Berite dant
Ty\2abam
J^UMes,
•SemišU bazen ne v roke zasebniku
stran 7: #
• Ogenj, okrog
brežiši
stran 9:
'zat
Tciga,
ljubezni
,
Vse za domače mojstre 1 Vse za mizarje!
Mizarstvo Kovač
Vavpotičeva 10, Novo maito tal.: 068 321 210, 324 380 Fax:
Št. 4 (2476), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 30. januarja 1997 • Cena: 190 tolarjev
Delitev premoženja buri strasti
Nerazdeljeno premoženje nekdanje novomeške občine povzroča veliko težav vseh trem novim, mestni, šentjernejski in škocjanski - Zadnji poskus 17. februarja
ROKOMET (ž)
kvalifikacije za svetovno prvenstvo - 6. skupina
SLOVENIJA : UKRAJINA
Novo mesto, športna dvorana Marof, 1. februarja ob 18. uri Predtekmovanje ob 16. uri:	Generalni pokrovitelj:
troboj ekip Novega mesta,
Škocjana in Šentjerneja Intel servis
Z
EKSPLOZIJA POSLEDICA GROŽENJ? - V ponedeljek nekaj po 18. uri je pred hišo Rodičevih iz Dobrave pri Škocjanu tako močno počilo, da takšne eksplozije okoliški prebivalci ne pomnijo. Eksplozija je močno poškodovala osebni avto alfa romeo, čigar lastnik je bil pri Rodičevih na obisku, ni prizanesla niti avtu ob alfi in hiši Jožeta Rodiča. Na kraj nezgode se takoj odšli policisti, komisija Urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto in strokovnjaki centra za kriminalistično - tehnične preiskave Uprave kriminalistične službe MNZ iz Ljubljane. V torek ob zaključku redakcije so bili preiskovalci še na terenu in so iskali vzrok eksplozije, našli pa so ostanke sredstva, kije to eksplozijo povzročilo. Medtem ko uradnih informacij o vzroku še ni, med ljudmi že krožijo različna ugibanja, zakaj je počilo. Tako naj bi po nekaterih virih lastniku avtomobila iz Posavja, ki je bil tistega večera na obisku pri dekletu, že večkrat grozili, po neuradnih informacijah pa naj bi počilo vojaško razstrelivo. Ni torej čudno, da med ljudmi vlada strah. (Foto: UNZ Novo mesto)
lega pa dobi škocjanska občina 4 odst. kolikor je znašal delež krajanov takratne KS Škocjan v novomeški občini. “Po takem izračunu bi morala škocjanska občina dobiti še okoli 230 milijonov tolarjev, tudi če prevzame svoj delež plačila obveznic, čeprav iz tega programa ni dobila nič,” pravi škocjanski župan Povšič. “Če pa upoštevamo, da so v Novem mestu inštitucije skupnega pomena za vse tri občine, pa pridemo vsaj do vsote 160 milijonov
* Kakorkoli že, 17. februarja se bodo v Šentjerneju ponovno sestali župani in predsedniki občinskih svetov. Če tudi tam ne bo prišlo do soglasja o delitvi premoženja, bo res morala o tem odločati republiška arbitražna komisija. To bi bil prvi tak primer v Sloveniji.
tolarjev. Škocjan tudi na arbitraži nima kaj izgubiti! Mi od novomeške občine ne maramo nobene miloščine ali tako imenovane pomoči, ampak hočemo samo tisto, kar nam pripada! Tudi če se
(Nadaljevanje na 2. strani)
PUBLIKUM
Borzno portdovnjt d.d.
Odkupujemo delnice KRKE in druge
@068/322-490
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p.e. NOVO MESTO
NAJVIŠJE ODKUPNE CENE DELNIC
* Odkupujemo delnice KRKE po 15.100 SIT/delnico
V	Novoteksovi Tkanini po plači
prekinili delo
Vse večja uravnilovka
NOVO MESTO - Potem ko so v četrtek, 23. januarja, v Novoteksovi Tkanini delavci dobili plače, je skupina nezadovoljnih delavcev v oddelku priprave zahtevala sestanek z vodstvom podjetja. Naslednji dan, v petek, se je, potem ko so zjutraj v proizvodnji spontano ustavili delo, ob 8. uri z delavci sestala direktorica Milena Kramar Žnidar in ob 9. uri je proizvodnja spet stekla.
V	decembru se je namreč za petino povečala odsotnost delavcev, obenem pa je bilo ta mesec največ dela, tako da so bili delavci, ki niso bili odsotni, toliko bolj obremenjeni, kar pa se ni bistveno poznalo pri plačah. Zaradi znanih težav tekstilne industrije plače ne sledijo inflaciji, pojavlja pa se vse večja uravnilovka, saj se tudi do sedaj višje plače približujejo zajamčenim, delavci, ki so ves čas na delu, pa dobijo skoraj enake plače kot tisti, ki so na bolniški.
Po besedah direktorice bodo poskušali najti način, kako posebej nagraditi delavce, ki daljše obdobje nimajo bolniških izostankov.
I. V.
Odkupujemo
delnice KRKE, serije B in G. Tel. 068/21-335, Jure, d.o.o.
S koncertom do dokončanja študija v Moskvi
Starši nadarjenega Erika Sulerja iz Kočevja sami ne zmorejo vseh stroškov
KOČEVJE - V soboto ob 20. uri bo v Šeškovem domu v Kočevju koncert mladega pianista Erika Šularja iz Kočevja. S koncertom, ki bo pravzaprav dobrodelni koncert, bo Erik skušal zbrati del denarja, potrebnega za nadaljevanje svojega študija v Moskvi.
Erik Šuler je svojo nadarjenost za glasbo pokazal že pri treh letih, po glasbeni šoli v Kočevju in Ljubljani pa jo je začel oblikovati smeri poklicne usmeritve za pianista pri 12-ih letih, ko je začel s študijem klavirja v Moskvi. Po končanem petletnem študiju pri prof. Gadžijevu na specialni šoli pri moskovskem konservatoriju Čajkovskega pa sedaj pri 21. letih že četrto leto obiskuje petletni nadaljevalni študij.
Za kritje Stroškov Erikovega študija že vsa leta skrbijo v prvi vrsti njegovi starši, kar pa postaja težje, saj je Erikova mama Erna že nekaj časa brez zaposlitve. Kljub kulturi in v tem trenutku umetnosti nenaklonjenim časom pa sedaj, skoraj tik pred koncem dolgoletnega Erikovega študija, ne nameravajo obupati.
M. L.-S.
ŠKOCJAN - Zapleti z delitvijo premoženja nekdanje novomeške občine med tri nove: mestno občino Novo mesto, občino Šentjernej in občino Škocjan, so s sestankom vseh treh županov v ponedeljek v Škocjanu dosegli vrhunec. Po dolgi in mučni razpravi, polni očitkov in zamer, so se dogovorili, da se 17. februarja sestanejo v Šentjerneju, dotakrat pa bodo Skocjanci pripravili svoj predlog delitve premoženja. Če tudi potem ne bodo našli rešitve, bo o delitvi odločala republiška arbitražna komisjja.
Kot smo v našem časopisu že večkrat poročali, sta občinska sveta novomeške in šentjernejske občine sprejela predlog delitve nekdanjega skupnega premoženja med tri nove občine, škocjanski pa ne. Očitki novomeškega župana Koncilije škocjanskemu Povšiču, ki naj bi bil največji krivec, da delitvena bilanca ni sprejeta, letijo predvsem na to, da so na komisiji, katere člani so bili tudi vsi trije župani, uskladili predlog delit-
SADJARSKI DNEVI POSAVJA
ARTIČE • Sadjarsko društvo Posavja Krško bo organiziralo Sadjarske dneve Posavja, ki bodo danes in jutri v Prosvetnem domu v Artičah. Začetek delovnega srečanja je danes ob 9 JO. Na sadjarskih dnevih bodo govorili med drugim o razvoju sadjarstva v Sloveniji, o pridelkih jablan v Sloveniji ter o vzgoji in zaščiti nasadov.
vene bilance, da Povšič takrat, ko je bil še čas za to, ni nasprotoval, kaj šele, da bi predlagal kakšen drugačen način delitve. Skratka -novomeški župan vztraja, da za nazaj ni kaj popravljati, daje bilo časa za usklajevanje dovolj, da sta dva sveta sprejela predlog delitve, da pa je pripravljen pomagati škocjanski občini z dodatnimi 20 milijoni tolarjev, nikakor pa ne pristane na to, da bi morala dobiti 160 milijonov tolarjev, kolikor so izračunali v Škocjanu, da jim še pripada.
V Škocjanu so namreč vzeli za kriterij pri delitvi nekdanjega skupnega premoženja število prebivalcev, češ da so to skupno premoženje ustvarjali vsi prebivalci takratne novomeške občine in da ga je treba tudi v tem razmerju deliti. Tako naj bi od knjižne vrednosti nepremičnega premoženja nekdanje novomeške občine konec leta 1994 odšteli vrednost tistih nepremičnin, ki so v škocjanski občini (šola itd.), od osta-
TRIJE ŽUPANI - Zaradi delitve premoženja nekdanje novomeške občine se župani (z leve) novomeške, škocjanske in šentjernejske občine ne gledajo prav nič lepo. Ostri očitki z ene strani (škocjanske in šentjernejske) letijo na drugo (novomeško) in obratno. (Foto: A. B.)
Trebnje: “udar” odstranil župana?
Svetniki SKD in večina SLS na izredni seji občinskega sveta: “Županu Pungartniku (LDS) je s potrditvijo poslanskega mandata prenehala funkcija župana!” - Nadomestne volitve?
TREBNJE - Petkovo 1. izredno sejo trebanjskega občinskega sveta je predsednik dr. Marjan Peter Pavlin (SKD) sklical, da bi ugotovili prenehanje mandata trebanjskega župana Cirila Metoda Pungartnika (LDS), ker je 16. januarja v državnem zboru namesto dr. Janeza Drnovška postal poslanec.
Zato naj bi razpisali nadomestne volitve. Ta del scenarija izredne
Ko svetniki marširajo...
Ko se je petkova izredna seja občinskega sveta v Trebnjem v mučnem ozračju približala h koncu, kakršnega so si verjetno zamislili sklicatelji, je Janez A. Kovačič (DeSUS) predlagal, da naj glasujejo vsaj tajno, Igor Teršar (LDS) je prosil za polurni odmor za posvet s svetniki, svetnik Janez Slak (LDS) je predlagal, naj da predsednik vsaj dnevni red izredne seje v sprejem, dr. Franc Žnidaršič (DeSUS) pa je ponovno vprašal, kaj je v dobro občine. Vse to pa je kot bob ob steno. Predsednik sveta dr. Marjan P. Pavlin (SKD) se za vse ugovore, pripombe in predloge ni zmenil in se mu je mudilo čimprej opraviti glasovanje, katerega rezultat je bil znan že vnaprej. S četico svojih somišljenikov seje odločil, da bo marširal dalje, ne oziraje se na žrtve, kaj šele na “umetniški vtis" tovrstnega doživljanja demokracije v očeh prisotnih predstavnikov javnosti, novinarjev.
Že od začetka delovanja občinskega sveta v Trebnjem so bile velike napetosti med “pomladno” večino, na čelu z SKD, in levosredinsko opozicijo, vendar so se sčasoma zelo ublažile. Trebanjski svetniki vseh političnih barv so skupaj z županom spiti celo kakšen kozarec... So zdaj, ko so se nekateri svetniki odločili, da bodo zgolj poslušni vojščaki svojih strank in svojih vodij, porušeni mostovi sodelovanja in zaupanja?
j r\ r Ih L I ih /\ L-
seje in odlok o začasnem financiranju proračuna občine Trebnje je po približno poldrugo uro dolgi zelo ostri in naelektreni razpravi 12 svetnikov SKD in večine SLS potrdilo, svetnika SLS Božo Kravcar in Vinko Tomažin sta bila proti, Jože Vencelj (SDS) pa se je vzdržal.
Svetniki LDS, ZLSD in svetnik DeSUS-a ter poslanec dr. Franc Žnidaršič so ob glasovanju protestno zapustili občinsko sejno dvorano. Pozneje sta se jim pridružila še svetnika Jože Vencelj in Janez Anton Kovačič (DeSUS); le-ta se sploh ni hotel opredeljevati iz protesta, ker predsednik sveta ni dal na glasovanje nobenega izmed njegovih treh predlogov. Zupan Pungartnik je že pred začetkom seje protestiral nad načinom sklica izredne seje, o kateri je bil obveščen z gradivom, ki
Do konca tedna bo prevladovalo suho in razmeroma hladno vreme.
ga je prejel 22. januarja popoldne. Pungartnik je menil, da ni potrebna taka naglica. Dejal je, da se niti o sklicu seje niti o dnevnem redu ne o vsebini gradiv z njim ni nihče posvetoval, zato je bil dolžan pisno pojasniti svoja stališča. Protestiral je, ker je predsednik sveta dal z mize za to izredno sejo odstraniti njegove predloge, saj želi ponovno in nedvomuno, kot je že povedal novinarjem po potrditvi poslanskega mandata, izraziti pripravljenost, da bi poslej opravljal funkcijo župana občine nepoklicno. Pungartnik je svetnike seznanil, da tako ravnajo v večini občin, katerih župani so bili izvoljeni v državni zbor. Gre pa kar za 26 županov - poslancev. “Večina občinskih svetov iz takih občin je ocenila, da je za občino koristno, če je njihov župan tudi poslanec, zato le težko razumem, da to za našo občino ne bi bilo dobro,” je poudaril Pungartnik.
Predsednik sveta dr. Pavlin je čvrsto vztrajal pri uvodoma povedanem, da se je za tak korak odločil po posvetu s Svetetom z vladne službe za zakonodajo in z Markom Golobičem iz republiške volilne komisije, da formalno pravno župana Trebanjci nimajo več, ker mu je mandat prenehal 16. januarja, ko je državni zbor potrdil poslanski mandat Pun-(Nadaljevanje na 6. strani)
Manj umetnosti v šoli?
Za devetletno osnovno šolo, ki je nepreklicno vse bliže, naj bi zmanjšali število ur pouka umetnosti. Najbolj bi prizadeli li-
njimi povezane napovedi vrhovnih ustanov, ki jim je država zaupala prenovo osnovne šole, odmevajo v javnosti. Tako se precej ljudi boji, kaj bo nastalo, če bodo slovenske šolske oblasti oklestile likovni in glasbeni pouk. Umetnostna vzgoja po njihovem pomeni tisti del osnovne šole, v katerem otroci lahko pokažejo in razvijejo svoja posebna nagnjenja, so posebej ustvarjalni in se sprostijo.
Z zmanjšanjem števila ur likovne in glasbene vzgoje bi v državi menda radi razbremenili šolarje. Vprašanje je, če bi manj umetnosti v šoli res na ta način pomagala otrokom. Mogoče bodo mladi ljudje po končani devetletni osnovni šoli res pravcati mali učenjaki, strokovnjaki za svoja ozka področja. Ali bodo mogoče ob taki učenosti ostali za kaj prikrajšani? Česa ne potrebuje Slovenec prihodnjih desetletij’? Ali bo Slovenija postala država tehnikov, če bo v devetletki manj umetnosti? Verjetno razmišljate tudi o tem. Nekaj razmišljanj ponujajo odgovori v današnji anketi Dolenjskega lista.
ALOJZ ČRNIČ, avtoprevoznik iz Grma pri Metliki: “Naj kar ostane tako, kot je bilo doslej. Že sedaj nimajo likovni, glasbeni in tehnični pouk kaj prida ur, marsikdo pa po osnovni šoli o teh predmetih ne sliši več skoraj nič. Poleg tega so ti predmeti dobrodošli tudi zato, ker se otroci takrat, ko jih imajo na urniku, nekoliko sprostijo in odpočijejo od težjih predmetov.”
NATAŠA ADLEŠIČ, frizerka v Semiču: “V osnovni šoli naj ostane toliko ur tehničnega, likovnega in glasbenega pouka, kot jih je bilo doslej. Ne predstavljam si, kako se bo lahko, če bodo število ur zmanjšali, kdo po srednji šoli odločil za študij katerega od omenjenih predmetov, če jih ne bo imel priložnost niti spoznati, kaj šele, da bi dobil o jih osnovno znanje.”
AVGUŠTINA LAH, upokojena specialna pedagoginja iz Novega mesta: “Delala sem na osnovni šoli in na šoli s prilagojenim programom in vem, da so likovni pouk, glasbena vzgoja in tehnični pouk v osnovni šoli zelo pomembni za otrokov razvoj. Nekateri otroci so nadarjeni prav na teh področjih. In če teh predmetov ne bo, se bojim, da bomo imeli estetsko nepismene generacije.”
FRANC KUNST, visokokvalificirani zidar, zaposlen pri Splošnem gradbenem podjetju Sevnica: “Vedno sem imel rad likovni pouk, zlasti sem rad risal, in bi privoščil zanamcem kvečjemu še več likovnega pouka in vzgoje pa tudi glasbe, saj je to del širše izobrazbe. Ta je pa nam vsem zelo potrebna. Zdi se mi, daje življenje brez srčne kulture kot Sahara brez vode.”
FRANC OZIMEK, delavec, zaposlen na javnih delih pri trebanjski Komunali: “Mislim, da bi bilo prav, če bi ostalo vsaj po starem, glede števila ur glasbenega in likovnega pouka v šolah, kot je bilo to še v letih, ko sta se šolala moja otroka. Iz njunih ust nisem nikoli slišal kaj slabega o teh predmetih ali učiteljih, česar pa ne bi mogel reči za druge predmete in predavatelje.”
CIRIL ANDOLJŠEK, delavec MORS iz Ribnice: Nisem za zmanjševanje števila ur pouka umetnostne in glasbene vzgoje. Sploh pa ne v nižjih razredih. S tem bi otrokom vzeli še tisto malo prehodnosti med igro in povsem resnim delom, ki jo imajo sedaj. Zdi se mi, da je tako, kot je, čisto v redu. Učni program je že tako prenatrpan in otroci potrebujejo nekaj lažjih, sprostitvenih predmetov.”
BOŽA KASTELIC-MALNAR, profesorica glasbene vzgoje iz Kočevja: “Učitelji smo proti zmanjševanju pouka umetnostne in glasbene vzgoje na vseh stopnjah. Nam v prid govori tudi splošna težnja v svetu, ki je vse bolj naklonjena kulturi. Tikih otrok, ki nimajo ne želje ne potrebe po splošni izobraženosti, je morda le desetina. Gre za vzgojo in splošno izobraženost.”
MARJAN JELENKO, dipl. inž. strojništva iz Dovškega, zaposlen v Termoelektrarni Brestanica: “Sem proti ukinitvi teh predmetov, saj so pomembni za splošno razgledanost, razvijajo kreativnost in dvigujejo kulturno zavest. Res, da so otroci preveč obremenjeni, vendar so ti predmeti tudi razvedrilo in pomenijo sprostitev, hkrati pa pozitivno vplivajo na razvoj otroka.
MIRAN OMERZEL, svetnik v občinskem svetu Brežice, doma iz Pavlove vasi pri Pišecah: “Likovna in glasbena dejavnost iščeta talente med otroki, razvijata otrokovo kreativnost in osebnost, svobodo duha, in to enako ali še celo bolj kot drugi predmeti. Osnovna šola mora dati paleto znanja. Vsi predmeti so pomembni, zato ne bi smeli zmanjševati obsega glasbene in likovne vzgoje.”
Delitev...
(Nadaljevanje s 1. strani) vsa stvar vleče 10 let in če bo medtem nastalo še 5 novih občin na območju sedanje novomeške, Škocjan ne bo dobil nič manj.” Medtem ko se novomeški župan trdno oklepa tega, kar naj bi bilo sprejeto v komisiji, pa šentjernej-ski misli drugače, čeprav je šent-jernejski svet sprejel predlog delitvene bilance. “Če sta dva sveta to sprejela, eden pa ne, je treba vso stvar začeti znova,” meni šent-jernejski župan Franc Hudoklin.
Zaradi neurejenih medsebojnih razmerij imajo težave in trpijo škodo vse tri občine. V nekaterih zelo pomembnih stvareh je stanje tako, kot da bi bili še zmeraj ena občina. Sicer pa je na škocjanskem sestanku prišlo na dan, da so se na zadnjih pogovorih o delitveni bilanci - zlasti potem, ko so v Škocjanu zavrnili predlog komisije - župani imeli zelo grdo. Na eni strani je novomeški, na drugi pa sta škocjanski in šentjernejski. Kot pravi šentjernejski župan Hudoklin, ni dosti manjkalo, pa bi prišlo celo do fizičnega obračuna-
Va^a'	A. BARTELJ
V saboru (spre)govorili o Inlesu
Načeli vprašanje nerešenih pravnolastninskih odnosov v nekdanjem Iniesovem tozdu na Hrvaškem - Javor Jusiči lahko postane tema meddržavnih pogovorov ali celo sporov
RIBNICA - Ob odpustitvi zadnje skupine 66 delavcev podjetja Javor Jusiči sredi decembra lani je poslanec Nikola Ivaniš v hrvaškem saboru načel vprašanje nerešenih pravnolastninskih odnosov v tem nekdanjem tozdu ribniškega Inlesa. Po odgovoru hrvaškega ministra za privatizacijo Milana Kovača sodeč, utegne razreševanje tega vprašanja postati tema hrvaško-slovenskih pogovorov.
NOVOLETNO SREČANJE ŽUPANAZ GOSPODARSTVENIKI
NOVO MESTO - V torek, 28. februarja, je župan Franci Koncilija v hotelu Krka pripravil srečanje z gospodarstveniki mestne občine Novo mesto, da bi po krajšem kulturnem programu in podelitvi priznanj gospodarstvenikom, kot so mag. Miloš Kovačič, Bernard Coursat, Vojko Švigelj, Jože Novak in Bojan Črtalič, nazdravili novemu letu in se skupaj poveselili na kosilu v restavraciji.
