in so v dveh vrstah skozi garažna vrata v meglicah 
vlja z opremo in orodjem, ter poveljnika, ki vse to vodi. Orodje in oprema sta samapo sebi mrtva stvar. Šele moštvo in po­veljnik mu dajeta življenje in gibanje. Ti trije dejavniki imajo nalogo, da delo pra­vilno izvršijo. Če hočemo, da bo to uspe­lo, mora biti med njimi pravo razmerje. Čim večja in težavnejša je naloga, tem boljša in popolnejša morata biti orodje in oprema ter številnejše in spretnejše moštvo in strokovnejše vodstvo, da se delo posreči. Ta misel nam je v Centru za zaščito in reševanje Domžale vodilo za napredek in razvoj, ki mu moramo zaradi prizadevanj za učinkovito posredovanje v primeru kakršnihkoli nesreč nenehno strmeti. Prepričan sem, da bomo v sode­lovanju z našim ustanoviteljico, Občino Domžale, z Upravo RS za zaščito in re­ševanje, našimi poslovnimi partnerji in sodelavci CZR Domžale vse te dejavnike razvijali v pravem razmerju in tako uspe­šno opravljali naše poslanstvo.« 
Po dveh prelepih slovenskih pe­smih, Naj ljubezen združi vse ljudi in Nad mestom se dani, ki ju je odpela Neža Drobnič Bogataj, je na oder prišel domžalski župan Toni Dragar. 
»Več desetletij smo odlično sodelova­li s podjetjem Helios, ki je naši občini in predorih in nesrečah z nevarnimi snovmi ter izvaja dežurstva za primer ukrepanja v trojanskih cestnih predorih.« 
Ministrica Andreja Katič je v nadalje­vanju dejala, da v Domžalah zelo dobro sledijo načelu, da je država odgovorna za zagotovitev razmer za delovanje, lo­kalna skupnost pa je primarna izvajalka ukrepov zaščite in reševanja. Prav o tem govori tudi Sendajski okvir za zmanjše­vanje tveganj nesreč za obdobje 2015– 2030, ki ga je lani sprejela generalna skupščina Združenih narodov, s čimer so bile na globalni ravni postavljene smernice usklajenemu sodelovanju dr­žave in lokalne skupnosti pri zmanjše-
Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Občine Domžale Toni Dragar in direktor Andrej Jarc 

Zaposleni v CZR Domžale: poklicni gasilci ter direktor Andrej Jarc, poveljnik Matjaž 
Merkužič, svetovalec direktorja Janez Kosirnik in strokovna sodelavka Beti Mavec 

Anžinu. Ne nazadnje se zahvaljujem tudi vsem poklicnim gasilcem, ki so imeli zau­panje v nas, da nam bo uspelo. 
Pridejo težke situacije, nesreče na cestah, potresi, požari v naših podjetjih, stanovanjskih blokih, hišah, ko prosto­voljni gasilci niso dovolj. Pa ne zato, ker jim manjka srčnosti in poguma, temveč preprosto, ker ob redni zaposlitvi ne mo­rejo biti takoj na kraju nesreče. Ravno prve minute so v nesrečah ključne, saj se takrat rešujejo človeška življenja in nji­hovo premoženje. 
Varnost občank in občanov je naša najpomembnejša vrednota in z delova­njem javnega zavoda bomo še naprej zagotavljali visoko pripravljenost, uspo­sobljenost in hitre intervencije, ko bodo potrebne. To znamo in zmoremo le sku­paj, kot poklicni in prostovoljni gasilci.« 
Kot slavnostna govornica je nastopi­la ministrica za obrambo Andreja Katič. 
»Ohranitev poklicne gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko službo v občinah Domžale, Trzin, Moravče in Lukovica, je izjemnega pomena. Poklicna gasilska enota v Domžalah kot  gasilska enota širšega pomena namreč zelo učinkovi­to zagotavlja ukrepanje in reševanje ob prometnih nesrečah, nesrečah v cestnih 
vanju tveganj za nesreče. Ministrica je ob tem predstavila načrtovane novosti v zakonodaji, ki zadeva gasilstvo. 
Za pravo presenečenje so na koncu poskrbeli poklicni gasilci, ki so zapeli.Že v preteklosti je namreč deloval Pev­ski zbor poklicnih gasilcev Domžale, ki je zdaj ponovno zaživel. Sledilo je slav­nostno dejanje, ko je župan v. d. direk­torja izročil gasilsko sekiro in je pevski zbor zapel gasilsko himno. Sledila je pogostitev in druženje. 
In da zaključimo z besedami župana 
o prihodnosti: 
»V prihodnosti načrtujemo še nad­gradnjo javnega zavoda v sodoben za­ščitno-reševalni in logistični center, v okviru katerega bo organizirano tudi delovanje Gasilske zveze Domžale ter drugih sestavov v občinskem sistemu za­ščite in reševanje, kot so Civilna zaščita, nujna medicinska pomoč ter tehnično reševalne in druge enote, organizirane v okviru prostovoljnih društev iz naše obči­ne. Čaka nas torej še veliko dela, in verja­mem, da nam bo skupaj uspelo, kot pravi tudi naš slogan: Kjer je volja, je pomoč!« 
U rad župana Foto: Andraž Gregorič in Vido Repanšek 
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je po­trebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. 
aktualno 

Teden otroka 2016: 
Svet, v katerem želim živeti 

Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki se začne vsak prvi ponedeljek v oktobru in traja sedem dni. 
K
er ne živimo samo v enem no se je spominjal nogometnih vragolij, 

čine, kjer stoji šola na meji z ljubljansko svetu. Živimo lahko v veliko kavbojcev in indijancev, ristanca, zeml­
občino – Osnovna šola Dragomelj. Dva majhnih svetovih. Lahko pa jokrasta in gnilega jajca. Svetoval jim je, 
oddelka prvošolčkov sta hroščka Simo­si jih izmislimo sami. Lahko naj ne nehajo sanjati, ker jim bo morda 
na sprejela z velikim aplavzom. Hrošček v njih ni nikogar razen nas ali pa so v enkrat uspelo tisto, kar se jim morda še 
in gospod Marko sta otrokom tudi pri­njem samo tisti, ki jih vanje povabimo. v tem trenutku zdi nedosegljivo. Svet 
kazala pravi boj – pokazala sta, kako se Prav zagotovo pa čisto vsi živimo v dveh sanj lahko po njegovem mnenju čez ne­
je pogumni Adam Ravbar uprl Turkom svetovih,« je letošnjem začetnem zapi-kaj let postane resnični svet. 
pri gradu Krumperk. Otroci so bili nav­su poslanice razmišljala Desa Muck. Na srečanju je sodelovala tudi pod­
dušeni. Podžupanja mag. Renata Kosec Nadaljuje z opisi različnih svetov, od predsednica Zveze prijateljev mladine 
jih je povprašala, v kakšnem svetu želi­omejenega sveta z žičnatimi ograjami, Domžale Ana Medved, ki se je dotaknila 
jo živeti, in spet so odgovori presenetili ki ščiti begunce pred nečloveškimi letošnje rdeče niti ob Tednu otroka. Po­
– svetu, kjer ni bolnih otrok, svetu, kjer razmerami do odprtega sveta, kjer so udarila je, da je za lepši svet treba gradi­
ni roparjev, v čarobnem svetu … doma prijazni ljudje in kjer se poču-ti na medosebnem odnosu, s strpnostjo 
Zadnji dan, v petek, 7. oktobra 2016, timo varno. Svet sestradanih in svet premagovati predsodke in se združiti za 
je hrošček Simon skupaj s podžupanjo izobilja. O deželi, kjer nam je mar za skupno dobro. mag. Renato Kosec obiskal še zadnji dve trpeče živali. V svetu pomoči potreb-le hrošček, so poskrbeli tudi otroci, ki krat niso pričakali le prvošolčki, temveč osnovni šoli domžalske občine. Najprejnim, ki nimajo hrane in najnujnejših Obisk hroščka Simona so v slovo zapeli pesmico Če si srečen. prav vsi učenci. Nasmejano so ga poz-se je ustavil v Jaršah, oddelku OŠ Rodi­zdravil. Svet, ki je onesnažen, in svet, Naša maskota, hrošček Simon se je od-Hrošček Simon se je nato skupaj s podž-dravili, najmlajši pa so ga tudi objeli. ca, nato na OŠ Rodica in nazadnje šekjer je narava boginja. »Vidiš, svetova ločil, da želi v tednu otroka presenetiti upanjo odpeljal v Podružnično šolo Kr-Marko Hrovat je tudi ta dan otrokom OŠ Domžale. Jarška šola letos praznuje sta vedno dva. Ti moraš izbrati, v ka-naše otroke, zato se je odpravil na obisk tina, kjer je bil navdušen nad lepo novo najprej predstavil hroščka in povedal, 110 let in v njej je pet razredov oddelka terem od obeh boš živel. In živel boš v vseh domžalskih osnovnih šol. Pone-šolo. Otroci na Krtini očitno že živijo v kaj je hrošček delal med poletjem, pri b. V mali telovadnici je hrošček Simon tistem, ki ga boš ustvaril. Toda, ne mo-deljek je začel na OŠ Dob, kjer sta ga svetu, kjer so prijazni ljudje, saj so vsi tem pa je ugotovil, da učenci izjemno s podžupanjo in gospodom Markom reš ga ustvariti sam. Nikoli sam. Vedno čakala dva oddelka prvošolcev. Kratek raje poudarjali, da bi si želeli svet, poln dobro poznajo našo občino in njene obiskal le prvošolčke. V vsem tednu skupaj. Samo skupaj. Skupaj,« je na program je vodil Marko Hrovat, ki je bombonov in ninja želv. Na koncu dne-znamenitosti. Hrošček je otrokom raz-smo prejeli najbolj prisrčen odgovor na koncu zaokrožila misli Desa Muck. predstavil hroščka Simona in otrokom va je hrošček obiskal še Osnovno šolo delil spominske broške in sledilo je ve-vprašanje, v kakšnem svetu želijo  otro-
Zgoraj citirana poslanica je opis razložil, zakaj je sploh naša maskota Venclja Perka, kjer so otroci zapeli pe-liko presenečenje. Otroci so namreč za ci živeti – v tem, kjer so zdaj. Otrokom je letošnje teme tedna otroka, ki smo ga hrošček in zakaj nosi ime Simon. Hro-smico Trije korenjaki. Njihove želje so hroščka, podžupanjo mag. Renato Ko-očitno na jarški šoli res všeč. Na Rodici obeležili tudi v Domžalah. šček Simon namreč ne govori. Otroke bile malce drugačne – želijo si živeti v sec in Marka Hrovata naredili posebno so nas tudi sprejeli v telovadnici, v no­
je nagovorila podžupanja mag. Renata Sloveniji, Ljubljani in na Sardiniji. spominsko lutko hroščka Simona. Pod-vem prizidku, kjer sta bila dva oddelka Otroški občinski svet Kosec, jim predstavila temo letošnjega V torek se je odpravil hrošček s pod-županji so predstavili plakate, ki so jih prvošolcev. Nazadnje smo se ustavili šeSrečanje z županom, ki je potekalo v če-tedna otroka in jih vprašala, v kakšnem županjo in gospodom Markom najprej delali vsi razredi ob Tednu otroka. Na v avli OŠ Domžale, kjer nas je čakalo več trtek, 6. oktobra 2016, je bilo za učence svetu pa bi želeli oni živeti. Otroci so v Preserje pri Radomljah. Tam živijo plakatih so bili odgovori na vprašanje, kot 70 prvošolcev iz treh oddelkov.priložnost za kreativno razpravo, ki je nas prijetno presenetili in povedali, da veliki plavalci, saj so vsi otroci omenja-kakšen svet si želijo in ti odgovori so Na OŠ Domžale se je sklenila eno­iskala odgovore na vprašanje, kakšenželijo živeti v svetu, kjer so nasmejani in li morje, Atlantis ali pa druge toplice, segli prav do srca – svet brez vojn, brez tedenska turneja hroščka Simona po bi moral biti svet, v katerem živimo. Žu-prijazni ljudje. Zatem je gospod Marko ko jih je podžupanja spraševala, v ka-drog in alkohola, svet, kjer bodo vsi osnovnih šolah naše občine. Vsi prvo­pan Toni Dragar je na začetku navzoče povedal otrokom, kaj je naš hrošček po-kšnem svetu želijo živeti. Zatem smo zdravi, svet, kjer bodo vsi prijazni, svet, šolci so spoznali domžalsko maskoto in lepo pozdravil in učencem čestital ob čel med počitnicami – s svojim dedkom se odpravili v Ihan, kjer pa niso toliko kjer bo lepo okolje … Tudi najmlajši so tudi podžupanjo mag. Renato Kosec, ob Tednu otroka. Povedal je, da se v Obči-in prijateljico Mojco se je namreč pote-govorili o željah glede sveta, temveč so nam zaupali svoje želje – želijo si svet tem pa jih je gospod Marko še podučil ni Domžale trudijo zagotoviti otrokom pal po domžalski občini, šel pa je tudi z izpostavili, da si tam želijo biti s starši, ‚veselih kosmatincev‘, muck in kužkov. o znamenitostih, ki so opisane v knjiži­brezskrbno otroštvo in jim omogočiti ra-vlakom v Kamnik. Preden smo odšli, je bratci in sestricami ter prijatelji. Sledilo je še eno presenečenje. Ravna-ci Rajžamo po Domžalah. Vsi so prejeli zvoj njihovih potencialov. Priznal je, da hrošček Simon otrokom razdelil še prav Sreda je bila posebna, saj je hrošč-teljica je za učiteljice pripravila rožico spominsko broško našega hroščka, da je bilo njegovo otroštvo popolnoma ne-posebno presenečenje – vsak prvošol-ka Simona na OŠ Roje čakalo pravcatoin čokoladko, saj je 5. oktober svetovni jim bo v spomin na ta lep teden.primerljivo z današnjim. Takrat je bila ček je dobil spominsko broško, na kate-presenečenje. Že ko je vkorakal v zbor-dan učiteljev. Hrošček Simon se je nato  Urad županaedina igra za otroke ‚zunaj‘. Nostalgič-ri je narisan hrošček. Da pa ni presenetil nico, je bil zelo presenečen, saj ga to-odpeljal na južni konec domžalske ob- Foto : Vido Repanšek 
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Domžale – Vir vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 28. oktobra 2016, ob 11. uri ob spomeniku na Viru. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu. Združenje borcev za vrednote NOB Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan  Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Domžale – Jarše - Rodica vabi na SPOMINSKO PROSLAVO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 28. oktobra 2016, ob 11. uri ob spomeniku v Jaršah. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu.  Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Domžale - Dob, Krtina vabi na SPOMINSKO SVEČANOST ob 75-letnici ustrelitve talcev v Brezjah pri Krtini in ob  dnevu spomina na mrtve v petek, 28. oktobra 2016, ob 16. uri pri spominskem obeležju v Brezjah pri Krtini.  Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Domžale – Slavka Šlandra,  Simona Jenka in Venclja Perka vabijo na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 18. uri ob grobišču padlih v NOBna pokopališču v Domžalah. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu.  Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Domžale - Dob, Krtina vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v soboto, 29. oktobra 2016, ob 16. uri pri spomenikih žrtvam prve in druge svetovne vojne na pokopališču v Dobu.  
vabita vse člane ZB KO Ihan in kraja­ne Ihana, da se udeležijo SPOMINSKE KOMEMORACIJE v petek, 28. oktobra 2016, ob 11. uri pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje (ob pokopališču v Ihanu). Vabim vas, da skupaj počastimo spomin na mrtve in prižgemo svečo.Kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Ihan Pozdrav Predsednica ZB KO Ihan Marija Majhenič  občin Domžale in Lukovica ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje obveščajo vse občane, da bo SPOMINSKA SLOVESNOST OB 75. OBLETNICI TRAGEDIJE BORCEV RADOMELJSKE ČETE NA GOLČAJU v soboto, 29. oktobra 2016, ob 11. uri pri spomeniku padlim bor­cem Radomeljske četena Golčaju nad Blagovico. Vabljeni k čim številnejši ude­ležbi in dobrodošli! Združenji borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja  Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale Vabimo vas na pohod PO POTI SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE Zberemo se v soboto, 26. novembra 2016, ob 8. uri pri spomeniku, ki je posvečen borbi in delu pri pošti v Domžalah. V primeru dežja bo pohod pre­stavljen na drug termin.  Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 16. uri ob grobišču padlih v NOBv novem spominskem parkuna pokopališčuv Radomljah. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu.  Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka Domžale vabijo na ŽALNO KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah.  

4 | slamnik štev i lk a 10 | ok tober 2016 | l e t n ik lv i 
iz urada župana 

Raba energije in poraba 
energentov v letu 2015 

Enako kot v preteklih letih Občina Domžale nadaljuje s spremljanjem rabe energije in porabe energentov na območju občine. 
P
rav tako občina nadaljuje s Poraba električne energije na območju občine v obdobju 2011–2015 ta). Poraba električne energije v sklopu stalnim informiranjem ob­
javnih objektov se je leta 2015 glede na čanov o izvajanju ukrepov 300.000 
leto 2014 zmanjšala in sicer za 3,2 %. V in jih spodbuja k energetsko 
splošnem se je poraba električne ener-

učinkovitemu ravnanju v gospodinj­
stvu in v svoji okolici. Letos smo na to 
temo pisali že dvakrat. Tokrat bomo 
na kratko predstavili rezultat analize 
rabe energije in porabe energentov za 
leto 2015 v primerjavi s preteklimi leti. 
Začela se je kurilna sezona, zato po­
dajamo še nekaj nasvetov za prepro­
sto zmanjšanje porabe pri ogrevanju. 
250.000 
gije v javnih objektih od leta 2010 naprej 
Poraba električne energije v MWh 
povečevala, kar je predvsem posledica 
200.000 
povečevanja površin javnih objektov. 
Poraba električne energije je bila dolo­
150.000 
čena tudi glede na posamezni tip javne­
100.000 
ga objekta (šole, vrtci, ZD, DU, itd.). 
O izvedenih ukrepih na nivoju ob­
50.000 
čine in direktno izvedenih ukrepih s 
strani Občine Domžale je bilo pisano v 
0
Temperaturni primanjkljaj in tra­2011 2012 2013 2014 2015 prejšnjem članku v maju. Tudi v priho­
janje kurilne sezone se je v letu 2015 dnje bodo v sklopu lokalnega časopisa (kurilna sezona 2014/2015) glede na predstavljene aktivnosti Občine Dom-
Raba energije za ogrevanje javnih objektov v obdobju 2010–2015 
leto 2014 (sezona 2013/2014) pove-

žale v ukrepe učinkovite rabe energije čalo, vendar je še vedno krepko pod 
ELKO ZP 
in izrabo obnovljivih virov energije. 
10.000 
vrednostmi v predhodnih letih, z iz-Ker se je začela kurilna sezona, vam 

9.000 
jemo sezone 2011/2012, ki je bila naj­
krajša od leta 2009. V letu 2015 se je podajamo še nekaj preprostih ukrepov 
za zmanjšanje porabe. 
Pred kurilno sezono preverimo 
tesnjenje oken in vrat. V primeru ne­
tesnosti na okna in vrata prilepimo 
gumijaste trakove za boljšo tesnitev. 
To namestimo na vse stične površine. 
Na takšen način lahko prihranimo do 
6 %, ponoči zaprte rolete pa nam lah-
Raba energije za ogrevanje v MWh 
8.000 
7.000 
6.000 
5.000 
4.000 
3.000 
2.000 
1.000 
0 
 glede na 2014 povečal za 5,1 %, 
Tprim12Tprim15 
pa za 4,8 %. Glede na leto 2010 
se je Tprim12 zmanjšal za 16,3 %, Tprim15 pa za 15,8 %. Dolžina kurilne sezone 
2014/2015 je znašala 230,5 dneva.Število priključkov 
na plinovodno 
omrežje se je v letu 2015 glede na 2014 
povečalo za 17 oziroma 0,5 %, glede 
ko dajo dodatnih 15 % toplotne energi­
2010 2011 2012 2013 2014 2015 
na leto 2010 pa za 588 oziroma 20,6 %. je, ki uhaja skozi okna oziroma vrata. 
Pri tem gre pretežno za povečanje šte-Vsaka dodatna stopinja Celzija v vila gospodinjskih uporabnikov, med Delež rabe električne energije po tipih javnih objektov prostoru predstavlja povečanje rabe 
poslovnimi uporabniki je to pretežno energije za okoli 6 %, kar pomeni da 
če temperaturo prostorov znižamo s 
23 °C na 20 °C, prihranimo pri stroških 
za kurjavo približno za okoli 20 %. 
Dom upokojencev 
Povsem prijetna temperatura v konstantno. Poraba zemeljskega plina 

10,9 % 
v letu 2015 se je glede na 2014 povečala 
za 18,9 %, kar je razumljivo, saj sta se 
znatno povečala temperaturni primanj­
17,0 % Občinski objekti
kljaj in dolžina kurilne sezone. Poraba prostorih je med 18 in 20 °C, v nočnem 
zemeljskega plina v letu 2015 je bila spet nad 6 milijonov Sm3, vendar je bila glede na leto 2010 manjša za 6,3 %. Po­raba zemeljskega plina je glede na leto 2010 padla v gospodinjstvih kljub ve­čanju števila priključkov. Pri poslovnih uporabnikih se je poraba glede na leto 2010 povečala, in sicer za 17,2  %, kar je posledica priključitve večjih porabni­kov na plinovodno omrežje (šole, večji obrati). Poraba zemeljskega plina v letu 2015 je glede na 2010 manjša v vseh me­secih, pri čemer je bila aprila in oktobra primerljiva. V letu 2014 je bila poraba v času kurilne sezone bistveno nižja, kar je posledica mile zime oziroma manjše­ga temperaturnega primanjkljaja. Pov­prečna dnevna poraba zemeljskega pli­na leto 2015 se je januarja in decembra gibala okoli 35.000 Sm3, februarja pa okoli 38.000. Ostale mesece je bila pod 
30.000 Sm3 (vir podatkov: upravljavec plinovodnega omrežja – Petrol, d. d.). 
Raba električne energije na območju občine Domžale se spremlja vse od leta 2009. Na tem območju je distributer z električno energijo Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d., ki pokriva celotno oskr­bo. Skupna poraba električne energije v letu 2015 je znašala 257.793 MWh in se je glede na leto 2014 povečala za 0,54 % predvsem na račun povečanja porabe v gospodinjstvih. Le-ta so v letu 2015 po­rabila 55.464 MWh električne energije, kar je za 2,5% več kot v letu 2014. Poraba električne energije za poslovni odjem je v letu 2015 znašala 195.815 MWh in se je glede na leto 2014 povečala za 0,06 %.
Število prebivalcev se je od leta 2011 naprej na območju občine stalno povečevalo in sicer je število prebival­cev v drugi polovici leta 2015 na obmo­čju občine znašalo 35.159 in se je glede na leto 2011 povečalo za okoli 2,8 %. Pri tem se je skupna poraba električne energije glede na prebivalca povečala za 10,2 %, poraba električne energije v gospodinjstvu glede na prebivalca pa se je povečala za 11,5 %. Skupna poraba električne energije na prebi­valca občine je v letu 2015 znašala 
14,8 % 5,5 % 
7.332 kWh/prebivalca, poraba ele­ktrične energije v gospodinjstvu pa 
1.578 kWh/prebivalca. V letu 2014 je skupna poraba električne energije, preračunana na prebivalca, znašala 
7.337 kWh, kar je krepko nad povpre­čjem v Sloveniji (6.094 kWh/prebival­ca). To je posledica predvsem porabe električne energije v intenzivni indu­striji na območju občine Domžale. 
Pretežno vsi javni objekti, zajeti v analizo za ogrevanje, uporabljajo ze­meljski plin, katerega skupna poraba 
Osnovne šole 
Ostali objekti 
Šporni objekti 
Vrtci 
Zdravstveni dom 
je v letu 2015 znašala 751.730 Sm3 in se je glede na leto 2014 povečala za dobrih 18%. Poraba kurilnega olja se je glede na leto 2014 zopet zmanjšala, saj je v sredini leta predzadnji objekt v celoti prešel na zemeljski plin. 
Poraba energije za ogrevanje v letu 2015 glede na leto 2014 povečala in sicer za 10,4 %, kar je posledica pred­vsem daljše kurilne sezone in večjega temperaturnega primanjkljaja kot tudi povečanje površin javnih objektov in novih priključkov (zamenjava energen­času okoli 16 °C, v kopalnici pa največ do 24 °C. 
Pokrivanje radiatorjev preprečuje neovirano širjenje toplote po prostoru, zato je najbolje, da tega sploh ne poč­nemo ali vsaj čim manj. Tudi z dolgimi zavesami prek radiatorjev, postavljenim pohištvom tik ob radiatorjih in s suše­njem perila ob radiatorjih preprečuje­mo neovirano širjenje toplote. Tako lah­ko izgubimo tudi do 20 % toplote. 
Potrebno je vzdrževanje ter pravilna raba peči in napeljave za ogrevanje. Z rednim vzdrževanjem tako poleg varne­ga obratovanja in preprečevanja okvar dosežemo tudi manjšo rabo energije.
Želimo vam toplo in varčno kurilno sezono.
 Občina D omžale in Matija Matičič (MM S OL , s. p.) 
Pojasnilo glede uvedbe nove linije 12D 

Spoštovane občanke in občani ob­čine Domžale, 
ker smo v zadnjem mesecu dnev­no prejemali vaša vprašanja na temo uvedbe nove linije 12D, ki jo je septembra uvedlo Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d. o. o., vam v nadaljevanju pošiljamo poja­snilo v zvezi s to problematiko. 
Novico, da Javno podjetje Lju­bljanski potniški promet, d. o. o. uvaja novo linijo prevozov 12D, smo vsi sprejeli z velikim veseljem. Ob­čina Domžale se tudi na področju javnega prevoza trudi zagotavlja­ti svojim občankam in občanom dostopnejši in kakovostnejši jav­ni prevoz, ki bi tudi okoliškim kra­jem omogočil večjo mobilnost in hkrati prispeval k zmanjšanju one­snaževanja našega mesta in okoli­ce. Kljub našim prizadevanjem, da bi omenjeno linijo ohranili, to ta trenutek ne bo mogoče, saj uvedba nove linije 12D posega na območje 
drugih prevoznikov, kar preverja in­špektorat za infrastrukturo. Občina Domžale je v preteklih letih, skupaj s podjetjem Kam-bus, 
d. o. o., že pripravila predlog uved­be novih avtobusnih linij na obmo­čju občine Domžale, ki bi povezale oddaljene okoliške kraje z mestom Domžale in bi bile usklajene z voz­nimi redi obstoječih avtobusnih li­nij. Z novimi linijami oziroma po­večano frekventnostjo nekaterih li­nij bi občanom lahko ponudili ve­čjo dostopnost do javnega linijske­ga prometa tako do Domžal kot po­sledično naprej do Ljubljane. 
Omenjeni predlog z vsemi prilo­gami, voznimi redi ter itinerarjem avtobusnih linij in pozneje tudi z vsemi dodatnimi pojasnili in dopol­nitvami, je bil poslan na ministrstvo za infrastrukturo, kjer je bilo opra­vljenih tudi več sestankov, ampak kljub vsemu pozitivnega soglasja za uvedbo novih avtobusnih linij in povečanja frekventnosti na obstoje­čih avtobusnih linijah s strani pri­stojnega ministrstva nismo prejeli. Ideja je bila celo tako resna, da smo v občinskem proračunu za ta na­men rezervirali sredstva, vendar dr­žava na naš predlog žal ni pristala.
Želimo vas seznaniti, da smo vložili veliko naših prizadevanj za širitev mreže, a glede na nave­deno Občina Domžale ne more in ne sme posegati v izvajanje gospo­darske javne službe javnega po­tniškega prometa, kajti pristojno ministrstvo za infrastrukturo na podlagi javnega razpisa podelju­je koncesije za izvajanje gospodar­ske javne službe javnega potniške­ga prometa. 
Ne glede na navedeno si bomo tudi v prihodnje aktivno prizadeva­li urediti problematiko, s katero se naše občanke in občani soočajo že več desetletij. 
Župan Toni Dragar 
iz urada župana 

16. seja Občinskega sveta Občine Domžale 
V četrtek, 20. oktobra 2016, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 16. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar. 
1. Volitve in imenovanja ja poslanke in poslance ter Ustavno Občinski svet Občine Domžale je komisijo Državnega zbora RS, da se sprejel Odlok o občinskem podrob­ditvi mandata nadomestnemu čla­
• Občinski svet je sprejel Sklep o potr­naj v zahtevi po preprečevanju po-nem prostorskem načrtu za del ob­nu Občinskega sveta Občine Dom­
deljevanja koncesij za oskrbo prebi-močja V9-1 Pod Tosamo jug v drugi žale. Občinski svet Občine Domžale 
valstva s pitno vodo jasno loči med obravnavi. 
je potrdil Romana Lenassija, izvo­
prepovedjo sklepanja koncesijskih 7. Vprašanja, pobude in predlogi ljenega na lokalnih volitvah dne 4. 
pogodb z zasebnimi podjetji in jav-Na seji so vprašanja, pobude in pre­
10. 2014 kot člana Občinskega sve­
nimi podjetji, katerim se naj dopusti dloge podali: mag. Tomaž Deželak ta Občine Domžale za preostanek 
izvajanje te gospodarske javne služ-(SDS), Peregrin Stegnar (Nsi), Matej mandatne dobe. 
be še naprej. 	Oražem (Lista Reza), Robert Pečnik 
Občinski svet Občine Domžale zah-(SMC), mag. Lovro Lončar (SDS) in ji soglasja k imenovanju direktorja 
• Občinski svet je sprejel Sklep o izda­teva, da Državni zbor RS v vse postop-Marija Doroteja Grmek (SDS). javnega zavoda Center za zaščito in 
ke in razprave v zvezi s spremembo Vse pobude, predloge in vprašanja reševanje Domžale. Občinski svet 
Ustave RS in vpisom neodtujljive pra-lahko najdete na občinski spletni stra­Občine Domžale je za direktorja jav­
vice do pitne vode, vključi tudi občine ni www.domzale.si pod rubriko Ob­nega zavoda Center za zaščito in re­
in njihova združenja. činski svet, svetniška vprašanja. Prav ševanje Domžale imenoval Andreja 
tako lahko na občinski spletni strani Jarca za mandatno obdobje petih let. 
6. Obravnava in sprejem Odloka poiščete celotno gradivo seje Občin­
o občinskem podrobnem prostor-skega sveta Občine Domžale.
daji soglasja k imenovanju direk­
• Občinski svet je sprejel Sklep o iz­
skem načrtu za del območja V9-1  Občina D omžale, Urad župana 
torice Knjižnice Domžale. Občinski 
Pod Tosamo jug – druga obravnava 	Foto : Vido Repanšek 
svet Občine Domžale je potrdil, da 
se za direktorico Knjižnice Domžale 
imenuje Barbara Zupanc Oberwal­der za mandatno obdobje petih let. 

Cesta Radomeljske čete, 
• Občinski svet je sprejel Sklep o iz­daji soglasja k imenovanju direkto­
prijazna žabicam in občanom 
rice Doma upokojencev Domžale. 
Občinski svet Občine Domžale je 
dal pozitivno mnenje k imenovanju 

V oktobru bo zaključena večina del na lokalni cesti 
direktorice Nataše Zalokar za direk-
Radomlje - Rova. 
torico Doma upokojencev Domžale 
za mandatno obdobje petih let.  3. Obravnava in sprejem Odloka o o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo 
• 
Občinski svet je sprejel Sklep o ime-	proračunu Občine Domžale za leto Republike Slovenije. Na odseku od konca naselja Trata danskih mesecih organizirajo akcije, novanju člana Sveta za preventivo 2017 in obravnava Odloka o prora-Občinski svet Občine Domžale do naselja Rova smo namreč avgusta kjer prostovoljci lastnoročno nosijo in vzgojo v cestnem prometu občine čunu Občine Domžale za leto 2018 podpira vpis neodtujljive pravice do začeli z rekonstrukcijo lokalne ceste. ogrožene vrste živali z enega na dru-Domžale. Občinski svet Občine Dom-– prva obravnava pitne vode v ustavo, prav tako se stri-Izvajalec gradnje je Elicom, d. o. o., gi konec cestišča. Ta ukrep je sicer po­žale je imenoval Blaža Vidica kot Občinski svet Občine Domžale je spre-nja z izhodiščem, da so naravni vo-Domžale, nadzornik projekta podjetje magal, vendar je bil narave začasnih predstavnika Policijske postaje Dom-jel sklepa o sprejemu odloka o prora-dni viri naravno vodno javno dobro v Biro Veritas, d. o. o., ter koordinator ukrepov. Z željo po celoviti rešitvi smo žale v Svetu za preventivo in vzgojo v čunu Občine Domžale za leto 2017 in upravljanju države ter da naravni vo-za varnost in zdravje pri delu v fazi se tako na Občini Domžale odločili za cestnem prometu v občini Domžale. 2018 v prvi obravnavi. dni viri služijo prednostno in trajno-izvajanja projekta podjetje Antirizi-trajen ukrep – izvedbo amfibijskega 

• 
Občinski svet je sprejel Sklep o 	Občinski svet Občine Domžale je stno oskrbi prebivalstva s pitno vodo ko. Sanacija ceste, gradnja pločnika tunela z vzhodno/izhodnimi portali. imenovanju člana Odbora za stano-sprejel Odloka o proračunu Občine in z vodo za oskrbo gospodinjstev. in javne razsvetljave, ureditev amfi-Druga trajna rešitev, izgradnja podho­vanjsko politiko in splošne zadeve. Domžale za leto 2017 in 2018 v prvi Pri tem se naj upošteva, da pravi-bijskih kanalov za dvoživke (žabe), da za dvoživke 100 cm, zaradi obstoje­Občinski svet Občine Domžale je za obravnavi in je ugotovil, da je gradivo co do pitne vode ni mogoče enačiti s urejanje križišče Rova - Kolovec in če in komunalne vode v koridorju ce­člana Odbora za stanovanjsko po-primerno za nadaljnjo obravnavo. pravico do javnega vodovoda. Pripra-odvodnjavanje viška vodnih količin ste ter predvidenega meteornega ka­litiko in splošne zadeve imenoval vljavce besedila ustavnega zakona zalednih voda iz območja Opekarna nala ta izvedba ni mogoča. Novi pod-Anžeta Korošca. 4. Obravnava in sprejem Odloka o pozivamo, da upoštevajo dosedanjo oziroma glinokopa (območje obstoje-hod za dvoživke tako obsega amfibij­


spremembah in dopolnitvah Od-zakonodajno ureditev, po kateri mora-čega ribnika) na južno območje (gra-ski tunel, varovalne oziroma uvajalne 
2. Obravnava in sprejem določitve loka o organizaciji in delovnem jo občine zagotavljati javne vodovode po) je stalo okvirno 330.000 evrov. ograje, ki so odporne na temperaturne vrednosti točk za izračun nadome-področju Občinske uprave Občine na območjih v skladu z Operativnim Naj spomnimo, da smo dva odseka te spremembe in sol ter nimajo ostrih ro­stila za uporabo stavbnega zemlji-Domžale – prva obravnava programom oskrbe s pitno vodo, na dolge lokalne ceste rekonsturirali že v bov, da ne bi poškodovale živali, in za­šča za leto 2017 Občinski svet Občine Domžale je spre-ostalih območjih pa si oskrbo s pitno letu 2007 in 2012. Takrat smo izgradili ključki ograj v črki L. Varovalne ogra­Občinski svet je sprejel Sklep o določi-jel Odlok o spremembah in dopolni-vodo ali samooskrbo občani zagotovi-meteorno kanalizacijo, izvedli celotno je preprečujejo prehod dvoživk čez ce­tvi vrednosti točk za izračun nadome-tvah Odloka o organizaciji in delov-jo še naprej. menjavo spodnjega ustroja voziščne sto in se nahajajo na levi in desni stra­stila za uporabo stavbnega zemljišča nem področju občinske uprave Obči-Občinski svet Občine Domžale ra-konstrukcije, dogradili pločnik in ure-ni ceste. Na območje, kjer je luknja v za leto 2017. ne Domžale v prvi obravnavi. zume predlog, da bi odslej oskrbo gos-dili javno razsvetljavo z ustrezno pro-ograji, zaradi stranske ceste, pa smo Vrednost točke za izračun nado-Občinski svet Občine Domžale je podinjstev zagotavljala država preko metno ureditvijo.  uredili prečni prehod z rešetkami. mestila za uporabo zazidanega stavb-določil, da se v kadrovskem načrtu za neprofitne javne službe tako, da na-Velika nadgradnja del prejšnjih let Občina Domžale je in si želi biti v nega zemljišča za leto 2017 znaša leto 2016 število delovnih mest v ka-ravne vodne vire za ta namen izkori-je bila predvsem ureditev amfibijskih prihodnosti prostor zadovoljnih lju­0,00158 €. binetu za določen čas poveča za eno šča sama neposredno ali izkoriščanje kanalov za dvoživke (žabe). Cesta Ra-di. Množičen povoz dvoživk na na-
Vrednost točke za izračun nado-delovno mesto. 	prenese v neposredno upravljanje domeljske čete se namreč nahaja na šem območju ne vpliva zgolj negativ­
mestila za uporabo nezazidanega 	samoupravnim lokalnih skupnostim, območju Češeniške gmajne z Rovšči-no na ohranjanje populacije teh zava­
stavbnega zemljišča za leto 2017 znaša 5. Obravnava in sprejem Sklepa s kot poseg v izvirne pristojnosti občin, co. Celoten gozdni prostor na obmo-rovanih vrst dvoživk, temveč tudi ne­
0,10298 €. stališčem Občine Domžale o vpisu zato ga ostro zavrača. čju je življenjski prostor kvalifikacij-gativno vpliva na varnost naših obča-Sklep začne veljati petnajsti dan po pravice do pitne vode v Ustavo RS Občinski svet Občine Domžale ske vrste hrbski urh, na območju pa se nov. V prvi vrsti je cesta s povoženi­
objavi v Uradnem vestniku Občine Dom-Občinski svet Občine Domžale je spre-glede na sprejeto stališče k točki 2 na nahajajo tudi druge zavarovane vrste mi žabami spolzka in nevarna, v dru­
žale, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje. jel Sklep s stališčem Občine Domžale 21. seji Državnega zbora RS opozar-dvoživk iz skupine zelenih žab, rjavih gi vrsti pa prostovoljno reševanje dvo­
žab ter navadna krastača in alpski pu-živk v deževnem vremenu oziroma na pek. Križišče Ceste Radomeljske čete, splošno poveča tveganje posamezni-Rovska cesta, Kolovška cesta in do-ka za nesrečo na cesti. Prav zato smo stopna cesta do tovarne Plastenka so se odločili, da poiščemo trajno rešitev v spomladanskem in jesenskem času za naše žabice in naše občane. Pa da črna točka množičnega povoza dvo-ne bomo zgolj čebelam prijazna obči­živk. Prav zato že vrsto let krajani Ra-na, temveč prav vsem vrstam živali. domelj in Rove v jesenskih in spomla-Urad župana 



6 | slamnik štev i lk a 10 | ok tober 2016 | l e t n ik lv i 
veliki intervju 
PREPROSTO: RAD IMAM NARAVO 
JOŽE NEMEC, UPOKOJENI ARHITEKT, PREDSEDNIK DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA DOMŽALE - KAMNIK 
Jože Nemec, upokojeni arhitekt, ki uživa v najlepšem delu svojega življenja, v katerem veliko hodi, kolesari, kosi na roke, vrtnari in prideluje zelenjavo … priznava, da človek z leti postane bolj kritičen do dogajanja v njegovi okolici. 
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc 
N
jegov rod izvira iz Doba. Rodil se je med vojno leta 1943 kot najmlajši otrok, bilo je sedem otrok, a le pet jih preživelo, tako da ga je starej­ši brat, ki je tik pred koncem vojne padel kot borec Šlandrove brigade na Menini planini, videl le tisti dan, ko se je rodil. 
Kakšna je bila vaša mladost? 
Imel sem srečno otroštvo, odraščal sem v časih, ko še ni bilo pretirane­ga izobilja. Podili smo se po travnikih, ves čas smo preživeli v naravi. Zazna­movala nas je svoboda, kot mlade­ga človeka me ni nič utesnjevalo. Le starši so bili včasih 'problem'. Tako me je včasih mama pričakala, ko sem ves moker prišel pod noč s smučanja po bližnjih gričih, s palico, ki je do­movala nad štedilnikom, in mi jih na­ložila. Popoldneve smo pozimi preži­veli na dobski skakalnici na Močilni­ku. In ko se je nekoč mama spet raz­jezila name, je starejši brat vzel to tako zares, da je tudi sam 'obračunal' Zdaj so zelo nesrečni z mano in smučke prelomil ob dre­
časi za dejavnosti 
vesni rogovili. Zelo sem bil žalosten, saj sem si nakup smuči sam zaslu-civilne družbe. Nihče žil z nabiranjem divjega kostanja. A ji ne prisluhne, ljudje te kazni danes vseeno vidim kot zelo 
so apatični… Tudi 
vzgojne. Čeprav fizičnega kaznovanja ne podpiram, sem zagovornik strogo-politika ne prisluhne sti pri vzgoji. Ker tega ni, opažam ve­
okoljevarstvenikom. 
liko neprilagojenosti pri mladih. 
Včasih so nas sprejeli Družini vaših staršev imata ministri, odgovorni so se zanimivo zgodovino. 
odzivali. 
Naša hiša stoji v najstarejšem delu Doba, v bližini cerkve. Tam je bilo ne­koč obzidje, ker je bila to taborna cer­kev. Vsi predniki izvirajo iz okolice Doba. Očetova domačija je bila najbrž v preteklosti tudi gostilna, saj so bile v hiši, ki je pred vojno pogorela, tri krušne peči. Po domače se je reklo pri Goltnarju, kar kaže na besedo gartner in morda na vrtnarijo. Mama je bila Blatnikova – pri hiši, ki je ob glavni cesti, so imeli obrt tapetništvo in sli­kanje kočij. Doma še imamo razgle­dnico, na kateri piše Ivan Blatnik, iz­delovalec vsakovrstnih vozov. Skupaj so bili trije obrtniki: Vojskovi – kova­či, Bognarjevi kolarji, pri nas pa tape­tniki, vsi povezani s prevoznimi sred­stvi. Oče je bil po vojni delavec v to­varni Univerzale, oblikoval je klobu­ke, tam sta na začetku delala tudi se­stra in brat. Prirojena mu je bila na­tančnost in užival je pri svojem delu. Vse življenje je nosil klobuk, pole­ti slamnik – žirardi, ki je imel imeni­ten prizvok. Zanimivo, tudi pri osem­desetih letih je bil brez sivih las in imel bujno lasišče. Ne vem, ali je bilo to zaradi klobuka, ampak nihče od otrok ni podedoval tega. 

Kaj pa šolanje? 
Osnovno šolo sem obiskoval v Dobu, v spominu pa mi je ostala po strogosti ravnatelja Pardubskega in tudi večine starejših učiteljic. Spomnim se Bizja­nove in Sedejeve, bili sta bolj starega kova. Rad bi poudaril izjemen pomen domžalske nižje gimnazije, saj je ime­la izjemne profesorje, ki so znali dati znanje in vzgajati s strogostjo. Prija­teljski odnos sva imela s prof. Vodo­pivčevo. Tako mi je v 4. letniku poda­rila knjigo Ericha Fromma Umevanje ljubezni. Danes se zavedam, kako mi je hotela predati pomembno filozof­sko razmišljanje o tem, kako je človek vedno sam sebi najbližji. Učili so še prof. Bojc, ki je celo uro lahko na pa-met recitiral Prešernove sonete, prof. Merhar nas je učil risanja, nekaj časa pa tudi prof. Marjan Dovjak. Vsi, od razredničarke prof. Velkavrhove do ravnatelja prof. Flerina, so se trudili čim bolje pripraviti mladega človeka za nadaljnje šolanje. 
Zakaj ste se odločili za študij arhitekture? 
Oče me je najprej usmeril na geode­zijo, obiskoval sem Srednjo tehniško šolo, ki je poudarjala natančnost, do­bili pa smo ogromno praktičnih znanj. Po zaključku šolanja za geometre žal ni bilo zaposlitve. Zato sem leta 1962 vpisal študij arhitekture, ki sem ga zaključil leta 1968. Med študijem smo vsako leto delali v seminarjih pri pro­fesorjih, bil sem pri prof. Mihevcu, ki je veliko projektiral stanovanjske in hotelske stavbe – tako smo risali tudi hotelski kompleks v Portorožu. Za to smo dobili nekaj plačila in pridobi­vali veliko praktičnih izkušenj. Voja­ščino sem služil v Nišu na letališču, kar je bila zanimiva izkušnja. Nekate­ri smo bili nekoliko starejši kot veči­na in marsikaj se nam je zdelo otročje. Tam sva bila skupaj z domžalskim gradbenikom Matjažem Karlovškom, s katerim sva se rada zadrževala na igrišču, s pivom in napolitankami. 
In z diplomo v roki ni bil problem dobiti službe? 
Res je. Želel sem delati bližje domu in prva služba je bila na občini, kjer sem začel na pobudo ing. Bregarja, načel­nika na gradbenem oddelku, z risa­njem manjšega mostu. Iz Velenja se je takrat vozil v Domžale ing. Popo­vić, direktor velenjskega projektivne­ga biroja, ki se je odločil, da posta­vi na noge projektivni biro. Najprej sem delal v stanovanjskem podjetju Domžale, iz njega pa je nastal Biro 71, kjer sem bil prvi uradno zaposle­ni arhitekt. Veliko se je gradilo, s sa­moprispevkom so rasle šole, vrtci, in zelo hitro smo rasli tudi v Biroju. Se­gli smo prek meja, po vsej Jugoslavi­ji in v tujino. Vključeni so bili najbolj­ši arhitekti, pozneje tudi profesorji in asistenti Vojteh Ravnikar, Fedja Košir, Peter Kerševan, Peter Gabrijelčič in drugi. Nastajali so projekti za mnoge bolnišnice npr. v Zrenjaninu in Zagre­bu, domove JLA, direktor je imel do­bre povezave in pridobil veliko dela. Prostore smo imeli na številnih loka­cijah, del pa se je preselil tudi v Lju­bljano. Na Biroju sem delal sedem let. Mislim, da je Biro pustil tu močan pe­čat, na primer z domom upokojen­cev, pa s 'paradižnikom', otroško ban­ko na prostoru Ljubljanske banke, ki je bil eden prvih objektov z novimi, plastičnimi materiali. Posebna zgod­ba je SPB, ki je zrasel v centru Dom­žal, takrat nisem več delal v Biroju. Vizija takratnega župana g. Klemenca je bila, da iz Domžal naredi mesto. Iz tega je zrasel urbanizem stavbe, ki je smelo zasnovan, s poslovnim in sta­novanjskim delom, garažami … A po­tem je prišlo obdobje, ko se je v to po­