Kaj bi to lahko pomenilo za Inles, ki ga samovoljna odcepitev tozda Javor Jusiči bremeni v skupni višini okoli štiri milijone mark, lahko v Inlesu za zdaj le ugibajo. Kot pravi direktor Inlesa Janez Lesar, o dogajanju v podjetju Javor Jusiči že dalj časa ne vedo nič, saj se je podjetje leta 1991 samovoljno odcepilo in pretrgalo vse stike z matičnim podjetjem. V Inlesu so to podjetje sčasoma celo odpisali skupaj s 17 prodajnimi skladišči, ki sojih z osamosvojitvijo zgubili v bivši Jugoslaviji, ostal pa jim je dolg v skupni višini preko 14 milijonov mark, ki ga še vedno odplačujejo.
V podjetju Javor Jusiči, v katerega je Inles samo tri leta pred odcepitvijo investiral novo proizvodnjo masivnih vrat in polken, so očitno mislili, da bodo po odcepitvi od matičnega podjetja poslovali uspešno, vendar se to ni zgodilo, kjub temu da so tudi po odcepitvi uporabljali Inlesovo blagovno znamko. Inles njihove odcepitve ni nikoli priznal, zaradi nedoločenega statusa pa se Javor Jusiči ni mogel vključiti v hrvaški proces lastninjenja in druge reorganizacije. V Javorju Jusiči niso prejeli ob še pred osamosvojitvijo obeh republik predvideni reorganizaciji celotnega podjetja predvidene delitve takratnega skupnega računa podjetja, po odcepitvi podjetja po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške pa, kot kaže, tudi pozabili na svoj
v
Šuligoj: vojska pripravljena
V Novem mestu prisegli vojaki januarske generacije -Slovenija pred novimi mednarodnimi preizkušnjami
NOVO MESTO - V novomeški vojašnici so 24. januarja prisegli vojaki januarske generacije, ki služijo v 1. bataljonu 22. brigade. To je prva generacija vojakov v tej enoti, ki se usposablja po novem enovitem sistemu.
Slavnostni govornik na prisegi je bil Bojan Šuligoj, državni sekretar v ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Kot je dejal, petkova prisega v bataljonu 22. pehotne brigade v Novem mestu pomeni še en pomemben korak v razvoju Slovenske vojske in slovenskega obrambnega sistema.
Šuligoj je spomnil, da se Slovenija pospešeno pripravlja za vstop v zvezo Nato. Formalno je že uvrščena v ožji krog članic, ki bodo sprejete v Nato letos poleti. Prestala pa je že tudi 90-dnevni preizkusni rok, ki ji ga je naložila ameriška diplomacija.
“S približevanjem Slovenije zvezi Nato Slovensko vojsko čakajo v naslednjih letih nove preizkušnje in izzivi, ko se bo morala
potrditi tudi v mednarodnem merilu. Lahko zagotovim, da je Slovenska vojska pripravljana in usposobljena za ta korak in bo enakovreden partner ostalim armadam, članicam zveze Nato.
Z enovitim služenjem vojaškega roka povečujemo število bojnih enot v Šlovenski vojski, kar nam omogoča boljšo in daljšo uporabo enot, častnikom in podčastnikom in vojakom stalne sestave pa enotne in izenačene pogoje dela, razvoja, šolanja in napredovanja, hkrati pa tudi možnost hitrejše prilagoditve praksi zveze Nato. To so spremembe, ki smo jih potrebovali in pričakovali tudi zaradi uvajanja nove opreme in oborožitve v enote Slovenske vojske. Ta proces zahteva drugačne in boljše delovne razmere, predvsem pa urjenja,” je dejal Šuligoj.
Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi Franci Koncilija, župan mestne občine Novo mesto.
L. M.
lastninski položaj.
Ker podjetje ni bilo registrirano, prostorov podjetja niso mogli oddati v najem ali prodati, prav tako pa tudi niso mogli uvesti stečajnega postopka, ko je prenehalo delovati. To pa se je zgodilo z odpustitvijo zadnje skupine delavcev 17. decembra lani, kot je povedal Nikola Ivaniš, ki se je vprašal, ali so odpovedi, na katerih je žig podjetja Inles Ribnica, tozd Javor Jusiči, pravno veljavne
Zakaj je Ivaniš načel temo nerešenih pravnolastninskih odnosov v podjetju Javor Jušiči, za katerega je minister Kovač dejal, da v meddržavni komisiji za ure-
• Pred dobrim letom in pol seje neko hrvaško prodjetje zanimalo za odkup podjetja Javor Jusiči. Ribniški Inles in hrvaško podjetje sta se tedaj dogovorila, da bi Inles priznal odcepitev svojega nekdanjega tozda na Hrvaškem za odplačilo dela terjatev tega podjetja, hrvaški podjetnik pa bi te terjatve vnovčil za nakup Javorja Jusiči. Zaradi nerazčiščenih pravnolastninskih odnosov pa do uresničitve tega dogovora ni prišlo.
ditev premoženjskopravnih odnosov še niso slišali, da pa bodo, ko bodo zbrali vse potrebne podatke, Ivanišinu na njegovo vprašanje pisno odgovorili in to temo obravnavali na dnevnem redu pogovorov s slovensko stranjo, v Inlesu lahko le ugibajo. Kot pravi direktor Lesar, morda to pomeni začetek reševanja te zapletene problematike, ki je Inlesu kljub
Janez Lesar, direktor ribniškega Inlesa
prizadevanjem, da bi mu slovenska država pomagala pri tem, ni uspelo rešiti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Po devetih letih bodo v Kočevju ponovno gradili
Začeli z zemeljskimi deli za izgradnjo novega bloka
KOČEVJE - V teh dneh so v Turjaškem naselju v Kočevju pričeli z zemeljskimi deli za izgradnjo novega bloka, v katerem bo našlo v Kočevju prepotrebna stanovanja 26 družin. To bo v Kočevju prva izgradnja bloka po devetih letih, saj so zadnji blok zgradili v Ulici heroja Marinclja leta 1988.
Kot je povedal načelnik oddelka za gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe na kočevski občini Antun Gašparac, bo izgradnja bloka stala predvidoma 140 milijonov tolarjev. Denar bo občina zagotovila iz sredstev od prodanih stanovanj in sredstev iz finančne izravnave. Gradnja bo potekaka v fazah. “Za zdaj imamo podpisano pogodbo za dokončanje tretje gradbene faze, računamo pa, da bo blok dokončan prihodnje leto,” pravi Gašparac. V bloku, ki ga bodo zgradili v obliki črke L in bo imel dva ločena vhoda, bo skupno 26 stanovanj. Osem stanovanj bo enosobnih, štiri dvosobna, štirinajst pa bo dvoinpolsobnih. Vsa stanovanja bodo v celoti namenjena za občinske potrebe, saj je v kočevski občini preko 200 prosilcev za vse kategorije stanovanj.
M. L.-S.
V TOREK “VADBA DEMOKRACIJE”
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine vabi v torek, 4. februarja, ob 19.30 v Dom kulture na gledališko predstavo izven abonmaja z naslovom Vadba demokracije-. Komedijo Nenada Staziča bo uprizorilo satirično gledališče Ke-rempuh iz Zagreba.
TREM ENOTAM BOJNA ZASTAVA - Na slovesnosti ob prisegi v novomeški vojašnici je načelnik generalšataba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman podelil trem enotam Slovenske vojske bojno zastavo. Ta simbol pripadnosti in časti so prejeli: 22. brigada s poveljnikom podpolkovnik Anton Klobčaverjem, 1. bataljon 22. brigade s poveljnikom polkovnikom Mitjo Teropšičem in 2. bataljon 22. brigade iz Cerkelj ob Krki, v imenu katere je zastavo sprejel podpolkovnik Stanislav Zlobko. Na sliki: polkovnik Mitja Teropšičprejema bojno zastavo. (Foto: L. M.)
V Sloveniji se razslojevanje boleče povečuje
Stopnje revščine 13,6 odst.
LJUBLJANA - V ustavi piše, da je Republika Slovenija pravna in socialna država, v resnici pa (še) ni ne eno ne drugo. Novi poslanci so pred volitvami obljubljali, da bodo (po)skrbeli za uresničitev obojega. Jim bo uspelo? Čaka jih težavna naloga. Priče smo (bili) valu množičnega upokojevanja, množične brezposelnosti pa razmahu podjetništva in samozaposlovanja. Mnogi so ogroženo življenjsko raven svojih družin ohranjali s sivo ekonomijo, delom na črno in honorarnimi zaposlitvami. Socialne razlike med ljudmi - pa če pogledamo samo zaposlene - so se močno poglobile.
Povprečna mesečna plača v Sloveniji je oktobra 1996 znašala 85.732 tolarjev neto. Več kot polovica zaposlenih ima podpovprečno plačo. Zajamčena plača kot najnižje možno plačilo za polni delovni čas, ki jo določa vlada, pa znaša nekaj več kot 33 tisočakov neto (brez davčnih odbitkov) torej okrog 30 odstotkov povprečne plače. In čeprav naj bi bila ta plača le začasna premostitvena rešitev
za podjetja, ki slabo poslujejo, je verjetno kar nekaj deset tisoč delavcev, ki morajo shajati s takšnim mesečnim prejemkom.
Eno najbolj bolečih socialnih razslojevanj pa se dogaja na stanovanjskem področju in prizadeva zlasti mlade iz nepre-možnih družin, ki lahko o nakupu lastnega stanovanje le sanjajo ob tem daje neprofitnih stanovanj mnogo premalo, zasebna (večinoma odkupljena za bagatelo) pa njihovi lastniki oddajajo po oderuških cenah...
Do državne pomoči imajo pravico državljani, ki se ne morejo sami preživljati in tudi nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati, poleg tega morajo biti stari več kot 60 let. Mlajši pridejo v poštev le, če so invalidi ali če so kako drugače zdravstveno prikrajšani. V prvi polovici leta 1996 je bilo v Sloveniji 29.611 upravičencev do denarnega dodatka. Vse več je v Sloveniji tudi tistih, ki prosijo za enkratno pomoč (Slovenija ima tudi okoli 500 do 600 brezdomcev, tako imenovanih klošarjev, s katerimi je največ težav po večjih mestnih središčih).
Po mednarodno priznani metodologiji je stopnja revščine v Sloveniji ocenjena na 13,6 odstotka, tako da se med evropskimi državami uvrščamo na sredino. Skoraj neverjetno se sliši, naj bi bilo več revščine v Franciji, Španiji, Portugalski, Italiji, Grčiji, Irski in Veliki Britaniji, manj pa v Luksemburgu, Belgiji, Danski, Nemčiji. V Sloveniji živi na meji revščine okoli 80 tisoč ljudi.
VINKO BLATNIK
Novomeška kronika
ZIMA - Okrog 1500 stanovalcev spodnjega dela blokovskega naselja Slavka Gruma je sredi prejšnjega tedna občutilo pravo zimo. Njihova stanovanja so bila dva dni brez ogrevanja, ker je zmanjkalo premoga, ob službo pa je bil tudi kurjač. Ljudi je “postavitev na hladno” še toliko bolj razburila, ker so za kurjavo plačevali celo leto. Od lani novi kurilni odbor je menda po novem letu ostal brez žiro računa, denarja in tudi premoga. Stanovalci se sprašujejo ali je do “zime” prišlo zaradi ukinitve žiro računa ali zaradi neplačevanja kurjave nekaterih stanovalcev. Te nesreče pa so bili najbolj veseli novomeški trgovci s kaloriferji, saj seje prodaja v tistih dveh dneh močno povečala.
MEJNIKI - Najmanjši veliki župan na Dolenjskem, Janez Povšič, ki se je pri delitvi premoženja bivše skupne občine odločno postavil za delež, ki po njegovem pripada Škoc-jancem, večino časa preživi na tujem. Daleč okoli znana Poveževa zidanica, kjer ima svojo rezidenco, sodi v krajevno skupnost Bela cerkev, torej pod novomeško občino. Ve pa se, da se z novomeškim županom nimata preveč rada in lahko se zgodi, da bo navihani in vsega zmožni Povšič čez noč prestavil mejnike, bolj priročno pa bi bilo, ko bi zamenjal novomeškega župana.
ODKRIZANI - “Ablast je pa ablast,” so včasih rekli in imeli v mislih njeno nedotakljivost in vsemogočnost. Nekateri oblastniki bi to še danes radi videli, pa čeprav je izbruhnila demokracija. In če ti kdo ni po volji, se ga na svoj način odkrižaš. Menda med okriža-ne spadamo tudi novinarji Dolenjskega lista, saj tudi županovega vabila na podelitev priznanj uspešnim gospodarstvenikom Dolenjski list ni dobil. Je že res, da pišemo kritično, kar pa ne pomeni, da le slabo. Če kdo zasluži pohvalo, z njo ne skoparimo.
Ena gospa je rekla, da je res, da ima škocjanski tupan novo-fneškega tako rad, da bi ga naj-raje požrl. Tega še ni storil samo Zato, ker se boji, da bi se zastrupil.
Suhokranjski drobiž
menjava generacij -
tudi novo vodstvo PGD gasilcev 'z Ajdovca je v drugačni zasedbi. Dosedanje delo upravnega odbo-ra je bilo, po razpravi sodeč, vzor-n?. Predsednik tega odbora pa je b‘l že drugi mandat Ludvik Lon-f>ar	znan tudi kot ve-
s,en in dober šofer delavske Proge med Suho krajino in Novo-lesom v Straži. Tkkoj v nedeljo, orugi dan po občnem zboru, se je sestal novi upravni odbor, ki pa do sedaj še ni izvolil novega predsednika in drugih organov odbo-
POLNA DVORANA V AJDOVCU - V Ajdovcu je bila po dolgem času dvorana spet polna. Mroraj 150 gledalcev iz ožje in Šlrše okolice si je ogledalo Finž-Sarjevo dramo Razvalina življe-nJa- Gledalci so bili navdušeni, epako tudi člani KD Ambrus, ki niso pričakovali takega obiska. Dvorana potrebuje tudi stole in ogrevanje, saj je, to edini prostor, kler se lahko ljudje srečujejo, sestankujejo ali pa si ogledajo •udi takšno kulturno prireditev, *°t je bila pred dnevi.
FILM O DVORU - Gotovo bo ?animiv film, ki bo pokazal delček “dvljenja in dela prebivalcev, obrt-n,kov in podjetij ob Krki, pa tudi Prireditev, ki je bila ob 200-letni-Cl železarstva na Dvoru. Predstavitev filma na video kaseti bo v Petek, 31. januarja, ob 18. uri v sejni sobi gasilskega društva. Pred Prikazom filma bo občni zbor kulturnega društva Dvor, na ka-*erem bodo spregovorili o delu uruštva v letu 1996, načrtih zana-Prej in izvolili novo vodstvo. Vab-■jeni!
S. M.
I z N A Š IH O a Č I M KMbfc
Vse, kar delajo, delajo iz srca
V novomeški območni organizaciji RK dela okrog 500 prostovoljcev - Želijo si sprejetje zakona o prostovoljnem delu - Zanimanje za prostovoljno delo narašča tudi med učenci
NOVO MESTO - Ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne bo nikoli zmanjkalo. Ljudje še kako potrebujejo takšno organizacijo kot je Rdeči križ. Danes zanimanje za prostovoljno delo spet narašča, predvsem med osnovnošolci, še vedno pa je med aktivisti večina starejših od SO let.
Novomeška območna orga- nost, in o vsem, kar se dogaja pri nizacija Rdečega križa ima 35 kra- nas,” pravi Dragica. V zadnjih
jevnih organizacij, v katerih dela okrog 500 prostovoljcev. Štiri že dolgoletne prostovoljke, vse so včasih delale v šolstvu, so nam
PONOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV LABODA - Prejšnji četrtek je novomeški Labod za svoje upokojence pripravil tradicionalno
ponovoletno srečanje, ki se ga je letos udeležilo okrog 80 upokojencev. po7kušaie prikazati njihovo delo. Direktor Andrej Kirm je orisal poslovanje firme, ogledali so st tudi proiz- £animjv0 je, da med prostovoljci vodnjo in poklepetali z bivšimi sodelavci. Kasneje sojih pogostili v njihovi	delaj0 skoraj same ženske. Dragi-
menzi, jih obdarili in poskrbeli tudi za zabavo. (Foto: J. Dorniž)	ca Nenadič skrbi za stike z jav-
nostjo pri novomeški območni organizaciji RK in že dobro leto ureja bilten Z roko v roki. “Z biltenom želimo ljudi informirati o delu RK; o obiskih pri starejših ljudeh, o posebnih dogodkih, o krvodajalskih akcijah, ki jim bomo letos posvetili še posebno pozor-
letih se je število krvodajalcev zmanjšalo za več kot polovico, ker jih družba in seveda delovno okolje, kjer so zaposleni, ni pripravljeno podpreti.
Drska je po številu prebivalcev največja krajevna organizacija, saj šteje okrog 5000 prebivalcev. Njena predsednica Anica Bukovec, ki skrbi tudi za koordinacijo vseh 12 mestnih krajevnih organizacij, pravi, da je delo prostovoljcev v mestu težje kot na vasi, kjer se vsi ljudje med sabo poznajo. Zato pa dobro sodelujejo s patronažno službo in šolo. Skoraj 84 odst. de-
Na svečnico bo Krka rekla da
Konec zapletov s parcelo za Krkin obrat v Šentjerneju * Hipotu 537 tisoč mark za minula vlaganja • Zlonamerne govorice
DIABETIKI V STRUNJANU - Okoli 40 diabetikov, članov novomeškega Društva diabetikov, je prejšnji teden preživelo v Krkinem Zdravilišču Strunjan na termalnem okrevanju, izobraževalnem programu, ki so ga v Krkinih Zdraviliščih pripravili posebej za društva diabetikov. Program vsebuje šolo kuhanja za sladkorne bolnike, predavanja diabetologov, sprotna merjenja krvnega sladkorja, predavanja o zdravi prehrani, izlete itd. Novomeški skupini je vodstvo Dolenjskih pekarn pripravilo predavanje in pokušnjo kruha in peciva za diabetike (na sliki). (Foto: A. Bartelj)
-_______ _____________ mHR
ZAGNANI AJDOVŠKI GASILCI - Po uspešni obnovi strehe in fasade, ureditvi dovozne poti, dvorišča, zamenjavi vozila in ostale gasilske opreme v minulih štirih letih je ajdovško gasilsko društvo spet zadihalo. Po 12-ih letih, ko je končno rešen spor s KZ Suha krajina in urejen s pogodbo o določitvi solastniškega deleža pravice uporabe, imajo deblokiran žiro račun. Pri ureditvi dovozne poti in dvorišča jim je precej pomagala novomeška občina, svoj del pa je primaknila tudi KZ Suha krajina. Nekaj vidnejših rezultatov so dosegli tudi pri delu z mladimi. Prvič v zgodovini društva so se udeležili državnega prvenstva v Hrastniku. Izvolili so nov upravni odbor in nadzorni odbor, ki bo skrbel, da bodo ajdovški gasilci še bolj pripravljeni na požare. Na fotografiji mladi ajdovški gasilci na občnem zboru društva minulo soboto. (Foto: S. Mirtič)
ŠENTJERNEJ - Najzanimivejšo in najbolj perečo zadevo ponedeljkove seje sveta šentjernejske občine so uvrstili pod točko razno. Gre za vprašanje zemljišča, na katerem bi Krka gradila svoj novi obrat, v katerem naj bi delo dobilo okoli 70 ljudi. O zapletih v zvezi s tem, čigavo je to zemljišče, Hipo-tovo, občinsko ali župnijsko, smo v našem časopisu že pisali. Kaže, da bodo to zadrtost v Šentjerneju prešli in da bodo končno lahko Krki ponudili zemljišče za gradnjo obrata.
Občina in Hipot sta se dogovorila, da bo Hipot dobil 19 nemških mark za kvadratni meter tega zemljišča na račun minulih vlaganj; prvotni njihov zahtevek je bil kar 45 mark za m2. Po usklajenem predlogu znese za slabe 3 ha zemljišča dobrih 537 tisoč mark v tolarski vrednosti. Vendar si Hipot s tem denarjem neposredno ne bo mogel prav nič pomagati, kajti plačilo bo šlo Dolenjski banki, ki ima hipoteko nad Hipo-tovim premoženjem; za toliko se bo pač zmanjšal Hipotov dolg. Pogovori za odškodnino s šent-jernejskim župnijskim uradom, da bo odstopil od denacionalizacijske zahteve, da se to zemljišče vrne v naravi, pa so tudi v glavnem že sklenjeni.
“Takoj v začetku februarja, na svečnico, naj bi Krka uradno potrdila, da namerava graditi obrat
Starši veseli razvojne ambulante
Od lanskega septembra deluje v novomeškem zdravstvenem domu - Vodi jo pediatrinja dr. Diana Majstorovič - Otroke obravnavajo timsko najrazličnejši strokovni delavci
NOVO MESTO - Po podatkih mednarodne zdravstvene organizacHe se v populaciji rodi 6 do 7 odst. telesno in duševno motenih otrok. Če je otrokova moti\ja dovolj hitro odkrita in se z otrokom začnejo ukvarjati strokovnjaki, sejo da omiliti. Takšen otrok potrebuje skupino najrazličnejših strokovnjakov, kijih ponavadi manjši kraji nimajo. V Novem mestu je razvojna ambulanta delala že prej, in sicer v novomeški bolnišnici, vodila pa jo je pediatrinja dr. Milena Goršič, od septembra lani pa deluje v novomeškem zdravstvenem domu pod vodstvom pediatrinje dr. Diane Majstorovič.
Poleg nje delajo v ambulanti še delavni terapevtki Darja Galič in Damjana Mioč, višja medicinska sestra Teja Zidar, za potrebe ambulante delajo tudi vse štiri logopedinje, ki so v zdravstvenem domu, pedopsihiatrinja Milanka Ždrale, pogodbeno pa še psihologinja, klinična psihologinja in nevrofizioterapevt. “Ambulanta je namenjena spremljanju razvojno rizičnih novorojenčkov in dojenčkov. V Sloveniji je že nekaj časa uveljavljen republiški register, kjer rizične otroke vpišejo že v porodnišnici,” pravi dr. Majsto-rovičeva, ki kot pediatrinja dela že več kot 15 let, preden je prišla v Novo mesto, pa je 5 let delala v Centru Dolfke Boštjančič na Igu. V ambulanto pokličejo prvič rizične otroke, ko dopolnijo 3 mesece, in potem sledijo njihovemu razvoju. To pa še ne pomeni, da so vsi rizični otroci tudi prizadeti, med njimi je motenih v raz-
voju okrog 20 odst. “Za te otroke pa je potrebno, da se z njimi začne strokovno delati čimprej. V razvojno ambulanto jih lahko napoti tudi otrokov osebni zdravnik.” Razvojna ambulanta je namenjena otrokom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju od nekaj mesecev starosti pa tja do 18 leta.
“V ambulanto smo povabili
na tem zemljišču,” je povedal župan Franc Hudoklin. “Govorice, da bo Krka gradila v Škocjanu, so čista dezinformacija in zavajanje ljudi, gotovo z namenom, da bi med naše občane vnesli nezaupanje in zasejali razdor.” Že pred tem pa so šentjernej-ski svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve družbenega plana, kar zadeva tudi zazidalni načrt Beta, v okviru katerega je tudi parcela, na kateri naj bi Krka zgradila svoj novi obrat.	. „
A. B.
narja porabijo za socialni program: za obiske starejših, za novoletno srečanje, pomoč staršem pri plačilu šole v naravi, za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Poleg redne članarine jim denar prispevajo še dobri ljudje. “Podpiramo čimprejšnji sprejem zakona o prostovoljnem delu, da bo določen vir financiranja. Tako pa se dogaja, da mestna občina nima posluha za nas, in je za obdaritev starostnikov prispevala le po 550 tolarjev na vsakega, samo darilo pa je stalo trikrat toliko; poleg tega so sami morali poskrbeti še za pogostitev. Medtem ko sta škocjanska in šentjernejska občina prispevali po 1200 tolarjev na starostnika,” pravi Anica.
Letos so si v območni organizaciji zadali, da bodo v vseh 35 krajevnih organizacijah za aktiviste pripravili pedagoško dclavnicOj kjer jih bomo seznanili z zgodovino gibanja Rdečega križa in Rdečim križem na Slovenskem. “Thm, kjer smo že bili, so nam aktivisti z zanimanjem prisluhnili, vendar hkrati dodali, da oni to delajo iz srca, večina ljudi pa gibanja Rdečega križa ne pozna, in morda bi bilo dobro, da bi to predstavili javnosti,” pravi Avguština Lah, predsednica krajevne organizacije Majde Šilc.
Skobe Rozi, mentorica krožka Rdečega križa na osnovni šoli Center, kjer je v letošnjem šolskem letu vključenih 48 učencev od 2. do 8. razreda, pa je povedala, da zanimanje za prostovoljno delo med učenci narašča. Učenci se vključujejo v razne humanitarne akcije, vsi učenci na šoli so letos naredili preko 100 četitk za starostnike.	j DORNIŽ
Dr. Diana Majstorovič
otroke, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom, razvojne oddelke v vrtcih, nekaj otrok pa smo dobili od dr. Gor-šičeve. Starši so se razvojne ambulante zelo razveselili, kajti naša naloga je pomagati tudi njim, ne le otrokom,” pravi dr. Majstorovi-čeva. Z vsakim otrokom dela tim strokovnjakov, ki se po predhodni analizi otrokovega razvoja dogovorijo, kako bodo vsak na
• Razvojna ambulanta je povezana tudi s centri za socialno delo, sodeluje z društvi za pomoč duševno prizadetim in osebam s cerebralno paralizo, s šolami in vrtci. Ambulanta deluje v tretjem nadstropju zdravstvenega doma od ponedeljka do petka, po potrebi pa obiščejo otroka tudi na domu. Novomeška razvojna ambulanta je namenjena otrokom z motnjami v razvoju iz Bele krajine in Dolenjske. K njim pa jih napoti z napotnico njihov osebni zdravnik.
svojem področju delali z njim, da bi bil napredek čimvečji. Staršem pa pomagajo z nasveti, kako naj z njim ravnajo doma.
J. DORNIŽ
Novomeščani na olimpiadi
Aleš, Franci in Danica, varovanci novomeškega VDC-ja, odšli na 6. svetovno specialno oiimpiado v Toronto
NOVO MESTO - Gibanje specialne olimpiade se je začelo na pobudo družine Kennedy leta 1963, ko je bil organiziran prvi športni tabor za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Čez pet let pa so bile organizirane prve prave športne igre, ki so se jih udeležili le Američani. Gostje, ki so tekmovanje spremljali, so duh specialne olimiade ponesli na vse konce sveta, tako da je danes v to gibanje vključenih že 130 državnih organizacij, ki združujejo več kot 25 milijonov članov.
Slovenija je članica tega gibanja od leta 1992. Varovanci novomeškega Varstveno delovnega centra že nekaj let zapored sodelujejo tudi na slovenski zimski specialni olimpiadi. Lanske olimpiade na Pokljuki se je udeležijo šest njihovih varovancev, med njimi pa so se zelo dobro odrezali Aleš Prpar v veleslalomu, Franci Može v alpskem drsenju in Danica Gliha s tekom na smučeh na 1000 m. Vsi trije so ta teden odšli skupaj s še 13 varovanci od drugod po Sloveniji na 6. svetovno zimsko specialnb oiim-
piado v Toronto.
“Namen iger ni le tekmovanje, ampak ima mnogo širši pomen. Olimpijska prisega pravi: Pustite me zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom vsaj pogumen v svojem poskusu, 's razlaga vodja VDC-ja Ema Luzar, ki je skupaj z Alenko Podkrižnik trenirala mlade tekmovalce. Cela olimpijska reprezentanca je imela v jeseni suni trening v Črni, po novem letu pa še trening na snegu na Pohorju. Udeleženci olimpiade se pomerijo s sebi podobnimi, zato ima njihova olimiada posebna pravila. Predvsem pa je namen olimpiade druženje. Njihovi varovanci so že nastopili na prejšnji 5. svetovni zimski specialni olimpiadi v Schlad-mingu, kjer jim je Nevenka Ravnohrib prismučala dve srebrni medalji v veleslalomu.
Sožitje, zveza društev za iomoč duševno prizadetim, je ..ot organizator tekmovalce tudi lepo in toplo oblekla, tako da jih v Kanadi kljub hudemu mrazu, ki ga imajo sedaj, ne bo zeblo.	j. D.
E
/lLLj, rn/iivuj iri mnuu/i v t csi\csiv i u ~	im/hcj, a« jc v v l/g
vozi iz Mirne Peči, bo na svetovni zimski specialni olimpiadi nastopil v veleslalomu, 20-letni Franci, ki živi v domu, bo drsel, 29-letna Danica iz Jame pri Dvoru pa bo tekla s smučmi na 1000 m. V pogovoru pred odhodom v Toronto so bili vsi veselo razpoloženi, le Francija je bilo malce strah prevoza z letalom. Vsi pa so zatrdili, da se bodo na igrah potrudili in Slovenijo zgledno zastopali. (Foto: J. Dorniž)
tuji___I Z M A Š I H Q 3 C j M MŠŠ
Streha nad muzejem je dotrajana
Boljši od nerganja bi bil kanček dobre volje
O snegu, smeteh...
SELA PRI JUGORJU - Namig o tem, kako metliška Komunala nekaj tednov ni odvažala smeti s Sel pri Jugorju, je bil dovolj, da smo šli po sledi. Ze takoj na začetku se je izkazalo, da je bil kriv debel sneg, a četudi je pripomba prišla, ko je sneg že pošteno pobiralo, smo želeli priti problemu do dna. Ne nazadnje lahko letošnjo zimo nasuje še obilo snega.
Res je, da metliški komunalci zaradi tega, ker se med kupi spluženega snega po ozki vaški cesti z vozilom niso mogli prebiti so smetnjakov, tri tedne niso odvažali smeti. A tega na Komunali niso vzeli kot tragedijo, saj so odpadke nazadnje le odpeljali, a v drugih terminih. V odloku pa piše, da morajo smeti odpeljati najmanj dvakrat na mesec, in to obvezo so izpolnili. Lahko pa bi naredili še veliko več: če bi jih s Sel poklicali, bi jim prišli v okviru tretjega prednostnega reda celo splužit in posipat vaško cesto, če tega ni uspelo narediti oraču snega, s katerim se sicer dogovori krajevna skupnost, plača pa ga občina.
A medtem ko je bil neopravljen odvoz smeti s Sel za koga očitno dogodek leta, ga tudi predsednik krajevne skupnosti Jugorje, ki, mimogrede, živi celo v isti vasi, skoraj ni zaznal. Razumljivo se mu zdi, da je splužena vaška cesta ozka, saj tudi sicer ni široka, zoranega snega pa ni kam potisniti. Zagotovilo, da je pri njih pluženje dogovorjeno in urejeno, bo moralo potolažiti tudi največje nergače. Smeti pozimi po treh tednih ne smrdijo, tisti, ki bi se jih želel znebiti prej, pa bi moral pripeljati kanto do glavne ceste, saj so se smetarji pripeljali vsak teden, a obstali pred preozko cesto. Še enkrat se je torej pokazalo, da s kančkom dobre volje, pripravljenosti za pomoč in potrpežljivosti ne bi bilo nerganja in morda tudi tega zapisa ne.
M. BEZEK-JAKŠE
PREDAVANJE O GRADNJI HLEVOV
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v torek, 4. februarja, ob 10. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o gradnji hlevov za prašiče ter ocenjevanju mesnatosti. Po predavanju si bodo udeleženci lahko ogledali še vzrejni center za kmetiji Zunič v Pribincih. Predavanje in ogled bo vodila specialistka za prašičerejo Zdenka Kramar iz Kmetijskega zavoda Novo mesto. •
• Če bi radi komu rekli svinja, najprej premislite, ali je tega vreden. (Eile)
ŠTIRI PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU
METLIKA - Občina Metlika, Ljudska knjižnica Metlika, Dolenjski list Novo mesto, Mestna godba Metlika in popotnik Zvone Šeruga vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na prireditve v Metliko. Pričele se bodo v petek, 31. januarja, ob 19. uri v hotelu Bela krajina z literarnim večerom, na katerem bodo novinarji Dolenjskega lista Andrej Bartelj, Jožica Dor-niž in Tone Jakše predstavili Jakšetovo knjigo “Dolenjski obrazi”, na prireditvi pa bodo zaigrali še mladi tamburaši pod vodstvom Toneta Grahka iz Črnomlja. V torek, 4. februarja, bo ob 19. uri v kulturnem domu potopisno predavanje Zvoneta Šeruge
‘Prijazne poti” s podnaslovom Z malo Kajo okoli sveta. V četrtek, 6. februarja, ob 19. uri bosta prav tako v kulturnem domu Klemen Ramovš na kljunasto flavto in Simona Zorc z recitacijami pričarala poezijo dr. Franceta Prešerna, o slovenskem kulturnem prazniku pa bo govoril tukajšnji župan Branko Matkovič. V soboto, 15. februarja, pa bo ob 20. uri v kulturnem domu še koncert Mestne godbe Metlika.
Streha metliškega gradu, v katerem domuje Belokranjski muzej, bo morda vzdržala le še leto ali dve - Nova zasnova stalne razstave • Med obiskovalci tudi Izraelec in Japonec
METLIKA - Predlani so v Belokranjskem muzeju v Metliki pripravili idejno zasnovo razvoja in prenove muzeja do leta 2001. Načrtovali so, da bi vsako leto prenovili eno od stalnih zbirk. Prva je bila lani na vrsti zbirka novejše zgodovine, letos pa naj bi se lotili etnološke zbirke, za kar so že podpisali pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom za kulturo in občino Metlika.
ČRNOOMELJ - Območna organizacija Rdečega križa Črnomelj zbira vsak dan od 8. do 12. ure na sedežu organizacije v Črnomlju rabljena oblačila, obutev in posteljnino.
V
Toda preden bodo pričeli v muzeju s prenovo stalne razstave, bodo morali obnoviti ostrešje metliškega gradu, v katerem muzej domuje. Doslej jim je uspelo z obnovo po delih in z zamenjavo kritine streho še nekako vzdrževati, sedaj pa je v celoti, zlasti pa njeno ostrešje, že tako dotrajano, da morda ne bo vzdržalo niti ene zime več. Ogrožena je že stalna razstava v prvem nadstropju, ki je ob vsakem večjem deževju poplavljena. Z adaptacijo podstrešja bodo v muzeju pridobili kar 700 kv. metrov prostorov, ki jih nujno potrebujejo za arhiv, depo, razstave. Kot je dejala ravnateljica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, bi bilo najbolje, če bi prvo fazo obnove opravili v enem zamahu, v najslabšem primeru pa v dveh, torej v dveh letih. Dlje streha najbrž ne bo vzdržala. V kolikem času bo v resnici obnovljena, je odvisno od denarja, ki ga bo zagotovilo ministrstvo. Metliška občina naj bi prispevala za napeljavo centralne kurjave.
Nova postavitev stalne razstave bo odvisna od prostora, ki ji bo v
prihodnje namenjen. Vendar se v muzeju zavedajo, da bo ne glede na to potrebno spremeniti sedanji koncept stalne razstave, in sicer tako, da bi najbolj značilne belokranjske teme postale hrbtenica stalne zbirke. To bo v Sloveniji novost. Za sofinannciranje v letošnjem letu je muzej na ministrstvo za kulturo prijavil še prenovo Župančičeve zbirke v Vinici ter vinogradniške zbirke v Semiču. Denar za ti dve naložbi naj bi poleg ministrstva prispevali še občini, v katerih sta zbirki.
Letošnja novost v Belokranjskem muzeju je, da bo od 15. marca odprt za obiskovalce dlje časa, in sicer od 9. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. V začetku bo dežurnih pet zaposlenih, vložili pa so prošnjo za zaposlitev kustosa pedagoga. Lani je stalne in občasne razstave muzeja v Metliki, Semiču in Vinici obiskalo 21.611 ljudi, a samo stalne razstave 16.183. Žanimivo je, da si je razstave v Metliki lani ogledalo 449 tujcev iz 18 držav. Največ je bilo Avstrijcev, poleg obiskovalcev iz evropskih držav
V	Črnomlju zopet obrtni program
V	srednji šoli bo poleg gimnazije, triletnega in nadaljevalnega dveletnega podjetniškega
poslovanja, steklo izobraževanje za orodjarje in konstrukcijske ključavničarje
ČRNOMELJ - Srednja šola Črnomelj bo za prihodnje šolsko leto razpisala dva oddelka gimnazije in dva oddelka programa Podjetniško poslovanje po sistemu 3+2. Letos bo prvič razpisala vsaj en oddelek dvoletnega nadaljevalnega programa za poklic poslovni tehnik, kot novost pa še obrtni program, v katerem se bodo izobraževali bodoči orodjarji in konstrukcijski ključavničarji.
Prav slednji program je za šolo velika pridobitev, saj je v lanskem šolskem letu končala šolanje zadnja generacija kovinarjev. Za oživitev tovrstnega izobraževanja se je na ministrstvu za šolstvo in šport zavzel tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki se po besedah ravnateljice srednje šole prof. Gabrijela Vidic Mihelčič zaveda bodočega povpraševanja delodajalcev po tovrstnih poklicih. Vendar ravnateljica poudarja, da je pred njimi težka naloga, saj se mora za obrtni program prijaviti dovolj učencev. Razpisanih je namreč 12 učnih mest za orodjarja in 19 za konstrukcijske ključavničarje.
Učna mesta so ponudile Obrtne delavnice Mithraeum-Imširo-vič, Kambič laboratorijska oprema, Ključavničarsto Stanislav Malerič, Strojno ključavničarstvo Vrlinič, Toki Jože Tomaževič, Ključavničarstvo Srečko Adlešič, Orodjarna Fuks-Simonič Jože in nekatera podjetja, kot so Danfoss Compressors, Iskra Semič, TPV Suhor ter Unior iz Starega trga. “Učna mesta pomenijo zagotovilo za zaposlitev, kar je za Belo krajino zelo pomembno. Če morda za 1. letnik obrtnega programa ne bo kadrovskih štipendij, pa imamo precej zagotovil, da bodo v drugem letniku. Uidi praktični pouk v 2. in 3. letniku bodo vajen-
Prvi ločeni od občinske uprave
Upravna enota Črnomelj je dober mesec v novih prostorih v poslovpo-trgovskem centru - T\idi poročna dvorana - Najbolj pereče zadeve s področja denacionalizacije
ČRNOMELJ, SEMIČ - Črnomaljska Upravna enota (UE), ki pokriva selniško in črnomaljsko občino, seje sredi lanskega decembra preselila v nove prostore v poslovnem centru na Zadružni cesti ter bila tako prva v Slovenfji, ki se je prostorsko ločila od občinske uprave. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal načelnik Anton Horvat, imajo na skoraj tisoč kv. metrih 30 pisarn, dve sejni sobi, dva arhiva in garažo.
Pisarne so po njegovih besedah skromne. Manjša sejna soba je namenjena zasliševanju strank, večja pa sestankom, izobraževanju in za sklepanje zakonskih zvez. V stavbo, kjer je semiška občinska uprava, jim je uspelo preseliti tudi krajevni urad Semič, v muzejski zgradbi pa so preuredili semiško poročno dvorano. Tbdi za krajevne urade Adlešiči, Stari trg in Dragatuš so v glavnem rešili prostorski problem, težave pa so v Vinici.
Prostori, v katerih domuje UE, so še vedno last podjetja LB-hipo, ki mu država plačuje najemnino, ima pa prednostno odkupno pravico. Se pa na UE lahko pohvalijo, da imajo edini v Beli krajini digitalno telefonsko centralo in da so ena redkih upravnih enot, ki je po zaslugi zmogljivejših raču-
Anton Horvat, načelnik Upravne enote Črnomelj
nalnikov priključena na internet. Glavni razlogi, da se je UE preselila iz gradu, kjer je bila prej, pa so bili predvsem trije: denacionalizacijski zahtevek za grad, premalo primernih prostorov zanje in za občinsko upravo ter predvideni stroški vzdrževanja.
Čeprav imajo sistematiziranih 47 delovnih mest, je redno zaposlenih 34 ljudi, 8 pa je pripravnikov ali zaposlenih za določen čas. Predvsem težko dobijo dipl. pravnike in dipl. inž. gradbeništva, zlasti zaradi nizkih plač. Kljub temu ima 10 odst. zaposlenih visoko, 40 odst. višjo in 50 odst. srednjo izobrazbo. V lanskem letu so imeli več kot 14.600 zadev, nerešenih pa jih je ostalo le 7 odst. V izjemnih primerih se to število zadev lahko celo podvoji. Tako pride na dan na UE tudi po 200 in več strank. Najbolj pereče zadeve pa so denacionalizacija, uveljavljanje pravic po vojnih zakonih in izvajanje zakona o kme-
tijStVU'	M. B.-J.
• Vse tri belokranjske občine so sprejele odlok o ustanovitvi Belokranjskega muzeja ter imenovale člane sveta muzeja po novem. Iz vsake občine sta po dva člana, muzej pa ima v njem tri predstavnike. Na nedavni prvi seji sveta muzeja so za predsednika izvolili Milana Travnikarja.
pa so bili tudi Izraelec, Japonec, nekaj Američanov, Kanadčanov, Argentincev in Avstralcev.
M. BEZEK-JAKŠE
KONCERT ANE KAVČIČ IN ANDREJE MARKUN
ČRNOMELJ - Glasbena mladina Bele krajine pri glasbeni šoli Črnomelj vabi v ponedeljek, 3. februarja, ob 19. uri prostore glasbene šole na koncert Ane Kavčič, študentke drugega letnika flavte na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Andreje Marakun (klavir), sedaj absolventke na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dubravke Tomšič-Srebot-njak. Organizatorji so zadovoljni s prejšnjim koncertom pihalnega kvinteta Slowind, ki je bil zaradi svoje modernosti še posebej zanimiv. Navdušeni so bili tako poslušalci kot izvajalci, kar pomeni, da si publika želi tudi takih, drugačnih koncertov.
ci opravljali pri delodajalcih, s katerimi bo šola sklenila učne pogodbe,” je povedala Mihelči-čeva.
V gimnazijskem programu ponuja črnomaljska srednja šola priprave na maturo iz angleščine in nemščine kot tujih jezikov ter zgodovine, geografije, psihologije ali sociologije, biologije, kemije, fizike in ekonomije kot izbirnih predmetov. V novem šolskem letu bodo poleg vpisa v dva oddelka programa podjetniško poslovanje prvič vpisali učence v nadaljevalni dveletni program za poklic poslovnega tehnika. “Prizadevamo si, da bi v novem šolskem letu začeli uvajati elemente učne firme, ki v Sloveniji niso več nobena novost. Aktiv ravnateljev poslovnih šol je centru za poklicno izobraževanje pri ministrstvu predlagal, da izdela projekt opremljanja teh šol za potrebe učne firme. To ne bo majhen zalogaj, zato bomo poskusili najti sponzorje, nekoliko pa računamo tudi na pomoč staršev. S takšnim načinom pouka bi bili učenci dobro usposobljeni za vodenje manjših podjetij, saj imajo poleg številnih strokovnih predmetov tudi dva tuja jezika,” pove o načrtih ravnateljica.	.