letnik lvi | oktober 2016| številka 10slamnik | 7 
veliki intervju 

seglo in spreminjalo, gradnja pa se ni 
izvajala s kvalitetnimi materiali. 
Je SPB sploh mogoče še sanirati? 
Stavba presega okvire naše obči­
ne. Gradila se je v časih, ko še ni 
bilo strogih predpisov glede požar­
ne varnosti, zahtev glede toplotnih iz­
gub, fasade in zasteklitev, ki so da­
nes kvalitetnejši. Ne znam odgovo­
riti na vprašanje, kako to posodobi­
ti in sanirati. Stanovalci in lastniki 
sami ne bodo nikoli zmogli. Neureje­
no ostaja tudi razmerje med javnim in 
zasebnim. Če bi bili bogatejši, bi bilo 
objekt najbolje porušiti … Sam ne naj­
dem odgovorov. Vsi trpijo – stanoval­
ci imajo visoke stroške, upravniki tež­
ko obvladujejo in usklajujejo različne 
interese. Ne vidim ekipe na občini, ki 
bi lahko pomagala, da bi se to res pre­
maknilo. Manjkajo strokovnost, volja 
in politična enotnost. Pred leti so bili 
temu že blizu, zdaj pa ni nikogar, ki 
bi to vzel za 'svoj življenjski projekt'. 
Ustvaril ste si tudi družino in dom. 
Ženo sem spoznal na fakulteti, oba sva bila arhitekta. Po prihodu iz voj­ske sva se zbližala in v njeni družini so me lepo sprejeli kot 'fanta s pode­želja', saj so bili v družbeni strukturizelo pomembni. Ženina starša sta bila namreč prvoborca, prisotna v politiki, a tasta je odnesla podpora Kavčiče­vi liniji. Sprva sva živela v garsonjeri v Ljubljani, čeprav sem imel že zgraje­no hišo doma v Dobu, kamor sem vla­gal denar, ker sem dobro zaslužil v Bi­roju. A hišo je dvakrat letno poplavi­lo in zato me je to odvrnilo od bivanja v njej. V Domžalah sva našla parcelo ob Kamniški Bistrici, po regulaciji so se sprostile lepe parcele. To je miren del mesta, sredi zelenja, ob vodi … V moji prvi hiši pa živi sin, saj poplav v tem delu Doba ni več. 
Kakšna je bila vaša nadaljnja 
službena kariera? 
Najprej je k Zidarju v SCT odšel Dom­žalčan Miro Zule, potem je povabil še mene, da bi postavil projektivni biro za visoke gradnje. Tam smo močno zrasli, priključilo se je veliko sodelavcev. De­lali smo na gradbiščih po vsej Jugosla­viji in v tujini. Sodeloval sem pri gra­dnji velikega stanovanjskega nase­lja za vojsko v Jordaniji, pa v Vzhodni Nemčiji, večji kompleks v bližini Hal­leja. To je bilo v času, ko sta se združili državi in se je vzpostavila denarna uni­ja; vzhodnonemška marka se je poeno­tila z zahodno. Mi smo zaslužili v vzho­dnonemških markah in prek vikenda smo 'obogateli' s spremembo denarja. Srečna okoliščina. Ker sem se naveli­čal vožnje v Ljubljano, ko so bili zastoji, sem eno leto delal pri županu Peru na občini Mengeš kot referent za komu­nalo. A to še ni bil konec. Službeno pot sem zaključil v podjetju žene, projek­tivnem biroju Stavbenik. Lepo sva so­delovala in bili so prijetni časi. Po nje­ni smrti sem nekaj časa podjetje vodil do upokojitve. Ta je najlepši del življe­nja, čeprav sem imel v zadnjem času nekaj zdravstvenih težav. Skušam vzdr­ževati kondicijo, veliko hodim, kolesa­rim, na roke kosim, vrtnarim in pride­lujem zelenjavo … 
In s čim se ukvarjajo vaši otroci? 
Mlajši sin se je odločil za študij arhi­tekture, čeprav ga v to nisem silil. Mi-slim, da mu ni žal. Drugi sin se je od­ločil za ekonomijo in se specializiral v zavarovalništvu. Opažam, da pravih urnikov nimajo, mladi morajo dela­ti tako rekoč ves dan, pa še za vikend kaj ostane. Tako pač je, ko si mlad, moraš veliko delati, z leti pa se stva­ri umirijo. 
Velikokrat se javno in kritično 
odzivate, predvsem v povezavi s 
problemi okolja in prostorskimi 
zadregami. Kaj vas žene k temu? 
Tega nisem vedno počel, a z leti člo­vek postane bolj kritičen do dogaja­nja. Nekaj napišeš, opozoriš, poveš svoje mnenje, in morda vsak dvajse­ti to tudi prebere. Trudim se vplivati … Zanima me zlasti narava. Rad imam 
naravo, pripadal sem generaciji, ki se je še podila po travnikih, se kopa­la v potokih. Z nostalgijo se spomi­njam tega prvinskega življenja. Nara­va je čudovit laboratorij vsega, žive­ga in neživega. Kdor jo zna opazova­ti, se nauči veliko. Takšen je svet ob Kamniški Bistrici. Čudim se tistim, ki ob njej tečejo, pa imajo na ušesih slu­šalke in vsi zasopli stremijo le za ča­sovnimi dosežki. Počasi se sprehajam, vzamem daljnogled, drugič fotoapa­rat in opazujem: na primer vsaj šest vrst zavarovanih ptic, od vodomca, raznih rac, na primer velike žagarice in kreheljca, pa druge obvodne živa­li, belouške, kobranke … Med rastli­nami pa je zanimivo, da voda prinese s seboj razna semena, tako rasteta na bregovih tudi gorski javor in črna jel­ša … Res moram pohvaliti projekt re­kreacijske osi ob Kamniški Bistrici. 
Kako ste spremljali ekološko sanacijo Kamniške Bistrice, ki je 
dandanes zelo čista reka? 
S propadom industrije v njenem po­vodju, kar je sicer nesrečna okolišči­na, se je stanje postopoma izboljševa­lo. Ker je zdaj voda čista, je v njej pol-no mladic, rib, vodnih drsalcev, ka­čjih pastirjev in raznih žuželk. Bo­lje bi bilo, da bi sicer tovarne še dela­le ter bi z raznimi ukrepi in čistilnimi napravami preprečili onesnaževanje. Pestro je tudi v okolici reke, na Šum­berku, pa na drugih krajih, v okoli­ci ribnikov. 
Bili ste dolgoletni član in predsednik društva za varstvo okolja Domžale - Kamnik. Kakšen je vpliv društva danes? 
Po smrti predsednika g. Jagodica, ki je bil tudi naš ustanovitelj, izjemno aktiven in zavzet ter potem še dr. Ja­nežiča, sem prevzel predsedovanje. V naših najboljših, a tudi drugačnih ča­sih, v osemdesetih, smo imeli kar ne­kaj vpliva in smo lahko z opozarja­njem vplivali na razreševanje pro­blemov. Takrat so bili z nami na zve­zi društev tudi politično močna Jel­ka Kraigher, sodelovali so strokovnja­ki vseh vrst, ki so pokrivali posame­zna področja. Zdaj so zelo nesrečni časi za dejavnosti civilne družbe. Nih­če ji ne prisluhne, ljudje so apatični … Tudi politika ne prisluhne okoljevar­stvenikom. Včasih so nas sprejeli mi­nistri, odgovorni so se odzivali. Tako smo vplivali na izgradnjo čistilne na­prave v Papirnici Količevo, prepreči­li smo gradnjo sežigalnice, pa pozida­vo kmetijskih površin v Šmarci, južno od cone na Duplici in proti Podgorju. Opozarjali smo na probleme s pod­talnico. In še več je bilo tudi manjših zadev. Območje Kamnika, Mengša in Domžal sem vedno videl kot eno in močno povezano. 
Ali v Sloveniji pogrešamo stranko zelenih? 
Prav gotovo, to je velika nesreča. Je nekakšna vest človeštva. V večini dr­žav je prisotna in ima vpliv. Problem je, da se pri nas zelena stranka po ideološkem razkolu na leve in desne ni znala več povezati. Ljudem se je to zelo zamerilo in nikoli več niso pri­šli do parlamenta. Tudi na terenu ni bilo aktivistov, nič se ni dogajalo. Iz­gubljeno zaupanje se težko povrne. Mislim, da je tudi v prihodnosti malo možnosti za ponoven uspeh zelene stranke. Škoda je, da se je vse razvo­denelo. Čeprav je veliko ljudi, ki raz­mišljajo 'zeleno'. Sam sicer nisem bil član nobene stranke, sem pa deloval 
en mandat na listi Zelenih kot občin­ski svetnik, potem me je nadomestil Franci Černigoj. 
Kakšni so problemi današnjega trenutka, s katerimi bi se morali ukvarjati zeleni? 
V globalnem pogledu je to prevelik pritisk na naravne resurse, preveč je onesnaževanja, npr. s prašnimi delci, preveč je odpadkov in izkoriščanja fo­silnih goriv, kar ima za posledico pod­nebno segrevanje. Tu je nujen proces omejevanja. Problem je tudi rast pre­bivalstva v nerazvitem svetu, pri ome­jevanju tega bi moral sodelovati raz­viti svet. Ti ljudje bi morali ostati na svojih domovih, tam primerno žive­ti in imeti prihodnost. Pri nas tudi ne manjka problemov. Pri političnih strankah ni pravega posluha za oko­lje, tega sploh nimajo več v progra­mih. Jasno, potrebne bi bile mnoge omejitve in tega volivci ne bi nagradi­
li. Vsak vidi le sebe in dokler gre, ne ukrepamo. Tako se ne lotevamo ome­jitev v prometu, sprememb v načinu lokalnega prevoza. Ni prav, da nam na primer Kam-bus diktira in prepre­čuje aktivnejši in pogostejši prevoz do Ljubljane z LPP. Imel sem srečo, da sem se v Ljubljano vozil z vlakom, ker sem imel delovno mesto blizu posta­je. Marsikaj je treba spremeniti v gla­vah ljudi, da bi se organizirali in vo­zili skupaj. Tudi projekt kolesarskih stez teče prepočasi in nesistematič­no, nekaj časa steza je, potem izgine 
… Varnost je problem, manjka pa tudi malo več dobre volje. Že desetletja vse dnevne opravke opravim s kolesom. 
Katere stvari pa bi lahko pohvalili? 
Kar nekaj je sprememb, pohvalil sem že rekreacijsko os ob Kamniški Bistri­ci, pa čistejše vode, mali park ob SPB, ki je zaživel; veliko imamo tudi špor­tnih površin, zasaditev dreves ob Lju­bljanski in Karantanski cesti. Take za­saditve pa v zadnjem času pogrešam na velikih parkiriščih domžalskih ve­letrgovcev. 
Opozarjate tudi na anomalije pri posegih v prostor. 
Domžale imajo veliko prednosti v ugodni geografski legi, razviti infra­strukturi, imamo reko, smo blizu cen­tra … V prostorskem razvoju imajo malo nesrečno roko z izbiro pravih urbanistov. Vse gre izrazito prepočasi. Pri tem mislim na občinski prostor­ski načrt kot osnovo vseh posegov, po zakonu bi ga morali sprejeti že leta 2009, pa ga še vedno nimamo. To je najpomembnejši dokument, je stra­tegija in poglobljen premislek, kaj sploh hočemo. Če bi bil tak temeljni načrt sprejet, bi naredili tudi podrob­nejše načrte in v njih predvideli, ko­liko in kje se bodo razvijale posame­zne zadeve. Tako pa je polno degra­diranih območij (na primer ob uvozu v Domžale je napol podrto dvorišče s plankami z reklamami), čeprav so to elitne lokacije, stalno pa posegamo le po kmetijskih zemljiščih. 
Kako to preprečiti? 
Občina bi morala sprejeti posebne ukrepe in na vseh degradiranih pre­delih znotraj zazidljivih območij z davčnimi ukrepi dodatno obremeni­ti lastnike in jih s tem prisiliti v ak­tivnejšo vlogo – da parcele prodajo ali da zanje najdejo programe in vse­bine. Tako bi bilo manj pritiska na kmetijska zemljišča. Zgrožen sem, saj sem opazil, da je osnutek prostorske­ga načrta predvidel več 100 ha spre­memb kmetijskih površin v zazidlji­ve. Na to sem dal pripombo, pa tudi ministrstvo za kmetijstvo je opozorilo na te nesprejemljive stvari, pa Zavod za gozdove … Absolutno je preveč teh posegov. Očitno je zadaj špekulacija 
– občina bo sprostila zazidljivost, da bo dobila več denarja iz nadomestila stavbnih zemljišč. Mnogi, ki še ima­jo odnos do zemlje, se branijo vsilje­ne zazidljivosti in povečanih stroškov, zato bi bilo pošteno, da bi se nado­mestilo za stavbno zemljišče plačeva­lo šele takrat, ko bi se uresničila gra­dnja, ne pa že takrat, ko še rastejo na njem pridelki. Res pa je, da si večina želi zaslužka, da čimprej prodajo za­zidljive parcele. Zakon sicer primerno usmerja gradnjo na degradiranih ob­močjih in obnovo stavb, a ga ne upo­števamo. Kmetijska zemlja je nekaj nenadomestljivega. Grdo pa ravnamo ob posegih tudi s plodno zemljo, ima­mo sicer občinski odlok, a se ga ne upošteva. Za zaključek želim, da bi v Domžalah nekatere stvari urejali z ve­čjim občutkom do narave in večjo skr­bjo za kakovost bivalnega okolja. . 
8 | slamnik štev i lk a 10 | ok tober 2016 | l e t n ik lv i 

VARNA OSKRBA S PITNO VODO IN UREJENO ODVAJANJE ODPADNE VODE 
Za varno oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadne vode je potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v 
obnovo in vzdrževanje obeh sistemov. 
V občinskem glasilu Domžalec iz leta 1960 je V tistem obdobju je bilo oskrbljenih z zdravo 
Miha Ulčar 
možno zaslediti, da je imel Občinski LO že takoj pitno vodo iz vodovodnega omrežja le približno 24 
Foto: Miha Ulčar in arhiv JKP Prodnik 
D
po drugi svetovni vojni v programu gradnjo ko-odstotkov gospodinjstev nekdanje skupne občine. munalne infrastrukture kot osnovne cestne, ka-Dolžina predvidenega vodovodnega omrežja v ob­anes sta na našem območju oskrba s či-nalske in vodovodne mreže. To delo je zahtevalo čini je znašala 179 km, dolžina že zgrajenega vodo­sto pitno vodo in odvod odpadne vode obširen študij in dokumentacijo ter precejšnja vodnega omrežja po stanju leta 1963 pa 71 km. Seve­samoumevna. Omrežji potekata pod finančna sredstva. da je bilo največje vprašanje financiranje investicije, površjem in sta skriti našim očem, zato Med letoma 1953–1954 je bil izdelan investicij-saj je bilo nemogoče pričakovati, da bodo investi­o njunem delovanju sploh ne razmišljamo, dokler ski program in idejni projekt. V tistem času občina cije z izgradnjo vodovodov financirali predvsem iz pitna voda v naše domove priteka, odpadna pa iz ni imela komunalnega podjetja za izvajanje javne sredstev občine, temveč so bile o tem, kako in kdaj njih odteka nemoteno. Vendar je za varno oskrbo službe, temveč je za komunalne zadeve skrbel Svet rešiti ta pereči problem, sklicane tudi razprave na 

s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadne vode 
potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna za komunalne zadeve pri ObLO Domžale. Za posa-zborih volivcev. V naslednjih letih se je mreža vo­
vlaganja v obnovo in vzdrževanje obeh sistemov. V re. Tako sta bila imenovana tudi odbor za gradnjo mezni del komunalne storitve so imenovali odbo-dovoda ter tudi druga komunalna infrastruktura 
nadaljevanju predstavljamo tri večje investicijsko počasi začela širiti po celotni nekdanji občini. 
ja v Domžalah, in sicer so ga dobile leta 1958. Leta 1970 je bilo že okrog 18 km kanalizacijskega omrež­ja. Gradnja kolektorja med kamniško in domžalsko občino je potekala v letu 1974. Od občinske mejepri Homcu do Štude je kolektor dolg 6360 metrov. Pri tem je domžalska občina prevzela 80 odstotkov stroškov, kamniška pa 20 odstotkov. Stroške za gra­dnjo čistilne naprave sta si občini delili: 60 odstot­kov domžalska in 40 odstotkov kamniška. 
Šumberk – več kot samo 'pljuča' Domžal 
Domžalčani mu radi rečejo kar 'pljuča Domžal' ali 'domžalski Tivoli'. Beseda gre seveda o Šumberku, temu čudovitemu koščku narave, ki na poti pro­ti vrhu ponuja prijetne trim stezice za pomiritev raztresene glave, napolnitev duha in razbistritev misli. Na Šumberku pa poleg gozdnih prebivalcev ter zanimivega razgleda na okoliške kraje 'domu­jeta' tudi največji in najpomembnejši domžalski vmesni postaji med vodnim virom in uporabniko­vo pipo – vodohrana Šumberk. Stari vodohran je vlja dobro toplotno izolacijo objekta in stalno tem­peraturo vode v bazenih. 

Marsikdo, ki ga je v poletnih mesecih pot za­nesla na Šumberk, je lahko na vrhu opazil, da so tam potekala gradbena dela na enem izmed dveh objektov, ki sta v ograjenem prostoru. Očem nevi­vzdrževalne projekte na področju vodooskrbe inkanalizacije: obnova starega vodohrana na Šum­berku, 6. faza obnove in dograditve primarnega vodovoda Domžale–Želodnik in investicijsko vzdrževalna dela na kanalizaciji v Mali Loki. Vse tri investicije so financirali iz sredstev omrežnin občine Domžale, realizacijo pa je vodilo Javno ko­munalno podjetje Prodnik, d. o. o., s katerim smo se tudi podali na teren in si pobliže ogledali ter se iz prve roke seznanili, kako potekajo takšna dela. 
Začetki vodovoda in kanalizacijev Domžalah 
Za uvod se malce sprehodimo po zgodovini in preverimo, kam segajo začetki vodovoda in ka­nalizacije v Domžalah. Včasih so ljudje po vodo hodili v vaške vodnjake, marsikje pa so imeli svoj vodnjak doma. Danes vodnjake večina ljudi upo­rablja samo še za zalivanje vrtov, saj imamo pitno vodo speljano do vsake hiše. 
vodovoda in odbor za gradnjo kanalizacije, ki sta Iz arhivskega gradiva je možno zaslediti tudi 
skrbela za tehnični in finančni nadzor, pripravljala nekaj podatkov o začetkih kanalizacijskega omrež­
dokumentacijo in vse potrebno za redno napredo­vanje del. Sama gradbena dela so bila poverjena v izvršitev splošnim gradbenim podjetjem. 
Analiza stanja komunalne opremljenosti nek­danje skupne občine je bila opisana v občinskem Poročevalcu leta 1963, v katerem je avtor prispevka ugotavljal, da jih je življenje, kar se tiče stanja ko­munalnih naprav, med njimi tudi vodovoda, mno­gokrat prehitelo, posebno v industrijskih krajih. Pospešen tempo celotnega gospodarskega razvoja po osvoboditvi in povečano naseljevanje ljudi v kraje, kjer se je gradilo, ali je obstajala industrija, je povzročilo potrebo po izgraditvi množice komu­nalnih objektov. »Ena izmed mnogih takih naprav je vsekakor vodovod, ki nam daje zdravo pitno vodo. Če prebiramo podatke za 7-letni plan, lahko ugotovimo, da je stanje preskrbe s pitno vodo v naši občini izre­dno pomanjkljivo,« je avtor še zapisal v prispevku takratnega Poročevalca. 

letos doživel celovito prenovo. 
Vodohran – vmesna postaja med vodnim virom in pipo 
Vodohran je poseben zbiralnik za shranjevanje pitne vode, v katerem mora biti vedno zadostna količina vode za zagotavljanje oskrbe uporabni­kov in za zagotavljanje požarne varnosti. Kjer je razgiban teren, kjer so griči in hribi, so vodohrani lahko na mestih z višinskimi kotami, ki zagota­vljajo ustrezen tlak vode v ceveh in s tem uporab­nikom primeren tlak na vodovodnih pipah. 
Za zagotavljanje čiste pitne vode je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Luko­vica več kot 50 vodohranov, ki se po velikosti zelo razlikujejo. Iz črpališč, ki so na domžalsko-menge­škem polju, potuje voda po vodovodnih ceveh do uporabnikov v Domžalah in okolici, del vode panaprej do dveh vodohranov na Šumberku, ki lahko skupaj hranita tudi 2 milijona litrov vode. 
Objekt posebnega pomena 
Po besedah nekaterih občanov so se vodohrani v obdobju 60. let prejšnjega stoletja obravnavali kot objekti vojaškega pomena, zato se tovrstne infor­macije niso 'obešale na veliki zvon'. Vsekakor so vodohrani objekti posebnega pomena, ki morajo biti temu primerno obravnavani in nadzorovani. Nenazadnje gre za ustrezne zaloge pitne vode, ki mora do slehernega uporabnika priteči čista in neoporečna. Tako sta bila zaradi varnosti oba vodohrana na Šumberku med osamosvojitveno vojno zastražena s strani pripadnikov Teritorial­ne obrambe. Tudi danes seveda prost dostop do vodohranov ni mogoč. Okrog se nahaja žičnata ograja, sama objekta pa sta pod stalnim daljin­skim nadzorom in varovanjem, s katerim upra­vljajo na sedežu Javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o. Center vodenja povezuje in omo­goča nadzorovanje večine objektov tako na vodo­vodnem (kot so črpališča, vodohrani ipd.) kot tudi na kanalizacijskem omrežju. Daljinski nadzor v največji meri pripomore k varnosti, zanesljivosti, optimizaciji in arhiviranju dogajanja na obeh sis­dna glavnina del je potekala v podzemnem delu starejšega objekta, kjer sta dva bazena skupne zmogljivosti 500 m3, in ki služita kot zbiralnika za shranjevanje pitne vode. 
V sklopu letošnjih obnovitvenih del je bila sa­nirana obloga sten vodnih celic oziroma bazenov z uporabo sodobnih sanitarno neoporečnih materia­lov, obnovljen je bil sistem za razvlaževanje in pre­zračevanje, moderniziran je bil sistem daljinskega vodenja, hkrati so bili zamenjani dotrajani deli cevovoda in seveda je bila obnovljena fasada s po­destom in zunanjimi stopnicami ter zunanja hidroi­zolacija objekta. Obnovljeni objekt je funkcionalen, zdravstveno neoporečen in oblikovno zasnovantako, da se zlije z okolico gozdnatega Šumberka.
Čeprav so potekala dela na vodohranu Šumberk 
- stari, uporabniki nismo čutili motenj oskrbe z vodo.Po besedah Alenke Žnidarič Stresen, ki je v Javnem komunalnem podjetju Prodnik, d. o. o., odgovorna za investicije, so vodo v vodovodnem sistemu za­gotavljali prek drugega vodohrana na Šumberku. Funkcija vodohrana je namreč v vsakem trenutku zagotavljati vodo uporabnikom in hkrati zagota­vljati zadostne količine vode za gašenje v primeru požara. V primeru izpada posameznega vodohrana je treba nadomestiti njegovo delovanje z drugimi začasnimi ukrepi, bodisi s povečanim črpanjem na vodnih virih bodisi s spremenjenim načinom delovanja ostalih vodohranov, kar zagotavlja Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., z daljinskim vodenjem in drugimi ukrepi. 
Investicijsko vzdrževalna dela navodovodnem in kanalizacijskem omrežju 
Za nemoteno zagotavljanje čiste pitne in neopo­rečne vode ter odvajanje odpadnih voda so nujno potrebna redna obnovitvena in investicijsko vzdr­ževalna dela, zato v Javnem komunalnem podjetju Prodnik, d. o. o., kjer sta dve izmed njihovih de­javnosti zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda za območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, skr­bijo tudi za investicijsko vzdrževalna dela na vodo­vodnem in kanalizacijskem omrežju. Poleg obnov 
temih, prav tako pa tudi k znižanju stroškov nad-samih cevovodov je zelo pomembno, da se izvajajo 
BELA TEHNIKA / NAPE / SESALNIKI IN PRIBOR 
zorovanja in takojšnjemu ukrepanju v primeru obnovitvena dela na objektih, kjer se voda ali črpa neljubih situacij. ali pa shranjuje. Tako bo čista pitna voda iz pipe 
KLIME / KUHINJSKA KORITA / PIPE 
lahko še naprej nekaj samoumevnega. 

Temeljita obnova starega vodohrana 
REZERVNI DELI / SERVIS 
Stari vodohran Šumberk je bil zgrajen leta 1960 Šesta faza obnove in dograditve
kot betonski objekt, večinoma vkopan, vidni deli primarnega vodovoda Domžale–Želodnik 
so bili le čelna fasada in zunanje stopnice s pode-V začetku avgusta so v naselju Dob začeli s 6. fazo 
PE Domžale | Ljubljanska cesta 92 
stom. Klasične strehe ni bilo, preko betonske plošče obnove in dograditve odseka primarnega vodovoda objekta se razrašča teren, saj prav zemljina zagota-iz smeri črpališča na domžalsko-mengeškem polju 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 9 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
do Poslovne cone Želodnik, in sicer na odseku od Šolske ulice do križišča z Župančičevo ulico in Po­slovno cono Želodnik v Dobu. Takšno delo poteka v fazah predvsem zaradi tega, ker je treba pred samo gradnjo traso napajalnega vodovoda na posame­znem območju uskladiti z drugimi obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi. Ta 6. faza je obse­gala 786 m dolžine primarnega voda (cev DN 200) in 133 m dolžine sekundarnih vodov (cev DN 100), ki peljejo skozi naselje Dob. 
Dela smo si ogledali tudi na terenu, in sicer na glavni cesti, kjer so vgrajevali nov primarni cevo­vod. Obstoječi primarni cevovod, ki ne zadostuje več potrebam tako naselij Vir in Dob ter PC Želo­
3 
6 
3.
 Gradnja vodovoda in kanalizacije v Domžalah okrog leta 1960 

4.
 Slovesno odprtje domžalskega vodovoda

5.
 Pospešen tempo celotnega gospodarskega razvoja po osvoboditvi in povečano naseljevanje ljudi v kraje, kjer se je gradilo ali je obstajala industrija, je povzročilo potrebo po izgraditvi množice komunalnih objektov. 

6.
 Da je bil promet čim manj moten, so pri gradnji novega primarnega voda dela potekala po etapah.

7.
 Vsak revizijski jašek za kanalizacijo je sprojektiran in predhodno izdelan v tovarni.

8.
 Za preprečevanje vdora zemlje in peska pri polaganju cevi z jeklenimi opaži dodatno zaščitijo izkop. 


dnik, večinoma poteka znotraj naselja po lokalnih cestah in med objekti. Nov primarni cevovod po­teka po glavni cesti, se pravi po javni površini, ki je dostopna za vzdrževanja in popravila. Dela so izvajali po etapah, kar pomeni, da so izkop naredili na dolžini nekaj več, kot je dolga ena vodovodna cev. To pa predvsem zaradi tega, da je promet čim manj moten. V tem primeru je bila delna semafori­zirana zapora, saj je izkop potekal po enem voznem pasu. »Nove vodovodne cevi, ki so jih polagali, so veliko bolj zanesljive kot obstoječe, saj so narejene iz nodulirane litine, ki je litoželezo legirano z magne­zijem, kar zagotavlja elastičnost cevi,« ob ogledu ra­zloži Domen Dolšak iz službe za investicije Javnega 
4 
7 
komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o. Vodovod je opremljen tudi s potrebnimi armaturami: zasuni, zračniki in hidranti. Prav tako so obojčni in prirob­nični fazoni, vijaki, tesnila ... iz posebnih materia­lov in z ustreznimi certifikati. Kvaliteta materialov namreč zagotavlja dolgotrajnost in tudi manj okvar na samem vodovodu, kar posledično pomeni ne­moteno oskrbo z vodo. 
S tem, ko so delavci položili vodovodne cevi, pa vsa stvar še ni zaključena. Po besedah Domna Dolška je treba namreč opraviti tlačni poskus, ko v cevi pod pritiskom spustijo vodo, tlak pa pri tem v cevovodu ne sme pasti. Nato sledi dezinfekcija cevi, izpiranje in vzorčenje vode, s katerim se ugotavlja ustreznost pitne vode: »Ko Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Kranja poda ustrezne rezultate, se novi cevovod lahko začne uporabljati.« 
V času del mora vzdrževalna služba Prodnika poskrbeti za začasno oskrbo s pitno vodo. Če tega ne bi storili, bi bili stanovalci v času gradnje brez vode. Tako pri menjavi vodovoda vedno poskrbijo, da imajo ljudje vodo v vsakem trenutku. V primeru 
6. faze, ko se je polagal nov primarni cevovod, ki poteka po glavni cesti, ni predvidel povezav na hi­šne priključke, temveč samo na sekundarne cevo­
5 
8 
vode, zato začasna oskrba z vodo s prevezavami ni bila potrebna. 
Investicijsko vzdrževalna dela na kanalizaciji v Mali Loki 
V začetku septembra so na cesti Mala Loka - Dra­gomelj začeli z investicijsko vzdrževalnimi deli na kanalizaciji. Gre za obnovo tlačnega kanala med čr­pališčem Mala Loka št. 15 in Malo Loko v dolžini 350 metrov. Z investicijo bodo močno zmanjšali dolžino tlačnega voda in ga v največji možni meri nadome­
tema meseca 

stili z gravitacijskim kanalom. Ker so v južnem delu občine Domžale naselja nižje od Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, kanalizacija v tem delu poteka prek sistema črpališč, ki odplake prečrpajo na višje ležeči teren, po katerem teče drug kanaliza­cijski vod. Pri tem je treba upoštevati tudi, da mora imeti kanalizacijski vod ustrezen padec, ki ne sme biti prevelik ali pa tudi ne premajhen, saj lahko za­radi tega pride do zastoja v kanalizacijski cevi. 
Tudi v Mali Loki smo si ogledali, kako poteka delo na terenu. Ker gre za ožjo cesto, na kateri po­tekajo dela, bo v času del, ki bodo trajala predvi­doma do konca oktobra, popolna zapora te ceste, obvozi pa so seveda urejeni. Tako kot pri vodovodu tudi pri kanalizaciji cevi menjajo po etapah. Ker bo omenjen kanalizacijski vod potekal v globini 3,80 metra pod terenom, cevi pa so tudi večjega premera kot vodovodne, in sicer 250 mm, je potreben globlji in širši izkop. Zaradi preprečevanja vdora zemlje oziroma peska pri polaganju cevi z jeklenimi opaži dodatno zaščitijo izkop. 
Zanimivost so tudi same kanalizacijske cevi, ki so izdelane iz posebnih materialov in zagotavljajo obstojnost. Celotna cev je namreč narejena iz ne­mehčanega PVC-U materiala. »Kot zanimivost naj povem, da je vsak revizijski jašek sprojektiran in predhodno izdelan v tovarni. Že pri pripravi investi­cijskega načrta, mora projektant poleg celotne trase sprojektirati tudi revizijske jaške. Pri tem pa mora upoštevati koto terena, kote vtoka in iztoka vsakega jaška. Jaški so izdelani iz armiranega poliestra z lito­železnimi kanalskimi pokrovi, ki morajo biti ustrezne nosilnosti, z odprtinami in možnostjo zaklepanja,« nam zaupa Domen Dolšak. 
Po njegovih besedah morajo pri gradnji poseb­no pozornost posvečati tudi vodotesnosti. Tako na kanalizaciji kot na objektih izvajajo preizkus na vodotesnost: »Pri sami izvedbi morajo izvajalci del paziti tudi na to, da v kanalizacijo ne zaidejo razni predmeti, ki bi lahko ovirali pretočnost. Po zaključku del se izvede pregled kanalizacije s TV kamero.« Z in­vesticijsko vzdrževalnimi deli na kanalizaciji v Mali Loki bodo predvidoma zaključili konec oktobra. V Javnem komunalnem podjetju Prodnik, d. o. o., se zavedajo, da investicijsko-vzdrževalna dela na vo­dovodu in kanalizaciji motijo vsakdan prebivalcev predvsem zaradi oteženega dostopa do objektov v času del, vendar je zadovoljstvo uporabnikov po iz­vedenih delih toliko večje, saj obnovljeno omrežje zagotavlja še bolj kakovostno, varnejšo in zaneslji­vejšo oskrbo s pitno vodo in izboljšan odvod odpa­dne vode, poleg tega pa so po končanju dela obno­vljene in urejene tudi cestne površine.. 
10 | slamnik štev i lk a 10 | ok tober 2016 | l e t n ik lv i 
novice 
Radioklub Domžale se predstavi 
Stičišče nevladnih organizacij osre­dnje Slovenije je na OŠ Domžale or­ganiziralo akcijo NVO gre v šolo, na kateri se je predstavil tudi Radioklub Domžale, ki letos praznuje svojo 70-letnico delovanja. 
Za namene predstavitve so pred­stavniki RK Domžale predstavili radij­ske komunikacije. S seboj so prinesli popularne walkie-talkieje, s katerimi so učenci lahko drug z drugim nare­dili radijsko zvezo. Za potrditev radij­ske zveze so izpolnili vsak svojo QSL kartico, to je kartico, ki potrjuje opra­vljeno radijsko zvezo. Izpolnjene QSL kartice so potem izmenjali med seboj, tako kot to počnemo radioamaterji. 
Na predstavitvi radiokluba so učenci višjih razredov lahko preizku­sili tudi t. i. Lov na lisico, ki je zelo po-
Odprtje trgovskega centra Arkadia v Dobu pri Domžalah 
V petek, 4. novembra 2016, v Dobu pri Domžalah odpira svoja vrata nov trgovski center Arkadia. Meril bo sko­raj 11.000 m2, obiskovalcem bo na vo­ljo 350 parkirnih mest na zunanjem parkirišču, trgovci pa jim bodo svoje blago ponujali v 18 različnih lokalih. 
Z izgradnjo trgovskega centra je in­vestitor, družba FMZD, d. o. o., iz Lju­bljane, poskušal zagotoviti čimbolj ra­znovrstno ponudbo trgovskega blaga. Trgovski center bo tako zagotovil tudi večjo konkurenco v Domžalah in oko­lici, njegovih učinkov pa bodo zago­tovo najbolj veseli potrošniki. Pri na­črtovanju centra je investitor sledil smernicam in željam lokalnega oko­lja, saj je želel zgraditi trgovski center, ki bo občanom Domžal in drugim obi­skovalcem pisan na kožo in se bodo v njem zares dobro počutili. Ponosen je tudi na dejstvo, da s takšnimi poslov­nimi odločitvami pripomore k možno­sti dodatnega zaposlovanja v občini. 
V trgovskem centru se bo na naj­večji površini razprostiral megamar­ket Spar, poleg njegove ponudbe pa bodo potrošniki v njem našli kako­vostne tuje blagovne znamke in trgo­vine, kot so Drogerija Müller, Hervis, C&A, KIK, Tedi, Deichmann, CCC in tudi nekatere domače trgovce, kot so Mass, Baby Center, Sportina, Mr. Pet, Bags&More, Mladinska knjiga, Hiša daril, Optika Dolinšek, cvetličarna Ar­boretum in gostinski lokal, ki bodo s svojo ponudbo zagotovo popestrili in obogatili trgovsko ponudbo v Domža­lah in okolici. Trgovski center bo od­prt vse dni v tednu, od ponedeljka do sobote med 8. in 21., ob nedeljah pa med 8. in 13. uro. 

pularna disciplina med radioamaterji. Radioamaterski Lov na lisico je prav­zaprav lov na skriti oddajnik. Vsak 'lo­vec' ima vsak svoj sprejemnik, s kate­rim išče več skritih oddajnikov, ki so razporejeni na nekem terenu. Tisti lo­vec, ki prvi najde vse skrite oddajnike, je zmagovalec. 
Ker pa moramo radioamaterji več­krat sami narediti del opreme, to obi­čajno zahteva skrbno spajkanje. Za ta namen so člani Radiokluba Domžale pripravili praktično delavnico, kjer so si učenci pod skrbnim vodstvom lah-
Nekaj učencev je sestavilo svoj prvi izdelek. 
ko zaspajkali svoj prvi izdelek, ki so ga po uspešnem preizkusu odnesli do­mov. Zanimanje tako za radijske zveze kot tudi za Lov na lisico in praktično delavnico je bilo izjemno, saj so učen­ci potrpežljivo čakali, da bodo pri­šli na vrsto. Žal je bil postanek posa­meznih razredov na naši stojnici pre­kratek, zato marsikdo ni prišel na vr­sto. Zato Radioklub Domžale vabi vse učence, ki bi jih zanimalo, kaj vse poč­nemo radioamaterji, da se po predho­
dnemu dogovoru oglasijo v prostorih Radiokluba Domžale vsak četrtek od 
21. ure naprej, kjer jim bomo pokazali še več radioamaterske opreme in vrst dela radioamaterjev. Ena takšnih za­nimivih vrst dela je tudi delanje zvez s pomočjo odboja od Lune ali pa odboja od meteorskih rojev in še marsikaj za­nimivega boste slišali. Vabljeni vsak četrtek po 21. uri v prostore Radioklu­ba Domžale na Rodici za trgovino Tuš. 
Foto: Jure Mikeln, S 52 CQ 

Gorniški večer s Tomom Česnom 

Gost Boruta Peršolje v prvem jesen­skem gorniškem večeru v Knjižnici Domžale je bil Tomo Česen, rojen leta 1959, znameniti alpinist, član Alpini­stičnega odseka Planinskega društva Kranj, gorski vodnik, inštruktor, stro­kovni sodelavec PZS in član slovenske generacije vrhunskih alpinistov, ki so dvignili alpinizem na najvišjo svetovno raven. V štirih desetletjih mu je uspela cela vrsta edinstvenih vzponov, uspe­šen je kot načelnik Komisije za športno plezanje pri PZS, trener svetovne prva­kinje v športnem plezanju Martine Ču­far, organizator plezalnih prireditev in 

je dobitnik številnih visokih priznanj. vodništvu, povedal, da najraje govo-Zanimiv, zelo iskriv pogovor, je tekel ri o alpinizmu – posebej o solo pleza­tudi o njegovi knjigi Sam, o seriji oddaj nju, kjer sam poskrbiš za vse in za vse 
o plezanju na TV Slovenija in še o čemprevzemaš tudi odgovornost. V hri­… Številni obiskovalci, ki so postavili bih ga je strah le strel in plazov, saj tudi vrsto vprašanj, so bili deležni tudi ob tem človek ne more ukrepati. Ko Česnovih zelo osebnih spominov na je dosegal vrhove, ni čutil zmagoslav­prijatelje – alpiniste. ja – vsak vzpon je zanj le dober obču-
Sogovornik je Borutu Peršolju na tek. Na kratko je predstavil posamezne vprašanje, o čem raje govori: o alpi-vzpone, posebej vzpon na 8505 m viso­nizmu, športnem plezanju ali gorskem ki Jalung Kanga z Borutom Bergantom – prvenstvena smer, ki je zaradi smrti soplezalca pomembno vplivala na nje­gov odnos do hribov. Opozoril je na po­manjkanje kisika v visokih gorah, na pomen aklimatizacije. Spomnil je na plezanje z Nejcem Zaplotnikom, ki je bil nekaj izjemnega, v njunem prijatelj­stvu je imel občutek, da je bil Nejc pre­pričan, da se mu ne more zgoditi prav nič, dotaknil pa se je tudi svojih spomi­nov na Tomaža Humarja. V zvezi s pro­blemi vzpona na Lotse, kjer so mu ne­kateri očitali, da ni bil na vrhu, je pove­dal, da mu je prav vseeno; on sam ve, kaj je bilo in to mu zadostuje. Pogovor se je dotaknil tudi sinov Aleša in Nejca, uspešnih alpinistov, s katerima se kaj dosti ne pogovarja o vzponih. Sledila sta očetovemu zgledu, naučil ju je ne­kih stvari do neke mere, potem pa gre vsak po svoje … 
Res prijeten gorniški večer, v kate­rem sta nam Borut Peršolja in Tomo Česen odkrila celo vrsto stvari o hribih ali gorah, ki jih doslej nismo poznali. 
Vera Vojska Foto : Miro P ivar 
Osemindvajseta knjiga prim. dr. Velimirja Vulikića 

»V desetletjih preučevanja in publicira­nja zgodovine zobozdravstva na Sloven­skem se mi je nabralo veliko gradiva, tudi s področja poljudne zobozdravstvene vzgoje prebivalstva. Uvodoma naj ome­nim, da je bil prvi zobozdravnik na oze­mlju Slovenije prof. Marko Padovanski. O tem govori njegov oglas v Laibacher Zeitung z dne 3. novembra 1914, s kate­rim oznanja prihod in začasno bivanje v Ljubljani ter urnik ordiniranja. Za njim so se začeli nadaljevati zobozdravniki, večinoma iz nemško govorečih dežel,« 
je v uvodu svoje najnovejšega, že 28. po vrsti knjižnega dela, zapisal prim. dr. Velimir Vulikić v uvod svoje knjige Za­četki javne vzgoje o zobeh in ustih, ki je izšla septembra. 
Prim. dr. Velimir Vulikič, častni ob­čan Občine Domžale, se z najnovejšo knjigo, v njej je zbral vrsto prispevkov o začetkih javne vzgoje o zobeh in ustih, vrača k temi, ki ji je namenil večji del svojega življenja, in z njo tudi začel svoj pisateljski opus. Spomnimo namreč, da so bile njegove prve knjige Prispevek za bolničarje – zobne asistente (1969), Zobozdravstvo v NOB na Slovenskem (1985), Zobozdravstvo na Slovenskem 

V najnovejšem delu Začetki javne vzgoje o zobeh in ustih je avtor zbral in uredil prispevke 23 avtorjev, ki so svoja gradiva objavljali v različnih nekdanjih časopisih, prispevki pa izhajajo tudi iz revije Zdravje, kjer deset avtorjev ni bilo navedenih. Objavljeni prispevki zelo konkretno opozarjajo in tudi prikazuje­jo pomen čiščenja zob ter prizadevanja, da bi javna vzgoja o zobeh in ustih na­šla mesto tudi v vrtcih in šolah. Ob skrb­nem branju prispevkov začutimo iskre­no skrb avtorjev za zdrave zobe, hkra­ti pa se s posameznimi članki vrnemo v zgodovino, kjer spoznamo, da so že v srednjem veku vedeli, da je treba skrbe­ti za zobe. Zbrano gradivo je pomembno zato, ker gre za prvo tovrstno ‚zbrano‘ delo, predvsem pa zato, ker je kljub ‚sta­rosti‘ še vedno zelo aktualno in praktič­no predstavlja skrb za zobovje. Vzemi­te knjigo v roke in se sami prepričajte o pomembnosti skrbi za zdravo zobovje. 
Prim. dr. Velimirju Vulikiću pa če­stitke za njegovo skrb za ohranitev gra­div, ki bi, sicer objavljena po posame­znih časopisih in strokovnih revijah, odšla v pozabo. 
Vera Vojska 
do leta 1980 (1991) namenjene prav tej temi, h kateri se je vedno znova vračal – tako v literarnih delih kot čisto strokov­nih, med njimi je sodeloval pri knjigi Pregled 140-letne zgodovine zobozdra­vstva na Slovenskem (1914–1954) v sli­ki in besedi, omenimo pa še njegovo so­avtorstvo knjige Zdravniške zbornice na ozemlju Slovenije 1893–2012. Obe obšir­ni knjigi sta izšli v letu 2012. 
slamnik@kd-domzale.si 
Srhljiva noč: V Preserjah so ponovno strašile buče 
2. dobrodelni Božičkov tek 

Bučo, zelenjavni posladek, se lahko uporablja na različne načine – od bučne juhe in bučnega golaža pa vse do bučnega zavitka. Jeseni se buče uporabljajo tudi za okras. In če so osvetljene, najbolj pogosto v noči ča­rovnic, pa nam naženejo strah v kosti. In ravno to se je dogajalo na Vaški poti v Preserjah. Strašile so namreč buče, takšne ali drugačne, predvsem pa kre­ativne. Bila je namreč tradicionalna Noč buč, ki jo vsako leto organizira Športno društvo Preserje. 
Tudi letos se je Vaška pot v Preser­jah spremenila v ulico kreativnosti, saj so bile tam razstavljene buče, ta­kšne ali drugačne, predvsem pa je bilo sednika Športnega društva Preserje Viktorja Marinška je ta tradicionalna prireditev letos potekala že sedem­najstič zapovrstjo. Na prireditvi si je bilo možno ogledati številne kreatu­re iz buč, ki so jih izdelali člani dru­štva in tudi ostali umetniki. Obisko­valcev, ki so se pustili strašiti za en večer, je bilo tudi tokrat polno. Na lastne oči so se lahko prepričali, da človeška domišljija ne pozna meja in da se lahko iz buče naredi skoraj či­sto vse. 
Člani Športnega društva Preserje so tudi tokrat poskrbeli za pečen ko­stanj, pecivo, čaj in kuhano vino. Tako ni bilo poskrbljeno samo za oči, tem­

možno videti, da se lahko iz buč na­redi marsikaj. Potrebna je samo domi­šljija, kreativnost, spretnost in seveda potrpežljivost.
Športno društvo Preserje vsako leto v oktobru organizira Noč buč, kjer je možno videti številne zanimi­ve kreature iz buč. Po besedah pred­več tudi za želodčke. Poskrbeli pa so tudi za kotiček za najmlajše. Tako kot vedno je bilo osrednje dogajanje pred domačijo Zupan. Organizatorji so naj­bolj kreativne bučne umetnine tudi bogato nagradili. 
Miha Ulčar Foto : Karmen B ožič 
Otok Športa organizira 2. dobrodelni Božičkov tek, ki bo 16. decembra 2016 ob 18.00 na stadionu v Domžalah. Ho ho ho. Božiček že trenira, da se nam bo lahko pridružil na 2. dobrodelnem Božičkovem teku in nam pomagal 
zbrati denarna sredstva za otroke s posebnimi potrebami iz Zavoda Cirius Kamnik za nakup konja za izvajanje hipoterapije. 
Božičkov tek bo pravi športno-kul­turni dogodek, saj bomo tekli, ustvar­jali in zbirali denarna sredstva za po­moč otrokom s posebnimi potrebami iz Zavoda Cirius Kamnik, za nakup konja za izvajanje hipoterapije. Ob prihodu vas bomo povabili, da sku­paj izdelamo velik božični grafit, ki ga bomo po prireditvi izobesili v Če­šminovem parku. Fotografirali se bo­ste lahko z Božičkom in fotografijo ta­koj prejeli. Ob 19.00 bodo z animacij­skim tekom začeli otroci, ki bodo te­kli en krog na stadionu, ki je dolg 400 m. Ob 19.15 se bodo na pot poda­li odrasli in sicer na 6 ali 12 km. Te­kli bomo ob Kamniški Bistrici, ki bo praznično okrašena z velikimi lampi­joni, ki jih bodo izdelali otroci iz oko­liških šol in vrtcev v sklopu našega projekta Moja zvezda. Da bo še bolj doživet in prazničen, bomo vsi dobili božičkove kapice ter uživali v teku in dobrem namenu. 
Ob prihodu v cilj vas bo čakal topel napitek, poleg tega še palačinke. Naše druženje bomo zaključili z žrebanjem nagrad, s predajo zbranega denarja direktorju Zavoda Cirius Kamnik Go­ranu Pavliču, z ognjemetom in s torto. 
Prijavite se lahko prek spleta www. otok-sporta.si, telefonski številki 031 306 992 ali 040 306 435 oziroma na dan prireditve uro pred tekom. Zaradi laž­je organizacije vas prosimo, da se pri­javite čimprej prek spleta ali telefona. 
Prijavnina za posameznika zna­ša 10 evrov, za skupino (vsaj trije od­rasli) po 7 evrov na osebo, za družino (vsaj en odrasel in en otrok) pa 5 evrov na osebo. 
Za garderobo in tuš bo poskrblje­no pred in po teku pri nogometaših. Na prijavnem mestu boste lahko pu­stili svojo opremo, ki mora biti v zapr­ti torbi. Tuš in garderoba sta brezplač­na. Na stadionu bo odprto moško in žensko stranišče. 
Prostovoljstvo: Na dogodku nas bo sodelovalo okoli 20 prostovoljcev. Če si faca in si pripravljen pomagati, nas pokliči. Tvoja pomoč bo zelo do­brodošla. Ste zavod, društvo ali pod­jetje in imate željo, da bi podprli naš dogodek? Veseli bomo vašega kontak­ta in sodelovanja.
Otok Športa se že veseli vaše ude­ležbe! 








Z novimi prostori do boljših poslovnih uspehov 
Podjetniki se mnogokrat sprašujejo, kje so dobri poslovni prostori, ki jim omogočajo poslovanje, kot si ga želijo. Za vsakega je pomembno kaj drugega, malo pa je krajev, ki zadostijo večini zahtev. Industrijsko-obrtna cona Induplati zagotovo zadosti mnogim zahtevam, saj ponuja več kot ostali. Ima odlično lokacijo, je tik ob glavni cesti Domžale - Kamnik, ima dostop z glavne ceste, železniška in avtobusna postaja sta v neposredni bližini. To zagotavlja dobro dostopnost strankam in zaposlenim, za nemoteno poslovanje je zraven tudi banka. Cona je varovana z video­nadzornim sistemom, dostop pa preverja tudi varnostno-receptorska služba, kar povečuje varnost poslovanja. Prostori so dostopni vse dni v letu. Pred objektom je veliko število urejenih parkirnih mest, znotraj cone pa je veliko »Z najemom prostorov v IOC Induplati smo začeli približno pred šestimi leti, ko smo krožno dvorišče. Za večje porabnike, ki bi se želeli ukvarjati s proizvodnjo, najeli prostor, velik približno 600 kvadratnih metrov. Ker smo v naslednjih dveh letih je pomembno tudi, da je v objektu zagotovljena visoka priključna moč razširili proizvodnjo, smo kmalu potrebovali večje zmogljivosti, zato je najemodajalec za elektrike, danes redkost pa je možnost rabe vode iz lastnega vodnjaka. nas takrat pripravil nove prostore. Danes tako najemamo že približno 2500 kvadratnih Zadovoljni najemniki prostorov so dokaz, da je obrtna cona Induplati res metrov pisarniških in proizvodnih prostorov, s katerimi smo zelo zadovoljni. Všeč nam dobra izbira. je tudi, ker je cona varovana in ker je omogočen lahek dostop z glavne ceste,« je izkušnja 
predstavnika podjetja Tarpart storitve, d. o. o. 
»Prostori nam nudijo vse kar si želimo, torej urejene poslovne prostore po ugodni ceni. Zaradi narave dela nam Vabljeni v četrtek, 10. novembra 2016, Za več informacij lahko kadarkoli 
ustreza, da je dostop možen vse dni v letu. V zadnjih dveh od 11.00 do 15.00 na dan odprtih vrat. pokličete spodnji številki ali pišete letih je cona prav zaživela, tako da bi najem priporočal Prostore, ki lahko postanejo vaši, vam na elektronski naslov. vsakemu, ki potrebuje proizvodno skladiščne prostore,« bodo razkazali, obiskovalci pa se boste 
Viktor Marinšek 
je povedal predstavnik podjetja Juvi, d. o. o., dolgoletni 
lahko okrepčali s kostanjem in moštom. 
(041 737 668) 
najemnik prostorov. 
Na voljo je okrog 1400 kvadratnih metrov proizvodno skladiščnih Angela Osolnik prostorov in približno 200 kvadratnih (051 200 400) metrov pisarniških prostorov. angela.osolnik@akustikagroup.si 


12 | slamnik štev ilk a 10 | ok t be r 2016 | l e t n ik lv i 
slamnik@kd-domzale.si 
novice 
Rdeči križ Dob – Tudi starejši gredo radi na izlet 
Gostilna dela v Domžalah 
V prenovljenem objektu bivšega Napredka na Ljubljanski cesti 64 v središču Domžal (nasproti Občine Domžale) bo novembra odprla vrata 

Krajevna organizacija Rdečega križa Dob posebno skrb namenja svojim starejšim članom in članicam. Te skr­bi so posebej deležni, če so socialno ogroženi ali bolni. Tedaj jih članice obiščejo, povprašajo po njihovih pro­blemih in v okviru možnosti tudi po­magajo. Posebej se z obiski in dobrimi željami za zdravje oglasijo ob njihovih boleznih, ob materinskem dnevu in ob koncu leta, ko jim zaželijo veliko zdravja in vsega dobrega v novem letu. 
Ena izmed tradicionalnih oblik pri­jetnega druženja starejših članov in članic, starih nad 70 let, je tudi vsako­letna organizacija izleta – posebej za-
Kip našemu občanu 

Na Oddelku za materiale in metalur­gijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani je bila 13. septembra 2016 spoštljiva slovesnost ob obletnici smrti prof. dr. Milana Trbižana, zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Ob navzočnosti njegove širše družine, šte­vilnih strokovnih sodelavcev in prijate­ljev od doma in iz tujine so mu odkrili doprsni kip, delo Mihe Kača, v spomin na njegovo življenje in delo. Njegov naslednik na fakulteti prof. dr. Primož Mrvar je prispeval zaključek k Trbiža­novi zadnji študiji o Janezu Vajkardu Valvasorju, v kateri je profesor Trbižan poudaril Valvasorjev inovativni prispe­vek k slovenskemu livarstvu (primerMarijin kip pred Šentjakobsko cerkvijo v Ljubljani). Profesor Trbižan je pripra­vljal ta prispevek kot osrednje poročiloza srečanje ob svoji 80-letnici. Žal ga ni uresničil. So pa eminentni govorniki, dekanja NTF prof. dr. Petra Eva Forte Tavčer, predstojnik Oddelka za materi­ale in metalurgijo prof. dr. Primož Mr­var in akademik prof. dr. Boštjan Žekš predstavili bogato znanstveno pot prof. dr. Milana Trbižana in njegovo žlahtno osebnost. Kip je odkril akademik prof.dr. Boštjan Žekš ob navzočnosti aka­demika prof. dr. Branka Stanovnika in nekdanjega rektorja Univerze v Ljublja­ni prof. dr. Stanislava Pejovnika. 
Na tako slovesno počastitev spomi­na na Milana Trbižana je gotovo vpli­valo tudi okolje – galerija, kjer že 10 let spominjajo nanj njegovi ulitki, ki jih je nje. Članice vsako leto izberejo drug konec Slovenije, najraje kraje z zna­menitostmi in zanimivostmi, saj ima večina starejših le malo priložnosti za obiske tovrstnih krajev. Letos so se odpeljali na Gorenjsko. Po postanku v baziliki na Brezjah je bilo največ časa namenjenega ogledu Planice. 
Skupno kosilo je bilo priložnost za pogovor ter obujanje spominov na otroštva in mladost, pa tudi na aktiv­nosti Rdečega križa v Dobu, kjer se bodo še naprej trudili, da bi poskušali starejšim članom in članicam čimbolj polepšati njihove jeseni življenja. 
Vera Vojska Foto: RK D ob 



podaril svoji fakulteti. Po slovesnosti je zaživelo prijateljsko druženje, kakršne­ga pobudnik je bil vedno tudi sam. Za odlično organizacijo doživete in piete­tne predstavitve dela in življenja prof. dr. Milana Trbižana gre predvsem Od­delku za materiale in metalurgijo ter njegovemu predstojniku prof. dr. Pri­možu Mrvarju, in tudi družini Trbižan, zlasti izjemnemu prispevku Trbižanove hčerke Katarine. Spomin na Milana Tr­bižana bo še dolgo živel med nami, ki smo bili deležni njegove bližine, oseb­nosti in širokega znanja, ki ga je vedno nesebično razdajal znanja željnim. 
P rof. dr. Janez Marolt Foto: Mediaspeed 
nova okrepčevalnica z nazivom Gostilna dela. 
U
čna delavnica Gostilna dela bo delovala tudi kot socialno podjetje, prvo v občini Domžale. 
Kako deluje Gostilna dela? 
V Gostilni dela, ki že več let uspešno deluje na Poljanski cesti v Ljubljani, po novem pa tudi v Domžalah, usposablja­jo in zaposlujejo mlade iz ranljive ciljne skupine in s sistematičnim in posebnim poklicnim učenjem v gostinski dejavno­sti prispevajo k njihovi socialni reinte­graciji in aktivni vključitvi na trg dela. Poklicno učenje mladih v okviru učne delavnice poteka v času usposabljanja ali zaposlitve na konkretnem delovnem mestu v gostinski dejavnosti. Usposa­bljajo predvsem mlade brez dokonča­ne izobrazbe in mlade invalide do 30. leta. Gostinske storitve bodo tako izva­jali redno zaposleni in osebe iz ranljive skupine na usposabljanju. 
Gostilna dela deluje v okviru druž­be Centerkontura, ki v različnih stori­tvenih in proizvodnih programih uspo­sablja in zaposluje invalide ter druge osebe iz ranljivih ciljnih skupin. Druž­ba Centerkontura dosega delež zakon­sko določenih zaposlenih invalidov ter posluje kot invalidsko podjetje. Zato vam lahko pri plačilu prehrane v pri­meru, da ste zavezanec za obvezno za­poslovanje predpisanega števila inva­lidov preko kvotnega sistema zaposlo­vanja invalidov (delodajalci z vsaj 20 zaposlenimi), nudijo tudi možnost na­domestne izpolnitve kvote za zaposlo­vanje invalidov. 
Kaj ponujajo? 
Dnevna ponudba gostinskih storitev bo obsegala prodajo kulinarične po­nudbe, sestavljene iz obrokov zdrave in lahke hrane, dnevno do tri različne jedilnike, pijača pa predvsem prodajo čajev, sokov in izbranega vina. Dnev­na kapaciteta kuhinje bo od 150 do 200 obrokov tople hrane.
Obratovalni čas okrepčevalnice Gostilna dela bo med delovniki od 8. do 16. ure. 
Kulinarična ponudba bo sestavlje­na iz juhe, treh glavnih jedi (mesna, ri­bja in vegetarijanska jed) ter sladice. Jedilnik se bo dnevno spreminjal in bo pripravljen po načelih zdrave prehra­ne. V kuhinji ne uporabljajo ojačeval­cev okusa, mehčalcev mesa, vegete in umetnih omak. 
Ponujajo tudi možnost dostave dnevne prehrane na delovno mesto. Čas dostave naročene prehrane bo med 
11. in 12. uro oziroma po dogovoru. 
Malice bodo dnevno nudili kot to­plo hrano v znesku najmanj zakon­skega dnevnega povračila oziroma stroška za prehrano vaših zaposle­
nih (minimalen znesek za prehrano v gospodarstvu med delom znaša 3,56 evra, maksimalen neobdavčen zne­sek pa 6,12 evra). Naročilo organizira­ne dostave hrane se izvaja za vsaj en mesec skupaj. 
Poleg dostave malice na delovno mesto bodo dostavljali tudi drugo toplo hrano iz dnevne ponudbe. Ta naročila bodo sprejemali po elektronski pošti. 
Kakšni pa so prostori? 
Osnovna značilnost učne delavnice Gostilna dela je tudi ureditev prosto­ra za izvajanje gostinske dejavnost: odprt jedilni prostor in kuhinja. Pri opremi prevladuje les in svetle barve, črna tabla za dnevno ponudbo in druga sporočila. Del opreme (mize in stoli) je izdelan iz obnovljivih materialov v sodelovanju z drugimi socialnimi podjetji. 
V delu nad okrepčevalnico so pred­videni prostori za svetovalno in tera­pevtsko delo z različnimi ciljnimi sku­pinami. 
Za vse dodatne informacije jih lah­ko pokličete na telefon 041 405 329 ali pa jim pišete na karl.destovnik@cen­terkontura.si. 