M. D.-J.
KAKO V GOZDOVIH PO ŽLEDU
SEMIČ - V semiški občini, kjer je žled le popustil, so ceste do vasi sicer očistili, še vedno pa jih čakajo gozdne ceste. Dokončne ocene o škodi, ki jo je povzročil žled, še ni, zagotovo je le, da ne bo majhna. V ponedeljek so imeli predstavniki gozdarske službe sestanek s kmeti, na katerem so jim svetovali, kaj morajo narediti v poškodovanih gozdovih in sadovnjakih. V teh dneh pa pričakujejo tudi merila za oceno škode.
O TESTU
ADLEŠIČI - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na predavanje Majde Šimec o različnih vrstah testa, ki bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri v gostilni Milič v Adlešičih.
Milena Novina
v
Žrtve žleda
Koča na Smuku kar tri tedne odrezana od sveta
SMUK NAD SEMIČEM-Milena in Franc Novina imata šesto leto v najemu lovsko kočo lovske družine Smuk Semič na Smuku nad Semičem. Vsa ta leta so imeli kočo odprto vse konce tedna in praznike, tudi če je bil sneg, saj so ga vedno do konca tedna očistili s ceste. Lansko zimo so snei mesecev, tal
v koči niso zaslužili niti za stroške pluženja. Toda takrat so lahko vsaj prišli do koče.
Letošnjo zimo, ko je bil žled, pa je bila koča triv tedne odrezana od sveta. “Že konec tedna tik pred novim letom je žled podrl na cesto veliko dreves. 3. in 4. januarja smo vse pospravili in cesto preorali, a le za en dan. Že
eg orali skoraj pet ako da do poletja
naslednji dan je bilo dva kilometra makadamske poti, ki vodi skozi gozd, neprehodne, v koči pa je zmanjkalo tudi elektrike, saj je na več mestih potrgalo električne žice. Še sreča, da nam je znanec to pravočasno povedal, saj smo imeli v koči dve polni zamrzovalni skrinji. Nekaj nam je uspelo rešiti in peš znositi v dolino, vsega pa ne,” pripoveduje Milena Novina.
Šele po treh tednih je bilo v gozdu toliko varno, da so minulo soboto semiški gasilci, prijatelji in znanci Novi-novih lahko odšli v gozd in počistili cesto. Koliko je bilo dela, pove že to, da ob poti ni bilo drevesa, ki ne bilo polomljeno. V začetku tega tedna so začeli elektrikarji popravljati električno napeljavo, tako da bo elektrika v koči zopet v teh dneh, oskrbnica pa je zagotovila, da bo konec tedna po mesecu dni koča že odprta.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
ŠOLE DOŽIVLJAJO ZADNJE ČASE pravo invazijo trgovskih potnikov, ki s priporočili ministrstva za šolstvo in šport (ali tudi brez njih) prodajajo učila in druge pripomočke za delo v vz gojno-izob
dovoljene načine. Nekateri direktorji sol so že določili dneve in ure, ko je akviziterjem dovoljen obisk, vendar je do pravega reda Šc daleč
V TREH TEDNIH OKROG NOVEGA LETA je bilo kar dvakrat vlomljeno v osnovno šolo Podzemelj. Najprej so nepovabljeni obiskovalci odnesli sintetizator in radijski sprejemnik z dvema kasetarjema, ob drugem vlomu v četrti razred pa še televizijski sprejemnik in videorekorder. Zadevo imajo v rokah metliški policisti, ki so strokovnajaki za takšen in podobne zadeve, nestrokovnjaki pa sklepajo, da gre za lopove, ki so lačni glasbe, filmskih uspešnic pa morda še televizijskih prispevkov s sončne strani Gorjancev.
METLIČANI SE BODO MORALI OB KONCU tedna navaditi na čakanja, in sicer na bencinski črpalki, na carini in v trgovinah novegaposlovno trgovskega središča. Gnečo namreč delajo na jug potujoči zdomci, ki jim je malo mar, če vladajoči domačini niso predvideli takšnega južnobalkanskega razpleta. Kaze, da so bili v sosednjem Črnomlju umnejši, saj se lahko tolčejo po prsih kar s tremi bencinskimi črpalkami.
Črnomaljski drobir
KASETE - Če v Ljubljani mislijo, da so izumili poslušanje (polnih, praznih ali domnevno posnetih) kaset, so se pošteno zmotili. Se preden je izbruhnila afera “Rupar”, so še in še poslušali kasete na metliški občinski upravi. Črnomaljci so potem, ko so v tej rubriki prebrali, da je iz zadnjih klopi metliške sejne sobe med sejo sveta prišla pripomba, ki je žalila črnomaljsko zastavo, zahtevali opravičilo. Potem so v Metliki poslušali na seji posnete kasete in to poslušanje je le imelo nekaj malega skupnega s praz-; no avdio kaseto, ki jo je državni poslanec Rupar izročil dr. Drnovšku. Na metliški kaseti namreč ni bilo slišati žalitev črnomaljske zastave.
ZELENI - Čeprav je zima že tretji mesec bela, v Črnomlju ugotavljajo, da imajo vedno več zelenih. Vse bolj se odevajo v takšno barvo tisti, ki bodisi zaradi opravkov ali iz firbca obiščejo nove prostore Upravne enote Črnomelj. Komur še ni jasno, zakaj ljudje pozelenijo, naj se oglasi na Upravni enoti. Lahko tudi zgolj iz radovednosti.
PUST - Semiški gusarji se menda že pridno pripravljajo na pustovanje, saj se jim od decembrskih prireditev ni zdelo vredno podreti niti odra pred hotelom Smuk. Uidi prebujajoči se lisjaki s Suhorja pri Metliki grozijo s svojim pustnim karnevalom. Le iz črnomaljske občine ni slišati prav ničesar o kakšnem pustnem programu. Škoda, pa toliko aktualnih tem bi lahko obdelali!
Semiške tropine
DESKA - Hudomušneži, ki vedo, da se Semičanom mudi v vinograd, se sedaj, ko so se začele temperature sukati okrog ničle in pobira sneg, muzajo, kako bodo Semičani pomikali desko po vinogradu in obrezovali trte. A eden od vodilnih semiških vinogradnikov trdi, da “vinogradniške deske” niso izumili v semiških, ampak v metliških vinskih goricah. Da ne bi prišlo do medobčinskega spora, svetujemo, naj bo inovacija od tistega, ki jo bo prvi patentiral.
ZNAK - Semičani so se, ko so bili še v črnomaljski občini, pogosto počutili zapostavljene, a tudi še sedaj se jim marsikdaj zdi, da so tako rekoč brez prednosti. Resnici na ljubo velja povedati, da se kot levi borijo, da ne bi bilo tako. A v svojih vrstah imajo očitno tudi zagrižene borce, ki jih zmoti že prometni znak, ki pomeni “nimaš prednosti". Takšen znak ob eni od semiških vpadnic jo je tako - nič kriv, nič dolžan - skupil z barvo (na fotografiji). Če takšnega zmazka vozniki ne bi upoštevali, bi to pomenilo, da imajo vsi, ki pridejo v Semič, prednost. Tresk!!!
[1
POLEMIZIRANJE ALI OBTOŽEVANJE? - Na radiu Uni-vox, ki je mimogrede povedano, s spremembo letnice na svoji reklamni tabli v teh dneh poskrbel, da smo končno zakoračili v letošnje leto, so se prejšnji teden odzvali na prispevek, objavljen v Dolenjskem listu prejšnji četrtek pod naslovom “Občina in Univox sta se spravila”. Kot “osebno” prizadeti so svoj lastni medij izkoristili za to, da so novinarko Mojco Leskovšek-Svete obtožili, daje pisala pristransko, češ da je poročala le s seje občinskega sveta, ni pa se o zadevi pozanimala na radiu Univox. Ne da bi se podrobneje spuščali v to, da je bit na seji sveta prisoten tudi direktor <-!nivoxa in da je bila Mojca Leskovšek-Svete novinarka že precej časa prej, predno je radio Univox sploh zagledal luč sveta, želimo mladi radio, ki ravno v teh dneh praznuje tretjo obletnico obstoja in se mora zato še veliko “žiti, opozoriti le na določena pravila, ki so sicer znana vsem, ki delajo v sredstvih javnega obveščanja. Gre namreč za to, da se yedno polemizira v tistem mediju, kjer je bila “sporna” zadeva objavljena, in v Dolenjskem listu • tega ne vedo - imamo za to posebno rubriko. V nasprotnem primeru namreč lahko vsa zadeva izzveni (kar pa v omenjenem primeru “izkoriščanje lastnega [nedija za pranje svoje časti” tudi jc!) le kot čisto navadno obdol-zevanje nekoga, ki piše drugače, kot bi sami to želeli.
Drobae iz Kočevja) Ij	| V H A Š I H O B Č I M tttil
Prvič “za” turistično promocijo
V Kočevju so predstavili projekt “Dobrodošli v Sloveniji”_
ISmiški zobotrebci
L
VEČ ZDRAVEGA PROGRAMA - Na podlagi anket o gledanosti programa ribniške lokalne televizije so na R kanalu prišli do ugotovitve, da si v Ribnici ljudje želijo več sprostitvenih oddaj, kot so razne zabavno-glas-bene oddaje, filmi in podobno. Ljudem je že čez dan dovolj visoke politike in garanja, zato si zvečer želijo le še, da bi preostanek dneva preživeli neobremenjeni s problemi, ki jih tako ali drugače čez dan “bombardirajo”, 2 vseh strani. Na R kanalu bodo zato njihovim željam ugodili, pri čemer pa ne bodo okrnili do sedaj dobro gledanih oddaj. Nasprotno, poleg več zabavnih oddaj, ki ]ih načrtujejo, in uvedbe filmskega programa bodo že s prihodnjim mesecem popestrili tudi '“formativno oddajo R tednik. V la namen so že zaposlili novinar-kp, tako da so sedaj na R kanalu štirje redno zaposleni. Celotni program R kanal, v katerem imajo 80 odstotkov lastnega progra-ma, ki ga zaposlenim pomaga soustvarjati okoli 15 zunanjih sodelavcev, bodo od dosedanjih nekaj ur na teden razširili na vsak dan.
. NOV KLUB - V ribniški občini je en klub že propadel, in sicer *ylub lil. Vendar pa slab zgled, kot vse kaže, ne moti lastnikov gostilne Ribenčan, v prostorih katere je bila do sedaj diskoteka, da se ne bi tudi sami poskusili na lem področju. Prostore v hiši v t-JOriči vasi bodo zato preuredii, nam pa ostane le, da podjetnim •astmkom zaželimo več sreče.
Laški sel
..USTANAVLJAJO PODJETNIŠKI CENTER - V Sloveniji deluje že več podjetniških centov, zdaj ga bodo ustanovili tudi ?a območje občin Velike Lašče, Loški Potok in Ribnica.
, SPOSOJENA VLEČNICA sola v Velikih Laščah nima svoje ?.mučarske vlečnice, na srečo pa Jim jo je pred dnevi posodila osnovna šola iz Kostanjevice, ki ima dve. Postavijo jo na hrbu Trešnii-ca> kjer se mladi Laščani uče smučanja ali pa bolj vešči tudi 'ekmujejo.
f ustanovili konjeniško DRUŠTVO - Pred kratkim so v Laščah ustanovili Konjeniško društvo, ki združuje konjerej-ce v občini. Predsednik društva je mai. Franc Kraljič.
/OLA V CERKNEM - 50 “Cencev laške šole je te dni (od “L do 31. januarja) v zimski šoli j'naravi v Čerknem, kjer smučajo. Vodstvo šole je posodilo 42 učen-
Pri Alpini pa so kupili smučarske čevlje po ugodnejši ceni.
, MLADI PLANINCI - Pred kratkim so pri Planinskem dru-stvu Velike Lašče ustanovili tudi jm.adinsko sekcijo. Prvi mladin-sk' zimski pohod na najvišji vrh dhčine bo 1. februarja, vodil pa ga °° Manfred Deterding.
Mirtovški šratelj:
“Nekdo v Padovu je udomačil prašiča, zdaj pa ljudje ne **do, če je to še divji prašič ali pa Je navadna domača svipja. ”
Zaradi zabojnikov za baterije spremeniti odlok
Zeleni izpolnili obljubo
KOČEVJE - Po večmesečnih prizadevanjih je Zelenim Kočevja končno uspelo uvoziti zabojnike za baterije, ki so jih nabavili s svojim denarjem kot vzpodbudo za občino v prizadevanjih za uvedbo sortiranega zbiranja odpadkov. S tem so uresničili svojo obljubo, na občinskih svetnikih pa je sedaj, da jim pomagajo zadeve speljati tako, da bodo zabojniki služili svojemu namenu.
Občinski svetnik in predsednik Zelenih Kočevja Branko Dekleva ter svetnik Bojan Kocjan sta na zadnji seji svetnike obvestila, daje tudi že uspelo pridobiti večino soglasij lastnikov stavb, na katerih bodo zabojniki pritrjeni. Obenem sta opozorila, da bi bilo zaradi tega potrebno spremeniti občinski odlok o ravnanju s komunalnimi
Branko Dekleva
odpadki, saj je Komunala Kočevje, ki naj bi skrbela za praznjenje zabojnikov in shranjevanje baterij pod svojo streho, to pripravljena delati le, če se ji za omenjena dela razširi opis njenih nalog in del. Komunala za to potrebuje formalno podlago ne le zaradi skupnih dogorov o reševanju problematike odpadkov z ribniško občino, ki je dolžna poskrbeti za zbiranje odpadkov za obe občini, ampak tudi zato, ker na državni ravni postopek s posebnimi komunalnimi odpadki ni dorečen. “Če bomo čakali državo, da to uredi, ne bomo nikamor prišli,” pravi Dekleva, zato upa, da se svetniki ne bodo izneverili dani podpori predlogu Zelenih Ko-
ČCVja-	M.L.-S.
DANES O KMETIJSTVU
VELIKE LAŠČE - Danes, 30. januarja, ob 19. uri bo v dvorani KZ Velike Lašče razgovor o slovenskem kmetijstvu ter njegovih možnostih organiziranja prodaje na domu ob vstopu v Evropsko zvezo. V razgovoru bo sodelovala tudi dr. Marija Markeš.
Kazen za neobdelano
Ribniški kmetje opozarjajo na določila novega zakona
RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice tudi za letos pripravlja sklop predavanj, ki so namenjena izobraževanju kmetov in članov njihovih družin. Tako kot že lani bodo tudi letos dali velik poudarek pridelovanju zdrave hrane. Temu pa je bilo namenjeno tudi že prvo letošnje predavanje, ki sta ga imeli inženirki kmetijstva Irena Šilc in Ana Ogorelec prejšnjo sredo v Dolenji vasi, ta torek pri Sv. Gregorju in včeraj ponovno v Dolenji vasi.
Izobraževanju kmetov, v sklopu katerega pripravljajo predavanja, oglede, strokovne ekskuzije in seminarje, kmetijski svetovalci v Ribnici namenjajo okoli 40 odstotkov svojega dela. “Naš namen je kmete izobraževati, hrati pa jih tudi seznanjati z novostmi na področju kmetijske pridelave, s spremembami na področju zakonodaje in predpisov ter možnostmi za pridobitev finančnih pomoči na lokalni in državni ravni,” pravi svetovalka Irena Šilc. V pomoč pri tem jim je, da ima ribniška občina posluh za kmetijstvo. “Lani so samo za izobraževanje namenili okoli 1,5 milijona tolarjev, s čimer pa smo lahko, če se primerjamo s sosednjo kočevski občino, zadovoljni,” pravi Šilčeva.
Teme prvih letošnjih peda-vanj, ki jim bodo že prihodnji mesec sledila nova, so vsaj delno tudi že namenjene pripravam kmetom na seznanjanje z lani sprejetim novim zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva tudi kazni za neobdelane kmetijske površine. Kot pravi Šilčeva, so bili z odzivom na predavanja zadovoljni, kar pa je le dokaz, da je kljub velikemu zaraščanju kmetijskih površin - zaradi česar bi utegnili biti ribniški kmetje po določilih novega zakona prizadeti - v ribniški občini se vedno velik interes za kmetijsko pridelavo.
M. L.-S.
KOČEVJE - Predstavniki Centra za promocijo turizma Slovenije in podjetja Creativ so prejšnji torek v Kočevju predstavili projekt “Dobrodošli v Sloveniji”. Predstavitve in seznanitve s pogoji za vključitev v to turistično informacijsko mrežo so se na pobudo M-KG Kočevje, O.E. gostinstvo turizem, udeležili predstavniki kočevske in ribniške občine, Loškega Potoka in Osilnice ter turistični delavci s tega območja z namenom, da bi tudi področje zahodne Dolenjske dobilo svojo podatkovno bazo v okviru multimedljske predstavitve slovenskega turizma na CD-romu in internetu.
Na zadnjem CD-romu “Dobrodošli v Sloveniji”, ki gaje podjetje Creativ ob podpori Centra za turistično promocijo in ministrstva za gospodarske dejavnosti lani izdalo že drugič, o turizmu na območju od Velikih Lašč do Kolpe skorajda ni podatkov. Direktor M-KG Kočevje, O.E. gostinstvo turizem, Marko Glavač je povedal, da je tako, “ker ta del Slovenije ni naredil še nič za svojo turistično promocijo”. Z vključitvijo v turistično informacijsko mrežo, ki omogoča neposredno
povezavo med turističnimi ponudniki in povpraševalci, pa bi se lahko prvič nedvoumno opredelili za turistično promocijo širšega območja Kočevsko-Ribniške doline.
Predstavnik podjetja Creativ Edvard Plut je ob predstavitvi projekta povedal, da je v informacijsko mrežo “Dobrodošli v Sloveniji” trenutno vključenih preko 7.000 zapisov o turističnih ponudnikih. Poleg naslovov le-teh zadnji CD-rom vsebuje 800 fotografij znamenitosti posameznih
območij in krajev, video posnetke, zvočne zapise narodne glasbe ter avtokarto AMZS, vsi podatki pa so dostopni v petih jezikih: slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in hrvaškem.
Udeleženci predstavitve, ki so izrazili velik interes za vključitev v projekt, so povedali, da se bodo o tem morali odločati po posameznih občinah, bo pa znana že kmalu. Uidi o tem, ali bodo omenjene štiri občine nastopile skupaj ali samostojno.
M. LESKOVŠEK-SVETE
“Bombastičnih 7” kot bomba
Oddaja ribniškega R-kanala se je po samo dveh predvajanjih v domačem okolju razširila tudi drugam
RIBNICA - Po štirih letih delovanja podjetja R kanal in dveh letih in pol produkcije lastnega televizijskega programa je temu ribniškemu podjetju uspelo narediti oddajo, kateri se obeta, da jo bodo lahko preko lokalnih in regijskih televizijskih in radijskih postaj spremljali domala po vsej Sloveniji. Pred štirinajstimi dnevi so namreč oddajo “Bombastičnih 7”, ki so jo po samo dveh predva-
GRADUO MOST S ŠVICO
VELIKE LAŠČE - V Velikih Laščab se mladi pripravljajo na kviz tekmovanja, ki bodo potekala letos v okviru gradnje “Kulturnih mostov” med Švico in Slovenijo oz. med občinama Luet-zelflueh (Švica) in Velike Lašče. Prva prireditev bo že konec marca v Velikih Laščah, na njej pa se bodo tri članske ekipe domačih šolarjev 6., 7. in 8. razreda pomerile v poznavanju Švice, doline Emmental in občine LuetzelHueh. Najboljše ekipe iz vsakega razreda se bodo uvrstile v drugi krog, ki bo prav tako v Velikih Laščah in sicer v maju. Takrat bo tekmovanje potekalo o poznavanju življenja in deia največjega literata doline Emmental Jerem je Gotthoelfa in tudi časa, v katerem je živel.
janjih v domačem okolju sprejeli tudi na TV Kočevje, TV Novo mesto in Radiu Krka, predstavili tudi v Združenju lokalnih in regionalnih televizij Slovenije.
“Ker nismo člani združenja, se od nas zahteva še toliko boli zanimivo in dober program. Ce bo naša oddaja v združenju sprejeta, bodo “Bombastičnih 7” predvajali na skoraj vseh lokalnih in regijskih televizijah Slovenije. Za nas pa bo to pomenilo predvsem potrditev kvalitete našega dela,” pravi direktor R kanala Zlatko Polajžar. Ideja o nastanku oddaje se je porodila v skupnih prizadevanjih delavcev R-kanala in njegovih sodelavcev, da bi popestrili predvajani zabavni program; uresničiti pa je idejo pomagal predvsem Marko Modrej, ki je sicer kot samostojni podjetnik v kulturi tudi sodelavec TV Slovenije, v oddaji “Bombastičnih 7” pa se pojavlja kot scenarist in voditelj oddaje.
Kakšna oddaja je pravzaprav “Bombastičnih 7”, ki so jo na R kanalu prvič predvajali 7. decembra lani in zakaj postaja tako popularna? Gre za enourno oddajo, ki se predvaja dvakrat na mesec, rdeča nit vsake oddaje pa je lestvica desetih videospotov, za katere glasujejo bralci časopisov.
M. L.-S.
NASTOP OPERNIH PEVCEV V POTOŠKI ŠOLI
LOŠKI POTOK-15. januarja je potoške šolarje obiskala skupina znanih glasbenikov in za obe šoli nastopila v telovadnici na Hribu. Z izredno bogatim repertuar-jem sta nastopila sopranistka Sonja Hočevar in tenorist Rajko Koritnik, na klavirju ju je spremljal pianist Davorin Žitnik, program pa je povezoval dramski igralec Jože Logar. 3. februarja bo podobna prireditev. Thkrat se bo predstavil New swing quartet. Škoda je, da so te prireditve v dopoldanskem času in so za izjemne kulturne užitke prikrajšani starejši in zaposleni občani.