Arboretum Volčji Potok vsak dan pestrejši 
Večkrat smo že zapisali, da je Arbo­retum Volčji Potok lep v vseh letnih časih. Zelo veliko je obiskovalcev, ki bi prisegli, da je park najlepši, ko za­žari v tisoč jesenskih barvah in pod nogami šumi listje. Poti v parku v je­senskem času še posebej oživijo, saj jih obišče na stotine otrok, ki med je­sensko obarvanimi drevesi in rastlina­mi ob strokovnem vodstvu iščejo nove informacije in zanimivosti. Ob tem pa je, tudi letos, jesenski čas prine­sel vrsto ustvarjalnih delavnic, novih projektov, ob katerih bi rada opozori­la na dva, ki sta bila javnosti posebej predstavljena. 
Dan starih staršev je dan, ko se spomnimo, koliko časa imamo za medgeneracijsko druženje, za spo­štovanje, pogum, srečo in skupno ve­selje. V septembru je tako Arboretum Volčji Potok skupaj z dijaki in študenti Biotehniškega centra Naklo pod men-vrtnarji Uprave Praškega grada, ki jih drevo Slovencev je namreč lipa, ki ve­torstvom dr. Sabine Šegula izdelal je z Arboretumom povezalo Velepo-lja za drevo, okrog katerega se sklepa­cvetočo preprogo, ki je obsegala kar slaništvo Republike Slovenije v Pragi. jo prijateljstva in novi projekti, da nje­100 m2 in je bila edinstvena, saj je bila Češka greda ima obliko Češke repu-nih blagodejnih učinkov na zdravje in v celoti narejena kot aranžma v gobi blike in jo najdete na položno nagnje-počutje ljudi niti ne omenjamo. za sveže cvetje. Tako so mladi s svo-nem terenu ob Jezeru bele magnolije. Pa še koristna informacija za vse jim delom ustvarili največjo slovensko Njena posebnost je, da je položaj naj-obiskovalce: v času med 30. oktobrom preprogo ter z njo še posebej pouda-pomembnejših mest označen s poseb-in 4. decembrom je Arboretum Vol­rili pomembnost medgeneracijskega nimi rastlinami. čji Potok odprt med 8.00. in 16.30, od sodelovanja. Ob gredi je posajeno češko naro-5. decembra do 24. februarja 2017 pa 
Nova pridobitev Arboretuma v ok-dno drevo – lipa, ki je, botanično gle-med 8. in 16. uro. Dobrodošli! tobru, ki so jo odprli z manjšo slove-dano, lipovec, ki še posebej poudar-Vera Vojska snostjo, je Češka greda. Zasadili so jo ja skupno prijateljstvo. Tudi narodno Foto : Arboret um 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 13 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
novice 
Glasbeni seminar za vzgojitelje v Domžalah 
Simbioza Giba med nami 


V soboto, 24. septembra 2016, so se v Domžalah že v zgodnjih jutranjih urah zbrali vzgojitelji, ki so pripotovali z raz­ličnih koncev Slovenije v pričakovanju novih glasbenih dogodivščin. 
Pod okriljem Glasbenega sveta - In­štituta za zgodnjo glasbeno vzgojo je ta dan v prostorih glasbene šole potekal seminar Gib, petje, ples in igra v pred­šolskem obdobju. Na živahnem izobra­ževanju je svoja znanja živahno in ino­vativno podalo pet glasbenih strokov­njakov. Dan, poln glasbe, smo začeli z gibanjem ob glasbi in gibalno improvi­zacijo, ki jo je nazorno vodila dr. Ilon­ka Pucihar. Izobraževanje smo nadalje­vali s predavanjem in praktično delav­nico dr. Katarine Habe, ki je predstavila razvojne značilnosti starejših predšol­skih otrok ter zakonitosti učenja in pou­čevanja v predšolskem obdobju. Dopol­danski del je navdušujoče zaključil zbo­rovodja Tomaž Pirnat, ki je udeležence popeljal v svet petja in zborovodstva. Popoldne smo dopoldanska spoznanja strnili v prakso in dodali nove ideje, me­tode in poglede na potek glasbenih de­javnosti v vrtcu. Udeleženci so bili oča­rani nad novimi glasbeno-didaktični­mi igrami glasbene pedagoginje Lau­re Medved Šemrov, v svet številnih mo­žnosti izvajanja otroške pesmi pa semvzgojitelje popeljala dr. Veronika Šarec. 
Seminar smo v večernih urah zaklju­čili nadvse zadovoljni mentorji in ude­leženci. Kljub utrujenosti po 12-urnem so bili obrazi veseli, glave pa polne no­vih idej za delo z malčki. 
Izobraževanje bomo spomladi po­novili, vsi zainteresirani pa si lahko več informacij ter vtise udeležencev in foto­grafije dogajanja ogledate na naši sple­tni strani www.glasbeni-svet.si.
Veronika Šarec 
ne šole Rodica, ki v projektu sodeluje že tretje leto. Izredno veselje Simbioza Giba prinese tudi med starejše občane in prebivalce Doma upokojencev Dom­žale, ki so se tudi letos gibali in plesali s plesno pedagoginjo Janjo Pušl iz Plesne šole Bolero. Vadba je bila prilagojena vsem, vsi so gibali po svojih zmožnostih in interesih ter se pri tem zabavali. 
Vodja projekta Ana Pleško je pou­darila, da bo Simbioza vedno čudovita zgodba, ki povezuje različne generaci­je po celotni Sloveniji: »Simbioza Giba je zgodba, ki povezuje Slovenijo. Ni po­membno, ali se gibamo ali se računalni­ško izobražujemo ali pa enostavno, med­generacijsko sodelujemo, to bo vedno naša Simbioza.« Podpora zdravemu na­činu življenja in družbene odgovornosti je velika in rezultati govorijo sami zase. Nasmejani udeleženci in lepi spomi­ni bodo sodelovanje in gibanje množi­li tudi v prihodnje. 
V tednu med 10. in 16. oktobrom se je odvijala akcija Simbioza Giba, ki zdru­žuje vse generacije na področju celo­tne Slovenije. Letošnja akcija Simbioza Giba je že tretje leto potekala kot vse­slovenski prostovoljski projekt, ki skrbi za širjene telesne kulture, gibanja in medgeneracijskega povezovanja. Le­tošnji slogan Vse življenje se gibamo! poudarja pomen gibanja skozi vse ži­vljenje. Vedno se lahko gibamo, seveda na različne načine, in to možnost mora­mo neprestano izkoriščati. Gibanje pri­naša veselje, zdravje in dobro počutje ter nam daje občutek živosti. Simbiozo Giba je letos spremljala tudi zelena agenda. Povezanost z naravo ima iz­jemen pomen zaradi hitrega načina življenja. Pri vse večji prepoznavnosti pozitivnih učinkov rednega gibanja je pomembno tudi, da je gibanje v nara­vi na voljo celo leto in da je narava naš največji športni objekt. Bližina narave je pomembna zaradi možnosti sprostitve in gibanja, ki je v naravi dostopen vsa­kemu. V naši okolici je ekipa Simbioze obiskala kar nekaj dogodkov. Obiskali so medgeneracijsko gibanje v zaseb­nem vrtcu Sonček -enota Trobentica (Kamnik), Osnovno šolo Rodica in Dom upokojencev Domžale. Vse lokacije so s svojo zavzetostjo navdušile in projekt se je ponovno izkazal za zelo potrebnega in uspešnega. Po besedah vzgojiteljice Save Kralj iz zasebnega vrtca Sonček, je »gibanje življenje, brez gibanja eno­stavno ne gre. Tako kot se vse giba, smo tudi sami del narave in se moramo giba­ti.« V nadaljevanju je poudarila pomen sodelovanja vnukov in starih staršev, ki ni vedno v ospredju, vezi pa so zaradi tega lahko šibke. Simbioza Giba pove­zuje generacije in je odlična priložnost za krepitev teh vezi. Povezovanje se na­daljuje tudi pozneje, kar smo opazovali na medgeneracijskem poligonu Osnov­


Otvoritev 

Domžale 

TC Domžale Virska cesta 21 1233 Dob 

novice 

V akciji NVO gre v šolo sodelovala tudi Osnovna šola Domžale 
Alzheimer caffe z gostom dr. Božidarjem Voljčem 
Knjižnica Domžale v sodelovanju z Do-pri ženskah kot pri moških. Pri ženskah ca, do nehotenega uhajanje urina pri­mom upokojencev Domžale enkrat me-se lahko pojavi med 25. in 55. letom in de med obremenitvijo. Lahko je to ka­sečno organizira srečanja poimenovana je okoli 20-odstotna, pri starostnikih po šljanje, napenjanje, kihanje, smeja-Alzheimer caffe. Na njih pa potekajo po-upokojitvi pa celo okoli 50-odstotna, nje, dvigovanje bremen in podobno. govori o demenci in boleznih starostni-tako pri ženskah kot pri moških. Urin-Ta oblika je najpogostejša pri ženskah. kov. Na srečanja vabijo različne stro-ska inkontinenca je zelo obremenil-Vzrok je pogosto oslabljeno medenično kovnjake in zdravnike za različne sta-na za bolnika, saj ga spravlja v zadre-dno zaradi prevelike telesne teže, no­rostne bolezni. Tako se je v četrtek, 20. go, lahko pa pride tudi do okužb seč-sečnosti, porodov ali težkega dela. Pri oktobra 2016, odvijal pogovor o motnji nega mehurja in ledvic. Druga je urgen-moških lahko nastane ta vrsta inkon­inkontinence pri starostnikih, gost pa je tna inkontinenca. Gre za posledico mo-tinence po operaciji prostate. Četrta je bil dr. Božidar Voljč. Pogovor sta vodili tnje v delovanju mehurja, pri čemer se prelivna inkontinenca, ki se odraža kot Cveta Zalokar in mag. Nataša Zalokar. potreba po odvajanju pojavi tako na hi-nenadzorovano uhajanje majhnih koli-
Udeleženci srečanja so lahko med tro, da pride do uhajanja urina, preden čin urina iz polnega sečnega mehurja. drugim slišali, da poznamo pet vrst uspe bolnik priti do stranišča. Najpo-Pritisk v mehurju se pri prenapolnjeno­inkontinence. Prva je urinska inkon-gostejši vzrok je okužba sečil, nastane sti tako poveča, da pride do odtekanja tinenca, to je nehoteno uhajanje uri-lahko tudi zaradi pomanjkanja estroge-urina. Možni vzroki so zapora sečnega na, lahko se pojavi v kateremkoli sta-na po menopavzi ali pa zaradi nevrolo-toka zaradi povečanja prostate pri mo­rostnem obdobju, najpogostejša pa je ških bolezni, kot so možganska kap in ških, oslabljene mišice sečnega mehur­pri starostnikih. Je dvakrat pogostejša demenca. Tretja je stresna inkontinen-ja, nekaterih bolezni živčevja in zdra­
vil. Pri otrocih je lahko vzrok v prirojeni zožitvi sečnice. Peta, psihogena inkon­tinenca nastane zaradi duševnih vzro­kov. Pri otrocih se kaže kot stalno mo­čenje postelje. 
Dr. Božidar Voljč je udeležencem tudi povedal, da je zelo pomembno, da težav z uhajanjem urina ne skrivamo inse jih ne sramujemo, ampak čimprej obiščemo zdravnika. Pogosto je z zgo­dnjim zdravljenjem namreč možno in­kontinenco ozdraviti ali vsaj obvladati. 
Besedilo in foto: Miro Pivar 

Otroci iz Srečne hiše obiskali Domačijo Lušina 
Če bi se znašli sami v naravi, bi zna-žin, ki jih je Srečna hiša peljala v Go-tako vsem skupaj, tako otrokom kot nji­
li preživeti? Bi vedeli, katere plodove steče pri Škofji Loki – so to spoznali v hovim rejnikom, prinesel čudovit dan, 
lahko zaužijete in katerih ne? Bi znali soboto, 24. septembra, ko jim je Agata poln novih izkušenj, od tega, kako pre­
zakuriti ogenj (varno, seveda)? Pa bi Lušina Struna s svojo ekipo pripravila magati lasten strah, do tega, kako sku­
znali tudi naučiti koga drugega, kaj pester program na Domačiji Lušina. hati nadvse okusen in zelo zdravilen čaj 
lahko uporabi za preživetje? No, otroci Poskrbeli so tudi za konjička, ki so ju kar s plodovi iz domačega gozda. Prav 
iz Srečne hiše – otroci iz rejniških dru-nato jahali. Izlet na Domačijo Lušina je tak čaj smo si privoščili ob sendvičih Panini, preden smo zapustili Domačijo Lušina, s katero je Srečna hiša pripravi­la omenjeni septembrski izlet za otroke iz rejništva z območja Lukovice in Dom­žal. Da so si otroci ta dan res zapomni­li, pa smo v Srečni hiši poskrbeli še s po­delitvijo sladolednih paketov Moj frosti, ki nam jih je doniralo turistično društvo Moje pleme iz Moravč. Posebna zahvala za enkraten pro­gram na Domačiji Lušina pa gre Agati Lušina Struna in Boštjanu Struna, in­štruktorici jahanja Tjaši ter asistent­kam Maji, Neji in Maruši, Branetu T. Červeku in njegovemu asistentu An­dreju (preživetje v naravi S.S.F.N Spe­cial forces training), pa Tanji Garvas (Čarobni otroci) ter Klari in Tjaši (Ge­oss pustolovski park). Najlepša hvala pa tudi članom ljubljanskega ABC po­speševalnika in ambasadorki Srečne hiše Tinkari Kovač, ki so finančno pod­prli naš izlet. 

20. rojstni dan Prodajnega centra Breza 

V okviru akcije NVO gre v šolo se je učencem sedmih osnovnih šol po Slo­veniji v tednu otroka, med 4. in 8. ok­tobrom, predstavilo kar 84 nevladnih organizacij. Lokalna društva in zavo­di so se predstavili 4.600 učencem vDomžalah, Kamniku, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Trbovljah in Grosupljem. Od­ziv sodelujočih je bil nad pričakovanji. 
Z vključevanjem nevladnih orga­nizacij v šolski program želi Stičišče NVO osrednje Slovenije, ki je koordi­nator akcije v osrednjeslovenski regi­ji, spodbuditi povezovanje nevladnih organizacij z osnovnimi šolami v lo­kalnem okolju. Tako učenci kot učite­lji so bili nad predstavitvami, ki so jih na šolah pripravili društva in zavodi, navdušeni, dobrega sodelovanja si že­lijo tudi v bodoče.
Osemsto učencem OŠ Domžale se je 
4. oktobra predstavilo 15 lokalnih dru­štev in zavodov, ki si želijo doseči večjo prepoznavnost v svojem okolju, v svoje aktivnosti vključiti več mladih in kre­piti sodelovanje med generacijami. Pobesedah ravnatelja OŠ Domžale Uroša Govca so se akciji z veseljem pridruži­li, saj jih je zelo zanimalo, kakšna dru­štva v občini Domžale sploh obstaja­jo. »Naša šola že sodeluje z Menačen­kovo domačijo, nogometnim in košarka­škim klubom in gasilci. Želimo pa se še bolj povezati z društvi in zavodi v lokal­ni skupnosti, tudi s tistimi, s katerimi že sodelujemo,« pravi Govc. 
Avtomatski defibrilator tudi na stavbi ZD Domžale 

Z interaktivno in doživljajsko pred­stavitvijo so nevladne organizacije po­skušale navdušiti mlade, da se aktivno vključijo v delo lokalnih društev, za­vodov in ustanov ter tako v praksi, s prostovoljnim delom in iz lastnih izku­šenj, ugotovijo, kaj je tisto, kar jih v ži­vljenju resnično zanima in čemu se že­lijo posvetiti. Z večjim vključevanjem mladih v nevladne organizacije se bo krepilo tudi sodelovanje med genera­cijami in prenos znanja starejše gene­racije na mlajšo in obratno.
Na OŠ Domžale so se predstavi­
li: Športno atletsko društvo Mavri­ca, Žensko košarkaško društvo Ledita Domžale, Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Domžale, Rotary klub Domžale, Karate klub Domžale, Medobčinsko društvo invalidov Dom­žale, Društvo Verjamem vate, s. p., društvo Šola zdravja, Zavod 1-2-3, Ri­biška družina Bistrica, Območno zdru­ženje Rdečega križa Domžale, Prosto­voljno gasilsko društvo Domžale - me­sto, Športno društvo Tigers Domžale, Plesna šola Miki ter Klub ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije. 


V oktobru, mesecu požarne varnosti, obeležujemo tudi evropski dan oživlja­nja. V Zdravstvenem domu Domžale so se letos odločili, da dajo temu dne­vu še večji poudarek. Izvedli so tečaj temeljnih postopkov oživljanja, kar si­cer poteka enkrat mesečno, poleg tega pa so kupili in na zunanji del zgradbe ZD Domžale (poleg vhoda v zobne am­bulante) postavili avtomatski defibri­lator, ki bo na voljo 24 ur na dan. 
S postavitvijo avtomatskega de­fibrilatorja na zunanji del stavbe ZD Domžale so tako enemu javno dosto­pnemu avtomatskemu defibrilatorju, ki je na zgradbi Občine Domžale, do­dali še drugega v ožjem centru mesta, ki bo prav tako na voljo 24 ur na dan. 
Gre za aparat za oživljanje. S tem aparatom lahko prekinemo en srčni ritem, ki se pri srčnem zastoju najpo­gosteje pojavlja – ventrikularna fibri­lacija. To je v bistvu edino zdravilo za to motnjo srčnega ritma. Avtomatski defibrilator sproži elektriko, ki jo po­šlje čez srce in s tem, če smo dovolj hi­tri, ujamemo še pravi trenutek, da pre­kinemo fibrilacijo in povrnemo srce v normalni srčni sinusni ritem. 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 


Kako hitro je minilo dvajset let, kar niso mogli verjeti obiskovalci prire­ditev, s katerimi so obeležili 20. roj­stni dan Prodajnega centra Breza, enega prvih, sicer manjših, vendar zelo dobro obiskanih prodajnih cen­trov v naši občini. Praznovanja so se še posebej razveselili učenci bližnje Osnovne šole Roje, ki jim je Spar Domžale v sodelovanju s Sparom Slo­venija in Prodajnim centrom Breza podaril pripomočke za varnost v ce­stnem prometu. 
Prodajni center Breza, v katerem najdejo nekaj zase vse generacije kup­cev, nekateri med njimi so Brezi zvesti vseh dvajset let, je bil ob praznovanju lepo okrašen, za praznično vzdušje pa je poskrbelo podjetje Mazur, d. o. o., ki vsa leta skrbi, da je v centru vse na svo­jem mestu. Posebej se potrudijo ob pra­znikih, ko Breza ni znana le po različ­nih ugodnostih, temveč tudi po prije­tnih presenečenjih, pa naj gre za kuren­tovanje, veliko noč, Miklavža ali dedka Mraza, da vseh prazničnih dni ne našte­vam posebej. Tudi tokrat so z ugodnost­mi v praznovanju sodelovali vsi, ki ima­jo v Brezi urejeno ponudbo. Poleg šte­vilnih akcij so se otroci v družbi s Spar­kyjem sladkali s sladoledom, obisko­valcem so nudili prigrizek in rogljičke,manjkalo ni niti glasbe niti nastopa OŠ Roje niti stojnic z ročnimi deli Društva kljekarjic Tanje Oblak, rokodelk iz Mo­ravč in Sirarstva Konda iz Bele krajine. Vrhunec praznovanja je bilo sladkanje z jubilejno rojstnodnevno torto. 
Vera Vojska 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 15 
gospodarstvo 
POVEZOVANJE Z LOKALNIM OKOLJEM 

HUBERT CULIK IN DR. PETER VENTURINI, HELIOS 
O raziskavah in razvoju, kvaliteti slovenskega izobraževanja in o pomenu sodelovanja z lokalnim okoljem smo se pogovarjali s Hubertom Culikom, velikim mednarodnim strokovnjakom na področju premazništva, ki v Heliosu, skupaj z Davidom Kubalo, vodi upravni odbor družbe Helios, in dr. Petrom Venturinijem, domačim strokovnjakom na področju raziskav in razvoja, ki je, po zaslugi svojega kvalitetnega dela, postal član upravnega odbora v letošnjem letu. 
enemu segmentu ne gre najbolje, ima-
Mateja Kegel Kozlevčar 
mo še vedno na voljo druge. Prednost 
Foto: Iztok Dimc 
P
sta tudi dva tima razvojnikov, prvi v Domžalah in drugi na Dunaju, ki omembno je, da mladi vidijo 
sicer delujeta zelo povezano, a lahko priložnost za zaposlovanje v 
tudi istočasno individualno razvijata domačem okolju, da njihovo 
rešitev za isti problem, da tako hitreje vlaganje v izobraževanje ni 
pridemo do ustrezne rešitve za kupca. zaman in bo njihovo znanje ustrezno 
Obenem imamo tudi pravilo, če je na 
izkoriščeno. V Heliosu zaposlujejo mla­
eni strani vodja iz Slovenije, je njegov de, jim dajejo priložnost in svoje zapo­
pomočnik Avstrijec in narobe. Na ta 
slene spodbujajo k dodatnemu izobra­
način imamo zelo dobro organizirana ževanju v formalnih procesih in skozi 
vsa področja, zato lahko v vsakem tre­neformalno izobraževanje v okviru 
nutku učinkovito spremljamo razvoj, s Helios akademije. Vse to jim omogoča, 
tem pa pridemo do najboljših rešitev. 
da so korak pred konkurenco. 

Pomembno je, da ko imamo vse resur­se, da jih tudi izkoriščamo. 
Pred prihodom v Helios ste bili 
direktor Kemijskega inštituta, nato

Ali je slovenski kader na področju 
pa ste prestopili v prakso. Razlika

razvoja konkurenčen Evropi, svetu? 
med industrijo in inštitutom je velika.
Culik: Ne za to, ker bi hotel biti 
Zakaj je bil Helios prava izbira? Stalne so zahteve po lios tudi veliko zaposluje iz lokalnega Kako to, da je avstrijski sistem vljuden, ampak resnično menim, da 
Venturini: Res gre za dva različna okolja. Za nas so zato zelo pomembne bližje slovenskemu in ne so ljudje v Sloveniji zelo dobro izo­
novih izdelkih, zato je 
svetova, z drugačno kulturo, drugač-kvalitetne šole in celotno dobro življe-nemškemu? braženi. Imate dober izobraževalni nimi vrednotami, cilji. Gospodarstvo treba prihajati z novimi nje ljudi v tem okolju. Imamo skupen Culik: Nemčija je večja, razlogi pa so sistem, menim, da je vaš sistem boljši sem dobro spoznal skozi delo v Leku, generacijami izdelkov, interes, da gre tako občini kot podjetju tudi v tem, da so se Slovenci zgodo-od avstrijskega, še posebej na podro­tudi vrednote v gospodarstvu so mi čim bolje. vinsko večkrat zgledovali po Avstrij-čju kemijske industrije ter raziskav ustrezale. Delo na Kemijskem inštitutu ki so boljši, naš cilj pa je, cih pri svojem organiziranju. Mislim, in razvoja. Imate enega najboljših je bilo zelo zanimivo, prav tako pred da jih tudi olepšamo in V Heliosu ste veliko pridobili da je razlog v dolgoročnem sodelo-analitičnih sistemov, kar sem jih kdaj tem na Institutu Jožef Stefan in na uni-z akademijo, skozi katero vanju. Državi si pomagata med seboj. videl, ljudi z veliko znanja in kar je 
ponudimo trajno zaščito 
verzi v ZDA. V Helios sem prišel leta usposabljate lastne kadre. Kako Tudi zato je bilo zame veliko lažje, velika prednost – imate veliko mladih 2008, ker je družba, ki izredno hitro pred dejavniki okolja. pomemben doprinos je akademijaker so slovenski gospodarstveniki v talentiranih doktorjev znanosti, ki rase in se razvija ter je iz pomembnega  k vašemu področju dela? Avstriji poznani in obratno, vzposta-so visoko motivirani za nove prilo­slovenskega izvoznika v nekaj letih elektromagnetnega onesnaževanja, a Venturini: Akademija daje ljudem vljeno je dobro sodelovanje. žnosti. V Sloveniji imate zelo visoke postal multinacionalka. Delo v takem v praksi se je izkazalo, da na izdelek, možnost pridobivati nova znanja, ta so standarde. Ko sem pred 25 leti začel podjetju mi je predstavljalo pomem-ki je kvaliteten, trg še ni pripravljen. A vedno zelo pomembna za uspešnost. V svoji karieri ste se srečevali tudisodelovati z evropsko certifikacijsko ben izziv in zanimivo delovno mesto. taki primeri so redki. Znanja pridobivajo na vseh segmentih, s spreminjanjem zakonodaje na skupino, v kateri so bili tudi Slovenci, 
tako o izdelkih kot prodajnih veščinah, področju premazništva. Kako hitrosmo razpravljali o šolskem sistemu in Helios je znan po razvojno Evropa vedno znova namenja tujih jezikih, smo mednarodno podje-se zakonodaja na tem področjuže takrat je bil šolski sistem v Sloveni­naravnani strategiji, ki obrodisredstva za raziskave in razvoj. Je tje, delujemo v mednarodnem okolju. spreminja in kaj prilagajanje pomeniji boljši kot v Avstriji. 
dobre plodove. Kakšen je po vašem teh sredstev deležen tudi Helios? V akademijo je vključenih kar 500 za podjetje, kot je recimo Helios? mnenju razvojni potencial Heliosa? Venturini: Helios za raziskave in ra-zaposlenih, na vseh nivojih, od ma-Culik: V vseh letih delovanja sem po-Helios predstavlja tudi učno polje Venturini: Eden od temeljev poslovne zvoj nameni tri odstotke prodaje, kar nagementa do proizvodnje, število pa gosto doživljal spremembe zakonoda-za nove kadre. Kakšne so njihove uspešnosti Heliosa je njegov razvoj. je veliko. Pogosto sodelujemo v evrop-se še veča. To je tudi dobra motivacija je, še posebej na področju premazov. priložnosti? Imamo veliko in močno razvojno eki-skih projektih z mednarodnimi in zaposlenih, vsi se radi učimo. Akade-Spreminjala se je regulacija na raz-Culik: Velika prednost Heliosa je zelo po z več kot 200 ljudmi vseh nivojev iz-domačimi raziskovalnimi institucijami mija je vsekakor eden od pomembnih ličnih nivojih. Naši skupini tako na dober mentorski sistem, v naše pod­obrazbe, vključno z doktorji znanosti. in podjetji, za pridobivanje sredstev, ki projektov, uspešnica, s katero bomo Dunaju kot v Domžalah sta bili hitri jetje prihaja veliko študentov, imamo Po drugi strani pa imamo zelo kvalite-se v Sloveniji delijo na račun evropskih nadaljevali in jo nadgrajevali. pri spremljanju in sledenju spremem-dobre odnose z univerzami, visoko tno raziskovalno infrastrukturo. He-strukturnih skladov in drugih meha-bam, zato smo se uspešno prilagajali motivirane ljudi in dobre mentorje, ki lios v premazni industriji nedvomno nizmov. Za nas je to zelo pomembno, Če se nekoliko odmakneva od regulaciji na različnih področjih. Mi usposabljajo nov kader. Menim, da spada med razvojno najmočnejše in poleg tega da omogoča povezovanje z razvoja v Heliosu k razvoju smo bili hitro pripravljeni, a kot sem imamo vzpostavljen zelo visok stan­najbolje opremljena razvojna podjetja drugimi akterji, je ključno, da nam pri-družbe. Menite, da se slovensko se naučil v desetletjih delovanja v dard in da imajo mladi v Heliosu veli­v branži, kar je v hitro spreminjajočem naša hitrejše učenje in napredek. Skozi gospodarstvo lahko dovolj hitro premazništvu, spremembe na trgu ko priložnosti za razvoj in učenje. se svetu zelo pomembno. finančna sredstva se vzpostavlja hitrej-prilagaja spremembam? Kakšna bi niso tako hitre. Kljub temu smo bili 
ši krog investicij, kar v praksi pomeni, morala biti naša pot? vedno v prvih vrstah pri upoštevanju Investicije so pomembna podpora 
Na eni strani razvoj, na drug i proi-da hitreje prihajamo do boljših pogojev Venturini: Družba se izredno hitro novosti. Kariero sem začel leta 1965 raziskavam in razvoju. Kateri so 
zvodnja. Se v Heliosu lahko slednjaza delo in z novejšimi možnostmi zaspreminja in zato je to prilagajanje v Rembrandtinu, ko je bilo aktualno ključni projekti, v katere vlagate v 

dovolj hitro prilagaja razvoju? prodajo. Želimo pa si, da bi bila sloven-nujno. Kitajski pregovor pravi, ko za-novo področje 'premazništva na vo-Heliosu? Vent ur in i: Ko zaženemo razvoj, ima-ska gospodarska politika bolje usklaje-piha veter sprememb, nekateri gradijo dni osnovi'. Takrat se je na našem po-Culik: V Heliosu veliko investiramo v mo v mislih trg, vemo, kakšna je naša na s potrebami podjetij. zidove, drugi pa mline na veter. Skozi dročju govorilo, da je to prihodnost, infrastrukturo in posamezne produk­proizvodnja, tako da do takih dilem spremembe moramo najti svoje prilo-da bodo premazi na vodni osnovi v te, na eni strani gre za razvoj izboljša­pravzaprav ne prihaja. Razvoj je na-Kaj pa prihodnji razvojni izzivi? žnosti in jih izkoristiti. Vesel sem, da nekaj letih povsem prevladali. Če nih produktov na osnovi vode, veliko menjen trgu, izdelkom, ki jih kupci Kako držati korak pred konkuren-je v Sloveniji razvojni center celotne danes, leta 2016, gledamo statistiko, je investicij v lesne premaze, smole, potrebujejo. Obenem je pomembno, co? skupine Helios, saj za Slovenijo velja, ugotovimo, da to področje zavzema razvojne linije, razvijamo nov pro­da sledimo tudi posebnim zahtevam Ventur i ni: Poslušati moramo pri-da imamo kadre, ki so sposobni in do 24 odstotkov vseh produktov. Po-dukt na področju zaščitnih premazov, kupcev. Novi izdelki narekujejo poso-čakovanja naših kupcev, trendi pa dobro izšolani. Moramo biti delavni, dobno je bilo v sedemdesetih letih s prav tako pa vlagamo v informacijsko dobitve proizvodnje, zato je pomemb-so relativno zelo jasni. Stalne so ampak hkrati moramo biti tudi dežela praškastimi premazi, za katere je bilo tehnologijo. no, da se proizvodnja posodablja. zahteve po novih izdelkih, zato je pametnih glav. Vsekakor pa je treba rečeno, da bodo v petih letih prevla­Še vedno vodim velik del prodaje treba prihajati z novimi generacijami vložiti veliko truda, da je človek na ka-dali, a danes zavzemajo od 15 do 17 Kakšni so cilji za prihodnje – najbrž Heliosa in povezava med razvojem izdelkov, ki so boljši, naš cilj pa je, da teremkoli področju deležen uspeha. odstotkov trga. Po mojem mnenju se širitev? in prodajo je zelo močna, zato razvoj jih tudi olepšamo in ponudimo trajno zakonodaja spreminja zelo hitro in Culik: Dejstvo je, da se število ljudi ne more iti svojo pot. Pogosto je treba zaščito pred dejavniki okolja. Izredno Ste predsednik avstrijske zveze ima vpliv na naš razvoj na vseh po-eksponentno povečuje, zato je nujno prilagajati tudi infrastrukturo, uva-pomembno je, da so izdelki do okolja kemične industrije, predsednik dročjih, medtem ko se povpraševanje zmanjševati rabo virov na vseh podro­jati modifikacije v proizvodnjo, da prijazni, da uporabljamo surovine avstrijskega raziskovalnegana trgu ne spreminja tako hitro. A čjih, začenši z energijo. Potrebno je ohranjamo našo konkurenčnost. iz obnovljivih virov, da se za upora-inštituta za kemijo in tehnologijo, družba Helios je dobro pripravljena razmišljanje v nove smeri, o sistemih 
bo naših izdelkov porabi čim manj danes pa 'prvi razvojnik' tudi na spremembe zakonodaje in smo v na bio osnovah in drugih obnovlji-Ste bili kdaj v situaciji, da ste imeli energije. Glede vlaganj v razvoj pa so v družbi Helios. Kakšna je prvih vrstah, ko do njih prihaja. vih virih. To je pomembno tudi, ko v razvoju idejo, pa trg tega še ni osnova dobro izobraženi ljudje, kvali-primerjava med slovensko in govorimo o razvoju novih premaznih potreboval? tetni pogoji za delo in evropska sred-avstrijsko raz vojno sfero? Helios je že prej predstavljal zgled naproduktov. Začeti moramo v proizvo-Venturini: V naših laboratorijih na stva, ki nam omogočajo, da napredu-Culik: To je zanimivo vprašanje, saj področju raziskav in razvoja, z vašimdnji in najti načine, kako zmanjšati posameznih segmentih poskušamo jemo in smo poslovno uspešnejši. je gospodarski sistem v Sloveniji in prihodom ste področje še nadgradili. proizvodne stroške, vpeljati sisteme, presegati obstoječe stanje tehnike, Avstriji praktično enak za kar obsta-Kateri so bili ključni ukrepi? ki bodo pripomogli k zmanjševanju ustvarjamo ideje, ki jih na trgu še ni. V Menite, da so Domžale razvojno jajo zgodovinski razlogi. Ob vstopu v Culik: Razvijali smo se na različnih ozonske luknje. Poskrbeti moramo, da Heliosu pogosto take naloge dajemo usmerjeno okolje? slovensko gospodarsko družbo imaš nivojih in ker imamo prek 2000 zapo-bodo naši produkti obstojni. Usmeriti doktorantom, ki morajo skozi svoje Venturini: Helios je že mnogo let občutek, kot da si v avstrijski. Zani-slenih, veliko ljudi dela na tem podro-se moramo v trajnostno prihodnost, delo priti do nečesa novega. Takšen tesno povezan z lokalnim okoljem, mivo pa je, ko primerjamo slovenski čju. Tudi število različnih segmentov, čeprav se želim temu izrazu izogniti, primer so premazi, ki omogočajo ele-osnova je zagotovo dobra lokalna in avstrijski sistem, da nista podobna na katerih delujemo, predstavlja saj je vse prevečkrat zlorabljen s strani ktromagnetno zaščito. Vedno več je infrastruktura, po drugi strani pa He-nemškemu, ki je drugačen. prednost pred konkurenco. Če pri nas ljudi, ki ne mislijo resno. . 
društva 

Jubilejni, 25. pohod po poteh vojne za Slovenijo 
Zadnjo septembrsko soboto smo veterani osamosvojitvene vojne izvedli že 25. pohod po poteh vojne za Slovenijo. Na pot smo krenili izpred pomnika braniteljev slovenske samostojnosti v parku pri Občini Domžale. Prvi postanek smo imeli v Trzinu pri mostu čez Pšato. 
Na kratko smo obnovili dogodek pred petindvajsetimi leti. Takrat se je 27. junija 1991 v Trzinu odvijala ena prvih bitk v boju za samostojno Slovenijo. Samostojnost smo izborili tudi z orož­jem v roki. Kaj pa je to desetdnevna vojna, se to sploh sme tako imenovati? Tako se oglašajo nekateri, vendar šele potem, ko je zadnji agresorski vojak zapustil Slovenijo. Ti so s časovnim odmikom vedno glasnejši. 
ob koncu vojne se je položaj bistveno spremenil (zavzeta so bila skladišča orožja Borovnica, Ložnica in še neka­tera druga), in sicer je bilo pod orož­jem 35.300 vojakov, poleg tega pa še vsa sestava milice in njene rezerve. 
Odziv na vpoklic je bil zadovoljiv, veliko slabši je bil v Ljubljani in Mari­boru. Pristojni organi so po koncu voj­ne kar nekako pozabili na ukrepanje proti vsem tistim, ki so se pozivu izo-

Društvo izgnancev Domžale obiskalo Gorenjsko 

Tudi letos je prijetno biti skupaj. 
društvo izgnancev domžale 
Kar 25 let in še kako čez je minilo, od kar so se na območju nekdanje občine Domžale v društvo izgnancev začele organizirati žrtve druge svetovne vojne, ki so bile v obdobju 1941–1945 nasilno odpeljane v različna taborišča, tudi koncentracijska, v Nemčiji in Italiji, izgnanci, ki so jih okupatorji odpeljali v izgnanstvo v države nekdanje Jugo­slavije, v društvo so se vključevali tudi begunci, žrtve, ki so pred nasilništvom okupatorja pobegnile s svojih domov, pa tudi otroci, katerih starši so padli v vojni. Različne usode so jih in jih še družijo, tudi spomini na vse, ki se iz izgnanstva nikoli niso vrnili. Tudi po oblikovanju novih občin je društvo ostalo enovito ter si prizadevalo, da so bile članom in članicam zagotovljene vsaj nekatere pravice, še vedno pa osta­ja odprto vprašanje povrnitve material-ne škode – požganih domov, ki ni bila niti ovrednotena niti vrnjena. 
Domžalsko društvo je letos skupaj z Društvom izgnancev Slovenije 1941– 1945 praznovalo srebrni jubilej ter se udeležilo slovesnosti v Brestanici in Mostecu, v septembru pa je bil čas za tradicionalno spoznavanje zanimivosti in znamenitosti Slovenije. Obisk prele­pe Gorenjske smo z avtobusom, zase­denim do zadnjega sedeža, začeli na Brezjah z obiskom Slovenskega naro­dnega svetišča – bazilike Marije Poma­gaj. Sledilo je spoznavanje Pokljuke, kjer smo si najprej ogledali biatlonsko središče, tam so naši tekmovalci in tek­moval že pridno treniralu. Našega naj­boljšega Faka sicer nismo srečali, smo se pa lahko ‚spoznali‘ z njegovim avto­domom. Sledil je obisk prizorišča tra­gedije 3. bataljona Prešernove briga­de decembra 1943, kjer so obiskoval­ci prisluhnili spominom na junaštva partizanov, ki so postali žrtve zaradi izdajstva. Prisluhnili smo gospe Pavli, ki nam je zapela Kot žrtve ste padli v borbi za nas, skupaj pa smo se od spo­minov ob spomeniku, ki ga je naredil Tone Svetina, poslovili s partizansko Počiva jezero v tihoti, pa tudi s čudo­vitim pogledom na naš Triglav. Popol­dan je bil namenjen Bledu. Nekateri so obžalovali, ker ni bilo dovolj časa za obisk otoka, večina pa je čas izkoristila za sprehod okoli jezera, obisk stojnic z ročnimi deli, nekateri pa za obisk Blej­skega gradu. Dan je bil za vse nepoza­ben, veliko je k temu prispevalo prije­tno druženje in čudovito vreme. 

V septembru je bila tudi slovesna seja vodstva Društva izgnancev Slove­nije 1941–1945 ob srebrnemu jubileju društva. Tudi naša krajevna organizaci­ja in njen predsednik Jože Kveder sta za uspešno delo prejela spominski listini. 
Pred nami je še tradicionalno no­voletno srečanje z občnim zborom, si­cer pa so uradne ure vsak prvi pone­deljek v mesecu, v decembru pa vas pričakujemo prav vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih KS Dom­žale. Dobrodošli! 
Vera Vojska 
Izlet v Gotenico in raft na Kolpi 
Veterani iz OZVVS Domžale smo se tokrat namenili v Kočevsko Reko, točneje v Gotenico, kjer se je med vojno za samostojno Slovenijo in že mnogo prej dogajalo marsikaj. 
V tem skrivnostnem zavarovanem ob­močju, nekoč skromni vasici Kočevar­jev (izgnanih kmetov s Tirolskega in Zgornje Koroške), pozneje pa strahu in trepetu tistih, ki se niso strinjali z nekdanjim režimom, je zdaj sodobno vadišče za potrebe slovenske Policije. V podzemnih bunkerjih nismo bili, tam še vedno hranijo arhive in originalne filmske kolute starih slovenskih filmov in obiski bi negativno vplivali na mi­kroklimo v objektu. Na spregled ni bilo niti običajnih mačkov, tistega z ime­nom Matija pa niti nismo pričakovali. 
Čez Borovec smo se po novi strmi ovinkasti cesti pripeljali v najmanjšo slovensko občino Osilnico, ki šteje le 350 prebivalcev. Tudi sami smo soču-Po navodilih vodičev smo zapluli na strani (verjemite, ne vidi se prav jasno). stvovali s prebivalce doline Petra Klep-pot po reki, nekateri v dvosedih, neka-Drugače pa je bil spust zelo zabavno ca, ki jim je država zaradi racionaliza-teri v trosedih, drugi pa v večjih raftih. doživetje in res je lahko žal tistim, ki se cije zaprla podružnično šolo v Osilnici. Po reki nam je šlo nekaj časa kar lepo, za to aktivnost niso odločili. 
Po ogledu sotočja Čabranke in Kolpe ko smo še opazovali znamenito žično Za konec smo preizkusili gostoljubje smo se opremili za spust po Kolpi. Avto-ograjo, ki ponekod obdaja strugo. Pri Belokranjcev v gostišču ob izviru naj­bus Slovenske vojske nas je prepeljal v jezovih so se pojavile težave in nekateri krajše slovenske reke Krupe. Niso nas Faro, kjer smo se podali v mejno reko. smo si morali ogledati Kolpo s spodnje razočarali. Janez Gregorič 

Pot proti gradu Jablje 
JLA je napad na Slovenijo začela z enotami, ki so štele 22.000 vojakov. V času vojne je bilo na strani JLA 48 žr­tev in 116 ranjenih. Enote TO so skupaj z Milico zajele 2663 njenih pripadnikov, na slovensko stran pa jih je prostovoljno prebegnilo 3090. Pri TO devet mrtvih in 44 ranjenih, milica pa je imela štiri mr­tve. Iz TO v JLA ni prestopil nihče. 
Slovenija ni bila sposobna na za­četku vojne vpoklicati niti toliko pri­padnikov TO, da bi se po številu iz­enačili z JLA na območju Slovenije. Vse to zaradi pomanjkanja oborožitve, gnili, kar je nedvomno sprožilo slabo voljo pri tistih, ki so se takoj odzvali klicu domovine in ji stopili v bran. 
Iz Trzina smo pot nadaljevali pro­ti Dobenu, kjer smo si že tradicional­no privoščili še tople trojanske krofe. Pohod smo zaključili v Domžalah, kjer nam je lepo vreme omogočilo, da smo posedeli še kakšno uro ali dve ob mali­ci in prijateljskem pogovoru. 
Še vedno, po petindvajsetih nismo pozabili na domovino, ki jo nosimo v srcu, žal je država že zdavnaj na nas. 
Janez Gregorič 
Jesenski izlet na Štajersko 
V začetku oktobra smo se z dvema avtobusoma odpeljali na jesenski izlet na Štajersko. 

društvo upokojencev naš dom dob Pot nas je vodila po štajerski av­tocesti mimo Trojan do Žalca, kjer je bil naš prvi postanek. 
Najprej smo si ogledali novo turistič­no pridobitev Žalca – pivsko fontano, kjer je pivo poskusilo že več kot 29.000 obiskovalcev. Odpravili smo se tudi v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer je vodička izčrpno pred­stavila zgodovino hmeljarstva, in nam je zavrtela deset minutni film o obirali hmelj davnega leta 1960. Da ne bi oma­gali, so nam v gostišču Medved v Škofji vasi pripravili obilno in odlično malico. 
Glavni cilj izleta so bile Slovenske Konjice. Dve vodički sta nam izredno zanimivo predstavili to mesto cvetja in vina. Prva pisna omemba kraja sega že v leto 1146 pod nazivom Counowiz. Leta 1998 in 2014 je bilo mesto odlikovano z zlatima medaljama kot najlepše izletni­ško mesto. Poslušali smo legendo o ko­njiškem zmaju, ki je vsako leto zahteval šest devic, in o vitezu Juriju, ki je tega zmaja premagal, graščak pa mu je v za­hvalo dal svojo hčer Marjetico za ženo. Pravo doživetje je bil sprehod skozi me­stno jedro s Starim in Mestnim trgom, ki mu poseben čar daje potoček z več ime­ni, ki teče po sredini mestnega jedra.
Nadalje nas je pot vodila do Žičke kartuzije, ki je lani praznovala 850 let obstoja. Od hrupnega sveta odmaknje­no Dolino svetega Janeza Krstnika so se v 12. stoletju naselili menihi in Veli­ke kartuzije na Francoskem. Tu so našli nedotaknjen košček sveta, kjer so živeli v skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji.
V Žičko kartuzijo se počasi vrača ži­vljenje, saj so tam svoj prostor našli lon­čarji, zeliščarji, poleg tega deluje tam še najstarejša gostilna na slovenskem iz leta 1467 pod imenom Gastuž. 
Pozno popoldne smo se ustavili še na kosilu na turistični kmetiji Pri Kro­šlovih, kjer smo prelep odlično organi­ziran izlet končali s pesmijo in plesom.
 Tatjan a Gregorin 

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje 
Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) je edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna prireditev v Evropi. 
društvo lipa Časovno in vsebinsko se Festival za tretje življenjsko obdobje navezuje na 1. oktober, mednarodni dan starejših. Občina Domžale vsako leto v času festivala rezervira razstavni prostor, kjer se predstavijo domžalska društva. Tako je bilo tudi letos od 28. do 30. septembra v ljubljanskem Can­karjevem domu. 
Članice Društva Lipa smo se ude­ležile festivala že prvi dan. Obiskoval­cem smo predstavile vse naše dejavno­sti, najbolj nazorno pa: likovna dela, Unicefove punčke iz cunj, izdelke kle­kljaric, vdelane v vitraj. Razstavili smo slamnike, okrašene s klekljanimi čip­kami, ki so pritegnili veliko pogledov, predstavili pa smo tudi vse, do zdaj iz­dane literarno-likovne zbornike. karjevega doma je nastopila tudi naša znanj, češ »da je najlepši, kar so jih obi-
Izredno pozornost pa sta pritegnili folklorna skupina ljudskih plesalk s skovalci videli ta dan«. glasbenici, prof. Damjana Praprotnik priredbo Ples in pesmi na temo sla-Pohvale obiskovalcev so nam v in Joži Anžin, z zaigranjem na citre in mnikarstva. Predstavitev so obiskoval-vzpodbudo, da se bomo z veseljem kitaro. Obiskovalci so se pridružili pe-ci navdušeno pozdravili, tako da je sle-pripravljali na prireditev, ki bo spet tju znanih slovenskih ljudskih pesmi. dila še ponovitev nastopa. Celoten naš naslednje leto. 
Na odru drugega preddverja Can-paviljon je požel veliko pohval in pri-B esedilo in foto: Mirjana Kavčič 
društva 

Pr‘ Antonouc v Češeniku so obujali star kmečki običaj – ličkanje koruze 
Jesen je čas, ko se s polj spravi še preostale poljščine, nato pa bo zemlja počivala vse do pomladi. 
turistično rekreativno dru­štvo turnše - češenik V dana­šnjem času spravilo poljščin poteka bolj ali manj po hitrem postopku, saj to omogočajo moderni stroji, včasih pa je bil takšno delo bolj ali manj roč­no, kar je pomenilo, da je bilo treba veliko pridnih rok, da se je vse spravi­lo s polj in pospravilo v shrambe. So­sed je prišel pomagati sosedu, nato pa obratno. To so bili tudi trenutki dru­ženja, ki ga je dandanes vse premalo glede na hiter tempo življenja. 
Sem in tja še ohranjajo stare običa­je, kot na primer na domačiji pr‘ An­tonouc v Češeniku, katere lastnika sta Janez in Rozalija Gaberšek. V organi­zaciji Turistično rekreativnega dru­štva Turnše - Češenik vsako leto tam ličkajo koruzo. Letos je ličkanje koru­ze po starih običajih potekalo v sobo­to, 8. oktobra 2016. Ko smo jih obiska­li, se je pod toplarjem začelo zbirati mlado in staro, ki so ličkali koruzo, na dva perja. Po dve koruzi so nato zve-spodinja Rozalija, ki je spekla odlično poskrbel, da slučajno koga ni preveč zali in naložili na voz. Poličkano ko-špehovko, ki se je kar topila v ustih. zeblo, saj je imel v steklenici tisto pra­ruzo so nato odpeljali in obesili, da se Seveda pa ni šlo brez kostanja, za kar vo zdravilo, ki odganja jesensko-zim­bo posušila. Potem bodo na svoj ra-je poskrbel mojster Feliks Lampret, ki ske nevšečnosti. čun prišle domače kokoši. je pekel kostanj po svojem posebnem Kot smo že omenili, ohranjanje ta-
Pod toplarjem pa se ni samo lič-postopku, ki ga seveda ne bomo izda-kih običajev pomeni tudi druženje in kalo. V tem času se je iz jabolk pre-li. Povemo lahko, da je kostanj pečen tako je bilo tudi tokrat pr‘ Antonouc. šal mošt, na pladnjih pa je bilo marsi-v petnajstih minutah in takoj pripra-Po opravljenem delu je seveda sledil kaj dobrega za prigriznit. Za tisto pra-vljen, da se ga pohrusta, brez mučne-obvezen likof. vo domačo poslastico je poskrbela go-ga lupljenja … Gospodar Janez je tudi Besedilo in foto: Miha Ulčar 

Spoštujemo svojo zgodovino 
Jesensko potepanje po Gorenjski je Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina namenila spoznavanju zgodovine nekaterih gorenjskih mest in krajev, največ časa pa smo namenili Dražgošam, njihovi zgodovini, predvsem NOB, pa tudi sedanjosti in 
Različnost je zakon 
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 14. oktobra 2016 obiskalo Osnovno šolo Rodica in se s projektom Različnost je zakon predstavilo učencem šestih razredov. 
društvo paraplegikov ljub­ljanske pokrajine S programom osveščanja in preventive smo v treh šolskih urah nekaj več kot 60 učen­cem in nekaj učiteljem predstavili, kdo paraplegiki in tetraplegiki sploh smo, kako je prišlo do naših po­škodb, kaj vse počnemo danes in kaj učenci lahko sami naredijo, da se kaj podobnega ne bi zgodilo tudi njim. Skozi predavanje, ki ga vodi Dom­žalčan Rok, smo jim predstavili tudi poslanstvo društva, pri izkustvenih delavnicah pa so se lahko sami pre­izkusili, pod vodenjem Elvisa in Ha­risa, v košarki na vozičkih, namizni tenis sta predstavila Ljubiša in Davor, ter se pod budnim očesom Nina, na invalidskih vozičkih srečali z ovirami na poligonu. 
Odziv učencev in učiteljev je bil zelo dober, ravnateljica Milena Vi­dovič pa se nam je zahvalila z lepim nagovorom in darilom. Z velikim za­dovoljstvom smo ponovno opravili odlično in pomembno delo ter se do­govorili o nadaljnjem sodelovanju. 
Različnost je zakon je program pre­ventive in osveščanja Društva para­plegikov ljubljanske pokrajine, ki ga izvajamo že vrsto let. Z njim smo se predstavili že več kot stokrat v različ­nih vrtcih ter na osnovnih in srednjih šolah osrednjega dela Slovenije. 