A. K.
• Razlika med velikim in malim mestom je v tem, da je mogoče v velikem več videti, v malem pa več slišati. (Cocteau)
SLOVENIJA IN EVROPSKA SKUPNOST
VELIKE LAŠČE - Danes, 30. januarja, ob 19. uri bo v dvorani Kmetijske zadruge Velike Lašče predavala dr. Marija Markeš iz Tliglavske-ga narodnega parka o temi “Pristop Slovenije k Evropski skupnosti”. Inž. Ana Pogorelc pa bo predavala o prodaji na domu. 7. februarja pa bo v Laščah predava-nje o urejanju pašnikov. Predavanja organizirajo kmetijska svetovalna služba, kmetijska zadruga in društva, ki združujejo kmete.
Najceneje bo vedno grelo sonce
S subvencijo ali samogradnjo poceni do sprejemnika sončne energije
VELIKE LAŠČE - “Prepričani smo, da je eko turizem ob podpori bio kmetijstva, učinkovite rabe energije in energetski izrabi obnovljivih lokalnih virov prava razvojna možnost območja dežele suhe robe,” meni Bojan Žnidaršič, direktor “Vitre”-centra za uravnotežen razvoj Cerkni-ca, ki deluje tudi za območje občin Velike Lašče, Ribnica, Loški potok, Kočevje in Osilnica.
Še pred prihodom sončnih dni bo v Velikih Laščah študijski krožek o samogradnji sprejemnikov sončne energije (SŠE). Doslej se je zanj prijavilo z območja občin Velike Lašče in Ribnica 20 občanov iz območja nedolenjskih občin, kjer so se krožki začeli prav te dni, pa okoli 80. Veliko zanimanja za samogradnjo SSE so pokazali tudi v občini Kočevje, kjer bodo seminarji tudi še letos. Iz občine Osilnica na ponudbo še ni odgovora, medtem ko iz občine Dobrepolje doslej niso pokazali zanimanja za vključitev v ta program.
Na seminarju oz. po njem se bodo nekateri interesentje odločili, da bodo naročili vgradnjo SSE sami, kar jih bo veljalo 25 do 30.000 tolarjev za kv. m SSE (upravičeni pa bodo do državne
subvencije 18.000 tolarjev za kv. m) ali pa se bodo odločili za samo-
Bojan Žnidaršič, direktor Vitre Cerknica: “Samogradnja sprejemnikov sončne energije pa bo med drugim skupinsko delo, kar je pomembno za krepitev socialnega razmišljanja. ”
gradnjo SSE v nekakšni obliki zadruge, kar jih bo po sedanjih ocenah veljalo po okoli 12.000 tolarjev za kv. meter SSE, saj bodo deležni popusta pri nakupu materialov, uredili si bodo cenejši prevoz, gradnjo itd.
Strokovnjaki si bodo tudi ogledali objekte, kjer naj bi vgradili SSE, da bodo svetovali, kaj je potrebno pri stavbi urediti, da ne bo pretiranih energetskih izgub. Ta pregled bo brezplačen.
J. PRIMC
NOVO DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA
VELIKE LAŠČE - Pred kratkim so v Velikih Laščah ustanovili Društvo kmečkih žena. Za predsednico so žene izvolile Mihaelo Polzenik z Velike Slevice. Že na ustanovnem občnem zboru se je v društvo vključilo 25 kmečkih žena. Ob tej priložnosti je udeleženkam zbora predavala o zele-njadarstvu inž. Ana Ogorelec.
Kmalu šola jahanja
Predsednik jahalne sekcije Frenk Padar
DOBREPOLJE - “Še letos nameravam izpolniti pogoje, da bo naša kmetija priznana za turistično, usmerjeno v jahalni šport, kar pomeni, da moramo imeti najmanj 6 jahalnih konj in inštruktorja jahanja,” pravi Franc Padar iz Male vasi, predsednik konjeniške sekcije pri Športnem društvu Dobrepolje. Te dni obiskuje tečaj za inštruktorje jahanja, v kratkem pa bo opravljal tudi zaključni izpit za in-
štruktorja. Ko si bo pridobil to znanje in izpolnil ostale pogoje, pa bodo na njihovi kmetiji imeli tudi šolo jaha-nja.V konjeniško sekcijo pri ŠD so vključeni le lastniki jahalnih konj. Na nedavnem občnem zboru ŠD je Franc Padar med drugim poročal o dosedanjem delu sekcije in predlagal, naj bi še naprej tekmovali na galopskih dirkah in v dirkah na dolge proge (endorance). V občini si prizadevajo za izvajanje komasacije in pri tem pričakujejo, da bo ostalo po zložbi zemljišč nekaj zemlje, ki naj bi jo namenili za ureditev hipodroma, ki bi najbolj spodbudil rejo konj.
J. P.
Mši I Z MAŠI H O S C I M Mšš
Ivančna zrasla iz štirih kmetij
Ivanški občinski svetniki o programu priprave ureditvenega načrta za center Ivančne Gorice - Tudi avtobusna postaja in tržnica ter zelenice, parki in parkirišča
IVANČNA GORICA ■ “Ivančna Gorica je nastala šele po 2. svetovni vojni iz štirih kmetij,” je povedala Irena Lavrih, predstavnica oddelka za okolje na ivanškem Županstvu, ko je pretekli petek svetnikom pojasnjevala program priprave načrta 13 SC Ivančna Gorica • center. Danes je ostanek obcestne vasi komaj še zaznati. Močneje se je začela Ivančna Gorica razvijati šele po dograditvi dolenjske železnice in še bolj po dograditvi tedanje avtoceste Ljubljana - Zagreb.
Danes je Ivančna Gorica mešanica enodružinskih hiš, industrije, obnovljenih polkmečkih hiš in nekaj stanovanjskih blokov. Ima podobo naglo razvijajočega se kraja, ki pa je rasel stihijsko, brez oblikovne zasnove. Območje urejanja z ureditvenim načrtom se
Irena Lavrih
nahaja v smeri sever - jug med železniško progo Ljubljana -Novo mesto in regionalno cesto 331 (Ljubljansko cesto), v smeri vzhod'- zahod pa med regionalno cesto (Cesta II. grupe odredov) in med skladiščem, ki ga uporablja IMP Livar Ivančna Gorica. Območje je torej z dveh strani obremenjeno s cestama regionalnega pomena, cesta preko železniške proge pa je najbolj obremenjena v naselju.
Območje je pozidano z zgradbami železniške postaje, apoteke, kulturnega doma, gostinskimi in trgovskimi zgradbami; gre za zametek središča, ki je potreben temeljite prenove. Območje je v glavnem pozidano razen ob železniški progi, kjer zasledimo še precejšen nepozidan pas, kjer bi po besedah inž. Lavrihove kazalo ustanoviti novo mestotvorno središče. Za ureditev starega jedra nad železniško postajo bi morali vložiti napor, da bi prevzelo drobne dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in storitev v osrednjem ave delu, s področja
kulture, poslovnih in družbenih dejavnosti na vzhodnem delu območja. Dejavnost trgovine na debelo (železnina s skladiščem) bi se morala seliti na skrajno zahodno območje, v območje skladišč.
Sokolska ulica se na zahodu izteka v parkirni žep ob objektu športnega parka, na južnem robu pa bi z gosto zasaditvjo dreves in grmovnic oblikovali bariero proti železniški progi. Ulico naj bi skrbno oblikovali tudi z izbrano ulično opremo. V soseščini železniške
• Svetnik Pavel Groznik je pohvalil Ireno Lavrih za lepo pripravljeno gradivo. Igor Bončina je menil, da zadnji dve leti v centru Ivančne Gorice niso nič naredili. Nikolaj Erjavec je kot že večkrat pogrešal vizijo razvoja občine in izrazil bojazen, da ta načrt ne bo sprejet še letos. Zanimalo ga je, kje v občini je spoh možno graditi. T\idi Jože Mihelčič je pogrešal smernice razvoja.
postaje predvidevajo izgradnjo avtobusne postaje in uličnega niza. Na celotnem območju bo več zelenih površin: zelenic, parkov in drevoredov, razmišljajo pa tudi o manjši tržnici in parkiriščih zahodno od železniške postaje ter za novim poslovnim objektom.
P. P.
NOVA SEKRETARKA - Ivanški svetniki so soglasno z 19 glaasovi imenovali za novo sekretarko občinskega sveta 32-letno pravnico Danijelo Pirman z Male Loke (občina Grosuplje), ki se je na kratko predstavila in prevzela del dosedanjega bremena tajnika občine Vinka Blatnika (sedi poleg Pirmanove, ob županu Jerneju Lampretu in podžupanu Jožetu Košaku).
VZORNO SODELOVANJE ŠOLE S KMETICAMI - Blanška osnovna šola zelo dobro sodeluje tudi s krajevnim društvom kmetic, kar so nazadnje domiselno pokazali z družno predstavitvijo poglavitnih kmečkih opravil v vseh letnih časih (na posnetku).
Trebnje: “udar” odstranil župana?
(Nadaljevanje s L strani)
gartniku, in da so zato potrebne nadomestne volitve. Pavlin se je skliceval na zakon o poslancih in na zakon o lokalni samoupravi. Zupan Pungartnik je odvrnil, da ima po taistem zakonu, na katerega se sklicuje Pavlin, 3 mesece časa urejati te zadeve. Opozoril je, da občinski svet sploh ni obra-vanaval dnevnega reda in da je 2. točka (o začasnem financiranju potreb iz proračuna občine v letu 1997) prišla na dnevni red nezakonito. Predlagal je svetnikom, da to točko umaknejo z dnevnega reda, sicer bo prisiljen zadržati izvrševanje tega odloka.
Svetnik Igor Teršar (LDS) je menil, da tolmačenje, da občina nima več župana, ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Dodal je še, da svetniki za to izredno sejo niso dobili vabil vsaj 48 ur pred sejo, kot bi morali. Anton Zaletel (SLS) je rekel, da so na občini vsi živčni, ker se ne ve, kako in kaj. “Nihče ni nenadomestljiv. Volitve morajo biti čimprej! Naša stranka se s tem strinja,” je poudaril Zaletel. Svetnik Ivan Vovk (ZLSD) je svetnike SKD in SLS opozoril, da gre naposled tudi za denar davkoplačevalcev, saj bi po njegovem nadomestne volitve stale okrog 9 milijonov tolarjev.
Pavlin je Teršarju odvrnil, da bi župan imel možnost, da bi še 3 mesece urejal te zadeve, če bi imel pridobitno dejavnost, in da nikjer ni zasledil določil o potrebnih 48 urah časa za sklic seje. Dodal je, da so nekatere stranke opozarjale na zapravljanje in stroške že pred zadnjimi volitvami, zato ni po-
IDOLENJSKI USTI
DRUŽINSKI DAN V TREBNJEM
TREBNJE - V kulturnem domu v Trebnjem bo v nedeljo, 2. februarja, ob 15. uri družinski dan s programom, ki ga bodo oblikovale družine iz domačih krajev s petjem in igranjem. Povezoval ga bo Slavko Podboj. Vabljeni!
trebno sprenevedanje. Svetnica Zvonka Falkner je opozorila, da na tej seji občinski svet še vedno ni potrdil niti dnevnega reda seje. Svetnik Teršar je skušal replicirati s citiranjem v časopisu navedenega stališča bivšega poslanca Alojzija Metelka, da ni res, da funkcija poslanca ni združljiva z županstvom, a ni dobil besede. Župan Pungartnik je spomnil svetnike, da je pred prevzemom funkcije zahteval od občinskega sveta stališče, kaj bo, in da so mu zagotovili, da bo zaposlen na občini. Takrat je imel možnost oditi v dobro službo, je povedal Pungartnik in dodal, da obračanje zakona po svoje, da ni več župan, kot to počne predsednik Pavlin, ni sprejemljivo ne le zanj, ampak verjetno tudi za 62 odstotkov vo-lilcev, ki so ga podprli na lokalnih volitvah. “To kar govorite, dr. Pavlin, je zavajanje tega omizja. Za to bom dobil dokaze,” je vzrojil Pungartnik.
Svetnik Anton Strah (SLS) je ugovarjal svetniku Teršarju. “Gospod predsednik LDS, malo skleroze le imate. Gospod Metelko je • pred 2 letoma opozarjal ravno na to, da nista združljivi funkciji župana in poslancaj” Svetnik in poslanec dr. Franc Žnidaršič je opozoril svetnike, da je celjskemu županu - poslancu potekel mandat že 28. novembra lani, a so ga vseeno 14. januarja letos celjski svetniki imenovali za nepoklicnega župana.
“Stvari prikazujete demagoško! Galopirate in hočete po hitrem postopku doseči tisto, kar ste si zamislili vi ali vaša stranka!” je očital predsedniku Pavlinu svetnik Vovk. Pavlin je ostro reagiral na te in podobne očitke, češ da bi se
LIKOVNIKI POSAVJA V GALERIJI SEVNICA
SEVNICA - V sredo, 5. februarja, bodo v galeriji na gradu v Sevnici ob 18. uri odprli razstavo likovnikov Posavja. Okoli 35 likovnikov iz Brežic, Krškega in Sevnice bo razstavilo več kot 40 del. Slikarji, v glavnem ljubiteljski, slikajo v okolju, kjer žive. Slikajo v različnih tehnikah (olje, akvarel, tempera, grafika, les, glina). Razstavo bo pripravila ZKO Sevnica, slike in druga dela pa bo izbral akademski slikar Alojz Konec. Ob otvoritvi bo zapel oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice.
tudi on lahko spustil na tako osebno raven, a se ne bo. Pozval je, naj se lotijo glasovanja. Svetnik Rafael Krevs (LDS) je rekel, da bo najprej treba ugotoviti, ali sploh sprejemajo dnevni red izredne seje, potem pa da lahko glasujejo, “četudi o rimskem papežu...” Janez A. Kovačič je predlagal, da bi glasovali o tem, da bi do konca tega mandata dosedanji župan opravljal funkcijo nepoklicno, podobno kot v Celju ali Črnomlju.
Tone Strah je menil, da Celje in Trebnje nista ravno primerljivi občini, da imajo Celjani 2 podžupana in tajnika, tako da je župan samo figura. Krevs je spomnil: “Saj niste hoteli za podžupana Jožeta Venclja!” Pungartnik pa je dodal, da ni taista večina v občinskem svetu sprejela niti podžupana niti tajnika, ki ju je predlagal.
PAVEL PERC
GLASOVANJE - Od 25 trebanjskih svetnikov so pretekli petek manjkali trije. Glasovalo jih je 15 (na posnetku svetniki SKD in SLS z dvignjenimi rokamim medtem ko se opozicija odpravlja). Občinska volilna komisija naj bi morala po tem ugotovitvenem sklepu najpozneje v 15 dneh razpisati nadomestne volitve. 12 svetnikov SKD in SLS je sklenilo tudi, da naj bi vse tekoče posle do izvolitve novega župana opravljala predsednik sveta dr. Marjan P Pavlin in podpredsednik Anton Strah. (Foto: P. P.)
Sevniški bazen ne v roke zasebniku
Športna zveza Sevnica: Bazen in športna dvorana naj zadržita sedanji status! - ŠZ in odbor za šport nasprotujeta, da bi bazen dodelili zasebniku, dvorano pa šoli
SEVNICA - Ker je bilo sevniško kopališče zgrajeno z denarjem sevniških davkoplačevalcev, fizičnih in pravnih oseb, občinski odbor za kulturo in šport, ki ga vodi Nena Bedek, nasprotuje oddaji kopališča v najem zasebniku. Odklonilno stališče o tem, da bi bazen oddali v koncesijo in športno dvorano osnovni šoli, je nedvoumno sporočilo tudi vodstvo sevniške športne zveze.
Odbor je iz gradiva, ki ga je dobil v roke tudi nadzorni odbor, ter iz analize poslovanja sevniške-ga bazena ugotovil, da so komunalna kopališča objekti družbenega standarda, za katere je nujno delno pokrivanje stroškov, predvsem investicijskega vzdrževanja iz proračuna. Odbor je priporočil sevniški športni zvezi, naj s kopališčem ravna kot dober gospodar.
Ko pa je obravnaval podatke o poslovanju sevniškega kopališča od leta 1962 do 1996, je nadzorni odbor sevniške občine izoblikoval mnenje, daje ena od možnosti za izboljšanje poslovanja bazena ta, da športna zveza Sevnica odkupi opremo gostinskega lokala in na ta način več iztrži z najemnino za lokal, ter določi ustrezno ceno vstopnic. Izvršnemu odboru športne zveze Sevnica pa je nadzorni odbor predlagal, naj se večkrat sestane in uskladi potrebe klubov, ki so predvsem v začetku poslovnega leta prikrajšani za dotacije iz proračuna športne zveze zaradi
investicij v bazen. Nadzorni od- l bor, ki ga vodi Bojan Rugelj, morda nekoliko utopično pričakuje, da naj bi se poslovanje skupaj s poslovnimi objekti racionaliziralo tako, da bodo prihodki krili odhodke.
Od leta 1992, ko je kopališče prevzela od Gostinskega podjetja Sevnica tukajšnja športna zveza, kopališče ni poslovalo brez izgube niti eno sezono. Najvišji primanjkljaj (3,9 milijona tolarjev) je kopališče imelo leta 1993, ko je 4,5 milijona tolarjev porabilo za polaganje plošč in kinete. Po lanski sezoni je primanjkljaj znašal okrog 1,8 milijona tolarjev. Gostincem je poprej krila investicijske stroške, plačo vodje kopališča in morebitni primanjkljaj pri rednem poslovanju pa takratna Občinska telesnokulturna skupnost.
Predsednik skupščine sevniške športne zveze Franc Ernesti in predsednik njenega izvršilnega
odbora Brane Teraš sta najodgovornejše občinske ustanove obvestila, seznanila, da je sedanji sistem izkoriščanja dveh najpomembnejših objektov: kopališča in športne dvorane navkljub vsem pomanjkljivostim še najbolj sprejemljiv za posameznike in športna društva. V Športni zvezi Sevnica se zavedajo, da je sedanji sistem upravljanja z dvorano veliko finančno breme za občino, hkrati pa opozarjajo, da bi bila najslabša rešitev, če bi ga prevzela v upravljanje šola ali kdo drug s koncesi-
* Ministrstvo za šport odpira možnost sofinanciranja sanacije bazenske školjke. Ker je rok prijave 15. februar, je tajnik Športne zveze Sevnica, Borut Bizjak prosil sevniški občinski svet n^j razpravlja o tem in drugačnem upravljanju kopališča v Sevnici.
jo. V športni zvezi poudarjajo, da je pokrivanje stroškov s pomočjo sredstev ministrstva za šolstvo in šport velika možnost, ki je doslej niso znali dovolj izkoristiti “prav zaradi neaktivnosti pristojnih občinskih organov”.
Rrjavljeve iskrice
IGORJEVA VNEMA - Vodja svetniške skupine ivanških socialdemokratov Igor Bončina politično delovanje jemlje zelo resno. To je dokazal tudi na zadnji petkovi seji ivanškega občinskega sveta, ko je svetniškega kolega Anteja Vidmarja iz Ambrusa brž lopnil po roki, ko je ta hotel glasovati, verjetno drugače, kot so se dogovorili v Bončinovi svetniški skupini. Igor je pozneje to svoje početje pojasnil, češ da je hotel Anteja objeti...
FILMARJI - Ambrušani so kot Suhokrajinci že prislovičmo skromni, zato niti ne preseneča, da se ne hvalijo z gostovanjem filmske ekipe v svojih krajih. Menda se nadejajo, da njihov zadružni dom ne bo služil le kot začasni studio ekipe filmarjev, ampak je to “mehka inačica” ponovne osvojitve doma, ki si ga v kraju tako zelo želijo njihovi ljubiteljski gledališčniki.
KNJIŽNICA - Županstvo je sklenilo s podjetjem TRAIG najemno pogodbo za prostore, v katere se bo v kratkem preselila ivanška knjižnica. TRAIG je Županstvu te dni ponudil odprodajo celotnega trakta zadružnega doma. Župan Jernej Lampret je zelo ogret za teh blizu 600 m2 površin in z njegovim mnenjem, da je nakup dolgorčno dobra poteza, soglaša večina svetnikov.
Trebanjske iveri
DEMOKRACIJA IN FAŠIZEM - Proti koncu ognjevite razprave na petkovi izredni seji trebanjskega občinskega sveta je svetnik Rafael Krevs sarkastično vprašal: “Smo v demokraciji ali v fašizmu?!” Predsednik sveta dr. Marjan P. Pavlin pa mu je hladnokrvno odvrnil: “Smo v demokraciji, ta pa tudi nekaj stane. Zato bodo volitve!” Nič niso zalegli ugovori, protesti niti pojasnilo župana Cirila M. Pungartnika, da je naročil računovodstvu, naj od 16. januarja nič več ne obremenjujejo z njegovimi osebnimi prejemki oziroma stroški občinske malhe... Razplet tega “puča”, kot so nekateri poimenovali “valjarsko politiko” trebanjske “desnice” in ji očitali, da ne priznava argumentov, da ne delajo v prid večine občanov, temveč vidijo le ozke strankarske interese in da rušijo jezove, namesto da bi gradili mostove.
VENCELJ KANDIDAT? -Predsednik občinskega sveta dr. Pavlin je ironično tolažil svetnika Jožeta Venclja, ki je predlagal, naj svetniki ugotovijo le, da je županu prenehal poklicni mandat, o nepoklicnem mandatu pa naj bi se še dogovorili, češ kaj se jezi, saj mu je zdaj omogočeno, da bo lahko kandidiral za župana. Vencelj ni bil dovzeten za tak humor in je zapustil sejo.
Sevniški paberki
PIVOVARJI IN SPODNJI-ČARJI - Športni novinar slovenskega radia je v nedeljo zvečer vesoljnemu občestvu oznanil, da so v 1 A državni rokometni ligi celjski pivovarji doma premagali sevniške izdelovalce ženskih spodnjic z 28:18. Seve, kolega je govoril o tekmi med RK Celje Pivovarna Laško in RK Lisca Sevnica...