Podelitev plaket in priznanj zaslužnim članom 
V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale je v soboto, 24. septembra 2016, v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika potekala podelitev posebnih priznanj za ohranitev zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju, spoštovanju njegovih vrednot in za uspešno sodelovanje pri uresničevanju programskih nalog zveze. 
prihodnosti. 
krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob, krtina 
Prva postaja prave zgodovinske ek­skurzije je bila namenjena Škofji Loki, enemu najbolj znanih zgodovinskih in kulturnih krajev v naši domovini. 
Muzej v Železnikih nas je prijetno presenetil s svojimi bogatimi zbirkami, pa tudi prijetno vodičko in velikim za­nimanjem prisotnih, ki jih je zanima­lo vse: od železarstva, cvekov, do ža­garstva, čipkarstva, ustavili pa smo tudi s podatki o Dražgošah danes in ju­tri, za kar se mu zahvaljujemo. Padlim borcem in domačinom smo se pokloni­li s kratkim kulturnim programom. 
Sledil je sprehod po Kropi, zibel­ki slovenskega kovaštva, s pristno in 

S kratko zgodovino so se udeleženci spoznali na avtobusu ter bili kar pre­senečeni nad legendo o zamorcu s krono v grbu občine Škofja Loka. Na poti proti Železnikom nas je Jože Lon­čar opozoril na kapelico, delo zname­nitega arhitekta Jožeta Plečnika, pa tudi na rojstno vas Lovrenca Koširja, poštnega reformatorja, ki je dal idejo za poštne znamke. Za znamenito Do­lenjo vas, rojstni kraj »kralja« smu­čarskih skokov Petra Prevca, smo vedeli vsi. 

se tudi v sobi, kjer je posebej predsta­vljena NOB na tem območju. Presene­til nas je tudi seznam vseh padlih bor­cev s tega območja s fotografijami. Po kratkem postanku ob plavžu smo se zapeljali do Dražgoš, kjer nas je čaka­lo novo presenečenje. V brunarici Can­karjevega bataljona nas je namreč po­čakal vodič Davor Ambrožič, ki nas je vodil skozi manjši muzej, nato pa smo skupaj obiskali tudi veličastni spome­nik. Presenetil nas ni samo z dobrim poznavanjem Dražgoške bitke, temveč edinstveno fužinarsko arhitekturo, bučanjem vode prek vodnih pragov, ohranjeno tehniško dediščino in zgod­bami, ki jih je tu pisalo težko kovaško življenje. Velike hiše, večina obnovlje­nih, s številnimi majhnimi okni, ko­vano okrasje v obliki okenskih mrež, svetilk in izveskov ter številne kovane ograje so nas navdušile in nas še en­krat več prepričale, da Kropa ostaja si­nonim za umetniško kovanje in sredi­šče umetnega kovaštva Slovenije. 
Vera Vojska 
združenje borcev za ohranja­nje vrednot nob občine dom­žale V uvodu slovesne prireditve je vse prisotne najprej pozdravila pred­sednica ZB za vrednote NOB občine Domžale Marija Majhenič in pove­dala, da odbor za priznanja pri Zvezi združenja borcev za vrednote NOB Slovenije vsako leto podeljuje prizna­nja zaslužnim članom. Letos so zlato plaketo posthumno podelili Pavli Ma­tičič, prevzeli sta ju njeni hčerki, in srebrno plaketo Almiri Zemljič. Poseb­na priznanja za praporščake so prejeli občinski praporščak Stane Nahtigal, praporščak krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Ihan Marjan Markič in praporščak krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Dragomelj - Pšata Lojze Podobnik. 
Na prireditvi, ki so se je je udeležili dr. Meta Mance, članica Izvršnega od­bora ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je podelila priznanja in nagovori­la udeležence slovesnosti, župan Ob­čine Domžale Toni Dragar in ravna­teljica Glasbene šole Domžale Andre­ja Humar, je potekal tudi kulturni pro­gram, za katerega je poskrbela Glas­bena šola Domžale. Sodelovali so Mi-ran Juvan (pianist), Maja Keržič (pev­ka), Nejc Omejc (saksofonist) in Teja Komar (pianistka). 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 
iz naših vrtcev in šol 

Projekt Erasmus plus na OŠ Domžale 
Osnovna šola Domžale je v šolskem letu 2015/16 začela dvoletni Erasmus plus projekt mobilnosti šolskega osebja z naslovom Inovativni pristopi pri 
procesu poučevanja. 
oš domžale Na šoli želimo s tem projektom pridobiti nova znanja pri vpeljevanju inovacij v proces pouče­vanja in predstavljanju ter uporabi novih pristopov in metodologij pri poučevanju. Izbrane mobilnosti pe­dagoškega osebja vključujejo seminar vodenja kolektiva, inovativne peda­goške pristope pri poučevanju tujih jezikov (CLIL, kreativne metodologi­je), naravoslovne vsebine (terensko raziskovanje, učenje na prostem, na­ravoslovne ekskurzije, itd.) ter didak­tične in metodološke pristope, ki se navezujejo na inovativne pristope pri poučevanju različnih predmetov na vseh stopnjah. 
Projekt učne mobilnosti vsebuje vr­sto različnih dejavnosti, ki vključujejo akcijski načrt pred mobilnostmi za do­ločitev dejavnosti in nalog sodelujočih učiteljev; dejavnosti med mobilnostjo ter poročanje udeležencev o poteku iz­obraževanj – diseminacijo (v okviru kolektiva ter širše na lokalni in tudi na­cionalni ravni). Po zaključenih mobil­nostih želimo vzpostaviti stike z novi­mi partnerji, s katerimi bi v prihodnje lahko sodelovali v novih oblikah par­tnerstva v mednarodnih projektih. Do­dana vrednost povezovanja s partner­ji na usposabljanjih v tujini ter obliko­vanja strategij in aktivnosti na delav­nicah bo vsem vključenim omogočila razširitev idej in učnih pristopov. 
Poleti sta bili v okviru Erasmus + mobilnosti na izobraževanju v Dubli­nu učiteljici angleščine Jelka Miklav-

Jesenski aranžmaji izpod spretnih otroških rok 
V programu letošnjega Tedna otroka je bilo živahno tudi v prostorih Knjižnice Domžale. 
Jesen na Podružnični šoli Krtina 
Kot se narava odeva v pisane barve, se tudi naša šola lahko pohvali s pisanim dogajanjem. 
Trdno stoj! Spregovori! 
V sredo, 26. septembra, je bila v dvorani Bonifika v Kopru prireditev z naslovom Trdno stoj! Spregovori!. Slednje smo se udeležili tudi z nekaterimi učenci naše šole. 

oš rodica Glavni namen in sporočilo prireditve je bilo osveščati mlade o na­silništvu in strpnosti do drugačnosti. Glavni in osrednji govorec je bil Nick Vujičić, ki je, na mladim primeren na­čin, opisal svoje življenjske izkušnje in jim prek njih sporočil, da nisi ‚cool‘, če izvajaš nasilje nad drugimi in nisi ‚cool‘, če počneš stvari samo zato, da drugi mislijo, da si ‚cool‘. Zato: »Stoj trdno! Spregovori!.« Prireditev je pre­našala tudi nacionalna televizija v neposrednem prenosu. 
Srečanje je pripravilo društvo Za­živi življenje skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Za­vodom RS za šolstvo. V uri in pol tra­jajoči prireditvi so mlade poleg pred­sednika države Boruta Pahorja ter mi­nistrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič nagovo­rili ugledni strokovnjaki na področju športa ter vrhunski slovenski športni­ki in kulturniki, kot so dr. Milan Ho­sta, Dejan Zavec, Miran Stanovnik, Filip Flisar, Zlatan Čordić - Zlatko in Nika Kljun. Med gledalci prireditve smo lahko opazili tudi številne druge znane obraze iz sveta športa, kot sta Darko Đurič in Rašo Nesterovič. 
Prisotni so na podlagi lastne ži­vljenjske izkušnje ozaveščali mlade o vsakršnih oblikah nasilja in posledi­cah, ki jih slednje pušča v duši odra­ščajoče osebe. Največji vtis je vsekakor pustil iskren in odprt govor Nicka Vu­jičića, ki je spregovoril o zasmehova­nju in verbalnem nasilju v šolskih pro­storih, kot ga je tudi sam doživel. Kot je poudaril, četudi je skrajno težko, ko se posameznik znajde v stiski in razmišlja 
o samomoru, je bistvenega pomena, da zbere dovolj poguma, in se nekomu, ki mu zaupa, odpre. Dogodek je bil zazna­movan z izrednim čustvenim nabojem in pozitivno naravnanostjo, ki je mlade opozarjala na to, da se nasilje zaustavi v trenutku, ko zberejo pogum in o njem spregovorijo. 

Menim, da je srečanje pustilo mo­čan pečat vsem, ki so se prireditve udeležili in nam dalo veliko smernic 

o razmišljanju o življenju. Kot je dejal Nick: »Never give up!« 


Boštjan Posedi, prof. Osnovna šola Rodica 

Za to so poskrbele mentorice OŠ Ven­clja Perka Domžale in podružnične OŠ Ihan ter Eva Gruber, ki so vodile ustvarjalno delavnico, ustvarjalce pa je obiskal tudi hrošček Simon. Števil­ni otroci in starši so se zelo zabavali, ko so ustvarjali čudovite aranžmaje, škrate, živalce in venčke iz barvitih je­senskih plodov in listov, nabranih na grmičevju, v gozdovih in na domačih vrtovih. Pisanega materiala, domišlji­je in idej je bilo veliko in tako je lepo popoldne prehitro minilo.
 Besedilo in foto: OŠ VP 
OBVESTILO 
Vse prispevke, ki zaradi pomanj­
kanja prostora nismo uspeli obja­
viti v rubriki Iz naših vrtcev in šol 
v tem mesecu, bomo objavili v 
naslednjih številkah. 
čič in Maja Juvan Stough. Obe sta se udeležili 12-dnevnega izobraževanja na eni najstarejših evropskih univerz Trinity College, skupaj z učitelji iz vse Evrope. 
Slednji je imel kot glavni cilj pred­staviti metodologijo poučevanja raz­ličnih predmetov z uporabo angle-ščine. Spoznali smo, kako v drugih evropskih državah ta način poučeva­nja izvajajo tako na osnovnošolski in srednješolski ravni kot tudi na fakulte­tah. Običajna praksa je, da učitelji raz­ličnih predmetov vsaj eno uro na te­den poučujejo svoj predmet v angle-ščini. Raziskave so pokazale, da se s takšnim pristopom izboljša tako zna­nje posameznega predmeta kot tudi znanje ciljnega jezika. Pri takem nači­nu poučevanja namreč ni namen zna­nje posameznih slovničnih struktur, ampak spoznavanje določenih vse­bin. Jezik ni cilj, temveč sredstvo uče­nja. Veliko smo se ukvarjali z različni­mi pristopi k skupinskemu delu, orga­nizacijo in evalvacijo dela v razredu, z uporabo IKT tehnologije pri pouku, in spoznavali učinkovite načine, kako pripravljati učna gradiva. V popoldna­skem času smo raziskovali zgodovino in kulturo Dublina, v skupinah pripra­vljali gradiva za delo v razredu, odpra­vili pa smo se tudi na obisk kraja Glen­dalogh, ki je zibelka irske duhovnosti in srednjeveškega mesta Kilkenny. 
Seminar z naslovom English & Cul­ture - Methodology for English tea­chers je bil namenjen seznanjanju z novimi metodami pouka in učenja, spoznavanju irske kulture, literatu­re in umetnosti, obiskom nacionalnih ustanov kulturnega značaja, literar­nim delavnicam in kreativnemu pisa­nju. Metoda Inquiry–based learning, na kateri je temeljil naš projekt, vklju­čuje samostojno raziskovanje snovi, kar vodi k večji angažiranosti in boljši motivaciji udeležencev učenja, posle­dično pa seveda k boljšemu razume­vanju oziroma poznavanju snovi, saj udeleženec informacije, ki jih je sam zbral, predela v uporabno znanje. 
Eden izmed načinov spoznavanja kulture je tudi vox populi – pogovori z ljudmi na ulici, v avtentičnem okolju, pa tudi z obiski gledaliških in filmskih predstav, ogledi irskih mest in pode­želja. Irska je dežela, bogata s kultu­ro in dediščino, saj se je ohranilo mar­sikaj – od predzgodovinskih najdbišč, ostankov keltske kulture, rimskih ča­sov in pokristjanjevanja, srednjeve­ških mest in cerkva do vikinških utrdb in gradov. Zaznamovalo jo je tudi dol­go obdobje britanske vladavine, ki je trajalo vse do 20. stoletja, do nastan­ka samostojne in neodvisne države, katere stoletnico so slovesno prazno­vali prav letos aprila. Čeprav je uradni jezik angleščina, se je skozi stoletja ohranil tudi irski jezik, ki je še vedno živ na obrobju, v odmaknjenih prede­lih, a danes spet pridobiva vse več po­mena, kar pričajo dvojezični napisi po vsej deželi. 
Poleg strokovnega izpopolnjeva­nja udeleženci na tovrstnih seminar­jih zaradi mednarodne udeležbe, ki je značilna za vse mobilnosti Erasmus plus, spoznavajo tudi različne šolske sisteme, kulturo drugih narodov, iz­menjujejo primere dobre prakse in navezujejo stike za nadaljnje medna­rodno in medkulturno sodelovanje. Tako smo se v novem šolskem letu že pridružili projektu Young Explorers to Europe, kjer bodo naši učenci, skupaj z vrstniki iz 19 evropskih držav in pri­druženimi članicami (Turčija in Ukra­jina), ustvarjali e-revijo, pripravlja­li prispevke  o šoli, domačem kraju in deželi, znamenitostih, nacionalnih praznovanjih in še marsičem – v okvi­ru eTwinning projekta. Za prihodnje šolsko leto pa načrtujemo vključitev v projekt Erasmus KA2, v katerem bodo učenci OŠ Domžale imeli priložnost sodelovati s partnerskimi šolami in jih tudi obiskati v njihovih državah. Za učence je neprecenljivo, da lahko angleški jezik uporabljajo za spora­zumevanje z vrstniki iz drugih držav in da imajo možnost spoznavati dru­gačna kulturna okolja. To jim je spod­buda ne le za učenje jezika, temveč za širjenje obzorij, razvijanje strpnosti in medkulturnega dialoga. 
Nina Valenčič, Maja Juvan Stough in Jelka Miklavčič 
podružnična šola krtina V sep­tembru so se učenci prvega razreda podali na učno uro s policistko. Ogle­dali so si prometne znake, se učili varnega prečkanja ceste in se poučili 
o pomenu vidnosti v prometu. Učenci drugega razreda so se medtem odpra­vili na obisk manjše kmetije. Po sreča-Bauer z naslovom Groznovilca v Hudi hosti. Tako kot smo se zabavali ob bra­nju, smo se glasno smejali tudi ob odr­ski uprizoritvi in nastopajoče ob kon­cu nagradili z bučnim aplavzom. 
September smo zaključili s poho­dom do Krumperka. Hojo smo zače­li obkroženi z meglicami, a megle­

nju z živalmi so se otroci preizkusili v trganju fižola in luščenju koruze. Med tekmovanjem, kdo bo hitreje oluščil koruzni storž, so se na rokah pojavili tudi žulji, a dobre volje niso pregnali. 
Dobra volja je bila z nami tudi v Velenju na Pikinem festivalu. Pika je otrokom razkazala pravljično mesto, v katerem ni manjkala niti gusarska lad­ja. Po ogledu Vile Čira-čara so se otroci preizkusili v najrazličnejših spretno­stih na delavnicah. Izdelovali so obe­ske, glasbila, torbice in drugo. Še sre­ča, da nas je čakala resnično zabavna predstava, ki smo se je vsi zelo vese­lili, sicer šotora delavnic sploh ne bi zapustili. V Kulturnem domu Velenje je na nas čakala Groznovilca. Prigode male vile in prebivalcev Hude hoste smo lansko leto spoznali v knjigi Jane no jesensko jutro se je hitro spreme­nilo v čudovito sončen jesenski dan. Na Krumperku smo si ogledali graj­ske hleve, izvedeli veliko zanimivega 
o lipicancih in se poučili o skrbi za ko­nje. Otroci, ki so želeli, so konja lahko tudi krtačili in nato jahali, pod skrb­nim vodstvom učiteljev jahanja. 
Oktober se začne v znamenju otrok. V tednu otroka smo letos razmišljali o svetu, v katerem želimo živeti. Naš te­den je bil tako poln pravljic, druženja, ustvarjanja in kot pika na i na koncu ko­stanjev piknik. Že vrsto let nam pri tem pomaga Janez Cerar. Na pikniku smo gostili tudi učence z Osnovne šole Roje. Prijateljski klepet, igra na igrišču in sladkanje z darovi narave so čudovito prikazali svet, v katerem želimo živeti. 
Anja Kokalj 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 19 
iz naših vrtcev in šol 
Oktober v vrtcu Dominik Savio 
Kot vsako leto je bil tudi letos prvi teden v oktobru nekaj posebnega; bil je teden otroka in bil je zelo pester, aktiven teden. 
Priznanje za 20 let neprekinjenega delovanja v programu Ekošola 
V ponedeljek, 26. septembra 2016, je potekala konferenca koordinatorjev programa Ekošola. Posebna priznanja za 20 let neprekinjene okoljske vzgoje in izobraževanja je podelil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. 

vrtec dominik savio Na velikem nogometnem igrišču smo izvajali raz­lične gibalne dejavnosti, pri čemer smo izkoristili predvsem velikost športne površine. Starejši dve skupini sta obi­skali poklicne gasilce v CZR Količevo, kjer so najbolj uživali dečki, saj jih po­klic gasilca zelo zanima. Obiskal nas je tudi kuhar Gregor, ki je s pomočjo otrok skuhal okusno kosilo. Otroci so mu pomagali z rezanjem zelenjave za zele­njavno juho, za sladico pa nam je spe­kel najboljši ‚šmorn‘. Zadnji dan v te­dnu otroka smo povabili starše in stare starše otrok na kostanjev piknik. Otro­kom so bili v veliko veselje in v pomoč pri lupljenju kostanja. Na pikniku nas je razveseljeval Blaž s svojo harmoniko in g. Milan s kitaro, za peko kostanja pa sta poskrbela g. Tone in g. Marko. 
Otroci iz skupine Zvončki so si z vlakom ogledali Kamnik in eno noč celo prespali v vrtcu. Otroci iz skupi­ne Zvončki smo si ogledali znameni­tosti naše prestolnice Ljubljane. Tako so imeli otroci poleg Domžal, ki jih zelo dobro poznajo, možnost spozna­ti še dve drugi mesti in si tako razvijati interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj njemu domačega oziroma znanega okolja. 
V okviru mesečne teme Prišla je je­sen smo proti koncu meseca, na vrtče­vskem igrišču, pripravili prav posebno tržnico, na kateri otroci niso plačevali z denarjem, temveč z barvnimi žetoni. Na dan tržnice so se otroci ‚spremenili‘ v tr­govce, prodajalce, kupce … in tako do­bili konkretno izkušnjo trgovanja, saj so se lahko preizkusili v različnih vlogah. Pri tem so jim pomagali tudi njihovi do­mači, ki so se nam ta dan pridružili. 
Res, tudi v naš vrtec je prišla jesen, ki jo je čutiti na vsakem koraku – tako v igralnicah kot na igrišču … 
Andreja Marin Soklič 
oš rodica Dr. Miro Cerar, predse­dnik slovenske vlade, je na letošnji konferenci koordinatorjev programa Ekošola na Brdu pri Kranju podelil posebna priznanja šolam, ki v Slove­niji neprekinjeno delujejo od vzpo­stavitve programa leta 1996. Med prvimi vključenimi šolami je bila tudiOŠ Rodica. 
V svojem slavnostnem nagovoru je dejal, da prihodnost temelji na mla­dih in da je pomembno, da v mlade zasadimo tisto seme, ki počasi klije in se potem vrača tudi vsem nam, ki ob 
njih sobivamo. Izpostavil je, da je delo koordinatorjev in sodelavcev progra­ma Ekošola na nek način pionirsko delo, predvsem pa ni enostavno. Vča­sih je zelo lepo, zelo prijetno, razvese­ljuje srca, včasih pa seveda težko, ker v tem pogledu ljudje napredujemo po­časi in ker je na svetu vedno toliko iz­zivov, da je vsem težko biti kos. Pou­daril je, da koordinatorji dokazuje­jo, da so vztrajni, zato je čestital vsem prejemnikom priznanj za dvajsetletni­co delovanja, in ustanovam, ki so pr­vič pridobile zeleno zastavo.
OŠ Rodica torej že 20 let aktivno so­deluje v programu Ekošola, ki je med­narodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, na­menjen spodbujanju in večanju oza­veščenosti o trajnostnem razvoju med učenci skozi njihov vzgojni in izo­
braževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Najuspešnejšim šolam podelju­jejo mednarodna priznanja, ki so tudi edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE (Foundation for Enviro­nmental Education). 
Osnovno načelo delovanja progra­ma Ekošola je, da bodo učenci v priho­dnosti vplivali in sprejemali pomemb­ne odločitve na vseh ravneh našega ži­vljenja. Program Ekošola je šola za ži­vljenje in bogati čustvene vezi otrok in mladih do narave. Uči jih spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. 
Za doseganje teh ciljev na šoli skrbi­mo koordinatorji in ostali vključeni uči­telji, ki nam ni vseeno za okolje in na­ravo ter se trudimo vzgajati in izobraže­



Koledar kulturnih prireditev v
Dogaja se ... 
občini Domžale/ november 


Knjižnica Domžale
in telesa zelo uspešno pomaga žrtvam bolečine v	20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEHGlej opis pod 27. november.
Center za mlade Domžale	Grega Engelman, Bodifi t strokovnjak / org.: Bodi­
19.00 | DR. NOAH CHARNEY: SLOVENSKI 	hrbtu, vodi: Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cve­Glej opis pod 9. november. 
9.00-15.00 | VESELE JESENSKE POČITNICE	fi t, Knjižnica Domžale.
HUMOR	ta Zalokar, Knjižnica Domžale.Knjižnica Domžale
Glej opis pod 2. november.
Slovenologija / gosta: Boštjan Gorenc ­Pižama in 
Blunout klub	19.00 | O SLIKARJU, KI JE PRAVEGA 
24. november četrtek 
Perica Jerković / vodi: dr. Noah Charney / vstop	Mestni kino Domžale
HUDIČA NARISAL 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.18.00 | DEKLE NA VLAKUKoncert / energičen swing in funk s prepletom tra­KD Franca BernikaPravljice za odrasle / češka ljudska / pripoved in
Knjižnica Domžale	20.00 | JAZZ IN THE PANTS
Glej opis pod 1. november.
Jesenske počitnice / družabne igre / za osnovno­	dicionalnih in modernih zvrsti / 6 €.18.00 | ODPRTJE RAZSTAVE interpretacija: Mirjam Slanovec in Luka Hrovat /
Mestni kino Domžale
šolce / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.	20.15 | SHAKESPEARE V FILMU: KRVAVO FOTONATEČAJA POGLED 2016vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
20.00 | PR' HOSTAR + POGOVOR
GLEDALIŠČE	Mestni kino DomžaleRazstava najboljših fotografi j vseslovenskega mla­
Glej opis pod 1. november.
Mestni kino Domžale	Črna komedija / 104' / ko pri nagradah spregledajo20.30 | NOČNE PTICEdinskega natečaja Pogled 2016, ki ga organizira Cen­Mestni kino Domžale
Po projekciji fi lma sledi pogovor z ekipo fi lma. 
10.00 | TROLI + DELAVNICAveteranskega igralca, začnejo v nenavadnih okoli­Triler / 116' / tanka meja med ljubeznijo in krutostjo /ter za mlade Domžale v sodelovanju s FKVK Mavrica.20.15 | NOČNO ŽIVLJENJEAnimirana glasbena komedija / sinhronizirano, 6+ščinah umirati gledališki kritiki / v sodelovanju zvelika nagrada žirije na Beneškem fi lmskem festivalu. Glej opis pod 21. november. / 92' / zabavni Troli so nenavadna bitja, ki združijo9.november sreda
British Council / vstop prost. Galerija Domžalemoči v boju proti velikanu.
19. november sobota 	19.00 | SPOMINITečaji, natečaji
Center za mlade Domžale 
Odprtje slikarske razstave del akademske slikarke
18.00 | KOLONIJA
14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE 	15. november torek 
Galerija na potepu	Vere Terstenjak / pogovor z avtorico vodi Jurij Smo­
COBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
Drama, triler / 110' / med vojaškim udarom v Čilu	7­12 let / prijave na info@czm­domzale.si ali 040
5.00 | IMPRESIONISTI IN BACON V TREVISU	le / vstop prost.Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici
se Lena odpravi iskat Daniela, ki so ga odpeljali na	255 568.Knjižnica Domžale
Strokovna ekskurzija / vodita Jurij Smole in Silve­	Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Co­
zasliševanje v zloglasno Colonio Dignidad.	9.30 | IGRALNE URICE
ster Plotajs Sicoe / odhod izpred KD Franca Berni­	Knjižnica Domžalebiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave na
17.00 | USTVARJALNICA, RECIKLAŽNICA	Glej opis pod 8. november.
20.00 | NEGOVALKA	ka, povratek v večernih urah / prijave osebno v KD19.00 | ZMAGOVALNI FILMI FESTIVALA 01 724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič).
Prva od treh delavnic predelave oblačil ali izdelave pred­
Komična drama / 92' / najpomembnejša življenj­	Franca Bernika ali na 01 722 50 50 / akontacija: 45 €.NEODVISNEGA FILMA (FNF) 2015
metov iz že uporabljenih materialov / do 30. leta / prija­	Center za mlade DomžalePREDSTAVITEV APLIKACIJ
Filmski večer / org.: Festival neodvisnega fi lma,
ska vprašanja v lahkotnem slogu češke podeželskeve na info@czm­domzale.si ali 040 255 568 / brezplačno.14.00 | KDO JE GLAVNI, TI ALI STROJ?V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanjekomedije / nagrada za najboljšo igralko na festiva­Za STROKOVNE DELAVCEKD Franca BernikaKnjižnica Domžale. aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezer­lu v Karlovih Varih. 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE Strokovno predavanje o zasvojenosti z elektron­10.00 | PAVLIHAvacije terminov na vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.13­30 let / prijave na info@czm­domzale.si aliSobotna otroška matineja in za IZVENstrajnar@dom.sik.si.
skimi mediji / vodi: Logout – Center za pomoč pri	25. november petek 
040 255 568.	Lutkovna predstava / 3+ / 35' / režija in nastopa:
4.november petek 	prekomerni rabi interneta / brezplačno / prijave na
RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
Renata Kalemba / 4 €.
info@czm­domzale.si ali 040 255 568.	Knjižnica DomžaleKnjižnica Domžale za svoje člane organizira brezplačni
Mestni kino Domžale
Mestni kino Domžale	17.00 | STORY TELLINGračunalniški tečaj (osnovna uporaba računalnika in inter­
18.00 | MARGUERITE	Knjižnica DomžaleMenačenkova domačija
8.00-15.00 | DELAVNICA 'STOP MOTION' Glej opis pod 23. november.neta). Tečaj traja en mesec in poteka dvakrat tedensko (obANIMACIJEGlej opis pod 2. november.17.30 | OD SEMENA DO ŽUPCE 16.00 | DELAVNICA PLETENJA KOŠARsredah in petkih) od 10. do 12. ure. Število mest je omejeno.Glej opis pod 2. november.Lutkovno­igrana predstava / 3+ / avtorici: B. Ga­Priprava materiala in pletenje košare / vodi: FrancMestni kino DomžaleObvezne prijave na 01 724 12 04 ali helena.prelc@dom.sik.si. Blunout klubšperšič, M. Frelih / brezplačne vstopnice / org.:Brate, Rokodelski center Moravče / 2 uri / kotizaci­
18.00 | MAGIČNE ŽIVALI
20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH	Teater za vse, Knjižnica Domžale.ja: 10 €, otrok v spremstvu odraslega brezplačno /
Center za mlade Domžale	Glej opis pod 18. november.
Info
9.00-15.00 | VESELE JESENSKE POČITNICE	Stand up večer / slovenski stand up mački in ze­št. udeležencev omejeno, prijave do 15. novembra
lenci vas bodo poskusili nasmejati do solz.	Center za mlade Domžalena info@kd­domzale.si ali 01 722 50 50 / če bo pre­
Glej opis pod 2. november.	Knjižnica Domžale
18.00 | JESENSKO JEZIKANJE V ŠPANŠČINI	malo prijav, delavnica odpade.Center za mlade Domžale
19.00 | VESNA MILEK: RAZPOLOŽENA ZA 
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
Mestni kino Domžale	Glej opis pod 8. november.
Knjižnica Domžale	PARIZ
T 01 722 66 00, info@czm­domzale.si,
10.00 | PTIČJE STRAŠILO	20.30 | SHAKESPEARE V FILMU: MACBETHKD Franca Bernika
Literarna kavarna / gostja: Vesna Milek / vodi: Mir­	www.czm­domzale.si
18.00 | DIXIT
Jesenske počitnice / ustvarjalna delavnica / 6­15 let	Drama / 140' / Shakespearova tragedija v presun­20.00 | ROCKESTERjam Slanovec / vstop prost / org.: Mirjam Slanovec,
Večer družabne igre Dixit / 13­30 let / brezplačno.
/ prijave na oddelku za otroke in mladino / org.:ljivi fi lmski adaptaciji Romana Polanskega / v so­Za IZVENKnjižnica Domžale.Galerija Domžaledelovanju z British Council / vstop prost. Koncert / nastopajo: rock skupina Imset, godalniMestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele)
Nives Podmiljšak, Knjižnica Domžale.	Mestni kino Domžale
18.00 | KOLONIJA	orkester Stična in gostje / org.: Imset / 8 € (v pred­Mestni kino DomžaleOdprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 doprodaji), 10 € (na dan dogodka).12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do
Mestni kino Domžale
10. november četrtek 	Glej opis pod 3. november.20.00 | ZAVEZNIKA
12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za
10.00 | KUBO IN DVE STRUNI + DELAVNICA
Romantična akc. drama / igra: Brad Pitt / leta 1942skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa
Animirana akcijska domišljijska pustolovščina /	KD Franca Bernika20.00 | PREČKANJE ISLANDIJE + POGOVORBlunout klubse angleški častnik s članico francoskega Odpora od­
sinhronizirano, 9+ / 101' / pustolovščina – eno ju­9.30 in 11.00 | ČUK NA PALICIDok. fi lm / 52' / najnovejši fi lm Jureta Breceljnika20.00 | HEAVENIXpravi na nevarno misijo za sovražnikovo bojno črto.odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva.naško iskanje, trije nenavadni junaki.je zgodba o prečkanju Islandije s kajtom in močjoKoncert / prekaljeni glasbeniki, ki so posojali svoje
Abonma otroški URŠA (9.30)	Knjižnica Domžale
vetra / po projekciji sledi pogovor z ekipo fi lma. spretnosti kot solisti ali spremljevalna skupina / 5 €. 
Abonma otroški METKA (11.00)	Blunout klubCesta talcev 4, Domžale
18.00 | PR’ HOSTAR
20.00 | MARINA MARTENSSON	T01 724 12 04 ali 01 722 50 80,
Lutkovni kabaret po zgodbi Svetlane Makarovič /
Glej opis pod 1. november.
Koncert / švedska pevka in kantavtorica s slovenski­	info@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si
Zavod Kult / 45'.	16. november sreda 20. november nedelja 
mi koreninami navdušuje s svežo interpretacijo in
20.00 | DOKTOR STRANGE
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, 
Akcijska domišljijska pustolovščina / 130' / bivši	Mestni kino Domžaleslogom / 10 € (v predprodaji), 12 € (na dan dogodka). 
Knjižnica DomžaleMestni kino DomžaleLjubljanska 61, Domžalenevrokirurg, ki ga je zaznamovala prometna ne­18.00 | GREBEN REŠENIH10.00 | USPEŠNA POT V SVET BESED 16.00 | TROLI T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si,
sreča, zaide v svet mističnih sil.	Biografska vojna drama / režija: Mel Gibson / 131' /Biba leze ... – cikel srečanj za starše z dojenčki / preda­Glej opis pod 3. november.www.kd­domzale.si
26.november sobota 
zgodba o vojaku, ki ni hotel nositi orožja, a se vseeno	va: Živa Ribičič / vodi: Simona Glavan / vstop prost /
Menačenkova domačija
Blunout klub	znajde v vihri druge svetovne vojne in postane junak.org.: Živa Ribičič, Simona Glavan, Knjižnica Domžale.18.00 | MAGIČNE ŽIVALI
20.00 | PANDA	Glej opis pod 18. november.Galerija DomžaleCankarjeva ulica 9, Domžale
10.00 | USTVARJALNA SOBOTA ZA NAJMLAJŠE	Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do
Koncert / skupina Panda že od leta 1986 piše zgo­	Knjižnica DomžaleCenter za mlade Domžale 
20.30 | NOČNE PTICE	Raziskovanje slik Vere Terstenjak in ustvarjanje v12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do
dovino s kakovostno glasbo / 7 €. 	19.00 | DRUGAČNA SARDINIJA14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE 
Glej opis pod 18. november. 	slikarski delavnici / 3+ / 90' / vstop prost / pokro­12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto.
Potopisno predavanje / predstavljata: Marija Na­	Glej opis pod 9. november.
Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven
vitelj: Art Ljubljana, d. o. o.
5.november sobota 	glič in Jaro Pirnat / vstop prost / org.: Marija Nagliččasa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost,
17.00 | USTVARJALNICA, RECIKLAŽNICA
in Jaro Pirnat, Knjižnica Domžale.	21. november ponedeljek dodatna ponudba plačljiva.
Nadaljevalna delavnica predelave oblačil ali izde­
Mestni kino Domžale
KD Franca Bernika
lave predmetov iz že uporabljenih materialov / do	10.00 | VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA Slamnikarski muzej Domžale
10.00 | VIDKOVA SRAJČICA	Mestni kino DomžaleKnjižnica Domžale
30. leta / prijave na info@czm­domzale.si ali 040	OTOKAKajuhova 5, Domžale
Sobotna otroška matineja, za IZVEN	20.30 | DEKLE Z VSEMI DAROVI16.00-18.00 | SOOČANJE S STRESOM
Lutkovna predstava po zgodbi Frana Levstika / 2+	Znanstveno­fantastična drama / 111' / ko se člo­255 568 / brezplačno.Delavnica s predavanjem / predhodne prijave na: zve­Animirana družinska komična pustolovščina /(domuje v Godbenem domu Domžale)
sinhronizirano, 6+ / 103' / nekoč so morjeplovci	Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 i n od 17.00
/ 35' / Lutkovno gledališče Fru­fru / 4 €.	veštvo sooči s skrivno glivično boleznijo, je edinoza@skupine.si ali 041 287 851 / org.: Zveza društev za
Knjižnica Domžale	odkrivali številne otoke, nato pa so se njihova po­do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah
upanje za preživetje deklica Melanie. 	socialno gerontologijo Slovenije, Knjižnica Domžale.
in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb)
Mestni kino Domžale	17.00 | PIKA PRAZNUJEtovanja nenadoma ustavila.
Pikina čajanka / 5+ / animatorka: Lidija Smerkolj	po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina.
16.00 | TROLI 	Mestni kino Domžale
Turšič / prijave na oddelku za otroke in mladino	KD Franca BernikaMuzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Glej opis pod 3. november.	11. november petek 17.30 | NOČNE PTICE
/ org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale.	19.30 | KONCERT (EVFONIJ IN KLAVIR)
Glej opis pod 18. november.	Galerijski atelje
18.00 | DOJENČEK BRIDGET JONES	KD Franca BernikaZa udeležence seminarja in za IZVENUlica Matije Tomca 6, Domžale
Slamnikarski muzej
Roman. komedija / scenarij: Helen Fielding / igra­	9.30 | ČUK NA PALICICenter za mlade DomžaleKoncert / nastopata: Steven Mead (evfonij) in Zol­
18.00 | NAŠE TOVARNE, NAŠ PONOS
jo: Renée Zellweger, Colin Firth, Patrick Dempsey /	Abonma otroški JANKO18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKEtan Peter (klavir) / v okviru mednarodnega semi­Koledar dogodkov
Odprtje skupne razstave gorenjskih muzejev o in­
124' / naša najljubša junakinja pričakuje dojenčka!	Glej opis pod 10. november.Glej opis pod 7. november.narja za trobila / 5 €.Zbira in ureja: Manca Kraševec
dustrijski dediščini Gorenjske / vstop prost.
Fotografije: promocijsko gradivo, Miro Pivar/
20.30 | DEKLE NA VLAKU
Knjižnica Domžale	Mestni kino Domžaledomzalec.si (Vera Terstenjak)
Center za mlade Domžale 
Glej opis pod 1. november. 	27. november nedelja 
16.00-18.30 | DVORANA IGRAČ	20.00 | NOČNO ŽIVLJENJE + POGOVOR 
Koledar kulturnih prireditev i zhaja v glasilu Slam­
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE 
Od igrače do igroknjige / predstavitev knjižničnePremiera	nik. Uredništvo ne odgovarja za spremembe pro­
Glej opis pod 9. november.	Mestni kino Domžale
6.november nedelja 	igroteke / 3+ / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.Drama / režija: Damjan Kozole / igrajo: Pia Ze­gramov. Za informacije je odgovaren prijavitelj
10.00 | TROLI 
18.00 | KHATTE – IZBIRA SVOBODE	mljič, Jernej Šugman, Marko Mandić / 85' / zgodbadogodka. Uredništvo si pridržuje pravico do kraj­
Glej opis pod 3. november.
Mestni kino Domžale	Mestni kino DomžaleProjekcija dokumentarnega fi lma / pogovor z rež­o vplivu medijev in javnega mnenja na naše življe­šanja prispelihi informacij. Informacije o dogod­
10.00 | A JE TO: PAT IN MAT18.00 | DOKTOR STRANGEiserjem Miho Mohoričem / brezplačno / prijave nanje / nagrada za najboljšo režijo v Karlovih Varih /16.00 | VAIANAkih v decembru pošljite v pisni obliki do 16. 11. Glej opis pod 2. november. Glej opis pod 4. november. info@czm­domzale.si ali 040/255­568. po projekciji sledi pogovor z ekipo fi lma. Glej opis pod 26. november. na elektronski naslov: koledar@kd­domzale.si. 
kultura 

TARZAN GRE 

ROK VILČNIK, DRAMATIK, PISATELJ, PESNIK, REŽISER, SCENARIST, DRAMATURG IN KOSTUMOGRAF 
Pred kratkim smo si v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika ogledali njegovo gledališko igro Tarzan. Igro, ki na duhovit, pa tudi do neke mere tragičen način dodobra razgalja naravo človeške samodestruktivnosti. 
Lenart Zajc Foto: osebni arhiv 
R
ok Vilčnik, rojen leta 1968 v Mariboru, ki ga poznamo tudi pod psevdonimom rokgre, je dramatik, pisatelj, pesnik, re­žiser, scenarist, dramaturg in kostumo­graf. Dobro znan je tudi njegov glasbeni projekt in bend, katerega soustanovitelj je bil – Patetico. Pred kratkim smo v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika gledali njegovo gledališko igro Tarzan. Igro, ki na duhovit, pa tudi do neke mere tragičen način dodobra razgalja naravo člo­veške samodestruktivnosti. Pa vendar, Tarzan bi ne bil Tarzan, če ne bi iznašel načina, kako pred uničenjem uspešno obvarovati svoj kos džungle. 
Diplomiral si iz likovne pedagogike, te je kdaj imelo, da bi dejansko poučeval? 
Saj sem. Eno leto sem to počel. Bilo je zelo zani­mivo. In sproščeno. Včasih še preveč. Mi je bilo všeč, ampak če bi moral hoditi v redno službo, bi veliko manj napisal. Šola te malo 'poje'. Ta­krat sem že vsak dan pisal. Tisti dan v tednu, ko sem imel pouk šest ur skupaj, nisem nič. 
Nosila te je luna, poškodoval si si levico in postal desničar, od takrat se tvojega peresa menda ne da več ustaviti. Je bila ta literarni sprožilec stiska, ker v času, dokler se nisi navadil pisati z desnico, nisi mogel pisati in so se ideje nakopičile, ali pa kaj drugega? 

Začeti pisati z desno roko je bila nuja, da ne bom nepismen. Ampak, kmalu se je pokazalo, da povezava desne sroke z levo možgansko hemisfero rodi kaj čudne sadove: Pisne. Prej nisem razmišljal, da bom kdaj pisatelj in še pozneje nekaj let ne. Enostavno so se stvari začele beležiti na drugačen način – barve in nanose so zamenjale dogovorjene šifre za njih. V umu se je vzpostavila neka matematika, ki je roko pričela voditi drugače. Začel sem pisati in 

do danes nisem nehal. 
Si zelo vsestranski ustvarjalec, izdal si pesniškezbirke, pravljice za otroke, roman, besedilaza znane izvajalce, kot so Pliš, Severa Gjurin,Bilbi, Neisha, si scenarist naših najuspešnejših serij Naša mala klinika, Lepo je biti sosed,Ena žlahtna štorija ..., a najbolj te zaznamujedramatika, zanjo si prejel že več nagrad. Kaj seskriva v teatru, kar te tako privlači? 
Najbrž je to zaradi tega, ker sem iz likovnika postal pisatelj. Ostal mi je še tisti del vizualne­ga. Vedno vse vidim. Mislim to, o čemer pišem. Pravim, da si nič ne izmislim – samo prepišem iz glave. Navdušuje pa me tudi neposrednost gledališkega izraza. Nikjer drugje te ne more nič tako ganiti ali nasmejati kot v gledališču. Zakaj ne? Ker pred tabo joče, trpi, se izgublja živa ose­ba – ne opisana ali pa projecirana na filmsko platno. Z njo si v stiku in kar prenese vate, je brez vseh ovir. In to zna zadeti! 
Pred kratkim si izdal roman Človek s pogledom, ki govori o tvojem rojstnem mestu in čudnih dogodkih v njem? 
Maribor je odlična kulisa za 'čudne' dogodke. V mesto pride hipnotizer, ki na svojem šovu hi­pnotizira nekaj ljudi, on skrivnostno izgine, lju­dje pa ostanejo v transu. In vse več jih je. Tako kot v resničnem življenju. Ves čas nas mora nekaj pritegovati, očarati, hipnotizirati. Gre pa samo za manipulacijo. Ampak, kje je resnica in sploh, kaj je? Koliko zmanipuliramo sami sebe? Verjamem, da so tudi ti, ki se jim zdi, da oblada­jo druge, v svojem transu. 
Tarzan – kaj te je pripeljalo na idejo za to ig ro? 
Arhetipskost. Čim osnovnejši vzorec, oklesten vseh pritiklin civilizacije in družbe kot take, vse te naslage umetno ustvarjenih moralnih in 
etničnih načel in vrednot ter seveda mnoštvo gedžetov, ki nas kratkočasijo in nam pomagajo lagodneje živeti, dostikrat pa so samo past za naš pohlep. Ko spereš mulj, zasije koža. 
Smo ljudje bližje tvojim hijenam ali t vojim opicam? 
To mi je všeč pri ljudeh – ta dualnost. Večpla­stnost. Raznoterosti, ki jih uravnavamo po po­trebi. Pokončnost je pomembna. Živali ne živijo po kodeksih, človek pa. No, vsaj moral bi. Včeraj zvečer sem v dežju z avtom parkiral na samo­tnem parkingu, označenem za kolesa z motorjem. Prepovedano je, ampak si pač misliš, dežuje, kdo se bo vozil z motorjem. Vseeno sem si premislil in šel raje čakat v gužvo za meni namenjeno parkirišče. Eni bi rekli, da sem ena opica, saj ob tej uri ne bo nikogar in še dežuje! – drugi, da sem hijena, podrejam se čemurkoli že – Tarzan? On? 
Bi pa tisti avto, ki je že bil napačno parkiran na tem parkplacu, lastnoročno premaknil. Tarzan je najlepši človek. Ker je najbolj žival. 
Je po t voje gonilo družbe potreba moškega us­treči ženski, ali pa je to bolj lasten moški ego? 
Gonilo družbe je ustreči ženski. Dokler te zani­ma. Vedno znova lovimo neko skrivnost. Ko je pojasnjena, bi radi že novi roman. 
Ljudje iščemo rajske otoke, da jih potem lahko civiliziramo po lastni meri. Tudi v t voji igri je jasno zarisana ta človeška težnja. Zakaj misliš, da ne znamo enostavno uživati v 'rajskih' vrtovih? 
A da ne? Meni se zdi, da znamo. Smo ves čas raz­peti med rajem in civilizacijo. Kaj sploh hočemo? Urejeno urbanost z možnimi izleti v eksotiko. Je to ta 'rajskost'? Ali pa iti v naravo in dejansko uživati v sožitju z njo. Ko te tvoje roke prehranju­jejo in si na milost in nemilost podvržen ujmam in drugim neugodnim bivanjskim razmeram, ki si jih v urbanih središčih preprečuješ s svojimznanjem najrazvitejše opice.Živeti z naravo je edina prava rajskost, ki jo poznam. Ker tudi ves dan na soncu pod palmo na peščeni plaži, bi se mi prej ali slej zmešalo.Kot hijena Mike reče Tar­zanu: »Žival se naje, človek se nagrabi.« Uničili bomo raj drugim, da lahko ohranimo svojega. 
Jane je v tvojem Tarzanu neskončno razvajena in posledično zdolgočasena.Tarzan, pa tudi njen hijenski ljubimec, jo skušata razvedriti na vse mogoče načine. Videti je, da ljudje gledamo na dolgočasje kot na prekletstvo, nenazadnje, če se kak malček dolgočasi, starši hodijo po rokah, da bi ga razvedrili … se ti bojiš dolgčasa, oziroma si kdaj vzameš čas za dolgočasenje? 
Dolgčas je eno, samopotrjevanje pa drugo. Ži­vljenje pronica, koža se ti suši in guba, kaj si napravil? Kje si? Dolgčas je velikokrat v spregi z apatijo. Ali pa z viškom energije – dokler si mlad seveda. Dolgčas je stanje duha, ni vezan na trenutke. Polnimo možgane z umetnimi senzacijami, s šopingom, z igricami, smo del spletnega mrgolenja ... Zakaj že? Ker je zani­mivo, ker dogaja. Zakaj že? Na koncu še samo zaradi doživetja samega. Odvisnosti – lahko tudi rečemo. Ali pa očaranosti, hipnotiziranosti. Naše interakcije z naravo je vse manj. Ampak jaz to vidim kot naravni red stvari. Senzacija za senzacijo ... – potem pa zmanjka elektrike in si mrtev. Groza dolgčasa je v tem, da je kratkočas­je postalo tako dostopno. 
Ig ra Tarzan je tudi dobro ogledalo družbe, saj ljudje zaradi dobička peščice in igrač, ki jih dobimo v zameno za sodelovanje, uničujemo lasten ekosistem oziroma lastno džunglo. Misliš, da smo se še sposobni zbuditi in ustaviti 'hijene' med nami, ali pa je to možno le v gledališki igri? 
Planet bo že poskrbel zase. Gladko malo brez nas. Preveč osebno jemljemo vse skupaj. Saj ta lepi, modri planet v vsakem primeru ne bo več­no. Spreminjanje je osnovni vitel narave. Preveč se zdimo sami sebi pomembni in neponovljivi. Pa sploh ne vemo, kaj je še v drugih kotih ve­solja. Naše 'hijene' so samo razvajeni otroci, smrtno nevarni in neznansko škodljivi – komu? Nam. Na koncu bomo požrli vse, kar lahko. Am­pak, vsekakor to ni vse, kar obstaja. Tudi plasti­ka je del narave. Vesolje je potrpežljivo. 
Tarzan in Jane na koncu ne rešita človeštva pred samim seboj, pač pa kupita svojo džunglo,da jo rešita pred človeškim pohlepom. Imaš tudi ti kdaj željo, da bi imel od človeštvaodcepljen kos sveta, kjer bi bilo vse po tvoje? 
Nujno ob morju. Pa ne vse po moje. To je šele dolgčas. 
Za konec: od kod psevdonim rokgre? 
Imam dve imeni: Rok in Gregor. In v različnih obdobjih življenja sem bil eno ali drugo. Gregor v otroštvu, ker je oče tako želel. Zamudil je na moje rojstvo, ker je bil v vojski, pa sta mama in oma to izkoristili. Sem uradno Rok, a Gregor je pomemben del mene – vsaj do 14. leta, ko sem bil samo 'on'. . 

le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 23 
kultura 
izbr@no v knjižnici domžale 
Izbral in uredil: Janez Dolinšek 
knjige za odrasle 
Joyce Carol Oates 
Črna voda 
Modrijan, 2016 
Gre za zgodbo, ki se opira na neke daljne resnične dogodke iz kennedyjevskih časov. Mlada intelektualka in starejši politik se neubranljivo privlačita. Zgodi se zabava, alkoholna omamljenost, avto, objestnost, nesreča … Me­šajo se razmišljanja, utrinki izpred nekaj trenutkov, samoizpraševanje, zaupanje v sočloveka. Krepak, zavetniški moški, soudeleženec v nesreči, vsakdo bi od njega pričakoval pomoč. A je tu le nagon po preživetju, hlastanje za zrakom, pobeg in laži … Romantična razmišljanja, spomini in predsmrtni prividi bistrega in pogumnega dekleta ostanejo izdani in zlorabljeni, čeprav tega v potopljenem avtu nikoli ni uspela oza­vestiti. 
Elena Ferrante 
Dnevi zavrženosti 
Cankarjeva založba, 2015 
Elena Ferrante je vzdevek avto­rice, ki je nihče ne pozna in že več kot dvajset let skriva svojo identiteto. V Dnevih zavrženosti avtorica opisuje pogrezanje osemintridesetletnice Olge, matere dveh otrok v 'norost', potem ko jo mož nepričakovano zapusti zaradi mlajše ženske. Olga po odhodu moža spozna, da se je sesula v nič. Tako zapuščena ostane v stanovanju z dve­ma otrokoma in psom ter v nekaj tednih doživi popolno razgradnjo tradicionalne, pasivne ženske vloge, da bi se nato znova sestavila v divjo, aktivno in celovito bitje. Ferrantejeva v roman ujame preizkušnje ženskega vsak­danjika: napor za ohranitev lastne osebnosti in smisla v okviru banalnih gospodinjskih opravil ter časa in pozor­nosti, ki jo zahtevajo partnerji, ljubimci, otroci. Razkriva prepad med načeli, ki jih imajo ženske o politiki, filo­zofiji, feminizmu, in kompromisi vsakdanjega življenja. Boleče in iskreno branje. 
Metka Klevišar 
V dom – zakaj pa ne? 
Celjska Mohorjeva družba, 2016 
Kakovost življenja v domu za ostarele največkrat sploh ni od­visna od doma samega, ampak od človekove temeljne življenj­ske naravnanosti, kot ugotavlja avtorica. V dom prineseš sebe, kakršen si, in v starosti pridejo vse človekove poteze še veliko bolj do izraza. V javnosti bi bilo treba veliko več govoriti o tem, kako naj se človek pripravlja na starost. Avtorica opisuje, kako je sama preživela prva tri leta bivanja v domu. Knjigi je dodala tudi nekaj resničnih zgodb, v katerih se lahko vidi marsikdo. Za vse nas, za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Nihče od nas ji ne more uiti in če pome­ni za nas eno samo grozo, bomo celo življenje trepetali pred njo. 
Pirzad Zoya 
Trpek okus kakijev 
Sanje, 2011 
knjige za otroke in mladino 
Zgodbe, pesmi in uganke  s podobami Zvonka Čoha 
Čoharije 
Mladinska knjiga, 2016 
Obsežna slikarska antologija se začne z uganko Andreja Rozmana Roze: »Po možganih pozvonklja, / domišljijo počohlja/ in nas zvabi na svoj čoln, / da nam pokaže, / da je svet lep prav zato, / ker ni popoln.« Pod uganko bralec zagleda odgovor, vanj strmi Zvonko Čoh. In res, Zvonko Čoh nam pokaže svet v vsej svoji raznolikosti, njegove ilustracije so zabavne, hudo­mušne in prepoznavne. Njegov likovni svet se nam razpira skozi številne ilustracije pesmi, zgodb in ugank Anje Šte­fan, Andreja Rozmana Roze, Miroslava Košute, Kajetana Koviča, Toneta Pavčka …; številnih ljudskih pravljic: Hudičeva volna, O pastirčku in debeli uši, Od lintverna ..., ilustracij del Svetlane Makarovič, Polonce Kovač, Slavka Pregla, Petra Svetine itd. Knjigi je dodana imenitna spre­mna beseda Milana Eriča Čohov svet, ki nam predstavi ilu­stratorja, ki že od otroštva rad 'čoha' po papirju in ki vse, kar vidi, počečka … Knjiga je zajetna in z njo se bo prijetno in zabavno družiti, je pa tudi imenitno darilo. 
David J. Smith 
Če … Nov osupljiv pogled na velike ideje in številke 
KUD Sodobnost International, 2016 
David J. Smith, ki ga poznamo že po uspešnici Če bi bil svet vasica, je ponovno uspel prepro­sto ujeti enkratnost našega obstoja, našo majhnost in krh­kost v neskončnem vesolju in obenem tudi žalostno ter ne­pravično porazdelitev dobrin, ki bi jih bilo lahko dovolj za vse, če ne bi nekateri želeli vseh zase. Z izvrstnimi ilustra­cijami nam zelo slikovito predstavi velike ideje, izume, šte­vilke, zgodovinska, geografska, demografska, prehranska in mnoga druga dejstva. Težko je najti poučno slikanico, ki bi bolj celostno, široko, zanimivo, a še vedno preprosto, otroka učila o vsem, o čemer se je treba in smiselno učiti za in v tem življenju. Na način, ki mu bo učenje prikupil, ne priskutil. In da, taki načini obstajajo. Zelo priporočamo! 
Janja Vidmar 
Dežela belega oblaka 
Miš, 2016 
Zbirka Okrog sveta mlajše bralce popelje skozi zgodbe na različne konce sveta. Prvima dvema knji­gama – Prijatelja in V puščavi se je zdaj pridružila tretja z naslovom Dežela belega oblaka, tako Novo Zelandijo imenujejo prvotni prebivalci Maori. Decem­bra je v Novi Zelandiji poletje in takrat je čas za tekmova­nje s kanuji. Mawake in Rangi tekmujeta. Mawake vesla na vso moč in nasmiha se mu zmaga, takrat pa zagleda kita grbavca, ki se je zapletel v ribiško mrežo. Kaj naj stori? Ču­dovito zgodbo o prijateljstvu krasijo prelepe ilustracije Suzi Bricelj. Knjigi je dodan tudi zemljevid dežele, nekaj maor­skih izrazov in rubrika Ali veš, da …, v kateri izvemo nekaj zanimivosti iz države, kamor nas popelje zgodba. Imenitna knjiga, ki nas vabi na potovanja v daljne dežele. 
medioteka 
DVD 
Zimsko spanje 
(Kis Uykusu) 
Memento films, 2014 
Trpek okus kakijev je preplet kratkih zgodb, v katerih pisate­ljica razkriva skrivnosti posame­znikov iranskega vsakdana ter subtilno opozarja na tamkajšnje družbene razmere, predvsem na položaj žensk. Protagonistke v romanu so si med seboj zelo podobne. Živijo v Iranu, tam se zaljubljajo, trpijo, se razhajajo, hrepenijo po zmagi razuma in po emancipira­nem obstoju. Njihovo doživljanje partnerskega odnosa je univerzalno in kot tako opisuje podobne težave ter občutke žensk tudi v kakšni (deklarativno) manj strogi, konzervativni in do žensk nepravični družbi, kot je iran­ska. Tako kot kaki pusti trpek okus na jeziku, zgodbe v knjigi puščajo grenko sled v srcu. 
Dogajanje je postavljeno v osrednjo Anatolijo v slikovito pokrajino Ka­padokijo. Priletni nekdanji igralec ima v lasti nekaj nepremičnin, vodi hotel, v prostem času piše za lokalni časopis in se loteva pisanja knjige o turškem gledališču. Poročen je z dosti mlajšo čudovito lepo ženo, s katero se ne ujemata najbolje –kljub dobremu finančnemu stanju. Pri njem živi tudi njegova pred kratkim ločena, na glas razmi­šljajoča sestra. Ko zapade sneg, se svet na zunaj umiri, na znotraj pa vedno bolj žarijo nasprotja med spoloma, med pripadniki različnih razredov in različnih starosti. Pa četu­di obstajajo razumevanje, usmiljenje in dobrotništvo, izgle­dajo stare zamere in ponos nepremagljive ovire zgladitvi kakršnihkoli preprek. Film je zajeten zalogaj za razmišlja­nje, poln globokih dialogov in subtilnih karakternih študij. 
kultura 

kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC 

Ko se Radomlje za en večer spremenijo v zeleni otok, je potem pravi irski večer 
PESNIK ČASA SPREMEMB 
Po zelo obiskanem spomladanskem dogodku AMART 2016, ko so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili Kodrovo dvorano Kulturnega doma v Radomljah, so se v Priznam, ko sem v četrtek, 13. oktobra, med petek, 14. oktobra 2016, v Radomljah ponovno ‚pogovarjali‘ po irsko. 
vožnjo slišal, kdo je dobtinik Nobelove nagrade za literaturo, je bila v prvem trenutku novica toliko izven mojih ustaljenih praks razmišljanja, da je 
nisem niti zares registriral. 
Šele po kaki minuti ali dveh mi je prišlo v zavest, da je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo Bob Dylan. In ko sem nekaj minut pozneje pobaral prijatelja, pesnika Aleša Štegra, me je tudi on nekoliko zbegano vprašal, če že vem, kdo je dobitnik Nobelove. »Aha, torej sem prav slišal,« je rekel tudi on, in oba sva se v tistem trenutku strinjala, da to nekako ne more biti v redu. Nenazadnje, kdaj je pa že kakšen pesnik dobil Grammyja za besedila popevk, ki jih je napisal? Skratka, prva reakcija je bila klasično konzervativna, saj se je zgodilo nekaj tako drugačnega od ustaljenih praks, da je moja amigdala hipno sprožila sovražno nastrojenost napram novi­
ci. Argumenti proti so se vrstili eden za drugim. Od nasprotovanja enemu od argumentov za, ki ga je plasirala komisija, češ da je Dylan naredil ogro­mno za prepoznavnost in populari­zacijo irske folk glasbe, namreč, vse lepo in prav, pa vendar, kaj ima irska folk muzika opraviti z literaturo, pa do tega, da popevke ne morejo spadati v poezijo in torej literaturo, saj so bese­dila v prvi vrsti podvržena funkcioni­ranju z glasbo, no, in še končno do tega, da je Dylan objavil le en, pa še ta nedokončan, roman. Bil sem najo­dločneje na okopih proti. 
Pa vendarle, ko sem zvečer prišel domov, se nisem mogel upreti, in si zavrteti nekaj Dylanovih plošč, teh imam veliko, saj sem ga nekje v zgo­dnjih najstniških letih, preden me je prevzel punk, rad poslušal. Ob poslu­šanju besedil me je nenadoma preši­nilo, da pravzaprav ti teksti niso kar take popevke, no, dobro, to sem vedel že ves čas, Dylanovi teksti so vrhun­ski, angažirani, umeščeni v prostor in čas in vedno znova poslušalcu od­pirajo temeljna eksistencialna in tudi družbena vprašanja. To sem vedel že prej, ampak tokrat sem mu dal prvič sploh priložnost kot pesniku, in sku­šal njegova besedila poslušati, kot poslušam pesnike med branji njihove poezije. Ali pa nenazadnje posluša­njem očetovih besedil med glasbe­nimi nastopi, ki sta jih uprizarjala Dane in Janez Škof. Seveda sem hipno zatem ugasnil Dylanovo glasbo, vzel v roke knjižico z njegovimi besedili in si jih prebiral brez glasbene spre­mljave. Bolj ko sem takole Boba pre­biral, manj so bili pred mano le teksti songov, in bolj je iz pesmi rasel velik pesnik. Sploh tiste njegove zgodnejše, iz katerih kar kipi družbena angažira­nost in otožnost brezizhodne stvarno­sti, so mi najljubše. Ne glede na to, da je prav ta njegova poezija nastala pred več kot pol stoletja, je njena angažira­nost dan današnji ravno toliko aktu­alna, kot je bila v časih, ko je nastala: 
Pisci in kritiki, preroki sveta, 
odprite oči, saj korajža velja, 
v vrtincu, kjer ste, molk je vreden 
zlata 
/ … / 
stara ordnunga mora se vdati: 
ta, ki manj je, bo več, ta, ki več je, 
bo manj, 
saj čas sprememb je pred vrati. 

(Bob Dylan, The Times They Are 
A-Changin’, 
v prevodu Mateja Kranjca, Ni še 
mrak, MK 2014) 

Seveda ne gre za poezijo, kot smo je vajeni izpod peres pesnikov, Dyla­nova poezija je podvržena pravilom glasbe, ritem besed sledi ritmu petja. 
Tudi zato je njegova poezija na pozi­tiven način enostavnejša in bolj ne­posredna, vendar zaradi tega ni nič manj poezija! Predvsem pa je tu še en pomemben argument, ki ga venomer pri podelitvi Nobelove nagrade za književnost upošteva komisija: kako je avtor vplival na druge avtorje. No, tu je Dylanu treba priznati, da njegovo delo pomeni orjaški mejnik v razvoju popularne glasbe. Če so bila besedila pred Dylanom v glavnem površna, in razen redkih izjem z obrobja svetovne glasbene industrije, niso imela kaj bi­stvenega povedati, se z Dylanom vse to spremeni. Njegova besedila so pri-

Dylan pomeni za marsikoga edino svetlo točko, na kateri se je v življenju, izven šolskih klopi, srečal s poezijo in jo celo prebiral, pa čeprav se takrat ob tem ni zavedal, da gre za poezijo. Zaradi vsega tega si Dylan zasluži imenovanje za najprestižnejšo literarno nagrado med vsemi nagradami na svetu, hočeš nočeš si moramo priznati, da je njegova poezija skozi njegov raskav glas, spremljan s kitaro, segla do več src, kot je segla poezija večine drugih pesnikov našega časa. 
nesla svetovni popularni glasbi inte­lektualno globino, predvsem pa so jo, vsaj deloma, premaknila proti temu, kar poezija v bistvu je.
Žal nas ta premik ni odrešil sti­hoklepcev, ki še vedno kraljujejo v popularni glasbeni industriji, da ne omenjam mojstrov pevcev narodno­-zabavne glasbe, kjer se zdi, da je kre­tenizem ena najbolj želenih vrlin. Ne, tak premik je seveda nemogoč, saj je človeška plitvost preveč obče priso­tna, da bi le en bard pripravil člove­štvo do razmišljanja. Še toliko manj, ker se vsa svetovna oglaševalska in medijska industrija na vse kriplje trudi sproducirati čim večjo količino topoumnežev. S tega vidika je videti Dylanovo delo znotraj glasbene in­dustrije kot boj Davida z Goljatom. Tu nimam v mislih toliko pevcev in ben­dov, ki so prepoznali moč Dylanovih pesmi do te mere, da so njihove pri­redbe uvrstili na lasten repertoar, še pomembneje je, da se tudi pri lastnem besedilnem ustvarjanju zgledujejo po njem in tako nadaljujejo njegovo delo. Dylan pomeni za marsikoga edino svetlo točko, na kateri se je v življenju, izven šolskih klopi, srečal s poezijo in jo celo prebiral, pa čeprav se takrat ob tem ni zavedal, da gre za poezijo. Zaradi vsega tega si Dylan zasluži imenovanje za najprestižnejšo literar­no nagrado med vsemi nagradami na svetu, hočeš nočeš si moramo prizna­ti, da je njegova poezija skozi njegov raskav glas, spremljan s kitaro, segla do več src, kot je segla poezija večine drugih pesnikov našega časa. Prav je, da se prizna: Dylan je dober pesnik in prav je, da se v časih sprememb zgodi tudi sprememba v pogledu na to, kaj književnost je, kaj ni. Prav je, da se Nobelovo nagrado za književnost za leto 2016 nameni ravno njemu. . Še največ so peli, pa tudi plesali. Po irsko seveda, saj je potekal irski večer, kjer je za dinamične pubovsko glasbo poskrbela primorska skupina Turn On Irish. Prireditev AMART – jesen 2016, je potekala v organizaciji Turističnega društva Radomlje s podporo Krajevne skupnosti Radomlje. Tudi tokrat je za idejno zasnovo in izvedbo dogodka po­skrbel Rado Likar. Dogodka, ki so ga na koncu popestrili še s tradicionalnimi irskimi napitki, so se poleg številnih obiskovalcev udeležili tudi njegova ek­scelenca, irski veleposlanik Seán O Re­gan, njegov namestnik s soprogo, pred­sednik KS Radomlje Metod Marčun in predsednik TD Radomlje Peter Zvonc. 
Voditeljica programa Nežka Be­šter je v uvodu prireditve povedala, da so AMART – jesen 2016, izvedli na lju­biteljski ravni: »Prepričani smo, da bo glasbena skupina s svojo sproščenostjo in primorskim temperamentom uspešno dopolnjevala nekaj resnejših besedil, ki so se nam zdeli pomembni za razumeva­nje irske zgodbe.« 

Sonce, glasba, veselje 
Koncert ob 20-letnici umetniškega poustvarjanja sopranistke Pie Brodnik 
Ko so se nastopajoči poslovili z odra, se druženje na irskem večeru v Radomljah še ni končalo. Sledila je namreč še pokušina irskega piva Gu­inness in drugih napitkov iz te dežele ter seveda črne in bele kapljice iz Me­tliške kleti. Prireditev je uspela več kot odlično. Zeleni otok, njegova glasba, tradicija in vse, kar spada poleg, je ves večer objemal Radomlje in vse obisko­valce prireditve. 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 
Temperamentna glasba je obisko­valce popeljala na zeleni otok. Špela Be­šter in Maja Mohorović sta v zgodbah predstavili nekatere njegove zanimivo­stiin, in ni šlo brez irskih slavnih oseb­nosti, kot je veliki pisatelj, pesnik in afo­rist Oscar Wilde. Povzetek njegove naj­bolj znane pravljice je bil literarni pri­spevek večera. Na kratko so bile pred­stavljene tudi ‚irske velike zveri nekoč in danes‘. Ob živahnih ritmih pa so zaple­sale udeleženke Šole irskega plesa. 
kD miran jarc škocjan, s katerim odlična slovenska sopranistka Pia Bro­dnik sodeluje v domačih gledaliških predstavah in drugih kulturnih do­godkih že od leta 2000, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripra­vilo koncert ob 20-letnici njenega ume­tniškega poustvarjanja. V imenitnem glasbenem večeru, v katerem je jubi­lantka predstavila bogato življenjsko, glasbeno in pevsko pot, je ljubiteljem petja prenesla del sebe in svojega doži­vljanja ob glasbi vse od 11. leta. Tedaj se je namreč skupaj s prijateljico brez ve­dnosti staršev vpisala v glasbeno šolo k pouku klavirja – tedaj najbolj popu­larnega instrumenta. Prvič je v javnosti nastopila kot pevka, kar se je pozneje izkazalo kot odlična izbira. 
Pa se sprva ni vse vrtelo okoli glas­be, čeprav si je to močno želela. Po na­ja, nato pa obiskovala Akademijo za glasbeno pedagogiko, pela v zboru, se končno odločila za petje in prvič začu­tila, da dela nekaj, kar bo razsvetljevalo njeno celo življenje – kot žareče sonce, ki mu je namenila prvi del jubilejnega koncerta, ob obisku prijaznejšega sveta v Kanadi, kjer je dobila prvi zagon in ja­sen cilj – ni lepšega poklica – pojem in učim peti. Profesorji in številni učenci ji predstavljajo neizmeren vir znanja in iz­kušenj, za kar jim je zelo hvaležna. 


Veliko nastopa doma in v tujini, saj ni večjega kraja v Sloveniji, kjer ne bi nastopala in pela tudi najlepše skladbe 
o glasbi, ki smo jim prisluhnili v drugem delu koncerta, na katerem jo je na kla­virju spremljala Irina Milivojević. Tre­tji del koncerta je namenila veselju, le­pim trenutkom, v katerih ji ustvarjanje daje smisel, da vztraja v tem, za kar je poklicana. »Kdor ima ljubezen in jo raz­daja, je vesel in prinaša veselje,« je med drugim povedala Pia Brodnik. Tak je bil tudi čudovit večer – večer sonca, glas­be in čistega veselja. K temu je ob koncu prispeval tudi predsednik Kulturnegadruštva Miran Jarc Škocjan Alojz Stra­žar, ki se je Pii Brodnik zahvalil za njeno 16-letno sodelovanje s Studencem, in za čudovit večer, ko smo podrobneje spo­znali njen glasbeni svet, saj tega dela njenega življenja nismo poznali. Sopra­nistka se je poslovila s kar tremi dodatki in stoječimi ovacijami navdušenih obi­skovalcev polne dvorane. 
Ob 20-letnici umetniškega poustvar­janja sopranistki Pii Brodnik, izredni profesorici za petje, poučuje že skoraj trideset let, njeni študentje pa redno prejemajo nagrade, in predstojnici od­delka za petje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, iskrene čestitke.
Še nekaj podatkov, ki še kako potr­jujejo njeno zelo uspešno glasbeno pot: Sopranistka Pia Brodnik je na svoji bo­gati umetniški poti poustvarila že okrog trideset opernih in gledaliških vlog, prek štirideset oratorijskih solističnih vlog, nekaj sto samospevov na komor­nih in solističnih koncertih in festivalih na domačih, evropskih in ameriških od­rih. Sodeluje z domačimi in tujimi ume­tniki, posnela je enajst zgoščenk, nje­ni posnetki so na številnih drugih zgo­ščenkah ter avdio in video nosilcih zvo­ka. Pogosto premierno izvaja in snema novitete slovenskih skladateljev. 
Vera Vojska 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 25 
kultura 
Recenzija filma: Računovodja 

Predstavitev monografije – zbornika Acija Bertonclja 
V dvorani Acija Bertonclja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je v četrtek, 6. oktobra 2016, potekala predstavitev monografije - zbornika Aci Bertoncelj: Apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja, ki sta ga s finančno pomočjo Občine Domžale izdala Kulturni dom Franca Bernika Domžale in IGIZ/IMIS CIMRS Univerze v Mariboru po simpoziju, ki je potekal februarja letos. 
V monografiji -zborniku, ki obsega 260 strani, so zbrani prispevki vseh 
18. razpravljavcev ter obsežno sli­kovno in fotografsko gradivo ter ne­kaj pisem, ki so jih napisali Aciju v spomin prav za to priložnost njegovi sodelavci. Z monografijo - zbornikom so obudili spomin na tega izjemnega pianista, intelektualca in pedagoga ter njegovo življenje in delo osvetlili iz različnih zornih kotov. 
S svojim prizadevanjem je Aci Ber­toncelj Domžale postavil na glasbeni zemljevid Slovenije. S pobudo in so­delovanjem na mednarodnem festi­valu komorne glasbe v Grobljah se je ta zemljevid razširil še čez nacional-benšek/klavir, Mojca Menoni Sikur/vio-žale ter župana Tonija Dragarja.«ne meje in Domžale so bile vsako leto lina in Martin Sikur/violončelo). Župan Toni Dragar je dejal, da mu deležne mednarodnih melodij. Da v V uvodu je vse prisotne pozdravi-je v čast in zadovoljstvo, da je priso-Domžalah še danes vsak mesec od-la direktorica Kulturnega doma Fran-ten na tako pomembnem dogodku. Po zvanjajo različne melodije, je zaslu-ca Bernika Domžale Cveta Zalokar in njegovih besedah je bil to kar zahte­žen predvsem Aci Bertoncelj. Posta-nadaljevala z mislijo Čehova, ki je za-ven projekt, v katerega je bilo vložene­vil je temelje obsežnega, poglobljene-pisal, da se moramo nenehno zaveda-ga veliko truda. Treba je bilo zagotovi­ga in raznolikega glasbenega progra-ti, da nas bodo nekoč pozabili in da bo ti finančna sredstva, pridobiti materi­ma v naši občini. vse, kar se nam je zdelo tehtno, izje-al, vsa soglasja in vse ostalo. »Posebna 
Na prireditvi ob predstavitvi mo-mno in pomembno, nekega dne poza-zahvala gre Kulturnemu domu Franca nografije –zbornika so sodelovali: žu-bljeno. Kako se bo ohranjal spomin na Bernika Domžale. Z obsežno, zahval­pan Občine Domžale Toni Dragar, ure-nas, je prepuščeno ljudem, ki ostajajo. no in kvalitetno knjigo smo želeli pove­dnika monografije - zbornika dr. Franc Obujajo naše misli, ideje in dela: »Ta-dati, da si tak človek, kot je bil Aci Ber-Križnar in Milan Marinič, oblikovalec kšnemu poslanstvu smo namenili vso toncelj, ki ni bil samo Domžalčan, bil je zbornika Marjan Kocjan (D.C. Studio), svojo energijo vsi, ki smo sodelovali pri svetovljan in apostol slovenske klavir­za izdajatelja pa direktorica Kulturne-nastajanju monografije o Aciju Berton-ske glasbe, zasluži takšno delo. Seveda ga doma Franca Bernika Domžale Cveta clju, ki je potekalo več kot leto in pol. gre zahvala vsem, ki ste pomagali pri Zalokar. V kulturnem programu je sode-Seveda knjige ne bi bilo brez finančne nastanku knjige,« je še povedal Dragar. loval klavirski Trio Arsana (Jerneja Gre-podpore in sodelovanja Občine Dom-B esedilo in foto : Miha Ulčar 

Novo programsko sezono odprl kipar Metod Frlic 
V Galeriji Domžale se je 13. oktobra odvila prva likovna zgodba v galerijski sezoni 2016. 
galerija domžale Po izboru gale­rijskega kuratorja Jurija Smoleta smo jo odprli s svojevrstnim ustvarjalcem Metodom Frlicem. Akademski kipar, svetovni popotnik in iskren izpovedo­valec dogodkov ‚totalno utrganega vsakdana‘, kot se je izrazil Jurij Smole. Ima izjemno raznolik opus: je izvrsten ustvarjalec portretne plastike, med javnimi kiparskimi deli je najbližja tr­zinska fontana. Največ ustvarja v mar­morju, granitu in lesu ter se predaja ek­sperimentiranju z drugimi tehnikami. 
»Je odličen poznavalec materialov in do­sleden izdelovalec predmetov, ki jih raz­stavlja; njegovi sprehodi med podobo, in instalacija Edward Snowden, heroj! lesenem stolu. Skratka, izredno pripo­ready-madeom, najdenimi predmeti in z rdečo zvezdo in na njej portret iz ra-vedna, neobičajna, izzivalna razstava, asemblažem ustvarjajo virtuozen ambi-čunalniških vezij s podobo ameriškega ki nas ob odhodu ne pusti ravnodušne. ent,« dalje piše galerijski kurator in za-obveščevalca, za njo pa zlat skelet na Katarina Rus Krušelj ključi: »Klenost okolja, iz katerega izha­ja, ga je oblikovala v ostrega opazovalca in brezkompromisnega ustvarjalca: kar z oblikami pove – to drži.« 
Frlicova razstava v Domžalah nosi ime Dajte nam že mir! in se nanaša na uvodno delo prostorske postavitve, pri­lagojene prostoru domžalske galerije. Vhod vanjo je pravzaprav prehod med dvema srebrnima skeletoma s podobo Tita in papeža Pija, ki z nasmehom za­znamujeta končno spravo med vojnima nasprotnikoma. Se zdi, da nam je ume­tnik s tem delom želel razkriti še zadnje okostnjake iz omare, ki še danes rožlja­jo s svojimi kostmi. Tudi ostala razsta­vljena dela so izredno družbeno kritič­na: največja postavitev Udi narodove­ga telesa ali fantje, zavozili ste je na prvi pogled precej strašljiva podoba klavni­ce z odrezanimi človeškimi udi – roka­mi predstavlja pogubno usodo propa­da slovenskih podjetij. Dve naslednji umetniški deli se vsebinsko ukvarjata z ameriško politično problematiko: Oba­ma was here, provokativna mala plasti­ka v obliki roke z odrezanim sredincem, Navajeni smo že, da nam večina ak­cijskih (in tudi psiholoških) trilerjev v praksi ponuja le obilico neizbežne ak­cije ter največkrat razmeroma pomanj­kljivo zasnovo zgodbe, ki – gledano striktno iz logičnega vidika –, komajda vzdrži. Mednje pa zato ne spada najno­vejši filmski izdelek manj poznanega režiserja Gavina O'Connorja, Računo­vodja (The Accountant), v katerem Ben Affleck v obliki avtista z Aspergerjevim sindromom, Christiana Wolffa, neiz­prosno obračuna z vsakim, ki se znaj­de na njegovi poti. 


V povezavi s slednjo boleznijo nas zgodba popelje vse do njegovega otro­štva, s tem pa začenjamo razumevati zapletenost in kompleksnost neke osebne in tudi družbene situacije ter prav zaradi tega z njim lahko vseskozi tudi sočustvujemo, čeprav je morilec. Le pri peščici filmov takšne vrste smo na podoben način posrkani v psiho glavnega junaka, kaj šele negativca, ki nam s posrečeno kombinacijo tre­nutnega in preteklega dogajanja v nje­govem življenju vzbuja potrebo, da bu­dno spremljamo vsak njegov korak in odločitve, ki jih sprejema na svoji poti. Seveda tudi v navedenem primeru ne gre brez nekaterih lukenj v zgodbi, kjer mestoma težko spremljamo, kdo je komu kaj dolžan in kdo koga sploh preganja, vendar pa Računovodji ob udarnem stopnjevanju tempa, ko se zdi, da vsak zadan udarec in sprožen strel – tudi s pomočjo osupljivih zvoč­nih efektov – (po)doživimo tudi sami. Slednje čustveno stanje pa se v nas lahko sproži predvsem zaradi dobro pripravljenega dramaturškega nastav­ka, zaradi katerega ves čas dihamo z glavnim junakom. Poleg tega nam zgodba njegovo težko razložljivo bole­zen približa na način, da ne gre zgolj za kakšno pomanjkljivost, ki jo je treba zdraviti, temveč jo prikaže zgolj kot še eno od številnih razlik med ljudmi, ki ima tudi svoje prednosti. Se pravi, da oteženo sposobnost socialnih interak­cij in močno ukoreninjenost nekate­rih navad, ki temeljijo na neumornem ponavljanju osebnih ritualov (npr. dokončanje začetih nalog ali sterilna redoljubnost) lahko spremlja tudi viso­
ka stopnja inteligentnosti, ki v nekate­rih primerih meji celo na matematično genialnost (Einstein, Newton, Miche­langelo, Gates). Seveda slednje še ve­dno ni dovolj nazorno scenaristično razgrajeno, – kot bi denimo lahko bilo v kontekstu kakšne socialne drame – vendar pa je za zvrst trilerja dejansko impresivno. In ker bralcu ne želim po­kvariti neizbežnega filmskega užitka, ne bom zapisal ničesar o neštetih film­skih zapletih z obilico presenečenj. Naj omenim le še odlično igro že starega negativističnega znanca J. K. Simmon­sa (Ritem norosti, V zraku) in nekoliko manj poznanega Jona Bernthala (Volk z Wall Streeta, Sicario), vendar tudi preostali igralski ansambel ne zaostaja dosti, z Benom Affleckom na čelu, ki se razvija v resnično dobrega igralca. 
Da na koncu ne bo kakšne pomote: Računovodja ni velik film, vendar že samo dejstvo, da se nam takšne misli sploh prikradejo, lahko pove marsikaj. 
Film si lahko ogledate tudi v Me­stnem kinu Domžale.
 Ž iga Č amernik 


26 | slamnik štev i lk a 10 | ok tober 2016 | l e t n ik lv i 
kultura 
Kip Profil 16: Jože Plečnik 
Akademska kiparka Polona Demšar 
»Odkar pomnim, je bila pri nas doma umetnost, bile so starine in bili so ljudje, zaljubljeni v umetnost. Odraščala sem s kiparsko estetiko in ostrila drugačen svojstven pogled na svet,« lahko prebe­remo na predstavitveni spletni strani naše občanke, akademske kiparke Po-lone Demšar, o katere delu Profil 16: Jože Plečnik, ki so ga slovesno odprli ob obnovljeni Eipprovi ulici in Krako­vskem mostu, smo pred kratkim lahko brali v številnih časopisih. 
Obnovimo ob tem na kratko biogra­fijo akademske kiparke, ki se lahko po­hvali s številnimi samostojnimi in sku­pinskim razstavami ter odmevnimi pro­jekti: Akademska kiparka Polona Dem­šar se je rodila leta 1979 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, je obisko­vala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje – smer kiparstvo ter leta 2003 diplomirala pri prof. Luju Vodo­pivcu in dr. Levu Kreftu, v letu 2007 pa končala tudi magistrski študij unika­tnega oblikovanja stekla na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri Tanji Pak. Od leta 2013 je predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in članica sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ljubljani in na Sv. Trojici. 
V ospredje upodobitve Jožeta Pleč­nika je postavljen profil kot poskus zgo­ščenega prikaza podobe. Izhodišče pro­jekta je bil fotografski portret Plečniko­ve obrazne silhuete, na podlagi katere je kiparka ustvarila risbo, ki je bila ski­ca za nekakšno monumentalno različi­co primitivnega računala abaka, sesta­vljeno iz betonskih kroglic različnih ve­likosti, nanizanih na kovinske cevi. 
Vera Vojska Foto: MOL 
v:MUZEJU November ‘16 

M E N A . E NK O V A D O M A . I J A 


Delavnica pletenja košar 
France Brate, Rokodelski center Morav.e 
2 uri / kotizacija: 10 eur, otrok v spremstvu odraslega brezplačno /  št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 15. novembra na e-naslov info @ kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (KDFBD). V primeru premajhnega števila prijav, delavnica odpade. 
SLAMNIKARSKI MUZEJ 



Sreda, 23. november 2016, ob 18. uri | Vstop prost. 
Ludvik Kova. 
Pogovor z upokojenim grafikom, ki je eden najboljših poznavalcev domžalske preteklosti, bo vodila Cveta Zalokar. 
Menačenkova doMačija Cankarjeva ulic a 9, 1230 Domž ale, menacenk@ kd-domzale.si | Odpr t a v .asu ra zstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 
17.0 0 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob pra znikih, ned. in pon. zapr to. 
SlaMnikarSki Muzej doMžale K ajuhova 5, 1230 Domž ale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odpr t od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.0 0 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zapr to. 

w w w.kd-domzale.si 
T: 01/ 722 50 50 
Čestitke ob srebrnem jubileju Domžalskih rogistov 

Hvala za vaše nastope, vaš trud in pogum 

Sredi oktobra so z jubilejnim koncertom v Kulturnem domu Groblje prvih 25 let zaznamovali Domžalski rogisti, ki so ob tej priložnosti izdali tudi svojo, že peto, Kroniko ter v njej na kratko predstavili svoje uspehe. V knjižici jim je ob sre­brnem jubileju čestital župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je med drugim zapisal, da so Domžalski rogisti duša domžalskega kulturnega življenja, in se jim zahvalil za njihove nastope, trud in pogum. V prazničnem tekstu se Anže Korošec, predsednika Domžalskih rogi­stov, zahvaljuje vsem generacijam ro­gistov, posebej dolgoletnemu predsed­niku Gregorju Rettingerju, in vsem, ki so prispevali k uspešnemu 25-letnem igranju. O njihovem prispevku k boga­titvi tako domžalske kot lovske kulture piše tudi Ivan Kozarič, umetniški vodja rogistov, ki so zven domžalskih rogov ponesli v številne države ter se z nasto­pov doma in v tujini vselej vračala s po­hvalami in zlatimi rogovi. 
Nato v kroniki sledimo razvoju rogi­stov. Izvemo, da so bili ustanovljeni leta 1991 na pobudo Gregorja Rettingerja, v prvi sestavi pa so ob njem igrali: Andrej Volkar (tudi prvi umetniški vodja), Ivan Kozarič in Florjan Zabret, pozneje so se skupini pridružili Matevž Oman, Uroš Oražem in Jernej Hribar. S svojim igra­njem so navduševali doma in v tujini, že leta 1994 pa so osvojili prvi zlati rog. V posameznem letu so nanizali več deset nastopov in bili doma in v tujini vedno dobrodošli gostje. Praznično so obeležili okrogle obletnice svojega igranja in se­števali zlate rogove, ki so pridno polni­li njihove vitrine in dokazovali, da kva­liteta njihovega igranja raste. Velikokrat smo jih srečali na dobrodelnih priredi­tvah, igrali so v vrtcih, šolah, nastopali na prireditvah krajevnih skupnosti, po­sameznih društev in pridno vadili. Do­slej se je v njihovi skrbno vodeni kroni­ki nabralo blizu 900 nastopov, od leta 2006 igrajo na s-rogove. Osvojili so 13 zlatih in dva srebrna rogova, največji or­ganizacijski uspeh pa je bila organiza­cija 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov leta 2009 v Domžalah. 

Srebrni jubilej je bil priložnost za se­števek uspehov. Praznični koncert 15. oktobra 2016 je vodila Polona Mežnar, ob gostiteljih pa so ga z igranjem in pet­jem polepšali: Šentjernejski rogisti, Mo­ravški lovski rogisti, Lovski pevski zbor Medvode, Hubertovi rogisti Kraljevec na Sutli in Lovski rogisti Bohinj. Med številnimi gosti sta bila tudi župana ob­čin Domžale Toni Draga, in Trzina Pe­ter Ložar, predstavnik Lovske zveze Slo­venije Milan Velkavrh ter drugi. Skupi­no Domžalski rogisti ob 25-letnici sesta­vljajo: Anže Korošec (predsednik), Ivan Kozarič (umetniški vodja), Florjan Za­bret, Klemen Zabret, Andrej Volkar, Jer­nej Hribar, Danijel Savnik in Tine Pavli. 
Domžalskim rogistom, ki so z jubi­lejnim koncertomi ustvarili prijazen in kvaliteten kulturni večer, iskrene čestit­ke ter veliko uspešnih nastopov. 
Vera Vojska Foto: Domžalski rogisti 
Vse, kar morda še niste vedeli o kiparju Francetu Ahčinu 
Srečanja pod slamniki 
Maja 2016 smo se v Domžalah kiparju Francetu Ahčinu za prispevek h kulturi naše občine oddolžili s stalno razstavo več kot stotih kiparskih del, ki jih je podaril svoji rojstni občini. Minila so desetletja, po katerih se je končno iz­polnila njegova želja. V njegovi rojstni domačiji je postavljena stalna razstava njegovega ustvarjanja, del zbirke pa je na ogled v Kulturnem domu Franca Ber­nika Domžale. Prav Francetu Ahčinu je bilo namenjeno oktobrsko Srečanje pod slamniki, s katerimi so želeli osvetliti njegovo življenjsko in ustvarjalno pot. Cveta Zalokar in Katarina Rus Krišelj sta se pogovarjali z dr. Irene Mislej, odlič­no poznavalko umetnika; in s kiparjevo družino: ženo Mileno, sinom Juanom in hčerko Lucio, ki živijo v Sloveniji. 
Najprej smo se na kratko seznani­li z življenjem in ustvarjanjem dr. Ire­ne Mislej, rojene slovenskim staršem v Argentini, kjer je študirala umetno­stno zgodovino in novinarstvo, od leta 1978 pa živi v Ljubljani in je doktorira­la iz umetnostne zgodovine. Razisku­je in predstavlja predvsem kulturno in znanstveno ustvarjanje Slovencev v iz­seljenstvu, kjer je opravila veliko pio­nirskih raziskav. Spomnila je na uče­nje slovenščine s Tinetom Debeljakom, od katerega je dobila veliko dragocene­ga materiala – objav o Ahčinovem delo­vanju v slovenskem časopisju v Argenti­ni. Prvič se je z umetnikom srečala leta 1981 na predavanju o slovenski ume­tnosti v Buenos Airesu. Hitro sta nave­zala stike, priskrbel ji je prispevke o svo­jem delu, ki so bili objavljeni v argentin­skem časopisu. Skoraj šokiralo jo je, da je mladi priseljenec v slabih desetih le­tih razstavljal v vrsti pomembnih gale­rij velemesta, presenetilo pa jo je razu­mevanje in hvala zelo pomembnih kri­tikov Ahčinovemu ustvarjanju. Obču­duje samozavest izredne osebnosti šte­vilnih sposobnosti – tako za poslovno kot umetniško pot. Spomnila je na nje­govo izobraževanje, vpliv Franceta Kra­lja in posebno srečo – obiskovanje aka­demije v Firencah, zibelki žlahtne ume­tnosti. Z znanjem in umetniškim talen­tom ter akademijo, ki je bila zanj naj­boljše priporočilo, je bil zelo dobrodo­šel v Argentini. Delo v keramični tovar­ni zeta znanega kiparja Meštrovića mu ni omogočalo lastne ustvarjalnosti, je bil pa začetek, ki se je nadaljeval v la­stni keramični delavnici, in se vse bolj uveljavljal kot umetnik, kot kažejo obja­vljene kritike v argentinskih časopisih, kar je dr. Mislejevo še posebej fascinira­lo. Po njenem mnenju je bil France Ah­čin najprej realist z ekspresionističnimi primesmi, nato pa se njegova plastika stilizira, izgubi detajle, pridobi na sinte­zi in volumnu, na čistih linijah in obri­sih – najboljši primeri so portreti. Tovr­stna dela so mu, imenitnemu, živahne­mu sogovorniku, dobro informiranemu 
o umetnosti, odpirala vrata, ker je ubi­ral drugačno pot. 
nem domu primerna odločitev, pričaku­je pa še, da se opus ovrednoti, postavi v kontekst časa in prostora ter morda raz­mišlja o monografiji. Ob koncu je dr. Mi­slejeva na kratko predstavila še ilustra­cije Franceta Ahčina v epu o Martínu Fi­erru, in ob koncu poudarila, da so nje­gove umetnine tudi sinteza tistega, kar je prinesel s seboj iz Slovenije, in tiste­ga, kar je dobil v novem svetu. 
Njegova družina: žena Milena, prof. slovenščine, hči Lucia, prof. anglešči­ne, in sin Juan, kadrovski manager, so v pogovoru s Katarino Rus Krišelj govo­rili predvsem o ljubečem možu in oče­tu, ki je vedno našel čas zanje. Hči Lu­cia se najraje spominja skupnih večerov 

Sogovornici sta se vrnili v leto 1988 na imenitno skupinsko razstavo naj­pomembnejših slovenskih ustvarjal­cev izven Evrope v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in ob tem ugotovili, da je za samostojno razstavo v letu 1989 v Domžalah zaslužen prav umetnik sam. V njem je namreč dozorela odločitev, da svoje kipe pošlje v rojstni kraj. Sam je naredil najpomembnejše korake in več kot sto kipov je prispelo v Domžale. Dr. Mislejevi je ostal najlepši del – na­pisala je katalog. Odprtje razstave je bil nepozaben, imeniten večer petja okte­ta, ki je očaral tudi umetnika, ki pa se je po mnenju dr. Mislejeve že, ko je pri­pravljal kipe za pot v Slovenijo, odlo­čil, da jih podari občini svojega rojstva. Hkrati je poskrbel, da so določena dela prišla na pravo mesto – npr. v Moder­no galerijo. Žal je pred razstavo v Slo­venj Gradcu umrl. Po njenem sta stal­na razstava Franceta Ahčina in postavi­tev dela njegovega ustvarjanja v kultur­ob odprtem ognju, šahu, skupni pesmi, brez TV. Oče je bil veliko odsoten; ko je kiparil, ga niso smeli preveč motiti, pa so vendarle bili veliko skupaj, pripra­vljali razstave in prireditve, najbolj pa se spomni hiše, v kateri je bil v vsakem kotičku kakšen kipec. Juan je povedal, da je po očetu podedoval ročne spretno­sti in marljivost. Domači so spregovorili tudi o drevesu kiri, ki ga je France Ahčin veliko uporabljal, tudi zato, ker se sveže oblikuje kot vosek, posušeno pa je traj­no. Pred koncem večera je spomine na velikega kiparja obudil še Pavel Pevec, kot koordinator Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ga je spremljal ob postavitvi razstave: prijazen, živahen, velik umetnik, ki se ga rad spominja. 
Zapis prijetnega Srečanja pod sla­mniki, namenjenega spominu na Fran­ceta Ahčina, postaja del njegove stal­ne zbirke, kjer mu boste ob obisku le-te lahko prisluhnili. Vera Vojska 
Foto: Miha Ulčar 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 27 
aktualno 
Konec ene in začetek druge zgodbe 

V Slamniku smo že lahko prebrali obetaven začetek nove zgodbe poklicne gasilske enote, ki je iz Heliosa s 1. julijem prešla pod 
okrilje Občine Domžale kot javni zavod z imenom Center za zaščito in reševanje Domžale. 
Center požarne varnosti je s samim 
Marjan Bolhar 
delovanjem začel 15. junija 1991 z eki-
Foto: arhiv Heliosa 
po treh poklicnih gasilcev na izme­
no. Le-ti so se mesec pozneje soočili 
z 10-dnevno vojno za Slovenijo in na 
barikadah v Mengšu praktično izgubi­
R
li ves vozni park. azlogi za to statusno spre­
Začetki so bili torej skromni in membo so bili pojasnjeni, 
težki. Širitev dejavnosti in pridobitev prav tako je javnost izvede­
novih pooblastil pa je botrovalo ka­la, da v začetni fazi kakšnih 
drovskim materialno tehničnim in ka­sprememb ni pričakovati, v bodoče 
kovostnim premikom. Poleg primarne pa bo cilj dodaten dvig nivoja sistema 
naloge je CPV pridobil pooblastilo za zaščite in reševanja, saj naj bi se za­
funkcionalne preizkuse hidrantnega vod v naslednjih letih razvil v sodo­
omrežja, pridobil je pooblastilo za ben zaščitno-reševalni center, ki bo 
prodajo in servisiranje ročnih gasilnih sledil potrebam in spremembam na 
aparatov in drugih artiklov s področja področju varstva pred naravnimi in požarnega varstva. V okviru servisa drugimi nesrečami. 
deluje tudi polnilnica plina CO2 za Ob pričakovanjih uresničitve teh S tem je dejansko vsem prebival­
prodajo v prehrambne in druge name­spodbudnih načrtov pa ne bi bilo prav, cem, podjetjem in ustanovam od Trzi­
ne. Od leta 1994 je bil CPV pooblaščen da se preteklih 25 let konča, kot da se na, Domžal do Trojan in Moravč bila 
za intervencije z nevarnimi snovmi, nikoli na tem področju ni zgodilo nič. zagotovljena visoka stopnja požarne 
od leta 1997 pa je kategoriziran tudi Že zaradi zgodovinskega spomina je zaščite in pomoči ob naravnih in 
kot enota širšega pomena. Teh je v korektno, da napišemo nekaj stavkov drugih nesrečah – CPV je bil uradno 
Sloveniji 48. Po številu intervencij pri­o tem, kako se je vse skupaj zače-odprt 16. novembra 1990. Priložno­
bližno 300 letno, CPV spada med pr­lo. Še posebej, če ob tem odmislimo stne slovesnosti so se poleg številnih 
vih pet. Od leta 2006 ima CPV pogod­spremembo organizacijske forme in predstavnikov gasilskih društev pod­
bo z upravo za zaščito in reševanje za v ospredje postavimo ljudi, ki so zgra-jetij in ustanov udeležili tudi takratni posredovanja in dežuranje na odseku dili uspešno zgodbo vse do danes, in visoki funkcionarji, med njimi: Janez avtoceste Domžale - Vransko, vključ­pomeni odlično podlago za naprej. Janša, sekretar za obrambo, Igor Bav-neke preudarne odločitve v preteklo-no s predorom Trojane, ki je najdaljši 
Center požarne varnosti je s svojo čar, sekretar za notranje zadeve ter sti, za kar gre vse priznanje vsem, ki v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih dejavnostjo začel pred 25 leti in je za Izidor Rejc, sekretar za industrijo in so sodelovali pri načrtovanju, finan-letih so si poklicni gasilci s Količevega slovenske razmere predstavljal po-gradbeništvo. Udeležence slovesno-ciranju, odločanju in izgradnji tega pridobili velik ugled, saj so nesporno sebnost, saj je bilo v skupni investi-sti je pozdravil Uroš Slavinec, pred-objekta. Zato naj ne gre v pozabo največji strokovnjaki v Sloveniji za ciji bivše občine Domžale in podjetja sednik poslovodnega odbora Helios, dejstvo, da je bila ta naložba za tisti varovanje in pripravo prostorov pri Helios praktično izpeljano sodelova-slavnostni govornik pa je bil Ervin čas nekaj posebnega in edinstvenega vročih delih v kemični industriji, za nje med gospodarstvom in lokalnimi Anton Schwarzbartl, takratni pred-v slovenskem prostoru, za kar so bili njimi so številne uspešne intervenci­skupnostmi, po drugi strani pa sode-sednik Skupščine Občine Domžale. najbolj zaslužni: Stane Guštin, Her-je, kot so: velik požar v SPB, ukrotili lovanje med poklicno gasilsko enoto Ta je ob tej priložnosti med drugim man Breznik, Franci Arnuš in Marjan so požar v podjetju Karton Količevo, in prostovoljnimi gasilskimi društvi. dejal, da je gasilski center rezultat Lenarčič. zelo zahtevno je bilo gašenje požara na strehi poslovne stavbe v Domžalah, pokrite s sončnimi kolektorji, požar v predoru AC Trojane je zahteval poseb­no opremo in najvišjo stopnjo usposo­bljenosti, požar nitro obrata v Heliosu ni bil mačji kašelj tudi za profesional­ne gasilce, zelo zahtevno in nevarno gašenje stolpnice v Domžalah je zah­tevalo stoodstotno koncentracijo so­delujočih … 


Večina teh intervencij je v strokov­nih krogih celo v Evropi služila za strokovno podlago pri izobraževanju in usposabljanju gasilskih enot. 
Vse to in še marsikaj drugega so v preteklem obdobju dosegli naši po­klicni gasilci. Njihov poklic ni nava­den poklic. To je poklic, ki zahteva razum, pogum, srce in dobro vodstvo. Da ne pozabimo! V prvih letih delova­nja je bil poveljnik gasilske enote CPV gasilski tehnik Vili Pevec, po letu 1994 do sredine letošnjega leta pa je gasil­sko enoto vodil varnostni inženir Rudi Volčini. Tudi njuna zasluga je, da se je gasilski center vsestransko uspešno razvil in da je preventivna klima pro­drla do slehernega zaposlenega v He­liosu, kjer je 370 ljudi usposobljenih za prvo intervencijo. Njihovo prosto­voljno industrijsko gasilsko društvo na lokaciji Količevo in Preska šteje ne­verjetnih 458 članov, kar je presežek daleč okoli. 
Motor in središče tega dogajanja je bil gasilski center, ki je s svojo posad­ko v preteklih 25 letih uspel zgraditi zgodbo o uspehu, za katerega želimo, da se nadaljuje in nadgrajuje glede na potrebe in nove izzive. Adijo CPV, na pomoč CZR! . 