ODPISANI? - Didi po sojenju sevniškim lisjakom, potem ko so izgubili legionarja (le Blagojevič je še uradno član moštva, a naj bi bil uradno poškodovan, neuradno pa se tudi nekaj kuja, menda zato, ker mu tudi dolgujejo še nekaj denarja) Mitroviča in Čat-ra, se zdi, kot da so v rokometnih vrhovih, žal, odpisali sevniško moštvo. Nenavadno je bilo denimo že to, da na zadnjo tekmo proti trboveljsekmu Rudarju ni bilo delegiranih sodnikov iz Ajdovščine, s katerimi se menda rudarji ne razumejo najbolje. Tako sta delila pravico v Sevnici sicer izkušena Ljubljančana Kalin in Korič, kot da Lisca ne bi igrala na domačem igrišču, ampak v gosteh. Ob že tako oslabljenem moštvu Lisce, ki bi se po mnenju številnih težko kosalo za zmago celo v 2. ligi, kaj šele v elitni druščini, je bilo tako “nepristransko” sojenje Trboveljčanom povsem zadosti za prepričljivo zmago proti “spodnjičarjem". Lisjakom ta čas verjetno še edino dosegljiva zmaga (morda je nekaj možnosti le še ob gostovaju izolskega Delmarja) seje tako izmuznila in trener lisjakov Medved vse bolj razmišlja, kako in kaj v play offu...
fir|ke novice
PO NOVEM DRUGAČE? -Če je takoj po novem letu v občini vladalo mrtvilo, tega za drugi del
meseca ne moremo trditi. Tako ie na primer mladim po srcu v diskoteki za 1.200 ali 1.500 tolarjev
na primer mladim po srcu v di-
razpoloženje dvigoval Bajaga, nekaj vroče krvi je bilo tudi pri devetih rokometaših iz Krškega, ki zaradi prestrogega trenerja ne hodijo na treninge in tekme, medtem ko je lažje pri srcu delavcem v Vidmu, ki so 18. januar, ko je potekel zadnji rok za plače, Preživeli brez plačilnih kuvert. Novi češki lastnik je za osebne
plača pa tudi ni bila —‘“ 'a na robu
Za dobro razpoloženje so prejšnji vikend poskrbeli vinogradniki društva Sremič. Ljubitelji dobre kapljice jn dobre družbe so se fino imeli kar več dni skupaj, tisti, ki so se druščini pridružili zadnji dan, pa so lahko uživali tudi v družbi nove vinske kraljice, ki ni krajšala časa ie krškemu županu, pač pa si je utrgala nekaj trenutkov za vsakega obiskovalca vinogradniškega Plesa. Torej ni čudno, da so vsi v en glas ugotavljali, kako “fejst Punca je tale vinska kraljica.” Veliko hvale so bili deležni tudi člani kulturnega društva Svoboda s Senovega in iz Brestanice, ki so tako dobro peli, igrali in skozi ocenjevanje vina tudi pili, da sled-nJe ni ostalo neopaženo. To je opazil tudi Danilo Siter, ki je med prireditvijo kot častni gost pozdravil obiskovalce: “Moja prva ugotovitev je, da je boljše iti med pevce, vsaj med predstavo dobijo pit!”
„ KJE JE DOMA CVIČEK? -Poleg številnih pohval, ki so jih bili deležni organizatorji praznika vina, je bilo kar nekaj hude brvi med vinogradniki z desne sjrani Save, saj jim ni jasno, kako si lahko oni prek Save lastijo ime cviček, ko pa je meja za deželo cvička jasna. Ime cviček je namreč med poznavalci vin vse bolj uveljavljeno, tega se zavedajo vinogradniki na obeh straneh Save, jn gotovo bo provokacija “levo-brežnikov”, če ji lahko tako reče-mo, sprožila še kakšno debato o pravičnosti in krivičnosti postavljenih vinskih meja. Morda pa bava ne teče po pravi strugi.
HNovo v Brežicah
. ali v SINDIKAT?-Direktor ■nvalidskih delavnic v Skopicah pravi delavcem, da jim bo dal delavsko knjižico, če se bodo včlanili v sindikat. Možakar se hratko malo požvižga na ustavo, ki dovoljuje sindikalno delovanje. Predlagamo rešitev: naj mu
JAD? - Kmetom na dobovskem polju včasih kdo očita, da s hojo ln stroji vznemirjajo divjad ob Potokih. Kmetje imajo deset in cn dokaz, da je kdo še bolj nad-■ezen divjadi kot oni. Tako so zadnjič videli ob Gabrnici imenitnega Brežičana, nekdanjega občinskega funkcionarja, ki se je sprehajal s psom. Pes je bil ob srečanju me|čana s kmeti pravzaprav ntiren. Se bolj miren, a še ne mr-acl, pa je bil zajec, ki ga je kuža držal med zobmi. Razumljivo. Če Je želel, da se zajec ne bi vznemirjal, je sprehajalec moral svojemu Psu dovoliti, da zajca čimprej umiri.
ASPIRIN - Pred nedavnim je ^ brežiški občini neki zasebni zdravnik bolniku prodal škatlico *eh tablet za 500 tolarjev. Kmalu ?atem, v ponedeljek, 27. januarja, je v Brežicah v javni lekarni veljala škatlica aspirina samo 309 tolarjev. Vse kaže, da cena aspi-rina v brežiški občini raste in Pada kot vrednost delnic na bor-z'- Ali pa cena raste in pada od zdravnika do zdravnika.
ŠSRBŽiiK: FOROPUrtOTOB
V času od 8. do 21. januarja v brežiški porodnišnici rope: Suzana Veršec iz Brežic -te°, Marija Lončar iz Ledine -‘Omaža, Jožica Zibert z Dolenjega Leskovca - Katarino, r?nja Hrovatič s Senovega -Dprka, Karmen Mihajlovič z “'zeljskega - Klemena, Olga Lrunko iz Ribnice - Andreja, Slavica Bobnič iz Krškega - Til-^a, Mihaela Urek iz Brežic -Karin, Mojca Zupanc s Senove-8a * Kristijana, Rozalija Planinc J*. Mednje vasi - Gregorja, So-hja Geržina s Senovega - Se-hastjjana, Marjeta Bizjak iz Krškega - Jernejo, Marjetka Titule z Ledine - Tadej,a, Alja “finovar iz Reštanja - Spelo in Komana Švajger iz Mosteca -Atttadeja.	Čestitamo!
ttMtt i z M
a r
r\ O
IH OBČIN MŠŠ
Tridnevni praznik vina v Krškem
Cilj: promovirati vina Sremiča in vin ob bizeljsko-sremiški vinski cesti
KRŠKO - Društvo vinogradnikov Sremič, ki združuje vinogradnike na levem bregu Save v občini Krško od Koprivnice do Dolenje vasi, še ne deluje niti celo leto, vendar lahko trdimo, da so za uveljavitev vin s svojega področja že precej storili. Predvsem z zelo dobro obiskano tridnevno prireditvijo Praznik vina Sremič 97, v kateri so združili strokovna predavanja, vodene degustacije, kulturni program in vinogradniški ples, v Krško pa je iz dežele refoška prišla tudi vinska kraljica Selma Lukač.
NAJBOLJŠA VINA PREIZKUŠALI TRI DNI - Vinogradniki in ljubitelji vin so nagrajena vina pod strokovnim vodstvom okušali tri dni. Kakovost ocenjenih vin je primerna letini, kakor tudi znanju, interesom in vloženemu delu posameznih proizvajalcev, tako da je bil del vin zelo kvaliteten, na drugi strani pa so bila vina z močnimi boleznimi in napakami. Na desni predsednik društva vinogradnikov Sremič Lojze Kunej. (Foto: T. G.)
V sklop prireditev je sodilo tudi ocenjevanje vin. V oceno je bilo danih 276 vzorcev. Najvišjo oceno (18,45) je dobil traminec pozne trgatve, ki sta ga pridelala Janez in Mihaela Šekoranja z Bizeljskega, najboljši cviček z oceno 16,10 je prinesel Viki Kolman iz Sevnice, za mešano rdeče pa so oceno 16,02 dobili trije vzorci, ki so jih prinesli: Ciril Lileg iz Krškega, Bojan Kostevc z Bizeljskega in Edi Les iz Krškega. Najbolje ocenjen vzorec modre fran-
r -l A
* % ~
DVORANA JE BILA TRI DNI POLNA - Eden od vrhuncev praznika vina je bil svečana podelitev odlikovanj za najbolje ocenjena vina, ki jo je počastila tudi slovenska vinska kraljica Selma Lukač. Za odličen kulturni program so poskrbeli člani kulturnega društva Svoboda s Senovega in iz Brestanice, Je posebej pa velja omeniti citrarko Jasmino Levičar, harmonikarja Tonija Sotoška, Janeza Kavčiča, ki je poskrbel za izvirno sceno, in najboljšega slovenskega amaterskega igralca Ernesta Breznikarja. (Foto: T. G.)
O ORKESTRALNI GLASBI
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo v projektu Mladi za razvoj domačega kraja ob podpori poznavalcev in strokovnjakov poskrbela za izobraževanje o glasbi. Tako bo 1. in 7. februarja organizirala v Krškem prireditev Mladi za razvoj orkestralne glasbe. Udeleženci bodo slišali med drugim o delovanju orkestra, o nastajanju skladb in še o čem.
		
		
		
SREBRNI JUBILEJ LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLOBOKO - Člani Lovskega pevskega zbora Globoko so v soboto, 25. januarja, s koncertom počastili 25 let zbora, ki ga je v začetku vodil zborovodja Miha Haler, nasledil pa ga je dotedanji pevec in ustanovni član Franc Kene. Zbor, v katerem so danes pevci, člani domače lovske družine, člani sosednje LD Pišece in tudi pevci nelovci, nastopa v domačem kraju in Posavju, njihov glas je bilo slišati po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem in v Italiji. Da so med slovenskimi lovskimi pevskimi zbori in rogisti - teh je danes več kot 40 - zelo cenjeni, priča tudi dejstvo, da so bili globoški pevci organizatorji L, 10. in 20. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Na jubilejnem koncertu, na katerem je bil slavnostni govornik predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Franc Avberšek, so podelili tudi Gallusova priznanja. Bronasto so prejeli: Marjan Račič, Ivan Kržan, Slavko Bibič, Ivan Kostevc, Franc Verstovšek in Jože Lipar. Srebrno je dobil Stane Slak, zlato Gallusovo prizanje pa Ivan Šušterič, Slavko Cizelj in Franc Zidarič. Podelili so tudi priznanja zbora, ki so jih poleg pevcev prejele tudi korepetitorica Anica Mihelin Kežman in vdovi dveh aktivnih članov zbora Ivanka Verstovšek in Mira Kržan. V zboru so danes še štirje ustanovni člani: Tone Harapin, Ivan Lesinšek, Miljan Zidanič in Franc Kene. (Foto: T. Gazvoda)
Iz Pisec k zdravniku v Brežice
Pišece so nezadovoljne z zdravstvenimi storitvami v svojem kraju • Iz Brežic bodo zaprosili za poročila o delovanju zdravstvene službe • Kako podeljujejo koncesije zdravnikom?
BREŽICE - Pišece so nezadovoljne z zdravstvenimi storitvami v svojem kraju. Ihko bi lahko povzeli nedavno poročilo iz Pišec, ki se nanaša na delo zasebnega zdravnika v tem kraju in ki ga je poslušal občinski svet Brežice.
Kot izhaja iz pišečkega poročila, zdravstveno ambulanto v večnamenskem domu v Pišecah uporabljajo samo tri ure tedensko. To je po mnenju domačinov nesmiselno ob upoštevanju stroškov za vzdrževanje večnamenskega doma in manj, kot bi potrebovali ljudje z območja Pišec. Slednji so zato večkrat prisiljeni iskati zdravstvene storitve v Brežicah, in to kljub nekako zagotovljeni zdrav-stevni službi v Pišecah. V takih razmerah so Pišece prosile občinske svet Brežice, naj skupaj z zdravstvenim domom Brežice pomaga rešiti navedeni problem tako, da bodo imeli tudi Pišečani in okoličani zagotovljeno ustrezno zdravstveno službo.
Kmalu naj bi se pokazalo, če imajo podobne probleme kot v Pišecah tudi drugje v občini. Občinski svet je namreč sklenil,
da bodo iz Brežic zaprosili tudi druge krajevne skupnosti v občini za poročila o morebitnih svojih težavah z zdravstveno službo. Ta poročila naj bi torej pokazala, kako deluje zdravstvena služba in kako se zagotavlja zdravstveno varstvo za bolnike, ki so vpisani pri posameznih zdravnikih.
Občinski svet bo taka krajevna poročila pričakoval z mislijo na red, ki naj bi po pričakovanjih deloval v zasebnem in javnem zdravstvu. Ve se, da mora vsak zdravnik skrbeti za svoje paciente od šestih zjutraj do osmih zvečer, razen če ni to drugače urejeno in organizirano.
Vprašanje je, ali zdravniki zasebniki imajo to ustrezno organizirano in ali niso njihovi pacienti brez zagotovljenega zdravstvenega varstva, potem ko njihovi
zdravniki končajo redno delo v ordinaciji. Odgovore mogoče skriva dejstvo, da Brežičani in okoličani nemalokrat prihajajo po pomoč v javni zdravstveni zavod zdravstveni dom Brežice. Ta ne zapira vrat “zapuščenim” pacientom, čeprav bi ti morali iskati svojega zdravnika do osmih zvečer.Po pišečkem pozivu, ki gaje slišal občinski svet, se bo mogoče kaj zgodilo v brežiškem zdravstvu. Pričakovanje je toliko stvarnejše zaradi dopisov, ki so potovali med Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije in ministrstvom za zdravstvo ter med brežiškim zdravstvenim domom in omenjenim združenjem. V teh dopisih je govor o pravilnem podeljevanju koncesij zdravnikom.
Ko so Pišece v občinskem svetu povedale, kaj jih moti v njihovi zdravstveni službi, so hočeš nočeš načele tudi vprašanje, kakšne koncesije dobivajo brežiški in drugi zasebni zdravniki.
MARTIN LUZAR
kinje je prinesel Edi Šoba iz Krškega. Med mešanimi belimi vini je bil najbolje ocenjen vzorec Jurija Grilca s Senovega, najvišjo oceno (18,04) med belimi vini normalne trgatve pa je dobil rumeni muškat pridelovalca Vilka Matjašiča s Sromelj.
S prireditvijo Društvo vinogradnikov Sremič nadaljuje tradicijo, ki jo je pričela turistična zveza Krško, njen namen pa je, da bi ob začetku vsakega leta na kulturni ravni predstavila kvaliteto vin v Posavju in še posebej ob bizeljsko - sremiški turistični vinski cesti ter da bi prispevala k uveljavitvi vin v širšem slovenskem prostoru. Ob tej priložnosti je Društvo vinogradnikov Sremič predstavilo tudi
LITERARNI VEČER
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo pripravila v petek, 7. februarja, ob 17. uri v knjigarni Opus Krško literarni večer Nekaj bi vam rad povedal. Program bodo prispevali osnovnošolci in srednješolci pod strokovnim vodstvom Marjane Po-žun-Milekič s sodelavci. Literarni večer, kjer je udeležba brez vstopnine, pripravlja ZPM Krško v okviru svojega projekta Mladi za razvoj domačega kraja. Avtorica projekta je Vida Ban.
Ogenj okrog brežiškega dima
Koncesija za dimnike
BREŽICE - Občinski svet Brežice je na zadnji seji sklepal in sklenil o podelitvi “koncesije za organiziranje in izvajanje lokalne javne službe za pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine Brežice”.
Svet je burno razpravljal o čiščenju dimnikov, preden je sklenil kar koli, in izmed treh kandidatov za čiščenje dimnikov izbral “pravega ". Na znanje je vzel mnenja, da je bila brežiška občina doslej na obeh straneh Save brez urejene dimnikarske službe. Slišal je predloge, naj bi glasovanje o koncesiji prestavili v prihodnost, in vprašanje, ali bi občina lahko podelila koncesijo dvema dimnikarskima podjetjema. Nekateri od svetnikov so šele na seji izvedeli, da obstaja nekje pritožba zoper najresnejšega in potem tudi izbranega kandidata za ometanje dimnikov. Pri tem drži, da je nekaj svetnikov to pritožbo videlo že pred prihodom v svetniške klopi.
Potekala je skratka kar ognjevita razprava očitno napol obveščenih razpravljalcev v zvezi z dimom. Čemu ta ognjevitost? Kateri so razlogi, da se je občinski svet toliko pomudil ob čiščenju dimnikov, ki so v Brežicah že leta jabolko spora med posameznimi dimnikarskimi organizacijami in tistimi, ki ne marajo posameznih dimnikarskih organizacij? Zakaj se je svet tako razgovoril o dimnikarjih šele zdaj, ko gre že za koncesijo? Ali vz-plamteva ogenj razprav okrog brežiškega dima zaradi kakršnega koli denarja? Ali imajo posamezni dimnikarski servisi, kot se temu reče, vsak svojega političnega botra? Razprava v občinskem svetu je res kazala na to, da imajo dimnikarske metlice strankarske ročaje. Če je vtis napačen, toliko bolje za brežiške dimnike, saj bodo vsi po vrsti čisti.
Sicer pa bo občinski svet najpozneje ob letu ponovno vzel v precep dimnikarje v Brežicah. Takrat bodo svetniki povedali, kateri izmed njih je imel prav in kateri se je zmotil, ko je govoril, kateri od treh kandidatov bi bil najboljši za dimnike, za ljudstvo in za brežiški občinski proračun.
M. LUZAR
svoj zaščitni znak, to je sončnega leva, ki ga je upodobil akademski slikar prof. Lojze Konec. Gre za leva, ki je bil zaščitni znak trapistov in je bil kralj kakovosti njihovih izdelkov, tokrat pa bo skušal povezati in uveljaviti vinorodne vasice Sremiča od Koprivnice do Dolenje vasi. j q
ZIMSKI FESTIVAL
BIZELJSKO - Osnovna šola Bizeljsko bo organizirala jutri ob 16. uri v šolski telovadnici 6. zimski festival. Poleg pevcev solistov in drugih glasbenih gostov bo nastopil tudi par Brajdimir in Berta.
Lionsi v Posavju
Marca zaprisega in že prva akcija pomoči potrebnim
KRŠKO - Lionizem, ki ima na svetu že milijon in pol privržencev, združenih v 45 tisoč organizacij, se je iz Dolenjske razširil tudi v Posavje. Po intenzivnih aktivnostih od lanskega aprila bo marca vse nared za uradno ustanovitev in prvo akcijo Lions kluba Krško, ki mu predseduje Miha Rostohar.
“To je organizacija, ki naj združuje zvestobo in vdanost do prijateljev in do samega sebe, z iskrenostjo v namenih, s svobodo v mišljenju, s čistostjo, velikodušnostjo in humanostjo v življenju. Član Lionsov naj bi bil nesebično usmerjen in aktiven pri iskanju rešitve za probleme skupnosti, v kateri živi, v pomoč ljudem v stiski in s tem pri graditvi srečnejše in boljše prihodnosti svojega kraja, dežele in sveta,” pravi Novo-meščan Vlado Bahč, kije po rodu Zdolan in ima velike zasluge za širjenje tega gibanja v Posavju, za kar mu je vodstvo LČ International dodelilo tudi odlikovanje. Vendar pa Bahč, ki je bil predsednik LC Novo mesto prejšnjo sezono, ob tem vedno poudarja, da priznanje ni le njegova zasluga, saj en sam ne more narediti veliko, potrebno je več enako mislečih.
Da se s skupnim nastopom Lionsov da doseči zastavljene cilje, dokazuje novomeški klub, ki ie botrski klub krškemu. Z denarjem, zbranim z različnimi dobrodelnimi akcijami, in drugimi aktivnostmi pomagajo obolelim za multiplo sklerozo, slepim, otrokom s prilagojenim programom in nadarjenim otrokom, z mednarodnim delovanjem pa utrjujejo prijateljstvo med ljudmi in narodi. Tudi krški oziroma posavski Lionsi imajo podobno usmeritev, poseben poudarek pa bodo namenili Društvu slušno prizadetih.
Lions klub naj bi združeval od 20 do 40 enakomislečih ljudi najrazličnejših poklicev, dodatne člane pa morajo medse sprejeti člani. Ko bo lionizem v Posavju že toliko razvit, da bo krški klub premajhen, se bosta gotovo podobna kluba osnovala tudi v Brežicah in Sevnici.
T. G.
Vlado Bahč
Na rudniku v prihodnje industrija
V Rudniku Kanižarica v zapiranju je na plačilni listi še 95 ljudi - Odpiranje novih obratov bo dalo možnosti za zaposlitve - Kmalu moč kupiti zemljo na rudniški površini
KANIŽARICA - V okviru zapiralnih del, ki potekajo v rudniku rjavega premoga v Kanižarici od lanskega julija, so konec minulega leta zaprli južno polje. Sedaj pa zapirajo vzhodni revir. Kot je povedal direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič, zapiralna dela potekajo na terminskem načrtu.
Je lanska turistična bera res tako dobra?
Za 5 odst. več gostov, a manj prenočitev
Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 24. januarja objavilo uradne podatke o turističnem prometu v naši državi v lanskem letu. Letovalo je 1.656.431 gostov, kar je za pet odstotkov več kot lani in predlani, le malo manj kot polovico (49,8 odst.) pa je bilo domačih gostov.
Nekoliko manj kot število gostov razveseljuje podatek, da je sicer precej več gostov manjkrat prenočevalo. Število prenočitev je namreč za 1 odstotek manjše od števila v lanskem in predlanskem letu. Tujci so v povprečju počitnikovali 3,1 dneva, domači gostje pa natanko 4 dni.