NOVA 
OTVORITEV 

v Domžalah, 
Virska cesta 21, 1233 Dob,
ARKADIA Domžale 

Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00-20.00 
Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. 
Pridržujemo si pravico do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom. 
KiK Textilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6, 2000 Maribor 

starejši 

Rojstni dan, poln presenečenj 
Vse najboljše Angelci Vodnik ob 90-letnici 
Stoletnik Slavko Matjan 
V MGC Bistrica Domžale imajo 100-letnika, Slavka Matjana, trmastega in upornega Bohinjca, ki se ne da! 
Medgeneracijski center Bistrica z 69 sobami institucionalnega varstva, 82 oskrbovanimi stanovanji in tržnimi lokali je v naši sredi že štiri leta. Ven­dar je več kot samo to. Za tamkajšnje 
Tako so se v torek, 20. septem­bra, v avli MGC Bistrica zbrali števil­ni Slavkovi sorodniki, prijatelji, nje­govi sostanovalci in zaposleni v MGC Bistrica. Slavku so s prijetnim kultur­

stanovalce namreč vedno poskrbijo tudi za pestro družabno življenje, ki jim polepša jesen življenja. V svoji sredi pa imajo tudi 100-letnika, Slav­ka Matjana, ki je to častitljivo oble­tnico dopolnil v torek, 20. septembra 2016. 
Imeti v svoji sredi 100-letnika je zagotovo bolj redkost kot pa nekaj vsakdanjega. Pa ga imajo. V Medge­neracijskem centru Bistrica v Dom­žalah ima že tri leta svoj dom, po be­sedah svojcev trmast in uporen Bohi­njec, ki se ne da, Slavko Matjan, ki je dopolnil 100 let. Taka častitljiva oble­tnica pa seveda ne more iti kar tako mimo. Ob njegovem jubileju so mu v MGC Bistrica pripravili praznovanje, ki so ga obogatili s kulturnim progra­mom. 
nim programom, ki ga je povezova­la Vesna Petric, v katerem so sodelo­vale mlade glasbenice Katarina, Kri­stina in Barbara ter citrar Tomaž Pla­hutnik, zaželeli vse najboljše in še na mnoga leta v njihovi sredi. Ob spre­mljavi citer Tomaža Plahutnika so se sprehodili tudi skozi njegovo ži­vljenje, za kar je poskrbela hči Polo­na. Kot se spodobi za rojstni dan, ni manjkala torta ter seveda tudi zdra­vica. Slavku je v imenu zaposlenih in stanovalcev čestitala tudi direktorica MGC Bistrica Nada Slak, ki je dejala, da je najstarejši gospod izmed vseh stanovalcev. Zaželela mu je, da dni, ki jih ima še pred seboj, preživi čim bolj mirno in lepo. 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 
Peter Kos, 92-letnik 
Vročega poletnega dne je Peter Kos iz Dragomlja praznoval 92. rojstni dan. 

Predstavniki KO ZB za vrednote NOB Dragomelj - Pšata in predsednica OO ZB za vrednote NOB Domžale Marija Majhenič smo ga obiskali malo po­zneje, ko si je že opomogel od pra­znovanja. 
S šopkom rdečih vrtnic smo mu iz­kazali globoko spoštovanje, zažele­li zdravja in še mnogo prijetnih dni. 
Kot član krajevne organizacije zve­ze borcev in tudi njen večletni pred­sednik nam je bil vedno vzor delavne­ga in poštenega Slovenca. Aktivno se je vključil v NOB v januarju 1943, prej pa je tudi že delal na terenu. Njegovo pripovedovanje o udeležbah v raznih bitkah predvsem na Dolenjskem, Ko­čevskem in v Beli krajini je vedno zelo zanimivo. Zelo dobro se spominja ra­znih dogodkov in oseb, čeprav se vča­sih tudi časovno prekrivajo. 
Če mu le zdravje dopušča, se ude­leži kakšne proslave ali srečanja s čla­ni drugih krajevnih organizacij ZB. 
Kar nismo mogli zaključiti obiska, tako zanimiv pripovednik je bil. Če­prav je v častitljivih letih, mu spomin še zelo dobro služi. Zdravje mu res že nagaja, posebno noge mu ne slu­žijo več tako, kot bi želel, vendar še ne dolgo nazaj se je po vasi še peljal s kolesom. 
Kramljanje se je tako zavleklo, da smo celo deževne oblake prepodili. Obljubili smo, da ga spet kmalu obi-ščemo, on pa bo zagotovo vztrajal do 100 let. 
Peter, na zdravje in korajžno na­prej! 
KO ZB za vrednote 
Dragomelj – Pšata 
Dragica Podboršek 
Jubilantka Angelca Vodnik z Bukovčeve ceste na Viru, ki je 6. oktobra 2016 pra­znovala 90. rojstni dan, kar ni mogla verjeti, ko so se na dvorišču domačije prav na njen rojstni dan zbrali številni domači, sorodniki, prijatelji in sodelavci iz društev, v katerih aktivno dela dolga desetletja. »Sploh ne morem verjeti, kako lepo je bilo, koliko rož in dobrih želja ter čestitk sem dobila,« pravi jubilantka in je hvaležna predvsem sorodnikom, Ivanki, Gregorju in Sabini, ki so se po­trudili, da je bil rojstni dan, manjkala ni niti velika torta v obliki avtomobila, tako prijeten, lep in poln presenečenj. »Še sa­njalo se mi ni, kaj pripravljajo,« poudarja in spomni na še prijetnejše darilo, ko so jo odpeljali v baziliko na Brezje in k Avseniku v Begunje. Nepozabno. 
Kot najmlajša se je 6. oktobra 1926 rodila na Limbarski gori na veliki kme­tiji pri Jurjevc, očetu Francu Vrhovcu in mami Katarini, ki sta skrbela za še njenidve sestri, Štefko in Ivanko, ki je mlada umrla, in brata Cirila. Vsi so pridno dela­li, pozimi pletli kite, da je bilo za obleke, spomladi pa butare, da je bilo za čevlje. Do šole v Moravčah so v vsakem vre­menu hodili bosi. Družina je med dru­go svetovno vojno, kolikor je le mogla, pomagala partizanom, mama je večkrat spekla zanje kar celo peko kruha, se­stra Štefka in Angelca pa sta se vključili v pomoč na terenu, prenašali sta pošto. Okupatorju to ni ostalo skrito, niti to, da je brat odšel v partizane. V letu 1944 so obkolili hišo ter odgnali mamo in sestroŠtefko, oče in Angelca k sreči tedaj ni­sta bila doma. A Angelce niso pustili pri miru. V hiši so našli pismo, ki je pričalo, da pomaga partizanom. Odpeljali so jo v Krašnjo v župnišče ter s pretepanjem in mučenjem skušali izvedeti za njene po­vezave. »Pa se nisem dala, ne bom izda­jalka, sem si vseskozi govorila med muče­njem, saj bi tako povzročila trpljenje de­klet, s katerimi smo sodelovale v NOB,« še vedno pod vtisom strašnega pretepa­nja, ki ji je pustilo posledice za vse ži­vljenje, obuja spomine. Nič bolje ni bilo v kamniških in nato v begunjskih zapo­rih, kjer sta že bili mama in sestra Šte-v društvu izgnancev, društvu vojnih in­fka. Tik preden so jih odpeljali v tabori-validov in Društvu upokojencev Vir. Ve­šče v Nemčijo, je mati nesrečno padla, sela je bila njihovih pozornosti ob viso­tako da nje in Angelce niso odpeljali. kem življenjskem jubileju. Posebej rada Do osvoboditve sta ostali v begunjskih se spominja svojega dela v Medobčin­zaporih, ko je eden od stražarjev vrgel skem društvu invalidov Domžale, vanj ključe in rekel: bežite. Peš so se vrnili na se je vključila po invalidski upokojitvi izropani dom. »To je bilo najtežjih deset in kot balinarka z dekleti osvojila šte­mesecev mojega življenja,« pravi. Sprva vilne pokale. Obiska predsednice Vide je delala na moravškem območju, peš Perne in vodstva je bila zelo vesela. 

hodila od vasi do vasi in zbirala podatke za oblast. Kmalu je v menzi v Tosami do­bila službo in se preselila na Vir, delov­no pot pa končala v Papirnici Količevo, kjer je bila 1965. invalidsko upokojena. Vmes je srečala Francija Vodnika in se z njim leta 1954 poročila. Zaradi posledic pretepanja sta jima dve deklici umrli ob porodu, zato pa sta najprej skupaj – do leta 1975, ko je mož Franci, sicer direktor Avtoservisa, umrl, vso skrb in ljubezen dajala Danijeli, Marjetki in drugim otro­kom, ki se še danes radi vračajo k jubi­lantki. Osem let je skrbela za hudo bol­no mamo. Čeprav se šiviljstva ni izučila, je bila odlična šivilja. »Sem kar znala,« se smeji in se spomni številnih blazin iz ostankov blaga.
Že v Moravčah se je vključila v te­danjo borčevsko organizacijo, danes je članica krajevne organizacije za vre­dnote NOB Vir, že desetletja dela v Med­občinskem društvu invalidov Domžale, 
Si sploh ne morem misliti, da sem že toliko stara, se smeji jubilantka. Red­ko pogleda televizijo, še vedno vozi avto ter rada poklepeta z domačimi in obi­skovalci, ki jih nikoli ne manjka. Več­krat se odpelje v dom upokojencev v Tr­zin, kjer zdaj živi prijatelj Edvard Zavr­šnik, s katerim sta se spoznala ob sku­pnem delu v društvu invalidov in sku­paj preživela številna leta. Zdaj njegovo zdravje zahteva skrbnejšo nego v domu. 
Ob praznovanju 90. rojstnega dne je prejela veliko cvetja in ga kar nekaj od­nesla na grobove domačih v Domžale, Moravče in Mengeš, kjer je redna obi­skovalka. »Ko prižigam svečke, se spomi­njam skupnih prijetnih trenutkov,« pravi. 
Veliko zdravih in prijetnih trenutkov med vsemi, ki jih ima rada, je jubilant­ki ob čestitiki zaželela tudi podžupanja mag. Renata Kosec ter se pridružila nje­ni želji, da nikoli več ne bi bilo vojne. 
Vera Vojska 
Lobodov Polde s Homca jih je dopolnil 80 
Na homškem hribu cerkvica stoji, pod njim pa Lobodov Polde že natanko 80 let živi. 
Homčana s srcem, ki že od malih nog živi za gasilstvo, so na predvečer časti­tljive obletnice obiskali homški gasilci, ki so ga pošteno zalili, kot se spodobi za takšen jubilej. Za piko na i so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Lira iz čaj ob takšnih obletnicah, so mu naj­prej zalili domačijo, nato so sledila vo­ščila, v dar pa so mu izročili tudi kipec sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Polde je namreč že od majhnih nog aktiven gasilec. V homško gasilsko društvo se ja in Marta. Imata pa že 13 vnukov in vnukinj, tako da jima družbe nikoli ne manjka. Vsa leta do upokojitve je Pol-de hodil v službo v Stol. Dela doma pa tudi nikoli ni zmanjkalo, saj sta imela z ženo svoje dni tudi manjšo kmetijo. 

Kamnika, ki so mu zapeli nekaj doma­čih, tako da je bilo Poldetovo praznova­nje gasilsko-pevsko obarvano. 
Zavijanje siren na gasilskih vozilih je nakazovalo, da se na Homcu nekaj dogaja. Ni bil požar, pa tudi kakšna druga intervencija ne. Lobodov Pol-de iz Homca je 6. septembra 2016 do­polnil častitljivih 80 let, zato so ga na predvečer praznovanja obiskali gasil­ci PGD Homec, da mu voščijo in mu zaželijo še na mnoga leta. Kot je obi­je pridružil leta 1948. Vsa ta leta je ve­dno rad priskočil na pomoč, kadar je bilo treba. Prav tako se je vedno udele­ževal gasilskih tekmovanj, zadnja leta tudi kot gasilski veteran. 
Ker je Polde že od malih nog gasi­lec od glave do pet, ni čisto nič čudno, da je ljubezen svojega življenja in seve­da svojo bodočo ženo Peterlinovo Ani iz Preserij spoznal na gasilski veseli­ci na Homcu. V zakonu so se jim rodi­li štirje otroci: Boštjan, Marjan, Andre-
Rodbina Lobodovih, tudi hišno ime je Pr‘ Lobodovih, je na Homcu prisotna že več stoletij. Iz te rodbine izhaja tudi znani akademski kipar Peter Loboda, ki se je po pripovedovanju Poldeta vedno rad vračal na Homec. Kar pa je logič­no, saj, ko si enkrat Homčan, si vedno Homčan. In tudi Polde je pravi Homčan, saj na Homec gleda s presežki. Res pa je, da pogreša tiste stare čase na vasi, ko je bilo bolj domače. 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 
Po jutranji kavici gre na sprehod po mestu 
Iskrene čestitke Ivanki Zule Podbrežnik za 90. rojstni dan 
Moje življenje je srečno, je županu ni. »Radi so me imeli, skoraj za vsako-nekaj časa stanovala na njenem domu, Toniju Dragarju ob njegovem obisku gar sem vedela, kaj pije,« oživijo spo-nato pa sta si v Domžalah z veliko od­zaupala jubilantka Ivanka Zule Pod-mini na Domžalčane, ki so sicer naj-rekanja zgradila hišo – topel dom za tri brežnik s Slamnikarske 19 v Domža-bolj spraševali po kremšnitah. Kot za-hčerke: Bredo, Sonjo in Vando. Mož je lah, ko ji je prišel voščit in zaželet vse nimivost se spomni, da je po končani delal na bencinskem servisu. Dekleta najboljše ob 90. rojstnem dnevu. Čili službi zvečer denar v spremstvu znan-so rasla, vesela sta bila, ker so bila pri­jubilantki je zaželel predvsem veliko ca odnesla kar domov. dna. Mož Jože je zaradi bolezni in po­zdravja, v družbi hčerk Brede in Sonje V godbenem domu na tedaj tradici-zneje še prometne nesreče 1983. umrl. pa so se skupaj spomnili najpomemb-onalnih plesih mladih je spoznala svo-Pozneje se je še enkrat poročila in ime­nejših postaj v njenem življenju. jega bodočega moža Jožeta, ki je bil de-la, kot pravi, pri izbiri Stanka Podbre-
Gospa Ivanka je bila rojena 28. sep-vet mesecev kot vojni ujetnik v Ameri-žnika za moža srečo. Bil je dober mož, tembra 1926 na domačiji Malijevih – ki. Odločila sta se za skupno življenje in pravi prijatelj dekletom, gospod sta­pri Tonet ob tovarni Tosama. Oče je de­lal v papirnici, mati je skrbela za šest­člansko družino, v kateri je bila jubi­lantka najmlajša. Oče je imel ‚tamalo‘ zelo rad in se je tudi po njeni poroki rad pošalil z njo. Z materjo sta se zelo trudila, da so imeli otroci prijetno otro­štvo in gospa Ivanka se srečnega otro­štva, ki ga je pretrgala vojna, zelo rada spominja – zaradi otroških iger pa tudi opazovanja prvih avtomobilov. Med drugo svetovno vojno je za partizane prenašala pošto, starejši brat je bil v partizanih na Dolenjskem, po njej pa bila najprej zaposlena v Toko, nato v nekdanjem bifeju pri bencinski črpal­ki, zdajšnji Babilon, najraje pa se spo­mni dela v nekdanji domžalski kavar­re šole, ki jo je razvajal. »Oba moža sta bila zelo dobra zame, z obema sem bila srečna,« pove jubilantka, hčerki pa do-data, da je za oba zelo lepo skrbela. 

Najraje je z domačimi. Po jutranji kavici z eno ali obema hčerama gre na sprehod po mestu, kjer srečuje prijate­lje in znance. Med vsemi vlada spošto­vanje, pravi mladostna gospa, ki gre rada na izlete z Društvom upokojen­cev Domžale in še vedno rada zaple­še, vozi pa tudi sicer že pravega old­timerja in se najmanj enkrat na teden z njim odpelje do frizerke v Ljubljani, obišče hčerko Sonjo v Nadgorici, pa še kje se ustavi. Je povsem samostoj­na, kuha in pospravlja. Ob tem pove, da ima najrajši juho, krompir in sola­to, pa cvrtje ne sme manjkati, se sme­ji. Rada tudi peče, od piškotov do po­tic in odličnega zavitka. Dopoldne si vzame čas za prebiranje novic v časo­pisu, ne pozabi pa tudi na ogled raz­ličnih nadaljevank na TV. 
Rada pohvali vse domače. Med njim vlada spoštovanje, pove, ter je ponosna na hčerki, njuni družini in 
slamnik | 29 
starejši 
šest vnukov, ki jo radi obiskujejo. Po­sebna sončka sta pravnuka Brin in Chloe, ki je prababico v dneh ob roj­stnem dnevu prvič prišla pogledat iz daljne Avstralije, kjer se je jubilant­ka pred desetimi leti udeležila vnuki­njine poroke. V srcih domačih vedno ostaja tudi spomin na prometno ne­srečo, v kateri se je smrtno ponesreči­la hči Vanda. 
Praznovanje visokega življenjske­ga jubileja so ji domači polepšali s po­stavitvijo velike rože pred domačijo, s pravim koncertom Mare ter njenih ljudskih pevk in harmonikarja, jubi­lantko so obiskali predstavniki orga­nizacije za vrednote NOB, katere čla­nica je, prejela je številne čestitke in dobre želje tudi od drugih društev, ka­terih članica je, posebej veselo pa je bilo praznovanje v družinskem kro­gu. »Nič mi ni hudega, prav luštno mi je, zdrava sem in zakaj ne do 100 …,« se smeji jubilantka, ki ji iskreno želi­mo, da se dobimo ob njenem stotem rojstnem dnevu. 
Vera Vojska 
Prijazna usoda me vodi skozi življenje 
90. rojstni dan Frančiške Koračevič, Šubljeve Francke 
»Človeka v življenju vodi usoda, vsaj zase lahko to rečem,« je ob obisku mag. Renate Kosec, podžupanje Občine Domžale, ki ji je prišla voščit ob njenem 
90. rojstnem dnevu, dejala jubilantkaFrančiška Koračevič, bolj znana kot Šu­bljeva Francka, ter se vedro razgovorila 
o svoji življenjski in delovni poti.
Šubljevi iz Domžal, domačija je praktično otok ob osrednjem domžal­skem križišču, so stara domžalska rod­bina, iz katere je izšel znameniti oper­ni pevec Anton Šubelj, najmlajši brat jubilantkinega očeta Franca, tudi bo­ter njenega sina Gregorja, se spomi­nja strica vselej optimistična in vedra gospa. Mama Antonija, ki je poročila vdovca s šestimi otroki, je imela kore­nine v glasbeni družini Bertoncljevih. Po poroki sta se v majhni hišici zakon­cema Šubelj rodili še dve dekleti, Franc­ka 5. oktobra 1926. Življenje je bilo skro­mno, starša delovna, življenje družine pa povezano s slamnikarstvom, saj sta starša vse zime do druge svetovne voj­ne hodila v slamnikarsko tovarno v Ro­munijo. Mama je pletla slamnike, oče je bil delovodja, za družino je lepo skrbe­la teta Reza. »Smo ju zelo pogrešali, am­pak tako je bilo,« pove jubilantka. Spo­mni se otroštva, povezanega z vnetjem kostnega mozga. Ob obisku Evharistič­nega kongresa v Ljubljani so jo novi če­veljci tako ožulili, da se je razvilo vne­tje kostnega mozga. Zdravniki po dolgo­trajnem zdravljenju niso videli druge re­šitve, kot da ji odrežejo nogo. Mama se s tem ni strinjala, sedemletno dekle je od­peljala domov, zdravnik pa jo je pospre­mil z besedami: kar vzemite jo domov, če jo hočete poceni pokopati. Bolezen se je dokončno pozdravila pri 17 letih, ko je bila ob pomoči sestrične operira­na v Zagrebu. Visoke stroške, prvi pre­gled je stal kot tedanja plača uslužben­ca, je pokrila banovina. Kar dve leti jo je mama z vozičkom, ki poln rož še da­nes krasi lepo urejeno domačijo v Dom­žalah na Kamniški 7, vozila v osnovno šolo, po njej je obiskovala nižjo gimna­zijo in se zaposlila, 25 let kot knjigovod­kinja v Toko, 10 let kot računovodkinjav zdravstvenem domu. Številke so bile zelo pomembne v njenem življenju, pa 
ROK ZA ODDAJO 


iz ust prijazne gospe, ki še vedno vozi 36 let starega fičota, se zapelje v trgo­vino in se veseli starosti. Le z vodilnimi v državi ni zadovoljna. Včasih smo bili bolj skromni, zadovoljni z vsako stvar­jo. Boli me, ko vidim, kako naša lepa država nazaduje, je kar malo žalostna. Pove, da je včasih veliko pletla, od ne­katerih puloverjev se še danes ne more ločiti, tudi kvačkala je. 
V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pisati knjige in v starosti naposled go­voriti resnico, so eni od verzov iz prave spominske knjige, ki jo je vnukinja Ka­tja podarila stari mami ob 90-letnici. V njej je kopica fotografij – tako iz otro­štva in mladosti kot portreti vseh dru­žinskih članov, predvsem pa fotografi­je vedno vedre stare mame, ki kar mal­ce navihano pove: »Povsod teh 90 ...» in pokaže še fotografije in druge izdelke z letnico, ki jih je dobila na družinskem slavju ob visoki obletnici. 
Če mi je usoda namenila 100 let, pa naj bo, da le ostanem tako zdrava, kot zdaj, pravi jubilantka ki sama skrbi zase in je svoje starosti iskreno vesela, kot je bila vesela številnih obiskov, tudi podž­upanje, ki ji je zaželela predvsem veli­ko zdravja. usoda tudi, saj je gospa Francka prepri­čana, da je človeku vse usojeno, kot je bilo njej, da je na dopustu v Boki Ko­torski srečala mornarja Danila Korače­viča, in se 1953. poročila z njim. Rodila sta se jima sin Gregor in hči Vesna. Ko sta si otroka našla življenjska sopotni­ka, so hišo povečali, da so ostali skupaj. Danes ima jubilantka štiri vnuke ter se­dem pravnukov, veselijo pa se tudi pri­hoda osmega. Radi pridejo domov, am­pak kaj, ko nimajo časa, jih razume sta­ra mama. Mož je umrl leta 1993. 
Jubilantka se rada spominja prije­tnih trenutkov, na hude je treba poza­biti, pravi, in se smeji, ko obuja spo­mine, koliko sveta je videla na potova­njih z bratrancem Petrom, ki ima danes 96 let, ki prav vsak dan pride na obisk in kosilo. Pri 84 jo je za mesec dni od­peljal v Avstralijo, evropske države pa sta obiskala skoraj vse, najlepše je bilo v Andori. Letnice in kraji se kar vsipajo 

Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. novembra 2016. Rok za oddajo pri­spevkov je v četrtek, 10. novembra 2016, do 12. ure. 
politične stranke 

nsi /
 ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka sd / lenart zajc 
Žrtve iz Hude jame bodo Domžalski Turistično končno našle svoj mir informacijski center 

Bliža se dan vseh svetih, ko se bomo po vsej Evro­pi spomnili svojih pokojnih sorodnikov in prija­teljev. To je čas, ko se bolj kot sicer zavemo svoje zemeljske minljivosti in enkratnosti, prav tako pa je to priložnost za razmislek o življenju naših prednikov in poti slovenskega  naroda. Druga svetovna vojna in vzpostavitev totalitarnega reži­ma po njej je v Sloveniji pustila posebno močan pečat. Mnoge znane in tudi zamolčane zgodbe nam govorijo o osebnih tragedijah, ki pri svojcih pobitih puščajo veliko grenkobe in žalosti. Z na­menom, da bi lahko o naši polpretekli zgodovini končno spregovorili bolj svobodno, predvsem pa, da bi na tisoče na skrivaj pobitih dobilo do­stojen grob in primerno obeležje, je lani stranka NSi v parlament vložila Zakon o prikritih vojnih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev. Zakon je podprla tudi največja vladna stranka SMC, vlada pa je zagotovila denar za izvajanje zakona. 
Kot pobudnica omenjenega zakona sem zado­voljna, da se zakon uspešno izvaja in kaže tudi prve prave rezultate. Pristojnosti za izvajanje tega zakona so bile prenesene na ministrstvo za gospo­darstvo, ki vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč nudi ustrezno administrativno in logistično podporo. Vsi posmrtni ostanki žrtev iz Hude jame bodo, vsaj začasno, prepeljani v Spo­minski park v Dobravo pri Mariboru. Nekateri svoj­ci žrtev sicer želijo, da bi jih prenesli v spominski park Teharje, kar pa za zdaj ni mogoče. Tam je na­mreč bilo odlagališče odpadkov iz Cinkarne Celje, ki ga je treba najprej očistiti in sanirati. 

Če je narod spravljen in pomirjen s svojo preteklostjo, potem je tudi načrtovanje prihodnosti veliko lažje in bolj neobremenjeno. Ali kot sem dejala že ob robu pietetne slovesnosti ob Hudi jami: »Mrtvi bodo končno našli svoj mir, živi pa bomo lažje vzpostavili dialog.« 
Če je narod spravljen in pomirjen s svojo pre­teklostjo, potem je tudi načrtovanje prihodnosti veliko lažje in bolj neobremenjeno. Ali kot sem dejala že ob robu pietetne slovesnosti ob Hudi jami: »Mrtvi bodo končno našli svoj mir, živi pa bomo lažje vzpostavili dialog.« 
Nedopustno pa je, da posamezniki in določe­ne skupine ljudi podpihujejo razdeljenost naroda zaradi nabiranja političnih točk, kar pa ne prispe­va k reševanju problemov. Resnično verjamem, da je dostojen pokop posmrtnih ostankov žrtev vojnega in povojnega nasilja pomemben korak v smeri zorenja našega naroda v demokraciji in ra­zvoju Slovenije v pravo srednjeevropsko državo. Vso resnico o tem obdobju moramo zapisati tudi v učbenike kot dejstvo, ki ga je treba sprejeti, in kot opomin, da napak v prihodnosti ne bi ponavljali. 
Novica, da bodo Domžale končno, dobile Turi­stično informacijski center (TIC) bi morala Dom­žalčane navdati z navdušenjem. Namreč naloga TIC-ov je, da skrbijo za dolgoročen turistični razvoj občine, skrbijo za to, da občinski turizem sledi dolgoročno zastavljeni strategiji in ciljem, ki seveda vodijo k dobri, prepoznavni in vidni poziciji občine ne le v Sloveniji, pač pa tudi v regiji. Na podlagi tako določenih strategij se potem občina odloča, zakaj in komu namenja­ti razvojna sredstva ter kako graditi turistično prepoznavnost občine in  spodbujati podjetja in dejavnosti, ki se bodo dolgoročno vključevale v prepoznavno vlogo Domžal. Sekundarna vloga TIC-ov pa je v razdeljevanju turističnega mate­riala med turiste, skrb za občinske prireditve, informiranje občanov o prireditvah in podobno. 
Ker je turistični razvoj Domžal ne le podhra­njen, pač pa bi bilo bolje reči, zanemarjen do te mere, da je shiran, Socialni demokrati upamo, da bosta župan in občinski svet tokrat nastopila z vso odgovornostjo in domžalski TIC zastavila tako, da bo lahko zaživel v svoji bistveni vlogi in ne bo le še ena pisarna, v drugem nadstropju levo, za katere obstoj pravzaprav ne vedo niti občani, kaj šele turisti. TIC mora biti na transpa­rentnem in lahko dostopnem mestu, predvsem pa se njegova vloga ne sme začeti s tiskom in razdeljevanjem občinskih turističnih letakov ter s prirejanjem lokalnih veselic, pač pa se mora­jo zaposleni zavedati, da je njihova glavna na­loga izgradnja dobre turistične prepoznavnosti 

Socialni demokrati pozdravljamo ustanovitev domžalskega TIC-a in ga z vsem srcem podpiramo, obenem pa ob njegovem ustanavljanju vse odgovorne pozivamo k dobremu razmisleku o pomenu TIC-a za vse Domžalčane in seveda k odgovornemu ravnanju, saj bi bil čas, da se Domžale vrnejo na turistične zemljevide vsaj v meri, kot so bile nekoč. 
Domžal. Zavedati se moramo, da bo s turistično prepoznavnostjo ne le zaživela ta zanemarjena gospodarska veja, pač pa še cel kup z njo po­vezanih dejavnosti, ki bodo odpirale tudi nova delovna mesta. Dobra prepoznavnost občine se­veda pomeni tudi dotok svežega kapitala. 
Socialni demokrati pozdravljamo ustanovi­tev domžalskega TIC-a in ga z vsem srcem pod­piramo, obenem pa ob njegovem ustanavljanju vse odgovorne pozivamo k dobremu razmisleku 
o pomenu TIC-a za vse Domžalčane in seveda k odgovornemu ravnanju, saj bi bil čas, da se Domžale vrnejo na turistične zemljevide vsaj v meri, kot so bile nekoč. 

ltd / mag. renata kosec 
Domžale 2017 in 2018: razvoj, vključevanje različnosti, 
decentralizacija, varnost in prihodnost 

Ime Lista za vse generacije ni zgolj prazna črka na papirju, temveč je naše glavno vodilo. Obči­no Domžale želimo odpreti vsem generacijam in dvigniti kakovost življenja. Izobraževalna dejavnost je urejena, saj smo v zadnjih letih ob­navljali in gradili vrtce ter šole (trenutno v Iha­nu, kmalu tudi v Preserjah pri Radomljah), že­limo pa še urediti otroška igrišča. Zagotovljena so sredstva za ihansko igrišče, močno pa pod­piramo idejo ureditve igrišča na Krtini, Pšati in v Depali vasi. Naš cilj je decentralizacija – ne želimo urejati zgolj mesta Domžale, temveč se trudimo razvijati občino kot celoto in prav zato podpiramo povezovanje krajevnih skupnosti. Zavzemamo se za razvoj športa in želimo za­gotovljena sredstva za kolesarski poligon ter tistih športov, ki se osredotočajo na zabavno rekreacijo in vzgojo naših otrok skozi športno druženje. K našemu razvoju za vse generacije želimo dodati še skrb za ranljive skupine naših občanov, kajti niso zgolj generacije tiste, ki nas ločujejo. 
Obstaja tudi veliko projektov, ki so morda očem (ne)vidni, vendar pa izjemno pomemb­ni. Izpostavili bi protipoplavne ukrepe, ki jih občina uspešno izvaja, in za katere naša lista verjame, da jih moramo podpirati v prihodno­sti. Varnost ima v našem političnem programu pomembno mesto in prav zato spodbujamo na­črte o nadgradnji Centra za zaščito in reševanje Domžale (izgradnja Regijskega vadbenega po­ligona za usposabljanje gasilcev), širite mreže defibrilatorjev prek gasilske zveze in izvedbo brezplačnih tečajev uporabe defibrilatorjev.Želimo investirati tudi v prometno varnost – z urejanjem javnih prevozov, umiritve prometa v centru mesta, obnovo cestišč in gradnjo krož­išč. Hkrati na ‚mehkejšem‘ področju podpiramo dokončno ureditev Češminovega parka. Idej je veliko; verjamemo, da jih bomo v prihodnosti uspešno realizirali. 

Na 16. občinski seji smo svetniki obravnavali proračun za naslednji dve leti in zdaj je čas za urejanje zadnjih detajlov zagotavljanja dodatnih sredstev za projekte, ki jih želimo uresničiti. Idej je veliko in glede na omejena sredstva moramo postaviti prioritete. Tu so predstavljeni le nekateri od naših predlogov. Vljudno vas vabim, da spremljate naš novi Facebook profil, kjer bomo razložili še več. 


sds / občinski odbor 
Janez Janša v Domžalah (ali kako preživeti lepo dopoldne s predsednikom) 
nsi / tone jeretina 
Upanje za Slovenijo 
Mag. Matej Tonin je v torek, 13. septembra, v dvorani Knjižnice Franceta Balantiča v Kamniku predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Upa­nje za Slovenijo. Prijeten in zelo zanimiv pogo­vor je vodil Igor Jurič, novinar RTV Slovenija, ki je z mag. Toninom osvetlil razloge za nastanek knjige, prav tako pa sta se 'sprehodila' po njenih glavnih poglavjih. 
Mag. Matej Tonin v knjigi predstavlja glavne dosežke 25-letnega obdobja od osamosvojitve Slovenije, hkrati pa navaja glavne razloge za razočaranja in apatičnost. Kot je v pogovoru de­jal avtor, je med temi občutki zagotovo najbolj izrazit občutek nepravičnosti, ob tem pa je po­jasnil, da se povsod po svetu dogajajo goljufije in zločini, a zdi se, da zgolj v Sloveniji ne znamo ali jih nočemo pravično kaznovati. »Občutek ne­pravičnosti ubija upanje, brez upanja pa ni priho­dnosti,« je še dodal mag. Tonin.  
Avtor rešitve za drugačno, boljšo Slovenijo v knjigi predstavi jasno in sistematično. Trdi, da je ključ do rešitve v sklenitvi družbenega dogovo­ra, ki temelji na treh vrednotah: svobodi, varno­sti in pravičnosti. Ali kot zapiše v knjigi: »Država mora vsem državljanom zagotoviti enake izho­diščne možnosti, jim ponuditi okolje, v katerem se bodo počutili varne, in zagotoviti, da za vse velja­jo enaka pravila igre.« 

Zelo pohvalno je, da mag. Tonin tako izčrpano opisuje probleme, ki bremenijo našo domovino in hkrati s poznavanjem posameznih strokovnih področij navaja konkretne predloge reform in rešitev, ki so nujno potrebne za prijaznejšo in uspešno Slovenijo. 
Zelo pohvalno je, da mag. Tonin tako izčrpa­no opisuje probleme, ki bremenijo našo domovi­no in hkrati s poznavanjem posameznih strokov­nih področij navaja konkretne predloge reform in rešitev, ki so nujno potrebne za prijaznejšo in uspešno Slovenijo. Veseli me predvsem dejstvo, da naša ljuba Slovenija še premore mlade ljudi z jasno vizijo prihodnosti, ki jim je mar za do­movino in soljudi, hkrati pa imajo tudi pogum in znanje, da to vizijo uresničijo. 
Kdaj? 24. septembra v Domžalah. Na ta lep sončen dan se nam je v dobri družbi, ki je bila sestavljena iz članov in podpornikov Slovenske demokratske stranke, na prireditvi pridružil naš predsednik Janez Janša. Srečanje je pote­kalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Spominjalo je na tiste pomladne čase, ko smo z velikimi upi gradili Slovenijo. Pomlad je bila v zraku. Kar čutil si jo. Po nagovoru, s katerim nas predsednik ni pustil ravnodušne, smo se z veseljem spomnili na vse tiste vrednote, ki jih zagovarjamo: domoljubje, demokracija, pravič­nost, svoboda in solidarnost. Vse, kar nas v tej stranki povezuje. To so vrednote, ki jih morda nekateri pozabljajo, zato jih je treba neprestano gojiti in jim pomagati, da najdejo svoj prostor v srcu. S takimi mislimi predsedniku ni bilo tež­ko vzpodbuditi tistega domoljubja, ki drži to našo ljubo Slovenijo pokonci. Zato se je seveda samoumevno zastavilo vprašanje o nadaljnji prihodnosti obstoječe nomenklature, ki trenu­tno jadra na krilih evropske rasti. Kako naprej? Predsednik je zato v svojem govoru temeljito opisal trenutno situacijo, in na podlagi tega na­povedal interpelacijo vlade, ter dejal, da bodo s tem vladi ponudili možnost, da predstavi re-

Po nagovoru, s katerim nas predsednik ni pustil ravnodušne, smo se z veseljem spomnili na vse tiste vrednote, ki jih zagovarjamo: domoljubje, demokracija, pravičnost, svoboda in solidarnost. 
zultate svojega dela. Povedal je tudi, da bo SDS še naprej aktivno iskala rešitve, ki bodo v dobro slovenskega naroda, in ki predstavljajo kredi­bilno alternativo projektom sedanje koalicije. Povedal je tudi, da naša prihodnost leži v priho­dnosti mladih ter pri tem posebej izpostavil trud in delo mlajše generacije, še zlasti podmladka,ki ga v Domžalah vodi Žiga Štiftar. Po zaključni misli se je predsednik v sproščenem vzdušju po­družil še s člani posameznih odborov in prisluh­nil njihovim predlogom. 
Če naredimo kratek rezime: Madonca, resnič­no je bil lep dan. Eden izmed tistih, ki ti ostanejo v srcu, eden izmed tistih, ki se jih z veseljem spo­minjaš. Zato predsednik, upamo, da se nam boš lahko naslednje leto spet pridružil. 
šport 

Domžalčani z igrivostjo osvajajo točke in gledalce 
Ni jih malo, ki ta trenutek pravijo, da Domžalčani pod vodstvom trenerja Simona 
Rožmana igrajo najprivlačnejši nogomet v Sloveniji. 

nk domžale Nogometni klub Dom­žale je več kot uspešno prestal septem­brsko menjavo za trenerskim krmilom, nogometaši so sprejeli napadalno filozofijo trenerja Rožmana in jo v ve­liki meri tudi uspešno uresničujejo. O tem pričajo tudi skoraj trije zadetki na tekmo Domžalčanov, odkar jih vodi Celjan. Na zadnjih petih prvenstvenih tekmah so Domžalčani zabeležili štiri zmage in poraz, dosegli pa kar 17 za­detkov. Letos je v prvenstvu za Dom­
žale zadetke doseglo že 14 nogometa­šev, brez tistih, ki so klub zapustili ali štetja zadetkov na evropskih tekmah in v pokalu. Izjemno ‚napadalna igra in ustvarjanje priložnosti‘ je filozofija trenerja, ki se je nazadnje 23. oktobra s svojimi varovanci veselil pomembne zmage sredi Kopra. Domači so pove­dli že v 2. minuti, a so Domžalčani s tremi zadetki tehtnico preobrnili na svojo stran s končnih 3:1. »Šola, ki bi nas lahko drago stala, se je obrnila v 
naš prid. Ekstremno sem vesel, da smo po slabem začetku tekme nadaljevali po naših notah, saj smo nasprotnika prisilili, da se nam je podredil,« je za spletno stran kluba ocenil Rožman, ki je od svojih varovancev dobil točno to, kar je od njih zahteval: »Priigrali smo si veliko priložnosti, tako da nadaljujemo v dobrem ritmu. Vesel sem za igralce, saj vsi ponujene priložnosti zelo dobro izko­riščajo. Začeli so uživati v naši zgodbi.« 
Dvakratnim državnim prvakom, 
ki po 14 odigranih kolih s 26 osvoje­nimi točkami zasedajo tretje mesto, tri za drugo Olimpijo in prav toliko pred četrto Gorico, je v oktobru spo­dletelo le na gostovanju pri Maribo­ru. Domžalčani so polčas dobili z 1:0, zadel je Mario Lucas Horvat, in imeli še eno res lepo priložnost za poviša­nje prednosti, a v drugem po dveh ne­spametnih napakah dopustili gostom do zmage s 3:1. Domžalčani močne­ga ritma z začetka niso zdržali, a to je 
zgolj šola za prihodnost. »Zavedamo se, da tak sistem igre nasprotnikom omogoča nekaj priložnosti na tekmo, vendar jih bomo na drugi strani imeli mi še veliko več. S takim zavedanjem se podamo v vsako tekmo. Maribor je svoje priložnosti, ki so bile plod naših velikih napak, izkoristil,« se je dvobo­ja z zdaj vodilno ekipo prvenstva do­taknil kapetan Luka Žinko. 
Napadalna igra je do praga klubske­ga rekorda z največ zadetki v zgodovi­ni Nogometnega kluba Domžale pripe­ljala Slobodana Vuka. Letos je mrežo nasprotnikov v prvenstvu zatresel pet­krat in je s tem že pri skupno 34 zadet­kih v rumenem dresu, s čimer je le še za enega oddaljen od rekorderja Zlata­na Ljubijankiča. Priložnosti bo že v je­senskem delu prvenstva dovolj, saj no­gometaše do zimskega premora čaka še kar sedem tekem. Vuk si skupaj s soi­gralcem Markom Alvirjem, ki je tudi dosegel pet zadetkov, deli tretje mesto na lestvici najboljših strelcev prve lige.
Mladinska ekipa v Evropi zno­va za las prekratka: Mladinska eki­pa Domžal, ki jo vodi nekdanji tre­ner članov Darko Birjukov, je še dru­go leto zapored izpadla v prvem krogu Lige prvakov za mlade, potem ko je bil boljši srbski prvak Čukarički. Sloven-ski prvaki so doma iztržili remi 1:1, za vodstvo je v 53. minuti zadel Žan Žu­žek, sredi Beograda pa je bil Čukarički boljši s 4:1, edini zadetek za Domžale je dosegel Marcel Kene, ki je v 82. mi­nuti znižal na 1:3. Domžalčani se bodo zdaj osredotočili na domače tekmova­nje, kjer so že v sezoni 2015/16 osvojili naslov državnih prvakov tako mladin­ci kot kadeti. 
D omen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si 
Mlinarji sanjajo prvo zmago in vrnitev domov 
Nogometnemu klubu Radomlje v drugi sezoni med prvoligaško druščino ne gre nič po načrtih. 
nk radomlje Radomljani so po kr­stni sezoni 2014/2015 v prvi slovenski ligi v letošnjo zakorakali odločno, da pustijo večji pečat kot pred dvema letoma, in se enakovredno podajo v boj za mesta, ki omogočajo obstanek med desetimi najboljšimi slovenskimi nogometnimi klubi. A uvodna dobra tretjina prvenstva je bila daleč od že­lja, saj so Mlinarji prikovani na zadnje bra v Novi Gorici –, in tako potrebne ter želene zmage bi krepko stopile za­ostanek do osmega Krškega in devete­ga Aluminija, ki sta trenutno zbrala 14 oziroma 13 točk. Potem bo tudi vstop v drugi del tekmovanja veliko lažji. 
V spomladanskem delu je nato veli­ka želja Marinška tudi selitev na njihov domači stadion v Športni park Rado­mlje, kjer naj bi bilo do marca 2017 vse 

mesto, brez zmage ter z najslabšim napadom in obrambo lige (po 14 od­igranih kolih so dosegli 10 zadetkov, jih prejeli 35 in osvojili zgolj štiri točke s štirimi neodločenimi rezultati). 
Zadnjih pet zaporednih porazov, trije v oktobru (proti Gorici 2:4, Alu­miniju 1:2 in Celju 0:3), so zagotovo še dodatno načeli samozavest ekipe, ki kot edina med prvoligaši tudi na svo­jih domačih tekmah gostuje, saj ‚do­mača‘ srečanja igra v Domžalah. A bele zastave tudi po besedah predse­dnika kluba Matjaža Marinška še ne mislijo dvigniti, saj skupaj verjamejo, da že en pozitiven niz lahko spreme­ni marsikaj. Konec koncev je pred zim­skim odmorom na sporedu še sedem prvenstvenih tekem – Radomlje svojo zadnjo tekmo letos igrajo 10. decem­

škd mavrica Spodbujamo udele­žence, da imajo na voljo dovolj razno­likih programov društva, kjer lahko pridobivajo na osnovah gibanja. Po-leg naših vadb članom nudimo tudi aktivnosti, kot so tečaji rolanja, drsa­nja, plavanja, počitnice ... 
Naša želja je, da vsaj kakšen dan otroci preživijo brez računalnika in te­levizije. 
Stremimo k temu, da celotna druži­na podari čas sebi za koriščenje lastne aktivnosti in pridobivanju zdravja na aktiven način. 
nared, da jim Nogometna zveza Slove­nije prižge zeleno luč za gostovanje do­mačih tekem – z nekaterimi izjemami, kot sta na primer tekmi z Mariborom in Olimpijo zaradi gostujočih navijačev –, v domačih Radomljah. Da bodo Mli­narji res domače tekme igrali doma. 
A do takrat je na voljo še 21 jesen­skih prvenstvenih točk, in če bodo že­leli Radomljani igrati spomladi aktiv­no vlogo v boju za obstanek, jih bo tre­ba začeti zbirati zdaj. Z najnižjim pro-računom v ligi, vendar z veliko srč­nostjo, želijo Mlinarji dokazati, da se kljub trenutnemu pogledu na lestvi­co ne mislijo predati in biti trn v peti ostalim ekipam, saj stranske vloge ne zanimajo nikogar. 
D omen Jarc Foto: nk-radomlje.si/Rok Z ore 
Odprtje nove sezone ŽKK Domžale 
Ob začetku nove sezone smo se predstavili na poseben način. 
žkk domžale V začetku oktobra jeje potekal v sproščenem duhu s špor-koncu treninga smo se osvežili z na­trening Ženskega košarkarskega klu-tno Hišo na travniku, s katero razvi-ravnimi čaji in posladkali s sladole­ba Domžale potekal malo drugače. jamo nova športna sodelovanja. Po dom in kavico v novi Kavarni Hiša. Zbrali smo se pri Hiši na travniku, kjer je potekal zunanji trening naših košarkaric v sodelovanju s športno Hišo na travniku. Tek po novi, prav posebni tekaški stezi, je najprej po­skrbel za ogrevanje, potem pa so profesionalni vaditelji poskrbeli za pravilno razgibavanje in raztezanje, prav poseben je bil tudi ‚košarkarski‘ pilates. 
Poleg športne vadbe so dekle­ta dobila nasvete glede pomembno­sti pravilne telesne pripravljenosti in prehrane športnika. Celoten trening 

Rekreacija na prvem mestu 
Športno atletsko društvo Mavrica skrbi za vključevanje najmlajših v aktivno rekreacijo. 
Osvojili najslavnejši Ironman v Evropi 
Štirje člani triatlonskega kluba Trisport, Domžalčani Tomaž Pilih, Miran Žgajnar, Robert Podbevšek in Ferdinand Pregrad so osvojili najstarejše in najslavnejše Roth Ironman tekmovanje v Evropi. 
Kot so povedali ob vrnitvi, gre za tek­

in Jan Frodeno. Slednji je na tekmova­movanje, ki poteka v mestu, ki živi z nju postavil tudi svetovni rekord v Iro­
omenjeno tekmo, ki je bila tudi prva nman razdalji s časom 7:35:39. Na tek-
Ironman preizkušnja v Evropi. Tekmo movanju, kjer je nastopilo 3200 tek­
je sicer spremljalo kar 260 tisoč gle­movalcev individualno in še 1200 šta­
dalcev, že na startu v zgodnjih jutra­fet, so preplavali 3,8 kilometra, pre­
njih urah (začetek je bil ob 6.30) se je kolesarili 180 kilometrov in pretekli 
zbralo kar 25.000 gledalcev. 
42,195 kilometrov (maraton). Dom­
»Najzanimivejši del tekme je rahel 
žalski tekmovalci so osvojili nasle­
vzpon na Solarer Berg, kjer, kot na 
dnje čase: Tomaž Pilih 10:20:42, Mi-
Tour de France, gledalci spuščajo po 
ran Žgajnar 10:29:36, Robert Podbev­
enega in enega kolesarja, postavljeni 
šek 11:49:10 in Ferdinand Pregrad 
v špalir,« so nam po vrnitvi poveda­12:21:40. Čestitke domžalskim Iro­
li tekmovalci tekmovanja, kjer sta se nmanom za odličen uspeh! 
z njimi soočila tudi svetovna prvaka 
Mateja Kegel Kozlevčar 
s havajskega Ironmana – Daniela Ryf 
Fotografije: osebni arhiv 
Letos smo v našem barvitem pro­gramu razpisali vadbo, kjer sočasno lahko vadijo odrsali in otroci ločeno. Velika telovadnica na OŠ Ihan je pro­storna, prijetna in dobro opremljena. Sočasno poteka program Zdrava vad­ba ABC, na drugi strani pa program Atletska abeceda s priokusm Mavrič­ne žoge. Res fenomenalno in aktiv­no. Pridružite se nam kadarkoli. Urnik najdete na naši spletni starni www. sadmavrica.si. 
P redsednica ŠAD Mavrica Mojca Grojzdek 
šport 

Tudi ekipno najboljši Radi sodelujemo na dobrodelnih prireditvah 
Zadnji vikend v septembru je bilo mednarodno September in oktober sta Klubu borilnih veščin Domžale prinesla vrsto prireditev, tudi tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Perle z dobrodelno noto, ki se jih vedno radi in množično udeležujejo. 
Domžalčanke tretje, Špela Orehek druga 
Na državnem ekipnem prvenstvu v pospešenem šahu v Portorožu je ženska ekipa 
2016 v Solkanu pri Novi Gorici. Tudi na tem tekmovanju so bili prisotni tekmovalci iz Kotalkarskega kluba Pirueta. 

kk pirueta Tokrat so se odrezali odlično, saj so zmagali v skupinskem seštevku in osvojili pokal za prvo me­sto med vsemi ekipami iz Italije, Hrva­ške in Slovenije. 
Od devetih kategorij so bili kar šestkrat zmagovalci iz KK Pirueta, in sicer Vita Žajdela, Evelin Breznik Falk, Leja Žajdela, Sara Trojanšek, Ana Ma­rija Divovič in seveda Tanita Kaja Čer­ne, ki je takoj po tekmovanju odšla v Novaro na svetovno prvenstvo. 
Tudi od tam so prišle vzpodbudne novice, saj je bila na tekmovanju da­leč najboljša Slovenka, ki je v obve­znih likih osvojila deveto mesto in v prostem programu celo osmo, kar je trenutno najboljša uvrstitev sloven­skih tekmovalcev. 
S tem se bo sezona tekmovanj v umetnostnem kotalkanju počasi kon­čala in začele se bodo temeljite pripra­ve na novo sezono, kajti časa za kakr­šenkoli počitek ne bo. V naslednjem letu v klubu pričakujejo še boljše uvr­stitve in predvsem še več tekmoval­cev, ki bodo člani slovenske reprezen­tance, ki bodo barve kluba ponesle ši­rom po Evropi. 
Največ pričakujejo prav v mlajših kategorijah, saj imajo v klubu kopico nadarjenih tekmovalk, ki bodo s tru­dom zlahka dosegle želeni cilj, to je reprezentanca Slovenije. Klub bo na njih izredno ponosen, hkrati pa bodo vzor ostalim še mlajšim, ki so s kotal­kanjem komaj pričeli. 
Besedilo in foto: KK Pirueta 
Extra Liga LPI.si 
Članska ekipa ŽKD Ledita je odigrala svojo prvo tekmo v mednarodni ligi Extra Liga LPI.si. 
žkd ledita Na domačem parketu je gostila ekipo Žiri, ki se je sestavila po dolgih letih mirovanja in pokazala kar nekaj občudovanja vrednih potez pod koši POŠ Ihana. V ekipi ŽKD Ledita je v letošnji sezoni kar nekaj sprememb v igralskem kadru. Odločili smo se, da skozi ligo razvijamo mlade igralke in jim tako omogočimo nabiranje izku­šenj tudi na članskih tekmah. 

Članice Ledita so prebile led v Extra ligi LPI.si. Iskrene čestit­ke vsem igralkam za odlično igro in prvo zmago! Čestitke za prvo zmago vsem in vsaki posebej, rek pravi, da na mladih svet stoji, in prav je, da se jim ponudi priložnost. Letos imamo močno pomlajeno ekipo. Nekatere igralke od lanske zasedbe so bile nad idejo o priključitvi mlajših igralk kar vesele, saj nam je ravno to primanj­kovalo. Tako je letos ekipa popolno­ma prevetrena in relativno mlada. Liga kot taka je namenjena razvoju mlajših igralk in mi se bomo zagoto­vo tega tudi držali ter ponudili vsem kadetinjam možnost razvoja na tek­mah, ki nas čakajo letos. 
Petra Perić, najboljša strelka ekipe, je bila zadovoljna z prvo tekmo v se­zoni: »V soboto je za nas bila odigrana prva tekma Extra lige LPI.si, v kateri stase pomirili ŽKD Ledita in KK Žiri. Po do­kaj izenačeni igri v prvem polčasu so po­budo v drugi polovici tekme prevzele Le­ditke in priigrane koše razlike obdržale do konca tekme. Igralke obeh ekip so na igrišču pokazale veliko mero energično­sti in borbenosti, kar je prispevalo k do­bremu vzdušju v dvorani. Čestitke obe­ma ekipama za prikazano željo in igro.« 
Trenerka članske ekipe Elvira Ro­šić Ključanin je bila nad prikazanim svojih deklet navdušena: »Začeli smo malo neučakano in nervozno. Res je, da je ekipa letos precej pomlajena in neuigrana, vendar kljub temu menim, da z odločitvijo o priložnostih pri igranju mladih igralk v članski ekipi nismo zgrešili. Vidim izziv in predvsem dolgoročni razvoj mladih igralk, ki skupaj z izkušenimi tvorijo dobro energijo in medsebojno dopolnjevanje pod koši. Do polčasa smo proti dokaj izkušenimi igralkami iz Žirov igrali tekmo precej neodločeno, nato pa smo v drugem polčasu s treznimi odločitvami in ‹mladostjo› v kontranapadih pridobili prednost, ki smo jo do konca tekme uspe­li konstantno obdržati. Čestitke vsem in vsaki posebej za prvo zmago v razvojni Extra ligi LPI.si. Zgodovina se piše!« 
Komaj čakamo, da nadaljujemo z našo zgodovino in pokažemo vsem, kako se iz treninga v trening naučimo nekaj novega! 
Se vidimo pod koši ... 
klub borilnih veščin domžale 
Tako so sodelovali v projektu Centra za mlade Domžale Veter v laseh v Če­šminovem parku, kjer so našteli več kot 500 osnovnošolcev, njihov pred­sednik Marjan Bolhar pa je sodelovalkot ambasador športa. Še prej so za boljšo pripravljenost organizirali 5. boksarski klubski tabor v Ihanu, ki se ga je tudi letos udeležilo veliko šte­vilo članic in članov Kluba borilnih veščin Domžale. Kot je povedal Mar­jan Bolhar, predsednik, so vsi uživali v naravnem okolju, čas pa namenili tudi druženju in igri. Seveda nista manjkala taborni ogenj in hrana iz­pod peke. 
V sredo, 21. septembra, ob Evrop­skem tednu športa, so na pobudo Za­voda za šport in rekreacijo Domžale v Športnem parku Domžale organizi­rali odprti trening za vse obiskoval­ce. Prijetno in koristno je bilo v sep­tembru tudi srečanje kluba z glavnim trenerjem Kluba Pon do kwan Zagor­je ob Savi, Primožem Bračičem, nosil­cem mojstrskega črnega pasu 5. dan, mednarodnim trenerjem kickboxinga, ki je tudi trener reprezentance point fighta kickboxing zveze Slovenije, pa tudi nosilec številnih medalj. Skupaj z učenko, mednarodno šampionko Tino Baloh, reprezentantko Kickboxing zveze Slovenije, sta prikazala par teh­nik point fighta. Seveda so radi sode-
Domžal osvojila tretje mesto. 
šah Zmagala je zasedba Prevodi Dvojka iz Kranja, druga je bila Ra­denska Pomgrad iz Murske Sobote;sodelovalo je šest ekip. Škoda, da so v zadnjem kolu Domžale z 0:2 izgubi­le z Novim mestom, sicer bi verjetno osvojile najmanj drugo mesto. ZaDomžale sta igrali Špela Orehek, ki je zbrala dve točki in pol, in Petra Gro­lovali tudi na 6. dobrodelni nogome-osnove športa, malo zgodovine, nato tni tekmi v hali Komunalnega centra skupaj z otroki trenirali, hkrati pa jim Domžale, katere izkupiček je bil na-omogočili, da so se tudi sami izkaza­menjen OŠ Roje. li kot trenerji. Navdušenje je bilo obo-

Prijetno je bilo tudi na treningu bo-jestransko, člani in članice kluba pa ksa v Športnem parku Domžale, ki ga so še enkrat več dokazali svojo pri­je Klub borilnih veščin Domžale s so-pravljenost za sodelovanje z vsemi, ki delovanjem Zavoda za šport in rekrea-imajo borilne športe radi. cijo Domžale pripravil ob tednu otro-Ob koncu še čestitka: Iskrene če­ka. Petra Žejavac, večkratna državna stitke Špeli Orehek in Mojmirju Vele­prvakinja v kickboxingu, Anže Merič-piču, gospodarju Kluba borilnih ve­-Krnc, večkratni mladinski boks pr-ščin Domžale, tudi boksarskemu pr­vak, in Marjan Bolhar, nosilec števil-vaku, ob vstopu na novo življenjsko nih medalj, so pripravili trening boksa pot. in kickboxing športa za osnovnošolce Vera Vojska Osnovne šole Roje. Predstavili so jim Foto: KBV 
Domžalčani sedmi na 50. krosu občinskih reprezentanc 
Redke so športne prireditve, ki se lahko pohvalijo s 50-letno tradicijo in ena teh je kros občinskih reprezentanc. 
šelj s tremi točkami, odigrali so petkol. Vrstni red: ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranj 7, Radenska Pomgrad 6,5, Dom­žale 5,5, Novo mesto 5, Triglav Krško 4 in Kočevje 2. 
Na državnem prvenstvu za čla­ne in članice v hitropoteznem šahuje Špela Orehek med 63 udeleženci osvojila 25. mesto in s tem drugo me­sto med članicami. Pred njo je bila Caterina Leonardi iz Komende, tretjapa Lea Števanec, ŠS TZ Prevod Dvoj­ka iz Kranja. Špela je zbrala šest točk iz enajstih partij in bila edina udele­ženka iz ŠD Domžale. Članski zmago­valec za leto 2016 je postal Marjan Ka­stelic, Branik Maribor. 
Jože Skok 

Tega atletskega tekmovanja ob koncu sezone se redno udeležuje tudi domžal­ska občina, ki je vrhunec dosegla z veli­kima ekipnima zmagama v letih 2008 in 2009. Tokrat se je zadovoljila s sedmim mestom, kar pa je daleč od neuspeha. 
Ena bronasta medalja posamično Špele Ručman med pionirkami letni­ka 2002 ter še dve četrti mesti Jakoba Malija in Nine Pavlič Hren, obe med mlajšimi mladinci, je ob nepopolni ekipi največ, kar so domžalski tekmo­valci – atleti iz Atletskega kluba Dom­žale, Atletskega društva As ter tudi ne­kateri najhitrejši iz občinskega krosa na Viru – dosegli. Kljub temu gre za najboljšo uvrstitev zadnjih let. 
Domžalska reprezentanca je zbrala 23 točk, z nastopom Maje Per ob tokrattretjeuvrščeni Špeli bi bilo na dosegu roke peto mesto (Ravne na Koroškem z 29 točkami), ekipne zmage se je na tek­movanju, na katerem so nastopali pio­nirji in pionirke vsakega letnika posebej v kategorijah od 2001 do 2004, ter nato mlajši in starejši mladinci oziroma mla­dinke pa člani in članice, veselili Velenj­čani (68 točk), drugi so bili Celjani z 61 točkami, tretje pa Novo mesto (53). 
Ekipno sta drugo mesto med mlaj­šimi mladinkami osvojili Nina Pavlič Hren in Sofia Kokot, ki je v cilj prite­kla kot sedma. Boljši sta bili od njiju le Celjanki. Ekipno četrto mesto sta zasedla Jakob Mali in Matic Ulčar (9. mesto) prav tako med mlajšimi mla­dinci, blizu uvrstitve na ekipni zma­govalni oder sta bila med pionirji le­tnika 2003 Alex Kepic in Martin Moč­nik, ki sta posamično zasedla 9. ozi­roma 13. mesto. Domžalčani so sicer posegli po skupno enajstih uvrstitvah med najboljših deset tekačev v cilju. 
Domen Jarc Foto: Metod Močnik 
šport 

Mariborčani zmagovalci finala ZDUS, Domžale četrte 
V Zgornji Polskavi pri Slovenski Bistrici je potekalo finale državnega ekipnega šahovskega prvenstva Zveze društev upokojencev Slovenije, na katerem je sodelovalo 16 zasedb. 

Ponovno odlični namiznoteniški rezultati 
Namiznoteniška sekcija Mengeš (NTS Mengeš), kjer sodeluje tudi veliko tekmovalcev in sodnikov iz naše občine, je organizirala slovesnost ter podelila klubska priznanja našim članicam – reprezentantkam, ki so osvojile medalje na nedavnem evropskem 
šah Organizator, DU Maribor – center, je dobro izkoristil domači teren, saj so v finalu nastopile kar tri mariborske ekipe, dve sta se uvrstili med prve tri. Zmagalo je DU Brezje - Dogoše- Zrkov­ci, zanjo sta nastopila mojster Darko Supančič in mednarodni mojster Voj­ko Musil, pred ekipo Ljubljane, DU Rašica - Gameljne, za katero je na prvi deski igral mojster Marjan Črepan, tre­tje je bilo DU Maribor - Tabor. 
DU Domžale se po sedmem kolu ni moglo več potegovati za tretje me­sto, je pa osvojilo odlično četrto me­sto. Za njim so bila zasedbe DU vseh večjih mest v državi, razen Maribora in Ljubljane. Na državno ekipno pr­venstvo ZDUS so se uvrstili zmago­valci regijskih tekmovanj, DU Domža­le kot zmagovalec Gorenjske, potem ko mu je v minulih dveh letih za las ušlo prvo mesto. Zadnji večji uspeh je DU Domžale doživelo leta 2009, ko je v Trbovljah osvojilo drugo mesto, te­daj sta še nastopala Vlado Ivačič in Vide Vavpetič. Za tokratno zasedbo DU Domžale so igrali Marjan Karnar, ki je zbral šest točk, Jože in Boris Skok s pet in pol točkami ter Janez Hribar s štiri in pol točkami. Vsi so mojstrski kandidati, odigrali so po devet partij, kapetan ekipe je bil Mirko Čokan. Vr­stni red: DU Brezje - Dogoše - Zrkov­ci (Maribor) 29, DU Rašica- Gamelj­ne (Ljubljana) 27, DU Maribor - Tabor 25, DU Domžale 21,5, DU Murska So­bota 20, DU Trbovlje 18,5, DU Krško 17,5, DU Novo mesto 17, DU Maribor - Center, DU Celje in DU Idrija s po 16.5. itd. Na začetku turnirja in ob razgla­sitvi izidov je organizator DU Maribor Center pripravil lep kulturni program s petjem. 
Jože Skok 
V znamenju malega nogometa 
Serija turnirjev v malem nogometu Živjo, nogomet je po fantastičnem odzivu na ljubljanskih Fužinah poskrbela za dobro voljo, druženje in boj ekip tudi v Domžalah. 
Organizator turnirjev, Pivovarna Uni-nih mestih. Nogomet združuje ljudi in to on in partner Nogometna zveza Slove-je prava stvar. Na žalost smo v Ljublja­nije, sta v Domžalah znova dobila po-ni izgubili finale, zato se bomo udeleži­trditev, da je bila ideja o spodbujanju li še kakšnega turnirja v spomladanskem rekreacije in oživljanju igrišč prava. delu in se borili za veliki finale.« 

mladinskem prvenstvu. 
nts mengeš V klubski telovadnici se je poleg vodstva NTS Mengeš zbralo okoli sto tekmovalcev, staršev in gostov. 
Predsednik športnega društva Jože Mlakar je uvodoma predstavil organizi­ranost in delo v namiznoteniški sekciji. V nadaljevanju so se predstavili tekmo­valci, ki s trenerjem Gregorjem Gostišo tekmujejo v 1. slovenski namiznoteni­ški ligi (Andraž Avbelj, Klemen Jazbič,David Orešnik, Tilen Šalja), nato pa šeekipa, ki pod trenerskim vodstvom Žige Zupana letos tekmuje v 3. slovenski na­miznoteniški ligi (Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli). Sledila je slavnostna podelitev priznanj našim reprezentant­kam, Ani Tofant, Niki Kobetič in Kata­rini Stražar ter trenerju Davidu Orešni­ku. Prijeten večer se je zaključil z dru­žabnim srečanjem ob prigrizku. 
Obe naši ekipi, ki tekmujeta v liga­škem delu, sta začeli dobro. V prvi ligi je naša ekipa zmagala prvo tekmo pro­ti NTK Iliriji (5:0), drugo pa žal tesno iz­gubila proti NTK Arrigoni iz Izole (4:5), naša tretja ekipa pa je v uvodu ligaških tekmovanj zmagala v Velenju (5:3). V novembru se bo v domači dvorani naša prva ekipa 5. novembra pomerila z NTK Soboto iz Murske Sobote, 19. novembra pa proti ekipi NTK Olimpija – obe tek­mi sta na sporedu ob 17. uri – vabljeni k ogledu in navijanju. 
V Cerknici je potekal 2. MRNTZ tur­nir, nastopilo je 22 naših tekmovalcev in tekmovalk. Nekaj rezultatov: 2.-3. ra­zred - Martin Gerkšič 2. mesto učenci, Ula Guček 1. mesto učenke, 4.-5. razred Maj Guček 1. mesto učenci, Luka Jokič 
3. mesto učenci, Neža Pogačar Žun 1. mesto učenke, 6.-7. razred Brina Mar­kič 3. mesto učenke, 8.-9. razred Mitja Zavec 3. mesto učenci, Eva Šobar 1. me­sto učenke, Sara Stražar 2. mesto dija­kinje, Matej Prezelj in Javor Zavec 3.–4. mesto dijaki. 
Na dvodnevnem Kajuhovem turnir­ju v Ljubljani je nastopilo več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slo­venije, iz našega kluba 25. Nekaj re­zultatov: Gaja Kobetič 2. mesto (mlajše kadetinje) ter 1. mesto v ekipnem delu, 
3. mesto sta v ekipnem delu osvojili dvojčici Živa in Brina Markič. Pri mlaj­ših kadetih je slavil Aljaž Goltnik. Na odru za zmagovalce mu je s 3. mestom delal družbo Dejan Jokić, skupaj pa sta zmagala v ekipnem delu, David Grad je bil z Miho Podobnikom (Logatec) tretji. Pri kadetinjah sta slavili dvojči­ci Vita in Tara Kobetič. Zmagali sta v ekipni konkurenci, pri posameznicah pa je bila v finalu boljša Vita. V ekipni konkurenci mladink sta slavili Nika Kobetič in Ana Tofant. Nika je bila po­samezno 3., Ana je pri članicah zma­gala. Pri mladincih ekipno sta 2. mesto zasedla Aljaž Frelih in Nejc Erjavec, 3. pa Tilen Šalja in Tim Pavli. Pri posa­meznikih je zmagal Nejc, Aljaž in Tim pa sta bila oba 3.–4. 
Janez Stibrič 
Jesenske tekmovalne aktivnosti 
September je prinesel obilo tekmovanj, ki so dober pokazatelj pripravljenosti naših 
skakalcev in uvertura v zimske tekme. 
ssk sam ihan Na FIS tekmovanju v švicarskem Einsiedelnu nas je zastopal David Krapež, ki je zasedel 22. in 24. mesto. Na celinskem pokalu v Lille­hammerju na Norveškem je Tilen Bar­tol osvojil 4. in 2. mesto, Jernej Damjan pa je na poletnem Grand Prixu v Rusiji dosegel 29. in 30. mesto, medtem ko je bila Eva Logar uspešna le en dan tek­movanja in je zasedla 23. mesto. 
Desetega septembra je bila končno na sporedu prva tekma za pokal Cock­ta v poletnem delu za cicibane in ci­cibanke do 9 let. Vseh tekmovalcev je bilo več kot sto. Rok Jesenšek je osvojil 
20. mesto, Žiga Javernik 31., Miha Kralj 41., Anže Kurent 52., Nejc Keržan 56., Jure Pogačar 68., Vid Škofič 77, Kimi Brojan je bila pri cicibankah 14. Za ve­čino je bila to prva tekma, zato vse po­hvale za njihove uvrstitve. 
Regijska tekma za pokal Cockta je bila v Guncljah, kjer smo imeli 14 predstavnikov. 
V soboto, 24. septembra, je bilo na sporedu državno prvenstvo za cicibane in cicibanke do 9 let v Kranju. Na startu je bilo 97 tekmovalcev in 20 tekmovalk. Naši tekmovalci so bili številčni in zelo solidni: Rok Jesenšek 15., Žiga Javernik 16., Nejc Peterka 27., Matic Rovšnik 41., Anže Kurent 42., Nejc Keržan 65., MihaKralj 73., Vid Škofič 81. in Jure Pogačar 
82. Rezultati so dobri in so odraz zavze­tega dela otrok in trenerjev. 
Smučarski skoki so disciplina, za katero vlada čedalje večje zanimanje, seveda tudi po zaslugi našega svetov­nega prvaka Petra Prevca. Če želimo ta šport približati najmlajšim, jim ga moramo predstaviti od blizu. Tokrat so bili pri nas prvošolčki OŠ Venclja Perka. Prikazali smo jim kondicijski trening, spoznali z opremo smučar­ja skakalca, Samo Seljak pa si je vzel nekaj časa in jim pokazal nekaj pra­vih skokov. Otroci so bili navdušeni, obljubili so, da bodo skoke spremlja­li v prihajajoči sezoni in predvsem na­vijali za naše. 

Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pri­družijo na treningih. Več informacij do-bite na www.ssk-ihan.si/ 
B esedilo in foto: SSK Sam Ihan 
Air Track blazina 
Nova atraktivna športna vsebina, air track blazina ŠD Sonček, pritegnila otroke in 
mladostnike 
šd sonček ŠD Sonček iz Radomelj je tudi v novem šolskem letu v občino pripeljalo nov, atraktiven športni pripomoček, air track blazino za gim­nastiko z osnovami akrobatike. Športna aktivnost je pritegnila več kot 50 otrok in mladostnikov ter jih spodbudila h gibanju. Veliko zanimanja je tudi zadruge vadbe društva v OŠ Preserje pri Radomljah in celoletni program plava­nja v bazenu Cirius. Na obeh lokacijah, v telovadnici in bazenu, društvo organi­zira tudi praznovanje rojstnih dni. 
Za začetek šolskega leta 2016 v dru­štvo poleg nove air track blazine pri­pravljajo tudi novo FB stran in novo spletno stran, ki bosta zaživeli do kon­ca leta. Poleg opisanih vadb, vadbe za malčke, vadbe za predšolske in šolske otroke (gibalna abeceda), gimnastike z osnovami akrobatike, celoletne šole plavanja, šole smučanja na Bodental­lu, aktivnih novoletnih, zimskih in po-Drugi turnir v jesenskem delu tekmo­vanja Živjo, nogomet je poleg novih ekip na igrišče privabil tudi znance z ljubljanskih Fužin, manjkali pa niso niti navijači in navijačice, ki so spod­bujali svoje ekipe. Ob dobri hrani in pijači ter z otroškimi igrali v nepo­sredni bližini se je nogometna sobota prevesila v pravi športni dan za dru­žine in številne športne navdušence. 

Med njimi je bil tudi gospod Fetić: »Nekaj prijateljev igra, pa sem se od­ločil, da bom prišel pogledat, ker se mi zdi zares super ideja. Podpiram pobudo organizatorjev, ki tekme izvajajo v različ-
Tokrat se je polnega kombija Uni­on pijače razveselila ekipa RC Team in si z zmago na domžalskem turnirju za­gotovila mesto v finalu. Fantje niso mo­gli skriti navdušenja, obljubljajo pa, da bodo do finala še izboljšali igro. Po kon­cu tekme so si privoščili kozarec nefiltri­ranega in nazdravili dobremu ekipne­mu vzdušju in zasluženi zmagi. 
Ste se ogreli tudi vi? Nogometno vzdušje in boj za mesto v velikem fina­lu se je nadaljevalo v Kopru in v Vele­nju, v Novi Gorici pa bo na sporedu v soboto, 29. oktobra 2016.
Živjo, nogomet! 
letnih počitnic, se na novi strani pred­stavi tudi ekipa mladih in dinamičnih vaditeljev. Svoj opis začnejo in konča­jo s pomenom gibanja, športa za otro­ke in mladostnike, tako za zdravje kot za razvoj samopodobe in samostojno­sti. Opis ekipe nas prepriča, da bodo sledili svojemu sloganu in poskrbeli, da se bomo še naslednjih 12 let gibali vsi.
Ekipa ŠD S onček 
šport 

Šest nastopov za reprezentanco in nove tri pomembne zmage v gorskih tekih 

Jesenski meseci so čas, ko stadionski atletiki pozornost ukradejo krosi, cestni in tudi gorski teki. 
ak domžale Konec septembra in v terani, ki so nastopili na Balkanskih oktobru, ko se za večino tekačev sezo-atletskih veteranskih igrah. Serijski­na konča z Ljubljanskim maratonom, ma osvajalcema medalj na teh tek­so bili člani AK Domžale odlični tako mah, Jani Strahinič in Jožetu Pirnatu, doma kot v tujini, na stezi, v krosu se je na odru za zmagovalce pridruži­ali teku v klanec. Zadnji septembrski la tudi Erika Pirnat, skupaj pa so do­vikend je prinesel kar šest reprezen-mov odnesli deset medalj, pet zlatega tančnih nastopov članov domžalske-leska. Erika je bila s štirimi medalja­ga atletskega kluba, ki bo prihodnje mi celo najuspešnejša, zlata je bila v leto praznoval že 40 let obstoja. Svojo metu diska, kjer je z rezultatom 32,67 krstno tekmo v državnem dresu sta v metra postavila svoj najboljši dosežek slovaški Trnavi na reprezentančnem sezone, in kladiva, srebrna v metu ko­peteroboju pionirjev U16 Hrvaške, pja ter bronasta v suvanju krogle. Dve Madžarske, Češke, Slovaške in Slove-zlati medalji je osvojila tudi Jana Stra­nije pričakali Maja Per in Alenka Pir-hinič, ki je na 5000 metrov v katego­nat. Alenka je v metu kladiva z novim riji nad 50 let s časom 20:55,07 za pet osebnim rekordom 31,09 metra osvo-sekund izboljšala lanski dosežek iz jila enajsto mesto, na vrhu so kralje-grškega Soluna, nepremagljiva je bila vale Madžarke, ki so kot prve tri vse tudi v malem maratonu (1:37:13), na presegle mejo 50 metrov. Tudi Maja 1500 metrov je bila tretja. Tri meda-venije v gorskih tekih za osnovne in tekač na tej progi, tudi tisti s tretjega je po nesrečnem padcu kmalu po za-lje je okoli vratu prejel Jože Pirnat, v srednje šole, ki jo tradicionalno gosti ali četrtega letnika. Blizu osvojitvi šol­četku teka na 2000 metrov hitro opu-kategoriji nad 45 let najžlahtnejšo za Smlednik, je pritekel Jakob Mali. To-ske državne prvakinje je bila tudi Nina stila sanje o najvišjih mestih, s časom zmago v metu kladiva (43,66 metra), krat je bil 27. septembra nepremagljiv Pavlič Hren, ki je osvojila drugo mesto 7:04,84, kar je skoraj 18 sekund poča-srebrno pa za dosežek v metu diska in v kategoriji dijakov prvega in druge-med dijakinjami prvega in drugega le­sneje od njenega osebnega rekorda, je suvanju krogle. Tomaž Jarc je nastopil ga letnika srednje šole, s časom 7:39, tnika. Nina je s časom 9:03 svoj lanski zasedla sedmo mesto. v teku na 100 metrov in s časom 14,43 kolikor je potreboval za 2,2 kilometra dosežek izboljšala za 17 sekund, a to 
Reprezentančni dres so si isti vi-sekunde osvojil šesto mesto. dolgo progo, pa postavil mejnik, ki ga ni bilo dovolj za letos najhitrejšo Me­kend v Novem Sadu nadeli tudi ve-Do druge zmage na Prvenstvu Slo-v zadnjih treh letih ni presegel noben lani Knez (8:57). 

Medalje so naši tekači osvajali tudi na zadnji postaji Pokala Slovenije v gorskih tekih. Najboljši so se 1. oktobraznova zbrali na Šmarni gori, kjer so se v pionirskih kategorijah izkazali tudi čla­ni AK Domžale. Maja je prepričljivo sla­vila med pionirkami U16 (še petič le­tos!), njen uspeh je z zmago izenačil Martin Močnik kategorijo nižje. Oba sta na tej tekmi slavila tudi lani in v roke znova prejela še posebej sladko nagra­do – 7 kilogramov težko čokolado Go­renjko. Do brona je pritekel Pavel Trojer v kategoriji pionirjev U12. Omenjeni tri­je so tudi v skupnem seštevku končali v samem vrhu – Maja je bila nepremaglji­va drugo leto zapored, Martin je osvojil drugo mesto, Pavel pa tretje. 
Dan pozneje so se domžalski teka­či znova, že 31. leto zapovrstjo, udele­žili Teka za krof v Krašnji, kjer sta Ja­kob Mali in Nina Pavlič Hren na de­ževno nedeljo pritekla tudi do absolu­tnih zmag. Skupno so tekači AK Dom­žale osvojil šest zmag po kategorijah za na njih ‚domači‘ tekmi. 
D omen Jarc 
70 let šaha na Domžalskem (8) 

Špela Orehek in Jure Plaskan iz generacije izvrstnih uspehov 
Že dokaj zgodaj si nastopala za žensko pa tudi moško zasedbo Domžal? 
Prvič sem za žensko člansko ekipo igrala v državni ligi pri trinajstih le­tih in bila daleč najmlajša. Remizirala sem z velemojstrico Ano Srebrnič, to je bila kar senzacija. V moških članskih vrstah sem zaigrala nekoliko pozneje, ko sem bila stara okoli 16 let. Igranje v članski zasedbi pripomore k razvoju, zato sem bila vesela vsake priložnosti. 
Sodelovala si na raznih evropskih in svetovnih pr venst vih? 
Vsako leto se prvak mladinskega dr­žavnega prvenstva v določeni staro­stni kategoriji uvrsti na svetovno pr­venstvo, drugouvrščeni pa na evrop­sko. Od 12. leta sem vsako leto odšla na tako prvenstvo, najprej v sprem­stvu staršev, kar je bil precejšen fi­nančni zalogaj, pozneje sama. 
Konkurenca je vedno bila zelo močna, zato smo bili veseli uvrstitev okoli sredine. Leta 2012 sem bila članica ženske reprezentance na šahovski olimpijadi v Istanbulu, leto pozneje pa na evropskem ekipnem pr­venstvu v Varšavi. Izmed bolj daljnih držav sem s šahom obiskala Armenijo in Združene arabske emirate. 
Že leta vzgajaš mlade šahistke inšahiste, si pa tudi sodnica. 
To delam z veseljem, saj prenašam zna­nje, ki ga obvladam. Treniranje mladih šahistov in usklajevanje svoje šahovske poti je tudi zahtevno, včasih zmanjka časa zame ali za mlade. Po najboljših močeh se trudim znanje prenašati na­nje, četudi sem aktivna igralka. V vlo­gi sodnice sem že pet let. Tako igralci vidimo tudi drugo plat pravil in možne situacije, ki lahko nastanejo pri šahu, kar mi daje nekaj prednosti. Sodim ve­činoma na mladinskih turnirjih, bila sem glavna sodnica na mladinskem dr­žavnem prvenstvu. 
Kako gledaš na 70 let šaha na Dom žalskem? 
Vsako obletnico delovanja društva je treba zabeležiti in jubilej praznovati. Le tako bodo uspehi domžalskih šahi­stov ostali zapisani v zgodovini. To je tudi lepa priložnost za promocijo dom­žalskega šahovskega društva, da v kraljevsko igro privabimo čim več lju­biteljev in mladih nadebudnežev. . 
Jože Skok 
Do kdaj segajo t voji prvi stiki s šahom? 
Jure Plaskan: S šahom sem se pr­vič srečal v prvem razredu Osnovne šole Litija septembra 1998, ko sem za­čel hoditi na krožek, ki ga je vodil fide mojster Srečko Kolar. Pred tem šaha nisem znal igrati, sem pa ga v zgo­dnjih letih pogosto igral z družinski­mi člani, posebej z očetom. 
Kateri so bili na začetku tvoji največji uspehi? 
Moje prvo tekmovanje je bilo zasavsko regijsko prvenstvo nekaj mesecev po tem, ko sem začel obiskovati krožek. Uspelo mi je zmagati in se uvrstiti na državno mladinsko pospešeno prven­stvo do 10 let v Rogaški Slatini. Prvi zmagi na državnih prvenstvih sta sle­dili leto zatem, ko sem še zadnjič so­deloval v kategoriji do 10 let, na po­spešenem prvenstvu v Rogaški Slatini in v počasnem šahu v Mariboru, s sle­dnjim sem se uvrstil na svetovno pr­venstvo v Oropesi del Mar v Španiji leta 2001. V šoli sem pozneje po zaslu­gi uspehov pridobil status športnika, ki mi je pomagal pri usklajevanju šol­skih in šahovskih obveznosti. 
Kako te je zanesla pot v ŠD Dom žale? 
Starša sta si prizadevala, da bi imel za svoj šahovski razvoj čim boljše po­goje. Pri enajstih letih sem začel z de­lom z mednarodnima mojstroma Zlat­kom Bašagićem, pozneje z Matjažem Mikcem. Nisem pa imel pravih pogo­jev v Litiji, kjer sem bil član šahovske­ga kluba do konca leta 2004. Sodelo­val sem le na ekipnem tekmovanju – v tretji ligi zahod. Ker klub ni deloval dobro, smo se doma odločili za pre-stop. Razlog za 'izbiro' Domžal je bil v poznanstvu z igralci društva, s Špe­lo Orehek, z Matejem Filipom in bra­toma Turek, s katerimi sem nato igral na številnih ekipnih mladinskih tek­movanjih. 
Kateri so bili tvoji največji uspehi? 
Državni prvak v mladinskih konku­rencah v počasnem šahu sem postal petkrat – enkrat v kategoriji do 10, 12 in 14 let, dvakrat v kategoriji do 18 

Jure in Špela, državna mladinska prvaka v Šentjurju leta 2005 
let. Od leta 2001 sem štirikrat zasto­pal Slovenijo na svetovnih in petkrat na evropskih mladinskih prvenstvih. Domžale smo v državni mladinski ligi večkrat posegle po visokih mestih. Leta 2009 smo slavili pred favorizira­nim Mariborom, igrali so še Matej Fi­lip ter Lan in Bor Turek. 
Že dokaj zgodaj si nastopal za člansko zasedbo Domžal? 
Ko sem prestopil v domžalski klub, je bila članska ekipa kar močna, zanjo je igral tudi mladinski svetovni pr­vak Luka Lenič. Skupaj s Filipom sva jo v ligaškem tekmovanju začela do­polnjevati in bila pomladitev. Po od­hodu Leniča sem začel igrati na višjih deskah. Danes sem med najvišje ra­tingiranimi igralci v društvu in nosil­ci članske ekipe, kar pomeni igranje s kvalitetnejšimi nasprotniki. 
Sodeloval si tudi na evropskih in svetovnih pr venst vih? 
Na mladinsko svetovno prvenstvo vŠpaniji je potovala z menoj cela druži­na. Nato sem sodeloval na evropskih in svetovnih prvenstvih v vsaki kategoriji, od 2005 naprej pa vsako leto. Dejstvo, da si član reprezentance in predstavljaš svojo državo, pa tudi magnituda do­godka, je očitna posebej na svetovnih prvenstvih. Če sem imel kdaj krizo gle­de tega, ali bi s šahom nadaljeval, sem 


Špela brani slovenske barve v Erevanu v Armeniji leta 201 
jo prebrodil prav zaradi motivacije, ki so jo takšna tekmovanja nudila. 
Najbližje višjim uvrstitvam sem bil leta 2005 v kategoriji do 14 let, tako na EP in SP. Na SP sem gladko premagal četrtouvrščenega Ivana Salgada Lope­za, zdaj spada med najboljše španske šahiste, pa še dva bodoča velemojstra Yilmaza in Nabatyja. Na žalost sem v sedmi partiji izpustil priložnost, da se približam vrhu. S šestimi točkami sem bil v prvi tretjini nastopajočih, kar je bila moja najvišja uvrstitev na svetov­nih in evropskih prvenstvih.
Že v prvih letih sem sodeloval na mladinskih tekmovanjih v Sovodnjah ob Soči v Italiji, pa v Cmureku v Av­striji. Na svetovnih in evropskih pr­venstvih sem bil v Španiji, Grčiji, Črni gori, Franciji in Turčiji. 
Kako gledaš na prihodnost domžalskega društ va? 
Po generaciji, v kateri smo imeli v drugi polovici prejšnjega desetletja veliko uspehov v mladinskih ligah, v društvu očitno ni bilo narejeno do­volj, da bi nas nasledili novi mladin­
ci. Nastala je nekakšna luknja. Če bodo mladi napredovali in se bo na vsake toliko pojavil kdo, ki bo izsto­pal v svoji konkurenci na državni rav­ni, se bo prej ali slej vzpostavila moč­na mladinska ekipa, tako da se za pri­hodnost članov ne gre bati. 
Kdaj si začela igrati šah? 
Špela Orehek: Začelo se je pri sedmih letih v prvem razredu osnovne šole. Med odmori sem spremljala sošolca, ki sta igrala šah in se naučila premika­nja figur ter z njima odšla na šahovski krožek. Moj prvi mentor je bil BélaSzomi Kralj na OŠ Domžale. Vpeljal me je v tekmovalni šah, na njegov pre­dlog sem začela trenirati v ŠD Dom­žale pod vodstvom Matjaža Mikca, ki je vodil srednjo šahovsko šolo. Z njim sem sodelovala tudi zasebno, v obli­ki individualnih treningov, zlasti pred pomembnimi tekmovanji. 
Po enem letu krožka sem v kate­goriji deklic do 10 let na državnem prvenstvu osvojila 2. mesto. Od tedaj sem vsako leto na državnih prven­stvih osvajala mesta na stopničkah. Pridobila sem pravico nastopa na sve­tovnih in evropskih prvenstvih ter s šolsko in klubsko ekipo zmagovala na osnovnošolskih in klubskih državnih prvenstvih. 
Kako te je zanesla pot v ŠD Domžale? 
Bil je moj prvi klub že od malih nog, prvi stik z resnim tekmovalnim ša­hom. Ko sem se okoli leta 1999 re­sneje začela ukvarjati s šahom, je bilo delo z mladimi v klubu zelo do­bro razvito. V srednji šahovski šoli je bil tudi Lenič. Ob podpori kluba sem napredovala v šahovskem znanju, z 'zlato' generacijo mladincev - Le­nič, Rihtar, Lavrač Eva M., brata Tu­rek, Filip, Plaskan, smo doživeli veli­ko uspehov in navezali dobre medse­bojne prijateljske vezi. 
Kateri so bili tvoji največji uspehi? 
V mladinskih kategorijah sem redno osvajala prva tri mesta na državnih tekmovanjih. Naslovov državne prva­kinje je bilo v posamični konkurenci blizu deset. Najbolj mi je ostal v spo­minu naslov državne prvakinje med deklicami do 12 let, kjer sem prema­gala vseh devet nasprotnic. Takrat sem se prvič uvrstila na svetovno pr­venstvo. Z mladinsko ekipo ŠD Dom­žale smo suvereno, čeprav smo bili kar nekaj mlajši od ostalih, zmaga­li v državni mladinski ligi. Zmagova­la sem z osnovnošolsko ekipo, v za­dnjih letih sem kot kapetanka igra­la na prvi deski, večkrat tudi v fanto­vski ekipi. 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 35 
okolje 
Biološki odpadki ne spadajo v črn ali rumen zabojnik 

Tokratni zapis namenjamo biološko razgradljivim odpadkom, za katere je bolj kot ne znano, da se ob odlaganju iz njih proizvajajo metan in ostali toplogredni plini, kar je za okolje zelo obremenilno. 
L
očevanje odpadkov se je v sodobni slovenski družbi že dodobra zasidralo življenjski slog posameznikov, mlajše ge­neracije so pri pravilnem ločevanju še bolj samozavestne in zagnane. K bolj skrbnemu ločevanju biološko razgra­dljivih odpadkov je prispevala Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vr­tnim odpadom (Ur. l. št. 39/2010), ki med drugim prepoveduje mešanje bi­oloških odpadkov z drugimi komunal­nimi odpadki. To pomeni, da biološki odpadki ne smejo biti prisotni v zaboj­niku za mešane (črn) odpadke niti v za­bojniku za embalažo (rumen). Ločeva­nje je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zago­toviti ločeno zbiranje in prevzemanje. 
Vsako leto Javno komunalno pod­jetje Prodnik, d. o. o., pripravi poročilo 
o ravnanju z odpadki. Rezultati za leto 2015 kažejo, da se količina zbranih bi­oloških odpadkov počasi, a vztrajno dviguje nad 5.000 ton letno. 
Iz podatkov so izločeni uporabniki, ki v hišnih kompostnikih predelujejo tudi biološko razgradljive odpadke. 
Odločitev je vaša: hišni kompostnik in/ali rjavi zabojnik? 
Gospodinjstvom sta na voljo dva pove­zujoča se pristopa odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, in sicer odla­ganje v rjave zabojnike in odlaganje na kompostnik. Najenostavnejši na­čin obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je komposti-
Biološko razgradljivi odpadki (v tonah na leto) 
6000 

Kompost poveča kakovost in stabilnost zemljišča 
Kompost je humusu podobna snov, ki nastane s kompostiranjem in ustreza kakovostnim zahtevam predpisa, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla. Kompost je biološko stabilen, higie­niziran, brez motečih vonjav in bogat z organsko snovjo. Najpomembnejša vloga uporabe komposta je v bogate­nju zemljišča z materialom, ki pred­stavlja hrano živim organizmom ze­mljišča ter poveča njegovo kakovost in stabilnost. 
Biološko razgra­
dljivi odpadki se 
skladno z uredbo 
ne smejo odlagati 
na odlagališča, pač 
pa jih je treba ustre­
zno predelati. Od­
padki, ki jih zberemo 
v okviru javne službe 
ravnanja z biološko raz­
gradljivimi odpadki, so pre­dani v predelavo v kompostarno, kjer so predelani v kompost. Ta se nato ko­ristno uporabi – na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd. 
Upoštevate pravila kompostiranja doma? 
Kompostnik za kompostiranje biolo­ških odpadkov sme biti postavljen na primernem mestu v skladu z veljavni­mi predpisi o vplivnem območju za gra­dnjo objektov. Lociran mora biti na par­celi povzročitelja odpadkov, na zrač­nem mestu, ki preprečuje zadrževanje in širjenje vonjav iz kompostnika. 
Hišni kompostnik mora imeti nepo­sredni stik s tlemi. Osnovna plast zdrob­ljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalni razkrojni proces je po­membna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Ku­hinjske odpadke in ostanke hrane je tre­ba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti ter kompostnik pri­merno pokriti, da preprečimo neprije­tne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov (podgane ali ptiči). V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 °C do 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proi­zvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo vlago. Med daljšo pole­tno sušo je priporočljivo vlaženje kom­postnika. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. Tako ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami od 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za na­daljnji razkroj kot strukturni material. 
Odvozi odpadkov iz rjavih zabojni­kov so poleti enkrat tedensko, v zim­skem času pa na štirinajst dni. Uporab­niki rjavih posod lahko biološko razgra­dljive odpadke (npr. vrtni odrez) kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob. 
Več o ravnanju z biološko razgra­dljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si. 
Javno komun alno p odjetje P rodnik, d. o. o. 
5000 4873 4265 
4000 
3737 3000 2000 1000 
700 
0 

tone / leta 2008 2009 2010 2011 
ranje, s končnim ciljem pridobiti novo uporabno organsko snov – kompost. Javno komunalno podjetje Prodnik, 
d. o. o., kot izvajalec občinske javne službe zbiranja določenih vrst komunal­nih odpadkov v prvi vrsti spodbuja upo­rabo kompostnikov na vseh območjih, predvsem pa na tistih, kjer se v skladu s predpisi posameznih občin ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov. 
Odpadki, ki so primerni za kompo­stiranje, so: 
• 
rože 

• 
plevel 

• 
kavna usedlina 

• 
filter vrečke 

• 
pokvarjeni prehrambni izdelki 

• 
gnilo sadje 

• 
stelja malih rastlinojedih živali 

• 
trava 

• 
listje 

• 
stara zemlja lončnic 

• 
zelenjavni in sadni olupki vseh vrst 

• 
jajčne lupine 

• 
kuhani ostanki hrane 

• 
papirnati robčki in brisače 


5370 
5190 
5006 5020 
2012 2013 2014 2015 
Odpadki, ki se v okolju ne razgra­dijo, uničijo ka­kovost komposta in vsebujejo ne­varne snovi, niso primerni za kom­postiranje: 
• 
maščobe 
• ostanki tekstila 


• 
mačji in pasji iztrebki 

• 
plenice 

• 
vsebina vrečk za sesalnike 

• 
zdravila 

• 
plastika 

• 
steklo 

• 
kovina 

• 
keramika 

• 
kosti • oblanci in žagovina obdelanega lesa 


Na tej točki je pomembno poudari­ti, da vsi biološko razgradljivi odpad­ki, kot so meso in kosti, niso primerni za kompostnik ali gnojišče, in bodo v primeru, da nimate rjavega zabojnika, romali v mešane odpadke, kar pa ni pravilno. 
kolumna • kam greš, človek? 
SLON V RASTLINJAKU 


Slon v rastlinjaku je seveda človek na planetu Zemlja! 
P
redstavljajmo si slona, ki se znajde ujet v neznanem ra­stlinjaku. Neverjetno čuden je ta svet slonu, poln skriv­nosti in neznank. Slon je zmeden, vse naokrog nered, nepredvidljivost in naključje. Slonjerazumsko se odloči, da bo vzpostavil red po svoji zami­sli, slonji red. Seveda se slonu niti ne sanja, da v rastlinjaku življenja velja trden hišni red bivanja, nespreme­njen že stotine milijonov let. Po svoji zamisli se z rilcem loti preurejanja številnih lončkov z različnim rastli­njem. Najprej rastline vzorno uredi, v vrste namnoži le nekaj tistih najbolj prijetnega okusa in vonjav, vse ostale zanemari, jih izruje in zavrže. Potem se loti nege izbranih rastlin in nanje v dobri veri preusmeri vso razpolo­žljivo vodo in gnojila. Sprva je zelo zadovoljen, ko opazuje rezultate svo­jega dela. Rastline so nabrekle zaradi gnojil in obilja vode. Kmalu se na njih silovito razmnože žuželke in vse več je bolezni. Ko se teh hudih nadlog loti s strupi, jih pokonča. Toda v svoji hi­tri zmagi uživa le kratek čas. Nekega dne vznemirjen opazi, da so rastline, njegova hrana, pričele iz neznanih razlogov veneti in umirati. Slon se za­misli in dnevi mu minevajo v mrzlič­nem iskanju rešitve. Vse manj hrane mu nudijo rastline, grozi mu lakota in tudi druge težave se kopičijo. Prst je mrtva, brez življenja, voda je pol­na ostankov strupov, zrak postaja vse bolj zatohel in dražeč. Nekdaj cvetoči rastlinjak vene in je poln neprijetnih izparin. Obupani slon v ihti skuša re­šiti vsaj del življenja rastlinjaka. Kaj kmalu pa se v grozi zave, da pravza­prav rešuje samega sebe. Občutljivi senzorji mu kažejo, da se v rastlinja­ku kopičijo strupi in tedaj nesrečnega slona zajame panika. Ko ga prične dušiti, že omotičen z zadnjo platjo razmaje konstrukcijo rastlinjaka, ki se mu podre na glavo in ga pokonča. 
Prilika s slonom v rastlinjaku morda ni ravno posrečena, bolj zna­na je prispodoba o nerodnem slonu, ki zaide v trgovino s porcelanom in z ritjo razbije dragocenosti. Sloni so sicer izjemne živali, obdarjene z višjo naravno inteligenco preživetja, kot jo premoremo sodobni ljudje. Če pa si zamislimo slona kot veliko in močno, sicer pa štorasto in neumno žival, bi bila prilika pravšna. Slon v rastlinja­ku je seveda človek na planetu Ze­mlja! Človekovo rovarjenje po plane­tu je podobno lomastenju neumnega slona, ki se je znašel ujet v rastlinja­ku življenja in ga je rastlinjak na kon­cu pokončal. Kakorkoli že, kaotična dogajanja v naravi nam sporočajo, da je namesto brezkončnih razprav in praznih nakladanj politikov treba takoj preiti na praktično akcijo. De­lovati moramo hitro in to lokalno, če si prihodnosti človeške vrste resnič­no želimo. Namišljena Prokrustova postelja, na kateri še vedno hočemo ukrojiti in ukrotiti naravo, nam ne bo služila dolgo, saj se bomo kmalu sami znašli na njej. 
Oglejmo si človekove smrtne gre­he proti naravi: uničevanje gozdov, uničevanje plodnosti in erozija prsti, uničevanje morij in oceanov, uni­čevanje vodotokov in sladkovodnih ekosistemov, uničevanje ozonske pla­sti, zastrupljanje z agrokemičnimi in industrijskimi toksini in uničevanje biotske pestrosti. Sedem jih je in teh sedem smrtnih grehov človeka proti naravi je dovolj in preveč, kajti vsak od njih sam zase utegne povzročiti globalno katastrofo. Nikakor pa ne smemo prezreti izjemne prepletenosti dejavnikov globalnih tveganj. Tako na primer industrijsko kmetijstvo pov­zroča zastrupljanje in erozijo prsti, deforestacijo, desertifikacijo, uniče­vanje sladkovodnih ekosistemov in strahotne izgube biotske pestrosti. In­dustrija povzroča deforestacijo, erozi­jo, uničevanje ozona in zastrupljanje z industrijskimi toksini. Skratka, opa­zujemo silno prepletenost vzrokov in posledic. Kaotičnost naravnega reda stvari nam sporoča, da se sprehajamo na rezilu noža, na fraktalnem robu, kjer že najmanjša dodatna motnja sistema lahko povzroči takojšen zdrs v neobvladljivi kaos. Kdaj, kako, kje in na kakšen način bomo zdrsnili v fazni prostor, kjer čudni atraktorji delujejo kot točkasti privlačni magneti, ki vle­čejo proti področjem katastrofe, ne ve nihče. Tisti pa, ki proučujejo fraktalne robove območij, vedo, da je meja med mirom in katastrofo veliko bolj zaple­tena, kakor si lahko kdorkoli pred­stavlja. Spoznavamo, da v človekov umetni red, ki si ga je nasilno posta­vil v borbi proti redu narave, vse bolj vdira kaos. Vedno, kadar se borimo proti nečemu, postanemo sužnji prav tistega, proti čemer se borimo. Druga­če povedano, bolj kot se borimo proti kaosu, hitreje drsimo vanj. Torej vsa­ka ‚zmaga‘ nad naravo samo še bolj povečuje njeno prevlado! Upam, da se za človeštvo ne bo uresničil antični iz­

Kaotičnost naravnega reda stvari nam sporoča, da se sprehajamo na rezilu noža, na fraktalnem robu, kjer že najmanjša dodatna motnja sistema lahko povzroči takojšen zdrs v neobvladljivi kaos. 
rek: »Ferum victorem cepit!« (Prema­gala je divjega zmagovalca). 
Presenetljivo in hkrati razumljivo nam postane, da je temeljni red stvar­stva, ki vodi vse naravne pojave, člo­vek poimenoval kaos. Kakšna ironija in kako sijajno sporočilo obenem! 
Človeka je bilo vedno strah ne­predvidljivosti naravnih dogodkov in samega sebe, zato si je izmišljal vse mogoče trike razuma, da bi prekril to svojo bolečo Ahilovo peto ranljivosti. Lahko bi rekli, da je celotna zgodo­vina človeške civilizacije en sam boj proti strašljivemu in izmuzljivemu fantomu naključja. Vse naokrog sebe si je človek postavil umetne kulise, prave Potemkinove vasi, ki naj bi mu pričarale utvaro predvidljivosti in ob­vladljivosti narave in samega sebe. V projektiranju različnih sistemov za ustvarjanje reda je vpregel ves svoj ra­zum in znanje. Urejen in trden red naj bi minimiziral vsako nezaželeno na­ključnost in ustvarjal predvidljive si­tuacije, ki jih je moč nadzirati. Poglej­mo si nekaj sistemov za ustvarjanje predvidljivega reda: znanost, šolstvo, vojska in policija, pravosodje z zapori, zdravstvo z bolnišnicami in umobol­nicami, tovarne, denar, banke, itd. Sistemi za ustvarjanje navideznega reda, popularno jim rečemo instituci­je, pa so danes največja ovira za hitrej­še dozorevanje človeške vrste. Živimo sredi obupno zastarelih institucij, ki ne spadajo v naš čas! Prav zato so vse bolj arogantne in nasilne. Če pripadaš kaki instituciji, je potrebno zelo veliko poguma, da poveš resnico tako, kot jo vidiš. Še mnogo več poguma pa potre­bujemo, če si drznemo oporekati sami instituciji. Še vedno drži pravilo, da velja argument avtoritete, na pa avto­riteta argumenta. 
Ena od takih kulis Potemkinove vasi je tudi metafora ‚okolje‘. Uzakonili smo sistem ‚varovanja‘ okolja, v katerem, poglejte paradoks, danes človek varuje samega sebe pred samim seboj. Edina referenčna točka antropocentrizma je danes dodobra ogrožena znotraj svoje enklave, v kateri ždi. Precej shizofreno stanje, ki v eni osebi združuje tako lo­pova kot žrtev, tako kriminalca kot po­licaja, tako tožilca kot toženega, tako prestopnika kot sodnika. 
Vsi veliki človekovi sistemi za ustvarjanje reda delujejo po istem sce­nariju, ki se kot začarani krog, circulus vitiosus, ponavlja v nedogled: »Domne­ve vplivajo na opazovanje, opazovanje rodi prepričanje, prepričanje ustvari izkustvo, izkustvo rodi vedenje, ki spet potrjuje domneve.« In prav v ta perpe­tuum mobile človekovega razuma je treba zabiti duhovni klin, ki nas bo rešil usode slona v rastlinjaku življenja. . 
objave 




v spo min 
Berti Kočar 
22. septembra smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Berte Kočar. Zdaj 

počiva poleg svoje hčerke Mirjane Primožič. 
Odraščala je v Vrbi pri Lukovici kot druga od štirih otrok, imela 
je še tri brate. Zelo zgodaj je družina izgubila očeta, preživljala 
pa se je z malo kmetijo. 