Celoletni turistični izkupiček še ni znan, po zadnjih napovedih pa naj bi presegel milijardo in dvesto milijonov dolarjev, v prvih enajstih mesecih pa je bilo turističnega priliva za 1.110.874.000 ameriških dolarjev.
V letošnjem letu bodo poleg zapiranja vzhodnega revirja veliko pozornost posvetili zapiralnim delom in sanaciji na površini rudnika. “Nadzorni svet rudnika, v katerem so tudi predstavniki republiške vlade, je potrdil poročilo o zapiralnih delih v lanskem letu in sprejel načrt dela za letos. S tem je začrtana smer delovanja rudnika, kar pomeni, da se bo na tem področju razvijala industrijska cona. Poudarek pa bomo dali razvijanju novih programov. V
APRILA RAZPIS ZA NOVA POSOJILA
RIBNICA - Sklad za regionalni razvoj in ohranjenost poseljenosti slovenskega podeželja s sedežem v Ribnici je bil ustanovljen avgusta leta 1995. Julija lani so objavili prvi razpis (končan je bil novembra) za dodelitev posojil za financiranje projektov s področja kmetijstva, gospodarstva in infrastrukture. Odobrili so 184 kmetijskih projektov, 83 gospodarskih in 5 za infrastrukturo. Skupni znesek zahtevkov za posojila je znašal 3.754.686.598 tolarjev, odobrenih pa je bilo 820.271.100 tolarjev. Prednost so imeli projekti z demografsko ogroženih območij v Sloveniji, bili pa so dobro pripravljeni. Posojila so bolj ugodna kot bančna, saj imajo nižjo obrestno mero, odlog vračanja je dve leti. Naslednji razpis bo objavljen predvidoma aprila letos. ^ ^
okviru tega razvoja je pri rudniku že blagovna carinska izpostava, ki pa na žalost dela le dvakrat na teden,” je dejal Grdešič.
Poskusno že nekaj časa izde-
Ni prave pomoči inovatoijem
Delo mreže za pomoč malemu gospodarstvu naj bi usklajevala kočevska občina, pa tega ne počne
KOČEVJE - V ponedeljek, 27. januarja, je bilo v Kočevju prvo letošnje srečanje članov mreže za pomoč malemu gospodarstvu za območje zahodne Dolenjske, tema tokratnega sestanka pa je bila pomoč inovatorjem. Srečanje so se od inovatorjev udeležili tudi Boris Tomazini, Edvard Plešnar, Jože Janež, Janez Košir in zastopnik Ivana Kodermana. Med inovatorji prevladuje mnenje, da prave pomoči, takrat ko soje najbolj potrebni, ni. Na različnih razstavah izumov in komercialnih razstavah dobivajo najvišja priznanja pa tudi trg se za njihove stvaritve zanima, tudi na papirju obstaja cela mreža različnih pospeševalcev, od kateriha pa ne dobijo potrebnih nasvetov.
Direktor Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Slovenije Božo Marot je predstavil številne inštitucije in državne organe, ki so določeni za pomoč inovatorjem, ki jih država lahko pod-
O SKUPNEM NASTOPU
NOVO MESTO - V petek, 24. januarja, seje v hotelu Krka prvič sestal koordinacijski svet projekta območne gospodarske zbornice in dolenjske turistične zveze Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Pogovarjali so se o predstavitvi projekta na mednarodni konferenci aprila na Otočcu in o skupnem nastopu Dolenjske in Bele krajine na marčevskem sejmu Alpe - Adria v Ljubljani. Na seji je bila prisotna večina dolenjskih in belokranjskih županov.
USTANAVLJAJO DRUŠTVO KADROVSKIH DELAVCEV
NOVO MESTO - Na pobudo območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Novo mesto nameravajo obuditi delo Društva kadrovskih delavcev Dolenjske in Bele krajine oziroma bodo društvo ustanovili na novo. Iniciativni odbor za ustanovitev društva se bo prvič sestal 10. februarja, vodita pa ga Frane Smerdu, direktor območne enote RZZ Novo mesto, in Marjeta Potrč, direktorica kadrovsko-pravnega sektorja v Krki, tovarni zdravil.
pre tako s posojili kot s promocijo njihovih izumov. Po mnenju udeležencev srečanja bi morali inovatorjem omogočiti, da bi se lahko povsem posvetili raziskovalnemu delu, za ustrezno zakonsko zaščito, uvedbo v proizvodnjo in prodajo novih izdelkov pa naj bi poskrbeli za to posebej usposobljeni podjetniki, ki pa jih žal ni veliko.
V Kočevju so pred letom ustanovili lokalno koalicijo vseh odgovornih za pomoč malemu gospodarstvu. To nalogo je prevzela občina Kočevje. Vendar do sedaj ni bilo narejenega še nič in tudi tega srečanja se ni udeležil nihče z občine, zato so predlagali, naj bi nalogo koordinacije med člani mreže namesto kočevske občine opravljal kdo drug. Neformalno in brezplačno to že dve leti počne lokalni radio Univox, ki redno pripravlja tudi oddajo o regionalnem gospodarstvu.
M. C.
Gospodarno porabili denar za podjetništvo
19 novih delovnih mest
TREBNJE - Investicijska dejavnost v trebanjski občini je ponovno v porastu, kar je spodbudno, saj je to kazalec razvoja občine. To so ugotovili na občinskem oddelku za proračun, finance ter gospodarske in družbene dejavnosti, ko so ob koncu leta preverjali namenskost porabe sredstev za subvencioniranje obresti in dokončanje investicij za leto 1995 v trebanjskem podjetništvu (odobrili so 11 vlog) in kmetijstvu (ugodno rešili 2 vlogi). Občina Trebnje je za leto 1995 odobrila subvencije v skupnem znesku 6.444.080 tolarjev, maksimalni znesek na posameznika pa je znašal 517.460 tolarjev. Predračunska vrednost prijavljenih naložb na javni razpis pa je znašala 123.763.826 tolarjev. Dejanska realizirana vrednost vseh naložb znaša mnogo več, kot so znašale posamezne faze oziroma dela, navedena v prijavah na razpis, saj je bila vrednost naložb po razpisu omejena na tolarsko protivrednost 100.000 mark. Največ do te višine so v trebanjski občini tudi dodeljevali subvencije obresti za najete kredite.
Na občini so prepričani, da so bila proračunska sredstva učinkovito in gospodarno naložena. Občinarji pa se dobro zavedajo, da te naložbe ne bi bile uresničene brez kapitalskih vložkov samih podjetnikov. Naložbe, bodisi za nakup, izgradnjo ali posodobitev že obstoječih poslovnih prostorov in za nakup osnovnih sredstev so ekološko nesporne, prinesle so že tudi 14 novih delovnih mest, 5 delavcev pa bo dobilo delo pri teh podjetnikih, ko bodo pridobili uporabna dovoljenja. Po teh izkušnjah vse kaže, da bodo v trebanjski občini letos še bolj spodbujali naložbe v malo gospodarstvo.
P. P.
lujejo strešna okna in lestve za na podstrešje, letos pa naj bi prenesli v Kanižarico tudi del proizvodnje pločevinaste embalaže, za kar je bila s Saturnusom podpisana pogodba konec lanskega oktobra. Letos bodo zaključili tudi parcelacijo zemlje na rudniški površini in vsi, ki jih to zanima, bodo lahko za gradnjo manjših obratov že kupili zemljo. Zgradili bodo tudi široko dovozno cesto od odcepa od glavne ceste do carinske izpostave. Sanirali bodo jalovišče in ugreznine, v načrtu pa imajo tudi vrtanje vrtin za vodo.
V kanižarskem rudniku premoga za prodajo ne kopljejo več, pač pa ga spravijo na površino le še toliko, kolikor ga pač morajo zaradi zapiralnih del. Na plačilni listi je sedaj še 95 delavcev, od tega 35 invalidov, ki so na čakanju. V Saturnusovem obratu naj bi letos zaposlili sedem ljudi, pri izdelavi strešnih oken pa bi se sedanjim štirim pridružili še trije. V letošnjme letu naj bi jih šlo v pokoj enajst, največ pa naj bi jih po načrtih prezaposlili v prihodnjem letu. Med njimi tudi tiste invalide, ki nimajo prevelikih omejitev. Po Grdešičevih besedah naj bi bili do zaprtja rudnika, torej do 31. decembra 1999, prezaposleni vsi sedaj zaposleni delavci razen invalidov z velikimi omejit-
Vaml'	M. BEZEK-JAKŠE
Kaj je novega na borzi?
Nezadržni rasti delniških tečajev, ki smo ji priča že tri tedne zapored, še vedno niso pošle moči. Investicijski optimizem je poleg tujih investitorjev okužil tudi domače borzne hiše, vsak dan pa je več novih investitorjev, ki se v pričakovanju večjih dobičkov od bančnih obresti pridružujejo splošni nakupovalni mrzlici in lovu za delnicami. Tisti, ki so še oktobra, ko so bile cene delnic nekje na polovici danšanjih cen, oklevali in se niso dali prepričati za nakup, želijo sedaj ne glede na ceno priti do delnic, na drugi strani pa se “stari” imetniki delnic veselijo lepih dobičkov. V težavnem položaju so pravzaprav eni in drugi. Tisti, ki bi radi v “igro” šele vstopili, se sprašujejo, ali je še pravšnji čas, tisti, ki so že v njej, pa ne vedo, kdaj naj izstopijo oz. prodajo delnice.
Rekorder v doseženem prometu so še vedno delnice Leka, saj je z njimi sklenjena vsaj polovica dnevnih poslov, njihova cena pa je presegla neverjetnih 33.000tolarjev in še ne kaže znakov nazadovanja. Izredna rastje vplivala na ceno delnic naše druge farmacevtske tovarne, saj so cene Krkinih delnic na sivem trgu v manj kot enem mesecu poskočile od 11.000 do 16.000 tolarjev ali celo več. Preostali lastniki delnic so končno spoznali, kakšen “zaklad” imqjo v rokah, saj seje razprodaja delnic ustavila, tako da ponudbe skorajda ni več. Ker se cena pri raznih borznih hišah v
teku dneva celo večkrat spremeni in imajo morebitni prodajalci veliko dela, preden se odločijo za prodajo, gre pozdraviti odločitev Krke, da uvrsti svoje delnice (razen serije B, za katero velja začasna omejitev prenosljivosti) z 10. februarjem na izvenborzni trg C (OTC). S tem bo postala cena veliko bolj pregledna, saj se enotni tečaj vsak dan objavlja v dnevnem časopisu. Enako bo storila družba Istrabenz, saj bo borza njene delnice že s 3. februarjem uvrstila na OTC trg. Obe podjetji pa bosta istočasno pripravljali potrebno dokumentacijo za uvrstitev na borzni trg, na katero računajo po sprejetju zaključnih računov in revizijskega naročila za preteklo leto.
Na OTC trgu so tokrat prijetno presenetile delnice Mercatorja, saj seje ob velikem prometu izredno dvignila njihova cena, ki je pri posameznih poslih celo presegla 6.000 tolarjev za delnico.
V nasprotju z živahnostjo delniškega trga je trg obveznic še vedno umirjen in stabilen, saj zaradi valutne klavzule, na katero se obveznice večinoma glasijo, tovrstne naložbe za zdaj niso pretirano zanimive, trgovanje z novo državno obveznico, prvo, ki je nominirana v tolarjih in nosi obrestno mero TOM + 5,7% letno, pa še ni zaživelo.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Glavni trg 10, Novo mesto Tel.: 06SI323-5S3, 323-554
Kje se bodo študenti učili delati
Gospodarska zbornica posreduje med šolniki in gospodarstvom - V predmetniku višje strokovne šole kar 40 odst. praktičnega usposabljanja - Uidi pri zasebnikih
Višja strokovna šola za strojništvo Novo mesto je v skladu z novim	ms® *
sistemom vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v jeseni že vpisala prvo	^
generacijo študentov, ki se bo aprila odpravila v podjetja na obvezno	JM
praktično uspodabljanje. Na območni gospodarski zbornici so pri-	Be m	*
pravili sestanek med predstavniki višje šole in podjet(j, ki v katerih n^j	“
bi potekalo praktično usposabljenje študentov.
Višja strokovna šola za strojništvo je zametek bodoče novomeške univerze, o kateri se zadnje čase vse več govori. Že kmalu naj bi se ji pridružile višje strokovne šole za gradbeništvo, lesarstvo in elektroniko. Razlika med dosedanjim višješolskim študijem strojništva in višjo strokovno šolo je predvsem v precej bolj praktični naravnanosti slednje študijske smeri. Da se na višji strokovni šoli za strojništvo usposabljajo strokovnjaki za neposredno delo v praksi oziroma za neposredno vodenje delovnega pocesa, je razvidno že iz predmetnika, ki poleg povečini izrazito strokovnih predmetov v času dveletnega študija predvideva kar 800 ur praktičnega usposabljanja v podjetjih, kar je 40 odstotkov študijskih ur.
V petek, 24. januarja, so se v sejni sobi območne gospodarske zbornice Novo mesto zbrali predstavniki šolskega centra in visoke strokovne šole s predstavniki
večjih dolenjskih podjetij, ki bodo prevzela del praktičnega usposabljanja študentov. Med njimi jih je kar nekaj tudi že zaposlenih, čeprav naj bi praviloma šlo za redni študij.
Po anketi med 82 študenti, kolikor jih je vpisanih v prvi letnik, jih večina želi opravljati praktični del šolanja v Revozu in Krki, kjer jih bo ena tretjina tudi dejansko opravila to obveznost. Veliko pripravljenost za sodelovanje pri tem je pokazal tudi novomeški TPV, od koder prihajata tudi dva predavatelja in kjer bodo na prakso sprejeli najmanj 4 študente. V skladu s svojimi zmožnostmi se bodo v proces praktičnega usposabljanja vključili tudi nekateri večji obrtniki, kot sta novomeška podjetnika Lisac in Črtalič.
Novomeška višja strokovna šola tako vsekakor dosega svoj osnovni namen - v sodelovanju z gospodarstvom čim bolje pokriti njegove potrebe po strokovnemu
Novi sistem slovenskega šolstva je predstavil Štefan David, potrebe novomeške višje strokovne šole za strojništvo po sodelovanju s podjetji pa Drago Simončič (na sliki).
kadru. Podobne višje strokovne šole kot je novomeška, so ta čas tudi že v Celju, kjer se izobražujejo strokovnjaki orodjarstva, v Velenju je usmeritev elektronika in na Bledu gostinstvo in turizem. V Novem mestu nameravajo v bodočnosti, če bo tukajšnje gospodarstvo izrazilo potrebe, organizirati še višji strokovni študij gradbeništva, lesarstva in elektronike.
IGOR VIDMAR

m
Svoj certifikat ali njegov ostanek lahko vložite v
DPB VIZIJO 1, PID, d.d., Novo meto,
SAMO ŠE DANES IN JUTRI -do 31. Januarja 1997.
Vsi, ki ste že ali še boste postali delničarji VIZIJE, boste sodelovali v tretji
NAGRADNI IGRI,
ki jo organizirata VIZIJA in Zavarovalnica TILIA, d.d., Novo mesto.
VIZIJA KONČUJE VPISOVANJE CERTIFIKATOV!
Svoj certifikat lahko vpišete na naslednjih vpisnih mestih:
•	sedež Zavarovalnice TILIA, d.d., Seidlova cesta 5, Novo mesto; predstavništva TILIE v Kočevju, Kopru, Kranju, Črnomlju, Ljubljani, Metliki, Trebnjem in Sevnici; poslovalnice TILIE v Tržiču, Škofji Loki, Radovljici in Šmarju pri Jelšah,
•	sedež VIZIJE, Novi trg 5, Novo mesto;
•	Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto; Studio D, Seidlova cesta 29, Novo mesto; vse PE PTT Novo mesto in pošta Kočevje;
ali pa preprosto tako:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 8000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo Agencije za plačilni promet).
3.	Vpis za vas opravi VIZIJA, ki vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijol, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizijel, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se i a vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem:	SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
Odkup mleka v začaranem krogu
Belokranjski kmetje oddajo vse manj mleka - Grožnja z zaprtjem črnomaljske centralne zbiralnice mleka - Bremena podražitev naj ne bi nosili le kmetje in šoferji
ČRNOMELJ - Črnomaljskega svetnika je na eni zadnjih sej v lanskem letu zanimalo, kaj se dogaja z odkupom mleka v občini in ali je res, da bodo ukinili nekatere proge za odkup mleka. Čeprav je prosil za odgovor organizatorico odkupa Kmetijsko zadrugo Črnomelj in Ljubljanske mlekarne, je odgovor prišel le iz zadruge.
ROK LE SE DO 19. FEBRUARJA
LJUBLJANA -19. februarja se bo iztekel za eno leto podaljšan rok za vlaganje zahtevkov za vrnitev premoženja in pravic nekdanjih agrarnih skupnosti. Vendar tudi do tega datuma marsikatera agrarna skupnost ne bo vrnjena lastnikom oz. dedičem, saj so se pojavili nekateri težko razrešljivi zapleti, pa tudi zakonske rešitve potrebujejo nekatere popravke in dopolnitve. Po mnenju kmetovalcev bi moral namreč zakon nedvomno določiti, da je vrnjena kmetijska zemljišča mogoče uporabljati le za kmetijske namene in potrebe, ugovore imajo pa tudi na dedovanja v agrarni skupnosti, saj lahko zdaj po zakonu deduje premoženjske pravice v naravi le dedič, ki je član agrarne skupnosti, medtem ko drugi dediči lahko zahtevajo le nujen delež v gotovini.
ZNOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bilo precej hladno, vendar so branjevke kljub temu tako kot ponavadi prišle na trg in ponujale naprodaj za ta letni čas značilne pridelke: kolerabo, korenje, rdečo peso in redkev po 150 do 200 tolarjev kilogram, rdeče zelje po 150, fižol po 400 do 500 tolarjev, kislo zelje po 200, čebulo po 150, česen 400 do 600, čebulo po 150, šalotko po 200 in liter čebulčka po 500. Lonček smetane je stal 600 tolarjev, kilogram sirčka 400, orehi 800 do 1000, jajca 30, kozarec domačih ocvirkov 400 do 500, domače klobase 1100, domač piščanec 700 in zajec 900 kilogram. Kozarec medu je stal 600 do 700 tolarjev, zavitek domačih rezancev 250, suhe slive in posušeni jabolčni krhlji
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 130 prašičev, starih do 3 mesece, 80 v starosti 3 do 5 mesecev, in 40 Starejših. Prvih so prodali 125 po 320 do 350 tolarjev kilogram žive teže, drugih 55 po 280 do 300 tolarjev, ‘retjih pa 35 po 190 do 250 tolarjev kilo žive teže.
Marica Ivanušič iz KZ Črnomelj pojasnjuje, da država določa odkupne cene mleka, ki pa trenutno ne pokrivajo stroškov pridelave. Zbirališča mleka ukinjajo kmetje sami zaradi preusmeritve v druge kmetijske ali turistične dejavnosti. Tako na primer v Ziljah, Dolenjcih, Gorenjcih, Adle-šičih, na Dolnji Paki. Občina subvencionira odvoz mleka z območja Starega trga in Sinjega Vrha in sicer s 30.000 tolarji na mesec, medtem ko je ostali prevoz mleka v pristojnosti Ljubljanskih mlekarn.
Od petih šoferjev, ki v Beli krajini vozijo mleko za Ljubljanske mlekarne, je eden iz črnomaljske, ostali pa so iz metliške občine. Od
teh le dva, ki vozita mleko z višinskega dela metliške občine, dobita subvencijo iz Metlike. A vsi šoferji težko shajajo iz meseca v
Milan Kozjan
v
Drobnica, Zagarstvo, Stročnice
Tri zanimive knjižne novosti CZD Kmečki glas
Knjižica za pospeševanje kmetijstva, ki je ena od šestih založniških programov Časopisne založniške družbe Kmečki glas, je bogatejša še za tri strokovna za širši krog zanimanja napisana dela.
Ta čas gotovo najaktualnejša je knjiga Reja Drobnice inž. Draga Kompana in soavtorjev (Erjavec,
V EVROPI KROMPIR PO ŠEST TOLARJEV
RAČE - S prodajo krompirja je še slabše, kot je kazalo jeseni, so ugotavljali na posvetu v Račah pri Mariboru. Slovenija ima 150.000 ton presežka, kar je tretjina celotnega letnega pridelka, izvozne možnosti pa $o Še slabše od pričakovanih. Evropski presežek znaša kar 3,5 milijona ton, zato se druge države ne zanimajo za naš pridelek. Doslej smo izvozili komaj omembe vrednih 150 ton. Izostala je zlasti prodaja na Hrvaško, ki je nekdaj kupovala dosti slovenskega krompirja, odkar pa je samostojna država, ga raje sama prideluje. In še cena: na evropskem trguje odkupna cena krompirja padla na vsega 6 tolarjev, kar je trikrat manj kot pri nas. (Kmečki glas)
kmetijski nasveti
Kisanje kot izhod za krompir?
Lanska letina kromirja je bila dobra, odkupna cena za kmete Pa zaradi velike ponudbe in majhnega povpraševanja žaljivo niz-zato je veliko pridelka še v kleteh in bo z njim treba nekaj
' or,
ail p(
je Še
jojesti
,,........... Če j'e krompir pravilno siliran in oskrbovan,
. ^e dve leti brezhibno uporaben za krmo, in to brez dodatnega dela.