V Bertino mladost je v njenem šestnajstem letu posegla 
nemška okupacija. Pokojnica se je zelo zgodaj vključila 
v ilegalno delo na terenu. Že leta 1942 se je priključila 
partizanski enoti. Za njo sta odšla še brata Srečo in Marjan, 
ki je tam tudi izgubil življenje. Berta je bila v spopadu na 
Kamniškem 1943 hudo ranjena in ujeta, saj je bila nepokretna. 
Na njeno srečo je bil prisoten nemški oficir, sicer bi jo 
domobranci ubili. Tako jo je moral njen sovaščan – sošolec 

– domobranec z volovsko vprego odpeljati v bolnišnico na Golnik. Še ni bila ozdravljena, ko je izvedela, da gestapo poizveduje, če je sposobna prenesti zaslišanje in mučenje. Ponoči je ušla iz bolnišnice in se ponovno vključila v partizansko enoto. Čakale so jo nove velike preizkušnje, saj je bila borka 14. divizije v pohodu na Štajersko pozimi 1943/44. 
Po vojni je delala v vojaški službi in službovala izven Slovenije. Poročila se je in rodila hčerko Mirjano. S 33 leti je bila prisilno invalidsko upokojena. To je pomenilo novo življenjsko spremembo. S hčerko je prišla v Ljubljano in se zaposlila, saj invalidska pokojnina ni zadoščala za življenje. Ob delu je zaključila nižjo gimnazijo in srednjo šolo ter višjo šolo za socialne delavce. Večino poklicne poti je nato opravila v strokovni službi Skupščine republike Slovenije. Pri delu v komisiji za prošnje in pritožbe je številnim prosilcem pomagala pri reševanju socialnih, pravnih in drugih stisk. Pri tem sta jo vodili načeli pravičnosti in solidarnosti. 
Vse življenje jo je spremljala posledica težke medvojne poškodbe zdrobljenega kolka. Zelo jo je prizadela izguba hčerke Mirjane, ki je za posledicami težke bolezni umrla pred devetimi leti. Z leti so se tegobe še stopnjevale in tako je življenjsko pot zaključila v 91. letu. 
V življenju ji je največje veselje in radost predstavljala družina, zlasti vnuka in pravnuka, prav tako pa redna srečanja s soborci na Gorenjskem in Štajerskem. 
Življenje in delo Berte Kočar nam kažeta pogum in odločnost, ki sta vredni občudovanja in sta nam tudi danes lahko vzgled. 
Peter Primožič 
objave 

SPOROČILO ZA MEDIJE 
Odprt je 11. razpis za štipendije za ženske v znanosti v vrednosti 5.000 evrov 
Partnerja nacionalnega programa Za ženske v znanosti, L‘OREAL Slovenija in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, sta objavila že 
11. razpis za štipendije Za ženske v znanosti. Nanj se lahko prijavijo raziskovalke, ki niso starejše od 35 let in so v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine. Prijave so odprte do vključno 11. novembra 2016. Tri najperspektivnejše raziskovalke po izboru uglednih slovenskih znanstvenikov bodo prejele štipendijo v višini 5.000 evrov, ena izmed štipendistk pa se bo lahko potegovala 
tudi za mednarodni program štipendiranja, International Rising Talents. 
l‘oreal in unesco prek programa For Women in Science že od leta 1998 izpostavljata pomen in vlogo žensk v znanosti ter nagrajujeta njihovo odličnost. Nagrajene raziskovalke lahko s programom pridobijo večjo vidnost in izpostavljenost ter posta­nejo vzornice mlajšim ženskam, ki se še odločajo za kariero na področju znanosti. Po podatkih She Figures, v zadnjem obja­vljenem poročilu Evropske komisije o položaju žensk, je položaj znanstvenic podoben po vsem svetu. Njihovih karier ne ovira le 
t. i. stekleni strop, temveč tudi t. i. materinski zid, po podatkih raziskave Opinionway iz avgusta 2015 pa se ženske v znanosti na svojem kariernem področju soočajo tudi s številnimi predsodki. 
Pomembnost spodbujanja žensk v znanosti je velika, ne samo po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Po podatkih Komisije za žen­ske v znanosti (MIZŠ) delež žensk, čeprav sta v Sloveniji spola ob diplomi in dosegu doktorskega naziva številčno približno izenačena, v napredovanju kariere do redne profesure pade na okoli 17 odstotkov. Podatki Statističnega inštituta UNESCO ka­žejo, da je v Sloveniji delež znanstvenic le 36-odstoten, kar je pod evropskim povprečjem (40 odstotkov). 
Program Za ženske v znanosti že od leta 2006 tudi v Sloveni­ji opozarja na pomen in vlogo žensk v znanosti ter na njihov neenakopraven položaj. Od začetkov pa do danes je štipendijo prejelo že 28 mladih in izjemnih znanstvenih raziskovalk, dve izmed njih pa tudi mednarodno štipendijo programa For Women in Science. Štipendije so namenjene ženskam v za­dnjem letu doktorskega študija s področja naravoslovnih zna­nosti, biotehnike in medicine, ki ga opravljajo v okviru sloven­skih raziskovalnih institucij. Vsako leto štipendijo prejmejo tri znanstvene raziskovalke, ki jo lahko porabijo v poljuben namen. Kandidatke, ki se prijavljajo za štipendijo, morajo biti mlajše od 35 let, imeti slovensko državljanstvo in stalno prebi­vališče v Sloveniji. 
Prijave za štipendijo Za ženske v znanosti 2017 bodo tokrat od­prte še do 11. novembra 2016. Prijavni obrazec je objavljen na spletni strani www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_ unesco/unesco_loreal_za_zenske_v_znanosti/. Vloge za šti­pendijo z ustrezno dokumentacijo bosta vrednotila ocenjeval­na skupina ter nacionalni odbor, prejemnice štipendij pa bodo razglašene v februarju 2017. Najbolje ocenjena štipendistka iz nacionalnega izbora se bo lahko prijavila za mednarodno šti­pendijo, ki se bo podeljevala v okviru mednarodnega programa 
International Rising Talents. 
Več o programu Za ženske v znanosti si lahko ogledate na Fa­cebook strani Za ženske v znanosti. Aktualne novice o žen­skih znanstvenicah, ki delujejo na področju znanstvenega na­predka in njihovih dosežkih si lahko preberete tudi na portalu L‘Orealove fundacije DiscovHer. 
Nacionalni program Za ženske v znanosti je v Sloveniji za­živel leta 2006 in odtlej so partnerji s štipendijami nagradili že 28 izjemnih znanstvenic: geologinjo dr. Mirijam Vrabec, geneti­čarko dr. Luco Lovrečić, biofizičarko dr. Zrinko Abramović, at­mosfersko kemičarko dr. Sašo Kovačič, farmacevtko dr. Natašo Obermajer, biotehnologinjo dr. Paulo Pongrac, biokemičarko dr. Tino Šmuc, biotehnologinjo dr. Nežo Finžgar, kemičarko dr. Niko Lendero Krajnc, biokemičarko dr. Petro Brožič, mikrobio­loginjo dr. Ano Rotter, farmacevtko dr. Mojco Brunskole Švegelj, biologinjo dr. Biserko Bakrač, biokemičarko dr. Nino Erčulj, biologinjo dr. Majo Pociecha, fizičarko dr. Brigito Rožič, farma­cevtko dr. Natašo Beranič, živilsko tehnologinjo Tino Jerman Klen, biologinjo Živo Pipan Tkalec, mikrobiologinjo Barbaro Hubad, biologinjo Evo Ogorevc, inženirko kemijske tehnologije Janjo Stergar, fizičarko Zalo Lenarčič, farmacevtko Mašo Sinreih in matematičarko Špelo Špenko, farmacevtko Barbaro Zorec, bi­ologinjo Anamarijo Žagar in kemičarko Mirjano Rodošek. 
Dodatne informacije: Ana Skrt, e-mail: ana.skrt@pristop.si, tel.: 01 2391 362 
OBČINA DOMŽALE 
Na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14; v nadaljevanju: Uredba), objavlja 
NAMERO 
O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM 
PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2017 

I. Predmet zakupa 
Občina Domžale oddaja v zakup tri (3) nestandardne zaprte stojnice z oznakami 13-z, 14-z in 15-z na tržnem prostoru v Dom­žalah (v nadaljevanju: nestandardne zaprte stojnice). 
Nestandardne zaprte stojnice je mogoče vzeti v zakup za na­men prodaje suhomesnatih izdelkov ali mlečnih izdelkov (jogurti, kefirji, maslo, namazi, skuta, smetana, siri) iz lastne proizvodnje. 
Izhodiščna cena za zakup ene (1) nestandardne zaprte stoj­nice za celo leto 2017 je določena s sklepom župana in znaša 1.690,00 evrov z DDV. 
II. Pogoji prijave 
Ponudbo za zakup nestandardne zaprte stojnice (v nadalje­vanju: ponudba) lahko oddajo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo suhomesnatih ali mlečnih izdelkov (jogurti, kefirji, maslo, namazi, skuta, smetana, siri) in imajo svoje živilske obrate registrirane pri pristojnem območnem ura­du Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 
Ponudnik lahko v svojo ponudbo vključi tudi druge izdelke iz lastne proizvodnje, pod pogojem, da je prodaja teh izdelkov v skladu z Odlokom o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/2009). Ponudba drugih izdelkov lastne proizvodnje sme obsegati največ eno desetino (1/10) celotne ponudbe. 
Vsak ponudnik lahko odda ponudbo samo za zakup ene (1) ne­standardne zaprte stojnice. 
III. Pogoji zakupa 
Izhodiščna cena za zakup ene (1) nestandardne zaprte stojnice je določena s sklepom župana in znaša 1.690,00 evrov z DDV. 
Zakupnina za nestandardno zaprto stojnico se poravna na podlagi sklenjene neposredne pogodbe za zakup nestandar­dne stojnice na tržnem prostoru (v nadaljevanju: neposredna pogodba) v osmih (8) dneh po izstavitvi računa s strani Občine Domžale, na podračun Občine Domžale, odprt pri Banki Slove­nije, številka 0122 3010 0001 491. 
Plačilo zakupnine v določenem roku je bistvena sestavina ne­posredne pogodbe. Če zakupnik ne poravna zakupnine v na­vedenem roku, se šteje, da je neposredna pogodba razdrta s prvim dnem zamude. 
Zakupnik zakupljene nestandardne zaprte stojnice ne sme dati v podzakup. 
IV. Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov 
Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov je višina ponudbene cene za zakup nestandardne zaprte stojnice. 
Nestandardne zaprte stojnice bodo z neposredno pogodbo od­dane v zakup trem (3) najugodnejšim ponudnikom pri čemer se bo upoštevalo, da bo izbran vsaj en (1) ponudnik za pro­dajo suhomesnatih izdelkov in vsaj en (1) ponudnik mlečnih izdelkov. 
V primeru, da bi več ponudnikov ponudilo isto višino po­nudbene cene, se bo z njimi izvedel postopek s pogajanji. V primeru, da bo tudi po izvedenem postopku s pogajanji več ponudnikov ponujalo isto višino ponudbene cene, bo o izbo­ru najugodnejših ponudnikov odločil žreb Komisije za oddajo stojnic v zakup. 
V. Potrebna dokumentacija in navodila za pripravo ponudbe 
Ponudnik odda svojo zavezujočo ponudbo tako, da izpolni obrazec PRIJAVA, ki je sestavni del te namere in podpiše vzorec zakupne pogodbe, ter ju, v roku in na način iz zadnjega (IX.) člena te namere predloži Občini Domžale. 
Ponudnik mora v obrazcu PRIJAVA obvezno navesti ponud­beno ceno za zakup nestandardne zaprte stojnice na tržnem prostoru. Vzorec zakupne pogodbe mora biti podpisan s strani odgovorne osebe ponudnika. 
Ponudnik mora k ponudbi, izpolnjeni na način iz prejšnjega odstavka, priložiti izpis iz registra živilskih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter priložiti potrdilo o vpisu dejavnosti v poslovni register. 
Ponudba mora biti veljavna do vključno 23. 12. 2016. 
Obrazec PRIJAVA in vzorec zakupne pogodbe sta dostopna na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko Za občane in občanke/ Razpisi, povabila in javna naročila/ Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Zainteresirani ponudniki lahko omenjeno dokumentacijo prevzamejo tudi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, 1230 Dom­žale. 
VI. Odpiranje in vsebina ponudb 
Prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stojnic v zakup, imenovana s sklepom župana. 
Odpiranje ponudb bo Komisija za oddajo stojnic v zakup izve­dla v ponedeljek, 28. 11. 2016. Odpiranje ponudb ne bo javno. 
Ponudbe se bo odpiralo in obravnavalo po vrstnem redu, v katerem bodo predložene. Pri odpiranju ponudb bo komisija za oddajo stojnic v zakup najprej ugotavljala, ali so slednje izpolnjene na način iz petega (V.) člena te namere. Na podlagi tako ugotovljenih popolnih ponudb bo sestavila prednostni seznam v skladu z merilom iz četrtega (IV.) člena te namere. 
Nepopolne ponudbe in ponudbe, v katerih je ponudbena cena za zakup nestandardne stojnice nižja od izhodiščne cene, ko­misija za oddajo stojnic v zakup ne bo upoštevala. 
VII. Sklenitev zakupne pogodbe 
Z izbranimi ponudniki bodo sklenjene zakupne pogodbe naj­pozneje v desetih (10) dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne bo sklenil zakupne pogodbe, bo Občina Domžale sklenila zakupno pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom s prednostnega seznama. 
VIII. Drugi pogoji 
Občina Domžale si pridržuje pravico, da, ne glede na ostala do-ločila te namere, kot najugodnejšega ponudnika ne izbere no­benega od ponudnikov, ki so oddali svoje zavezujoče ponudbe. 
IX. Rok in način predložitve ponudb 
Ponudbo pošljite po pošti na naslov: Občina Domžale, Lju­bljanska cesta 69, 1230 Domžale ali oddajte osebno v vložišču Občine Domžale, soba št. 4. 
Ponudba se šteje za pravočasno, če jo Občina Domžale prej­me (po pošti ali osebno v vložišču) do vključno petka, 25. 11. 2016. Ponudbe, prispele po tem roku, bo Občina Domžale štela za prepozne in jih bo neodprte vrnila pošiljatelju. 
Na kuverti oziroma ovitku mora biti vidna oznaka »PONUDBA 
– NE ODPIRAJ!« z navedbo: »Namera o sklenitvi neposrednih pogodb za zakup nestandardnih zaprtih stojnic na tržnem pro­storu v Domžalah za leto 2017«. Na hrbtni strani kuverte oziro­ma ovitka mora biti naslov pošiljatelja. 
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 01 721 42 51, oziroma se v času uradnih ur osebno oglasite v pro­storih Občine Domžale, na Oddelku za finance in gospodarstvo, soba številka 73. 
Občina Domžale Župan Toni Dragar 
objave 

ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE 
Kopališka 4, 1230 Domžale Telefon: 01 721 68 62 E-mail: info@sport-domzale.si Spletna stran: www. sport-domzale.si 
JAVNI RAZPIS ZA REZERVACIJO IN ODDAJO TERMINOV ZA IGRANJE REKREATIVNEGA HOKEJA 
V OBDOBJU OBRATOVANJA DRSALIŠČA – VEČNAMENSKEGA ŠPORTNEGA IGRIŠČA 
V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE V SEZONI 2016/2017 

Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 4783-109/2013, z dne 27. 
6. 2013 ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju dr­žave in samoupravnih lokalnih skupnosti, objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja na Drsališču Domžale v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2016/2017, ki bo predvidoma trajala od 1. decembra 2016 do največ 15. marca 2017. 
Pogoji za prijavo so naslednji: 
Drsališče se oddaja za igranje rekreativnega hokeja društvom ali organiziranim skupinam, ki imajo svojega uradnega zasto­pnika (vodjo), za obdobje 1. 12. 2016 do 15. 3. 2017. 
Prednost pri rezervaciji terminov bodo imeli dosedanji naje­mniki, ki imajo poravnane vse finančne obveznosti do Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in Občine Domžale. Med osebe z neporavnanimi obveznostmi štejejo tudi drugi člani iz skupine. 
Rezervacija termina je za vse obvezna na podlagi tega razpisa. 
Prednost pri dokončni izbiri imajo tisti, ki bodo oddali prija­vo za celotno razpisno obdobje. 
Plačilo najema oziroma uporaba drsališča za igranje rekreativnega hokeja se realizira na naslednje načine: 
vplačilo rezerviranih terminov za mesec dni vnaprej, 
vplačilo rezerviranega termina pred vsakokratno uporabo, 
enkratno vplačilo za celotno rezervirano obdobje. 
Zavod bo vsakemu najemniku izdal uradni račun. 
Vsak izbrani najemnik bo prek svojega zastopnika/poobla­ščenca pravico do igranja na podlagi potrjenega termina doka­zoval z osebnim dokumentom in s kopijo potrditve odobrenega termina. 
Vnaprej rezervirani, plačani, vendar neizkoriščeni termi­ni, se lahko nadomestijo ali prenašajo samo v primeru, če so odjavljeni pisno, najmanj 3 dni pred potekom termina. Plačilo termina gre ob nepravočasni odjavi v breme uporabnika, zaradi kritja stroškov priprave ledene površine, dežurstva in onemo­gočanja oddaje drugemu uporabniku. 
Termini za igranje so praviloma naslednji: 
Od ponedeljka do petka od 19.15 do 22.00 (izjemoma tudi v do­poldanskem času po 9. uri, če je termin rezerviran najmanj 7 dni pred dnevom igranja). 
Sobota in nedelja od 7.00 do 9.30 ter sobota od 20.15 do 
22.00. 
Opomba: Natančni termini so naslednji: od 19.15 do 20.45; od 21.00 do 22.00 oziroma 22.30. V prijavi je potrebno termin natančno opredeliti. 
Upravljavec si pridržuje pravico, da na podlagi dosedanjih oddanih terminov ter v skladu z novimi prijavami pri končni odločitvi v minimalnem obsegu spremeni načrtovane termine za igranje rekreativnega hokeja. 
Cene najema uporabe drsališča za igranje rekreativnega hokeja so naslednje: 
Ena ura igranja je 50,00 evrov za društva in skupine iz občine Domžale ter 60,00 evrov za društva, skupine iz drugih občin, 1,5 ure igranja je 60,00 evrov za društva in skupine iz občine Domžale ter 70,00 evrov za društva, skupine iz drugih občin, komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora oziroma pogodbe) - 1 ura igranja je 120,00 evrov. 
Prijava oziroma rezervacija termina je možna samo v pisni obliki na naslov Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopa­liška cesta 4, 1230 Domžale ali po elektronski pošti na naslov: info@sport-domzale.si. 
Prijava mora vsebovati naslednje podatke: 
Naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko ali naziv organizirane sku-pine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko. 
Dan v tednu in termin igranja glede na razpisne pogoje ter eventualno rezervni termin igranja. 
Izjavo o pripravljenosti zakupa več ali vseh razpoložljivih terminov za igranje rekreativnega hokeja v času obratovanja drsališča, 
Zadnji rok za oddajo prijav je sreda, 2. november 2016. 
Izbrani najemniki oziroma abonenti za igranje rekreativnega hokeja morajo pred začetkom igranja na poslovni račun Za­voda za šport in rekreacijo Domžale vplačati akontacijo nado­mestila za vsaj 6 terminov, v nasprotnem do termina ne bodo upravičeni. 
Prijava se odda na prijavnem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www. sport-domzale.si. 
Uroš Križanič, direktor Zavod za šport in rekreacijo Domžale 
OBČINA DOMŽALE 
Oddelek za finance in gospodarstvo (v nadaljevanju: pristojni oddelek občinske uprave) 
v skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), objavlja 

JAVNI RAZPIS 
ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2017 
I. Predmet javnega razpisa 
Predmet javnega razpisa za zakup tržnega prostora in prodajo na tržnem prostoru za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je zakup stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2017. 
Stojnice na tržnem prostoru, ki so predmet tega javnega raz­pisa, so odprte stojnice, označene z oznako od 1-o do 23-o in standardne zaprte stojnice, označene z oznako od 1-z do 12-z ter 16-z in 17-z. 
Stojnice iz prejšnjega odstavka oddaja v zakup pristojni or­gan občinske uprave. 
II. Pogoji prijave 
Pristojni oddelek občinske uprave sklene z vlagateljem, izbra­nim na podlagi postopka iz VI. točke tega javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: zakupnik), zakupno pogodbo. Predmet zakupne pogodbe je prodaja naslednjih vrst blaga: 
a. 
vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja, 

b. 
živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln, 

c. 
suhe robe, 

d. 
izdelkov domače in umetnostne obrti, 

e. 
cvetja, gozdnih sadežev, 

f. 
raznih sadik, 

g. 
izdelkov, ki so namenjeni promociji Občine Domžale, 

h. 
sveč, 

i. 
galanterije in pletenine lastne proizvodnje, 

j. 
drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo blaga od točke a. do točke i. 


Zakupniki so lahko trgovci, ki imajo lastno proizvodnjo, razen v primeru, ko gre za prodajo ekoloških živil ali izdelkov navede­nih v točki j., ko ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. 
Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skla­du z veljavnimi predpisi. 
Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana. 
Pristojni oddelek občinske uprave ne sklene zakupne po­godbe z vlagateljem, ki mu je bila v preteklih dveh letih odpove­dana zakupna pogodba zaradi kršitve določil zakupne pogodbe ali Splošnih pogojev za prodajo na stojnicah v Domžalah. 
III. Zakupna cena in uporaba stojnic 
Zakupna cena za eno (1) odprto stojnico na tržnem prostoru znaša 6,00 evrov na dan. 
Zakupna cena za eno (1) standardno zaprto stojnico na tr­žnem prostoru znaša 114,00 evrov na mesec. Za standardno zaprto stojnico na tržnem prostoru je možen samo mesečni za­kup, zakupnik pa mora izvajati prodajo vsaj tri (3) na teden. 
Zakupnik mora pred nastopom prodaje na tržnem prostoru poravnati celotno zakupnino. 
Vlagatelj lahko z vlogo zaprosi za zakup največ dveh (2) stoj­nic na tržnem prostoru. Kadar pristojni oddelek občinske upra­ve odobri uporabo stojnic na tržnem prostoru skladno s pogoji, določenimi s točko b. naslednjega odstavka (izredna prodaja), lahko vlagatelj izjemoma zaprosi za zakup treh (3) ali več stojnic na tržnem prostoru, ob pogoju, da le-te niso že oddane v zakup. 
Stojnice so v uporabi: 
a. 
od torka do sobote med 8.00 in 17.00 uro. V času predprazničnih nakupov, v decembru, lahko zaku­pnik podaljša čas prodaje do 20.00 ure oziroma ga uskladi z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale. 

b. 
ob odobritvi pristojnega oddelka občinske uprave tudi pred določenimi prazniki ob nedeljah in ponedeljkih, in sicer: 


–8. marec (prodaja cvetja) – teden dni pred praznikom, 
–25. marec (prodaja cvetja) – teden dni pred praznikom, 
–cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) – teden dni pred praznikom, 
–1. november (prodaja cvetja in sveč) – teden dni pred praznikom, 
–božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) – od 5. do 31. decembra. 
IV. Način prijave in potrebna dokazila 
Vlagatelj odda vlogo na obrazcu, ki je priloga k besedilu tega javnega razpisa. Obrazec lahko dobi v času uradnih ur na vlo­žišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, Dom­žale, ter na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko /Za občane in občanke/Razpisi, povabila in javna naročila/Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. 
Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic na tržnem prostoru. 
Vlagatelj mora k svoji vlogi priložiti naslednje priloge: 
a. 
kmetovalec mora predložiti izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID, 

b. 
če gre za proizvode na podlagi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je potrebno predložiti dovoljenje pristojne uprav­ne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, 

c. 
trgovec, ki ima lastno proizvodnjo in trgovec, ki prodaja ekološka živila ali izdelke kulturnega, vzgojnega, etnolo­


škega ali estetskega pomena, mora predložiti uradno ve­ljavno dokazilo o proizvajalcu izdelkov, ki jih želi prodaja­ti (npr. dokazilo o vpisu dejavnosti v poslovni register), 
d. 
izdelovalec izdelkov domače in umetnostne obrti mora predložiti Certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slove­nije, s katerim potrdi, da je določen izdelek mogoče šteti in poimenovati kot predmet domače in umetnostne obrti, 

e. 
drug posameznik mora predložiti uradno veljavno doka­zilo, da sam izdeluje izdelke, ki jih želi prodajati (potrdilo 

o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno do­polnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), 

f. 
vlagatelj, ki želi prodajati živila živalskega izvora (mleko, mlečni izdelki, jajca, čebelji pridelki in izdelki iz medu, mesni izdelki) mora predložiti tudi izpis iz registra živil­skih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 


V. Postopek izbire 
Pristojni oddelek občinske uprave pred obravnavo vsake pre-jete vloge preveri, ali je vsebinsko in postopkovno v skladu z določili tega javnega razpisa in Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale. Pri obravnavi vlog in izbiri zakupnikov upošteva predvsem pestrost ponudbe. 
V primeru, da pristojni oddelek občinske uprave prejme več vlog, kot pa je na voljo stojnic, imajo prednost pri izboru tisti vlagatelji, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. 
Z izbranimi zakupniki bodo sklenjene zakupne pogodbe za obdobje najdlje do 31. 12. 2017. Sestavni del zakupne pogodbe so tudi Splošni pogoji za prodajo na stojnicah v Domžalah, št.: 0072-23/2012 z dne 9. 11. 2012. 
VI. Oddaja vloge 
Vlagatelji oddajo svoje vloge, skupaj s potrebnimi dokazili, osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, ali pošljejo po elektronski pošti na elektronski na­slov: vlozisce@domzale.si. 
Za dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko po­kličete na telefonsko številko: 01 721 42 51, oziroma se v času uradnih ur osebno oglasite v prostorih Občine Domžale, na Od­delku za finance in gospodarstvo, soba številka 73. 
Občina Domžale Župan Toni Dragar 
le t n i k lv i | ok tober 2016 | štev ilk a 10 slamnik | 39 
objave | pisma bralcev | križanka 

Razstave 
pisma bralcev
Slamnikarski muzej 
300 LET SLAMNIKARSTVA NA 
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, 
SLOVENSKEM 
povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skla-
Stalna razstava. 
du s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so NAŠE TOVARNE, NAŠ PONOS odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli Skupne razstava gorenjskih muzejev o posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za industrijski dediščini Gorenjske: od 16. 11. rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in na­do 30. 12. slovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organiza­
cij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti 
Menačenkova domačija 
avtentičnost avtorja. 
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA 
Stalna razstava o kmečko-obrtniški druži­ni Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina. 
PLETARSKI IZDELKI IVANA VERDNIKA (1928–2006) 
Parkiranje na in ob Kolodvorski 
Razstava o rokodelstvu šoštanjskega vrbo­
pletarja Ivana Verdnika: od 8. do 29. 11. 	cesti v Domžalah 
Galerija Domžale 
VERA TERSTENJAK: SPOMINI Ker sem edini na svetu, ki imam nekateri imajo velike težave s hojo, Slikarska razstava: od 24. 11. do 8. 12. 
parkirno uro na motorju (red je red, zaradi starosti ali bolezni. ablast pa ablast!), roko na srce, da-
Knjižnica Domžale 
nes še nisem preveril na spletu, če 	Pa ne samo parkirni, nekateri parki-
JELKA MORAVEC - ELA: NA ROBU 
jo ima še kdo, ob veliki novi parkirni 	rajo ob parkirnih prostorih, čeprav 
TIHOŽITJA 
Slikarska razstava: od 2. 11. do 2. 12. 	hiši (brez slabih misli!), me kot za-to ni označeno. Že nekaj let nisem vednega državljana in občana dom-srečal komunalnega redarja (kar ne 
Knjižnica Domžale, oddelek za otro­
žalske občine, moti, da si nekateri pomeni, da ne opravlja svojih dol­ke in mladino lastijo več, kot jim pripada in jih ne žnosti) ob parkirnih prostorih pa so DOTIK NARAVE zanima za druge – mislim na parkir-opozorila o dovoljenem času parki-
Razstava izdelkov iz naravnih materia­
na mesta. 	ranju in seveda s tem tudi primerne 
lov; razstavljajo: otroci iz Hiše otrok Mali 
označitve s parkirno uro. 
princ. Razstava bo na ogled do 9. 11. 
Hipotetično – če ima družba na Ko-ALEKSANDRA VOLK: BIKEC lodvorski cesti tri zaposlene, koliko Rešitev je ob še večji kontroli in strik-FERDINAND parkirnih mest ji pripada, 10, 12 ali tnem izvajanju zakonov (red mora Razstava lutk iz blaga: od 9. do 29. 11. 3? Po mojem skromnem mnenju naj-biti, za vse!) ali pa se naj odstranijo 
več tri, v 'najboljših' časih 12, tudi po 	opozorilne table, pa bomo po kavboj-
Center za mlade Domžale 
ves dan. Težava namreč nastopi ob 	sko, kdor je močnejši. 
SVET OKOLI NAS 
konicah, okoli zadnjega ali prvega in 
Razstava mladih fotografov: do 15. 11. 
po 13. uri, do nekako 17. ure, ko ima Pozorno bom spremljal odziv na čla-Blunout klub veliko občanov opravke na pošti ali v nek in se po potrebi še oglasil. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA JASNE bližini, parkirni prostori pa so zase-Tovariški pozdrav!PLESTENJAK deni, niso pa vsi, če smem, športno Na ogled vsaj do konca novembra. naravnani, kot spodaj podpisani in Dušan Vrtačnik 
nagradna križanka 9 
Nagrajenci, ki so pravilno rešili 	Helena Juvan iz Domžal, 2 vstop
nici Nagrade podarja: križanko v glasilu Slamnik  za ogled filma v Kulturnem domu  Kulturni dom Franca Bernika Domžale št. 9-2016: F. Bernika za sezono 2016/2017 Ljubljanska cesta 61 Vito Rome iz Ljubljane, 2 vstop nici za Zora Zupan iz Domžal,  1230 Domžale ogled filma v Kulturnem domu  2 vstop nici za ogled filma v Kulturnem 
F. Bernika za sezono 2016/2017 	domu F. Bernika za sezono 2016/2017 
10 Kulturni dom 
na gradna 
Franca Bernika, p. p. 2 
križanka 1230 Domžale 

Presenečenje in še eno presenečenje 
Nedavno sem na avtomatu v Radomljah dvigovala denar. Kako neljubo sem bila presenečena pozneje, ko sem ugotovi­la, da imam v denarnici samo kartico, denarja pa ne. Očitno sem ga pustila v avtomatu. Jezila sem se na svojo nepa­zljivost in vihravost, a se počasi sprija­znila z izgubo. Nekaj dni pozneje me je policistka s postaje v Domžalah obve­stila, da je srčen gospod prinesel k njim vsoto denarja, ki ga je našel v avtomatu, ko je dvigoval denar za menoj. To je bilo drugo presenečenje, tokrat zelo veselo. Prizadevni policisti so s pomočjo moje banke ugotovili, čigava je bila kartica pozabljivke. Denar sem dobila na po­licijski postaji nazaj. S privoljenjem najditelja mi je prijazna policistka po­vedala njegovo ime, da sem se mu lah­ko zahvalila, in povedala, kako cenim njegovo poštenost. Skromni, pošteni najditelj Jani Golob iz Šmarce je šele po mojem prigovarjanju dovolil, da izdam njegovo ime in se mu tudi javno zahva­ljujem. Dejanje vredno posnemanja!
Monika Klemenc 
SIMAX 

Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale 
tel. 01 724 16 56 
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) 
tel. 01 831 17 96 
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: 
www.simax-slo.com 

AVTODELI - AVTOMEHANIKA 
VULKANIZERSTVO 

Rešitev križanke je:  
SREČANJE S HUDIČEM 

MALI OGLASI 
Božični Celovec – izlet. Pridemo po vas s kombijem. 
t: 040 314 310 
Šivalni stroji – servis in prodaja ši­valnih strojev (gospodinjskih in in­dustrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. 
t: 041 920 149 
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. 
t: 031 264 290 
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev in koles. 
t: 040 780 078 
 Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. 
t: 040 872 078 
Prodam suha bukova drva in jedilni krompir za ozimnico. 
t: 01 831 58 10 
V Domžalah iščemo izkušeno šiviljo za šivanje ali krojiljo za krojenje tekstilnih izdelkov. 
t: 041 646 338 
Inštrukcije matematike in fizike v cen­tru Domžal. 
t: 031 504 357 
Male oglase sprejemamo vsak delavnik 
med 10. in 12. uro, v sredo tudi med  

15. in 17. uro osebno v uredništvu 
(Kulturni dom Franca Bernika Domžale) 
ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje 
strani oziroma po e-pošti: 

slamnik@kd-domzale.si 
nagradna križanka 10
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
Nagrade: 
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu  Franca Bernika za sezono 2016/2017 
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 14. 11. 2016, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale 
aktualno 

Mesec dobrodelnosti v Domžalah 

Župan Toni Dragar je v prejšnjem Slamniku v svoji kolumni opisal prihajajoče dogodek in končal z besedami: »Naj živi mesec požarne varnosti ali pa kar po domžalsko mesec dobrodelnosti!« 
Vsekakor gre zahvala tudi vsem ga cimbalista Hrvatske, Harmonikarji žinam z zbranimi sredstvi že pomaga-tervencijo v slučaju nesreče.« Na koncu 
Urad župana, Zavod za šport in 
sponzorjem, vsem sodelujočim in vsem šole Simona Cerarja, Beneški fantje, li. Sredstva podeljujejo po posebnem se je župan zahvalil gostom iz pobra­
rekreacijo Domžale in Miha Ulčar 
tistim, ki so se odpovedali zaslužku ansambel Golte in ansambel Ekart. pravilniku, ki natančno določa krite-tenega mesta Koprivnica. Predsednik 
Foto: Vido Repanšek in Janez 
z namenom, da vsa sredstva zbrana Prvi slavnostni govornik Stane rije, pogoje in postopke, na podlagi Gasilske zveze mesta Koprivnica Ivan 
Ravnikar 
na dogodku namenimo Osnovni šoli Kovač, predsednik Gasilske zveze katerih lahko hitro pripravijo predlog Golubič je gostiteljem vrnil zahvalo in 
Roje. Seznam podjetij in organizacij, Domžale, je najprej lepo pozdravil vse za morebitno potrebno pomoč. povedal, da se v Domžale vedno radi 
N
ki so darovala, se bo v naslednjih dneh zbrane in se jim zahvalil z besedami: Kot slavnostni govornik je nada-vračajo prav zaradi dobrosrčnih ljudi. jegove besede so se na-še dopolnjeval, saj sredstva še vedno »Vsi danes zbrani že sedmo leto doka-ljeval župan Občine Domžale Toni Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so mreč nanašale na kar tri prihajajo na račun Osnovne šole Roje. zujete, da vam ni vseeno za družbo, v Dragar, ki nas je v svojem nagovoru sodelovali pri organizaciji dobro­dobrodelne dogodke, ki so Ponosni smo, da živimo v mestu, kjer kateri živimo, ter njene pogumne in opomnil, da postajamo vse bolj gasil-delnega koncerta. Velika zasluga za se zgodili v enem mesecu ljudem ni vseeno za otroke. dobrosrčne posameznike, ki se pri svo-sko mesto, kar dokazujemo z velikim uspešno organizacijo koncerta gre taj­v naši občini. Na zadnji septembrski jem delu soočajo z vsakodnevnimi ne-številom prostovoljnih gasilskih dru-niku Gasilske zveze Domžale Stanku dan je v Športni dvorani potekala do-Gasilska humanitarnost varnostmi, in so resnično pripravljeni štev, dobro gasilsko opremo in infra-Grčarju, ki je poskrbel za operativno brodelna nogometna tekma, že teden V četrtek, 6. oktobra 2016, sta Gasil-pomagati sočloveku.« strukturo. »Z ustanovitvijo Javnega pripravo koncerta in organizacijo ter pozneje na isti lokaciji 7. dobrodelni ska zveza Domžale in Občina Domžale Nesreča nikoli ne počiva in tudi zavoda Centra za zaščito in reševanje organizacijskemu vodji koncerta Vidu gasilski koncert in nazadnje v četr-v Športni dvorani Domžale uspešno gasilci se srečujejo z najrazličnejšimi smo ponovno naredili korak naprej in Repanšku iz Občine Domžale, ki je po­tek, 20. oktobra, ponovno v Športni izvedla že 7. dobrodelni gasilski kon-težavami. Prav zato se sedmo leto v verjamem, da v pravo smer,« je dejal skrbel za program in nastopajoče. Pri dvorani dobrodelni Karitas koncert. cert. Program dobrodelnega koncerta sklad, ki je namenjen pomoči gasil-župan. »Naj vas spomnim, da naši ga-operativni pripravi koncerta so sode­
je povezovala Katja Tratnik, pri čemer cem v stiskah in nesrečah, zbirajo silci posredujejo v predorih, na avtoce-lovali tudi številni gasilci in posame­Športna humanitarnost ji je pomagal humorist Poštar Peška, ki sredstva, ki bi prostovoljnim gasilcem stah, v različnih nesrečah, v poplavah, zniki, na pomoč pa so priskočili tudi V petek zvečer je bila Športna dvo-je s svojimi humornimi vložki večkrat in njihovim družinam pomagala iz sti-pri žledu in nenazadnje so v naši občini nekateri donatorji. rana v Domžalah v znamenju dobro-do solz nasmejal navzoče. Prireditev so ske, ko se znajdejo v nesreči. V skladu tudi večja podjetja, kot so Lek, Helios, Dobrodelni dogodek je še en do­delnosti in športa. S pomočjo znanih z glasbo popestrili ansambel Pogum, je do zdaj zbranih 27.484 evrov, so pa v Papirnica Količevo, ipd., ki morajo že po kaz, da so med nami dobrosrčni lju­športnikov, glasbeno-plesnih točk, Zala Smolnikar, ansambel Ideja, Udru-preteklih letih pomoči potrebnim dru-standardih imeti zagotovljeno hitro in-dje, ki jim ni težko pokazati spoštova­predstavitvijo raznovrstnih športnih 
nja do gasilcev in njihovih družin. društev, številnih sponzorjev in zaba­ve željnih obiskovalcev so za otroke 
V službi človeškega 
dostojanstva – Dobrodelni 
Osnovne šolo Roje zbrali lep izkupi­
koncert ob 25-letnici Župnijske 
ček, ki je presegel vsa pričakovanja 
Karitas Domžale 
ravnateljice Marjance Bogataj in šte­
vilnih navzočih na samem dogodku.
»Za vse, ki svet ni dovolj bogat, in sreč­
Več kot petsto gledalcev je v Špor­
ni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom 
tni dvorani uživalo ob nogometnih 
brat, s prav prisrčnimi čutili,« je z verzi vragolijah znanih obrazov in pestrem 
Simona Gregorčiča v uvodu dobrodel­spremljevalnem programu, za kate­
nega koncerta Župnijske Karitas Dom­rega so poskrbeli mladi plesalci Ple­
žale, ki je potekal v četrtek, 20. okto­snega kluba Miki, mladi nogometaši 
bra 2016, v Športni dvorani Domžale, NK Domžale in NK Radomlje, mlajša 
voditelj prireditve Marijan Bunič poz­košarkarska selekcija KK Helios Suns 
dravil vse udeležence, ki so se zbrali z ter mladi glasbeniki, zasedba Jazzed 
namenom, da pomagajo.in Rebeka Satler, ki je vse zbrane pred 
Župnijska Karitas Domžale v le­tekmo naježila z odpeto himno. 
tošnjem letu obeležuje 25-letnico de­Začetni udarec je pripadel dolgo­
lovanja. Le-to je usmerjeno k dobrim letnemu direktorju Zavoda za šport 
delom. Vsa ta leta nudijo pomoč ostare­in rekreacijo Domžale Janezu Zupan­
lim, bolnim, osamljenim in pomoči po­čiču, ki je imel tudi glavno sodniško 
trebnim oziroma tistim, ki so se znašli vlogo. Rezultat odigrane tekme je bil 
v kakršnikoli stiski, bodisi v materialni, sicer drugotnega pomena, a vseeno 
socialni ali duhovni. Ker je materialnih velja zapisati, da so se Velikani slo­
stisk mnogih iz leta v leto več, že nekaj venskega športa in Domžalska izbra­
let zapored organizirajo tudi dobrodel­na vrsta razšli z neodločenim izidom 
ni koncert. Letos so ga poimenovali V 3:3. Za Velikane, kjer je odsotnega 
službi človeškega dostojanstva, na ka-Vilija Amerška nadomestil Aleš Čeh, 
terem zbrana finančna sredstva udele­so zadeli Anže Bašelj (tudi modera­
žencev koncerta in donatorjev nameni­tor tega večera), Tomaž Vnuk in Rok 
jo za pomoč ljudem v stiski. 

4
Tamše. Tudi domžalski selektor Toni 
Tudi letos so se dobrodelnega kon-Dragar na drugi strani je izbral odlič­
certa, ki je potekal v Športni dvorani no ekipo, saj so tudi Igor Barukčič, 
Domžale, udeležili številni glasbeniki, Andrej Hauptman in Teja Gregorin 
ki so obiskovalcem koncerta pričarali poskrbeli za prave evro gole. 
lep glasbeni večer. Skupaj z obisko­
»Skozi pripravo tega dogodka, so­
valci dobrodelnega koncerta in števil­
delovanje in organizacijo se je pokaza­
nimi donatorji bodo polepšali marsi­
lo, zakaj smo občina športa in prostor 
kateri večer ljudem, ki so se znašli v 
zadovoljnih ljudi. Rad bi se zahvalil 
stiski. Poleg številnih obiskovalcev 
organizacijskemu odboru, vsem štirim 
se je dobrodelnega koncerta udeležil 
klubom, mojim in županovim najožjim
tudi ljubljanski nadškof in metropolit sodelavcem, ŠD Olimpiki,« je že pred 
msgr. Stanislav Zore, ki je bil tudi ča­tekmo povedal direktor Zavoda za šport 
stni pokrovitelj dobrodelnega koncer­in rekreacijo Domžale Uroš Križanič. 
ta Župnijske Karitas Domžale. 
»Petkov dogodek je bil prav tak, 
Na dobrodelnem koncertu so na­
1. Direktor Zavoda za športkot smo ga želeli – predvsem pa je 
in rekreacijo Uroš Križaničstopili: Miran in Anastazija Juvan, 
športni dogodek dobil drugačen po-in župan Občine DomžaleMarjeta Banko in Gal Juvan, Veseli men. Ne gremo se čisto športno, gremo Toni Dragar sta ček izročila
kristjani, Banda citrarska in Klemen 
ravnateljici OŠ Roje Marjanci
se humanitarno zgodbo, ki bo našim 
Torkar, Klapa Sidro, Katrinas, ansam-
Bogataj, ki ga je nato izročila
otrokom na šoli s prilagojenim progra­
dvema učencema. bel Domačini, ansambel Ideja, an-mom omogočila tisto, kar jim država 2. Ko so velikani slovenskega insambel Stopar in Godba Domžale, ki ne more,« je po tekmi povedal župan domžalskega športa počivalije v dvorano z igranjem prispela z 
med polčasom, so igrišče
Toni Dragar. 
glavnega vhoda. 
zavzeli mali domžalski velikani 
Velikani slovenskega športa, ki Obiskovalce koncerta je nagovoril 
Helios Suns so zaigrali v Domžalah, so bili: Go-3. Velikani slovenskegatudi ljubljanski nadškof in metropo­
ran Jagodnik, Tomaž Vnuk, Marinko 
športa (selektor Aleš Čeh) inlit msgr. Stanislav Zore, ki se je vsem Galič, Sašo Udovič, Vili Resnik, Pero 
Domžalski velikani (selektor
lepo zahvalil, da lahko praznični ve-
Toni Dragar)
Lovšin, Rok Tamše, Dragan Bulič,čer praznujejo skupaj. Da gledamo z 
4. 7. dobrodelni gasilski koncert
Tomaž Klemenčič in Ermin Šiljak. Se­
5. Stane Kovač, predsednikveseljem nad 25 prehojenimi leti in lektor: Aleš Čeh. 
Gasilske zveze Domžale, in delovanja Župnijske Karitas Domžale, Domžalsko izbrano vrsto so zasto­
svetnik (LTD – Lista za vsein da se oziramo v prihodnost, ker ho­generacije)
pali: Teja Gregorin, Klemen Bauer, čemo hoditi naprej. 
6. Program na gasilskem
Nik Zupančič, Dejan Djurovič, Andraž Glasbeniki so v malo več kot dvo­
koncertu je povezovala Katja
Mrak, Igor Barukčič, Janez Strajnar, 
Tratnik. urnem programu udeležencem dobro-Aleš Klavžar, Marjan Bolhar, Marko 
7. Skupaj na poti, dobrodelnidelnega koncerta popestrili in polep-Lunder, Jure Močnik, Andrej Haupt-
Karitas koncert 
šali večer. Vsi skupaj bodo s sodelova­
8. Godba Domžale na 
man, Uroš Križanič, Uroš Juračič in njem in z udeležbo na tem koncertu, 
dobrodelnem koncertu Karitas 
Gregor Kosec. Selektor: Toni Dragar, 
9. Ljubljanski nadškof inpolepšali marsikateri dan in večer lju-Fizioterapevt: Martin Zupančič. 
metropolit msgr. Stanislav Zore dem v stiski, ki potrebujejo pomoč. .