Resda velja pravilo, da je treba krompir kisati že jeseni, takoj Po izkopu, postopek pa mora biti strokovno pravilen, delo pa skrbno opravljeno. Vendar je lahko kisanje tudi spomladanski ukrep v sili, ko grozi, da bo pridelek ostal in s prihodom toplejših spomladanskih dni začel poganjati ter s tem propadati. Mlečno skisani krompirje za prašiče izvrstna dietetična hrana, ki jo živali fade jedo in ki dobro vpliva tudi na kakovost mesa in mesnih l2delkov. Skisan krompir zavzema tudi manj skladiščenega prostora, ne potrebuje dodatnega dela, prebiranja, odstranjevanja kali, obrezovanja, njegova prednost pa je tudi v tem, da ga lahko s Pridom pokrmimo tudi govedu in drugim domačim živalim ter Ceto perutnini.
Da je kisanje uspešno, je treba zadostiti nekaterim strokovnim 2ahtevam. Tako mora biti kisalna posoda popolnoma nepoškodovana, vodotesna, čista in natrta z namazom, krompir pa op-ran, očiščen gnilih primesi,predvsem pa pravilno parjen, tako da ne oddaja vode in da kisalna posoda ne potrebuje posebnega odvoda za sokove. Krompir je treba tlačiti v kisalno posodo, betonski bazen ipd. še topel, da ga je moč dovolj zmečkati in s tem ?aPolniti vse vmesne prazne prostorčke, v katerih bi ostal zrak 111 povzročil kvarjenje kisali.
Tako kot za vse siliranje velja tudi za siliranje krompirja, da je Uujno temeljito tlačenje, zlasti ob stenah, ter skrbna zaščita Površine po opravljenem delu. Na vrhu je treba kisel lepo Ravnati, pokriti s plastjo plev, poškropiti s slano vodo, pokriti z deskami, nanje pa nasuti do pol metra na debelo vlažne ilovnate 2emlje. Krmljenje je priporočljivo šele po dveh mesecih, ko je končano mlečnokislinsko vrenje.
Inž. M. L.
Kastelic, Kavčič, Kermauner, Rogelj in Vidrih), ki združuje tako rekoč vse dosedanje vedenje o desetletja zapostavljeni kmetijski panogi, za katero se odpirajo ponovne razvojne možnosti. Drobnica lahko pomebno pripomore k zaustavitvi zaraščanje slovenske krajine po umikanju govedoreje z rejsko zahtevnejših hribovskih in kraških območij. Ta proces se je pri nas že začel in knjiga je lahko s svojo bogato vsebino zlasti začetniškim rejcem v veliko oporo.
Les je ena najuporabnejših in najplemenitejših naravnih surovin, v naših razmerah pa ima še posebno velik gospodarski pomen, zato bo prav tako dobrodošla skrbno pripravljena knjiga dr. Franca Mer-zelja Zagarstvo, ki obravnava žagarsko tehnologijo, to je načine obdelovanja te surovine na poti do lesnega izdelka.
Poljedelci, vrtnarji in vrtičarji bodo veseli knjige izpod peresa dr. Mihaele Černe z naslovom Stročnice, katerih pomen se v človeški prehrani povečuje tudi iz zdrav-stenih razlogov. Kot zanimivost naj navedemo, da je bila knjiga o fižolu pred nekaj leti v ZDA svojevrsten besteller, ko je širši javnosti sporočala dokazane hranilne in zdravilne vrednosti te stročnice v boju proti naraščajočemu številu črevesnih rakavih obolenj.
M. L.
KMETOVALCI, VABLJENI!
VAVTA VAS, STRAŽA - Danes, 30. januarja, bo bo 19.30 v osnovni šoli v Vavti vasi inž. Marjeta Uhan predavala o oskrbi travinja in omejitvah pri uporabi hlevskega gnoja ter gnojevke, v ponedeljek, 3. februarja, pa bo ista predavateljica ob 10. uri v prostorih kmetijske zadruge v Straži vodila še pogovor o pridelovanju zgodnjega krompirja. Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto, ki organizira predavanje in pogovor, vabi k čimvečji udeležbi.
mesec. Črnomaljski je podpisal pogodbo za prevoz 5.000 litrov mleka na dan, v zadnjem času pa ga pripelje le 3.500 litrov. Na dan ima tako za 4.200 tolarjev primanjkljaja, zato pravi, da bi bil hvaležen, če bi mu bila občina pripravljena kriti del stroškov. Sicer pa tudi drugi vozniki tožijo, da se je v zadnjih nekaj letih količina mleka zmanjšala za tretjino ali celo za polovico, kar pomeni, da seje za toliko zmanjšal tudi njihov dohodek, saj so plačani od pripeljanih litrov mleka. Postrežejo s podatkom, da bo 1. aprila dve leti, kar vozijo za isto ceno litra mleka. Uradna inflacija je bila v tem času skoraj 20 odst., nafta se je podražila za 22 odst. “Nekdo bi pač moral sofinancirati prevoz mleka, saj ne moremo vsega bremena nositi sami. Kmetje od aprila lani že plačujejo od vsakega prodanega litra mleka dodatni tolar za prevoz, moralo pa bi biti tudi v interesu tako zadruge kot občine, da bi se živinoreja na našem podeželju ohranila,” pravijo šoferji.
Tudi Milan Kozjan iz zbiralnice mleka v Črnomlju potrdi, da je mleka, ki se tam zbere iz vse Bele krajine, vse manj. Ko so pred šestimi leti zbiralnico iz Metlike preselili v Črnomelj, se je vsak dan zbralo 15 do 17 tisoč litrov mleka, zadnje čase pa le okrog 10.000 litrov, medtem ko ga je bilo nedolgo tega še za 1000 do 2000 litrov manj. “Ljubljanske mlekarne že dve leti grozijo z zaprtjem centralne zbiralnice mleka v Črnomlju. Če se bo vsak dan v njej zbralo več kot 10.000 litrov mleka, bo morda nekaj časa še ostala. Ne strinjam pa se z Ivanušiče-vo, ki pravi, da zaprtje ne bo vplivalo na odkup mleka. Pa še kako bo, saj potem šofer ne bo ustavil pri vsakem zeljniku, kar pomeni, da bo mleka še manj,” pravi Kozjan nezadovoljen z začaranim krogom.
M. BEZEK-JAKŠE
PRAVNA
svetovaLnžca
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
Kmetijska zemljiša po novem zakonu
VPRAŠANJE: Kakšni so pogoji za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču?
ODGOVOR: Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu, ali kmetiji izpolnjen pogoj, da po predhodnem soglasju občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, gozd, ali kmetija, pristojna upravna enota z odločbo odobri pravni posel.
Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča v okviru prostorskoured-itvenih operacij, za prodajo med zakoncem oz. z njima izenačenimi partnerji, zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav.
%
. jfm
POSA VSKI LIKOVNIKI IN KMETICE O VINSKI TRTI IN VINU - V četrtek, 23. januarja, so v avli Kulturnega doma v Krškem odprli likovno in kulinarično razstavo z motivi, povezanimi z vinogradništvom in vinarstvom. Likovniki iz Posavja: Vladimir Stoviček, Vlado Cedilnik, Vladka Stoviček, Andrej Čebular, Alojz Pirc, Vlado Kopinč, Cvetka Miloš, Stane Fabjančič, Polde Petan, Pavle Predanič, Jožica Petrišič in Blaž Mirt so v različnih tehnikah slikanja predstavili značilno vinogradniško krajino, vino in druge motive, povezane z njim. Razstavo so s kulinariko popestrile tudi kmečke žene iz vasi Kremen, Sremič in Loka, sicer članice Društva kmetic Krško, ki so ob tej priložnosti razstavile kar nekaj dobrot iz njihove domače kuhinje. (Foto: T. G.)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
• v v	•	•
Čiščenje vin
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vinogradniki vedo, da seje v časih, ko še ni bilo v ponudbi toliko raznih preparatov za očiščenje vin, uporabljalo posneto mleko. Iz posnetega mleka so industrijsko naredili preparat z imenom kalijev kazeinat, kije v prodaji v obliki praška. Kalijev kazeinat vinarji uporabljajo predvsem za bela vina, ki so oksidirana, visoke barve, in tudi vina z napakami. Doze čistila na hektoliter se gibljejo od 10 do 100 gramov in tudi več, odvisno od intenzivnosti napake. Kazeinat je aktivnejše čistilo od želatine, vino bolj načne, zato je priporočljivo narediti predposkus v malem.
Prednosti kalijevega kazeina-ta so: takojšnja in popolna koa-gulacija; zniževanje železa v vinu, ki je velikokrat vzrok motnosti vin, ter odstranitev nezaželenih vonjev in previsoke barve belih vin.
Kalijev kazeinat ni priporočljiv za rdeča vina, ker jih razbarva, prevelika vsebnost tanina pa tudi moti njegovo delovanje. Čistilo je potrebno pred uporabo zmešati in raztopiti v hladni vodi v razmerju 1:10. Kose beli prašek popolnoma raztopi, raztopino pustimo počivati 4 do 5 ur, nato pa jo med mešanjem v tankem curku dodajamo v vino.
Posneto mleko ni zgubilo veljave pri čiščenju vina. Učinek mleka na vino je enak kot pri kalijevem kazeinatu. Vinski letnik 1996, ki ima več kisline, je zelo primeren za čiščenje s posnetim mlekom. Spodnja meja skupnih vinskih kislin za čiščenje z mlekom ne bi smela biti manjša od 6 gramov na liter. Vina, ki zaradi nizke kisline delujejo skoraj slano ali plehko, niso primerna za čiščenje z mlekom. Tisti, ki so kemično pre-
močno razkisali vina, si ne smejo povečati slanega okusa v vinu z minerali mleka, kijih je v njem kar nekaj.
Predposkus v malem bi tudi pokazal, ali mleko reagira v vinu. Če reakcije ni, potem mleko ne bo odstranilo iz vina snovi, ki so podvržene rjavenju in ne bo omililo napak v vonju in okusu, ki so posledica rjavenja.
V trgovini kupljeno mleko v trgovini je posneto. Lahko uporabimo tudi domače mleko, toda moramo ga zavreti, da mu lahko poberemo maščobe.
Za hektoliter vina vzamemo 2 do 5 del mleka. TUdi večja doza ne škodi, vendar priporočamo samo toliko, kolikor zadostuje za odpravo napake, ki jo zdravimo. Za predposkus v litrski steklenici zadostujeta 2 majhni žlički mleka. Steklenico napolnimo do 3/4 s pokvarjenim vinom, dodamo mleko in močno mešamo. Ko je mleko lepo porazdeljeno, steklenico dopolnimo z vinom in ponovno mešamo. Tako pripravljeno mešanico postavimo v prostor, kjer je večja posoda z vinom, ki ga bomo čistili. V tem času je to hladen prostor, ki bi pa moral imeti vsaj 8° C. V enem tednu se mora vino zbistriti. Če je bilo rjavo, bo po očiščenju zlatoru-meno. Vonj se osveži, zgubi se starikavost, okus vina pa je tudi boljši.
Če nam je uspel poskus v majhni steklenici, bo gotovo tudi v veliki posodi. Mešanje mleka v sodu mora biti zelo temeljito. Izvedba takega čiščenja ni niti drago niti ne zahteva veliko dela. Mogoče pa je z mlekom možno odstraniti iz vina ravno tisti tuji vonj in priokus, zaradi katerega zardevamo, ko ponudimo svoje vino sosedu. Opravičevati se je pa zelo neprijetno.
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ
p&tzSAJerrS
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Krvavica izdaja pokrajino
Predvsem obveščenost ljudi o varovalni prehrani zahteva spremembe v porabi maščob in soli pri mesnih izdelkih in takšna lahko vključimo celo med dietna živila. Tudi zdaj še pripravljajo krvavice od pokrajine do pokrajine različno glede na polnilno maso in tudi obliko.
Po starih znanih navodilih za pripravo DOLENJSKIH KRVAVIC so posebnost tudi ŠTAJERSKE KRVAVICE. Potrebujemo glavo, vrat, bel kruh, mleko ali juho, čebulo, malo maščobe, sol, poper, piment in majaron. Kuhano meso z glave in vratu zrežemo na kocke in zmeljemo. Prav tako zrežemo tudi kruh in ga namočimo v mleku ali juhi. Čebulo prepražimo, ji dodamo kri in juho, v kateri se je kuhala glava. Nato primešamo še zmleto meso in ožet kruh ter vse začimbe. Z ne pregosto maso napolnimo čreva in jih zašpilimo.
Za GORENJSKE KRVAVI-
CE pa pripravimo maso iz jeter, pljuč, 1/2 svinjske glave, 3 kg ješprenja in 3 kg prosene kaše. Od dišav uporabimo čebulo, meto, majaron, baziliko, poper, sol, črevno mast in kri. Kuhano drobovino in meso zmeljemo, pridenemo ješprenj in kašo ter zdrobljeno kuhano kri. Maso dobro premešamo, po potrebi dodamo juho, nato dišave in zabelimo s preevrto črevno mastjo ter ocvirki. Z nadevom enakomerno napolnimo očiščeno črevo.
Posebnost so tudi PRIMORSKE KRVAVICE - MULCE, za katere uporabimo pljuča, meso, čebulo, peteršilj, majaron, cimet, jabolko, kri, pomarančo, rozine, pinjole, bel kruh, mleko in sladkor. Meso skuhamo s čebulo, peteršiljem, majaronom, cimetom, jabolkom in pomarančo. Kuhana živila odcedimo, sesekljamo, premešamo zrezana pljuča, kri, pinjole, rozine in namočen kruh ter 1 kg sladkorja na 7 kg mase.
ki In ra
t
l\
ŠolsTVO
13. TOPLIŠKI KNJIŽNI SEJEM
DOLENJSKE TOPLICE -Po treh letih prekinitve bo v jedilnici OŠ Dolenjske Toplice od torka do četrtka, od 4. do 6. februarja, od 8. do 15. ure potekal 13. topliški knjižni sejem, ki ga pripravljata Mladinska knjiga iz Novega mesta in OŠ Dolenjske Toplice. Učenci se bodo zadnji dan sejma ob 10. in 11. uri lahko srečali s pisateljico Ivanko Mestnik in ilustratorjem njenih del Jožetom Kumrom.
Polepšala bivalno okolje Novega mesta
V Galeriji Krka do 13. februarja ob 40-letnici strokovnega ustvarjanja razstavljata arhitekta Danilo in Marijan Lapajne - Predstavil Jovo Grobovšek - Izšla kataloga
NOVO MESTO - V četrtek, 23. januarja, so zvečer v Galeriji Krka svečano odprli razstavo stvaritev bratov arhitektov Danila in Marijana Lapajne, posvečeno 40-letnici njunega strokovnega ustvarjanja. O njunem deluje spregovoril dipl. ing. arhitekture Jovo Grobovšek, ki je tudi avtor spremne besede v katalogu, ki je izšel ob razstavi. Ob tej priložnosti pa sta Mestna občina Novo mesto in Društvo Novo mesto kot izdajatelja predstavila še katalog minule razstave Kandija iz preteklosti v prihodnost - vizije in realnost. Avtor te razstave in kataloga je Marijan Lapajne. Četrtkov otvoritveni večer so z glasbo popestrili pevci Vinogradniškega okteta.
Iz družine Lapajne, ki se je v Novem mestu ustalila leta 1945, izhajajo kar trije bratje arhitekti: Miloš, Danilo in Marijan. Zadnja dva sta se z omenjeno razstavo ob visoki obletnici svojega dela odločila javnosti kar najširše prikazati arhitektovo ustvarjalnost. Da je to pogumno dejanje, še posebej, ker njun prispevek v nacionalni arhitekturni prostor do sedaj ni bil ne pregledan ne ocenjen, je med drugim dejal Jovo Grobovšek in opozoril še, da arhitektura ni umetnost, pač pa trdo delo, ki
samo slučajno postane cenjeno in priznano; da je danes slovenska arhitektura, ki je sicer iz več razlogov kvalitetno bolj slaba, zelo pomembna, ker izrazito spreminja značaj kulturne krajine, pohvalil pa je Društvo Novo mesto, ki ima zasluge, da arhitektura postaja zanimiva tudi na Dolenjskem, da se o njej govori, razpravlja in ni tako odmaknjena.
Razstavljalca - Danilo, ki živi in dela v Ljubljani, in Marijan, ki deluje v dolenjski metropoli - sta na kratko opisala svoje delo in
prispevek k načrtovanju in razvoju Novega mesta, za pomoč pri nastanku razstave pa sta se zahvalila Krki, glavnemu sponzorju (tu zadnja leta oba delata), Mizarstvu Bobič in ostalim. V imenu Mestne občine Novo mesto in Društva Novo mesto, ki sta izdajatelja kataloga že minule razstave Kandija iz preteklosti v prihodnost - vizije in realnost, sta župan Franci Koncilija in Tone Škerlj pohvalno ocenila njuno delo. “Razstava in katalog kažeta, da sta se oba brata ukoreninila v slovenski in dolenjski prostor, da sta s smislom za harmonijo, lepoto in prostor uresničila marsikakšno idejo in da sta polepšala videz in bivalno okolje Novega mesta,” je povedal Koncilija.
Razstava bratov Lapajnetov bo na ogled do 13. februarja, ko Galerija Krka že pripravila novo razstavo akad. slikarja Sava Sovreta.
L. MURN
SKUPINA ZA MEDNARODNO FOLKLORO ZAPLESALA STAROSTNIKOM - Dunja Gerič in Emil Balažič v Novem mestu že drugo leto vodita skupino za mednarodno folkloro, ki se tudi letos v prostorih KC Janeza Trdine dobiva vsak torek med 20. in 22. uro. Skupina, v kateri redno pleše osem parov, je rekreativna in načeloma ne nastopa, v sredo, 22. januarja, pa se je prvič predstavila novomeškim starejšim občanom. Plesalci so se radi odzvali povabilu Doma starejših občanov iz Šmihela, ki je takrat slovesno praznoval 17 let obstoja, ter prvič javno zaplesali. Navdušili so s plesi Divjega zahoda, k temu pa so pripomogli tudi primerni improvizirani kostumi, za katere so poskrbeli sami. Starejši so uživali ob gledanju, nekateri pa so se kasneje na zabavi ob glasbi Toneta Finka in njegovega spremljevalca na harmoniki radi pridružili “mednarodnim”plesalcem. Veselje in zadovoljstvo je bilo obojestransko in vsi že komaj čakamo naslednji nastop skupine za mednarodno folkloro. (Foto: L. Murn)
PREDSTAVITEV POTI TOMA KRIŽNARJA
BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi v torek, 4. februarja, ob 18. uri na predavanje o poti Toma Križnarja z naslovom Mana, z biciklom med Indijanci. Predavanje bo popestreno s Križnarje-vimi diapozitivi in glasbo.
“SKRIVNOSTI IN LEPOTE NAŠEGA KRASA”
MIRNA PEČ - OŠ Mirna Peč vabi za soboto, 1. februarja, na dan odprtih vrat: od 10.05 do 10.50 bo ogled dela v razredih, od 11. ure do 11.45 pa tudi predstavitev projekta “Skrivnosti in lepote našega krasa”, ki bo v šolski jedilnici.
“KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV” V MIRNI PEČI
MIRNA PEČ - Radio Slovenija in KS Mirna Peč pripravljata v mirnopeškem kulturnem domu v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri prireditev “Koncert iz naših krajev”. Program, v katerem bosta poleg različnih narodno-zabavnih ansamblov - tudi domačih - za veselo razpoloženje skrbela humorista Iča in Matevž, bo povezoval Janez Dolinar.
“NAŠ SEVERJEV NAGRAJENEC”
SENOVO - DKD Svoboda Senovo vabi v petek, 31. januarja, ob 18. uri v Dom 19. divizije na Senovem na kulturno prireditev z naslovom “Naš Severjev nagrajenec”. Z letošnjim najboljšim slovenskim amaterskim igralcem Ernestom Breznikarjem-Enčem bo ob video produkciji o doživljajih na odrskih deskah kramljala Aleksandra Macur, v prizoru iz zadnje komedije pa se mu bo pridružil soigralec Tone Petrovič. Ob krajevnem in kulturnem prazniku pripravljajo v soboto, 1. februarja, ob 18. uri revijo posavskih pihalnih orkestrov, v petek, 7. februarja, ob 17. uri bo Ivo Umek predstavil svojo pesniško zbirko, ravno tako v petek pa bo ob 19. uri proslava ob krajevnem in kulturnem prazniku.
LAŠČANI PREPEVALI PO DOLENJSKI
VELIKE LAŠČE - Pred kratkim je Mladinski pevski zbor iz Velikih Lašč, ki ga vodi Majda Kokošinek, gostoval v Kostanjevici na Krki in v Šentjerneju. Namen takih gostovanj je navezovanje prijateljskih stikov in sodelovanja naprej. V Šentjerneju je bila šolska dvorana nabito polna. Na koncertu je sodeloval tudi domači Šentjernejski oktet. Nastop je povezoval Janez Dolinar (TV). Poslušalci so bili navdušeni. Rezultat srečanja je bil, da so se šentjernejski in laški pevci dogovorili, da bodo spet skupaj nastopili v počastitev bližnjega kulturnega praznika. Koncert bo v Levstikovem domu v Velikih Laščah in bo dobrodošla poživitev kulturnega življenja na tem območju. Laščani pa iščejo še nove stike s pevskimi zbori.
Ko ustvaijata čopič in pero
Prijeten kulturni večer ob otvoritvi razstave Jožice Škof in predstavitvi knjige Milana Marklja Krhanje
PREČNA PRI NOVEM MESTU - Prispevek k bližajočemu se kulturnemu prazniku je bila sobotna večerna prireditev v obnoljenem gostišču “Na letališču” Prečna, na kateri sta se predstavila dva domača ustvarjalca: z likovnimi deli Jožica Škof, z novim literarnim delom, knjigo Krhanje, pa Milan Markelj. Kulturni večer sta ubrano dopolnjevala z glasbo citrar Rudi Mlinarič in z branjem Markljeve proze in poezije novomeški pesnik Smiljan "Dobiš, pripravil pa in vodil ga je Rudi Škof. Dogodek pa je bil nekaj posebnega tudi zato, ker so številni obiskovalci oba gosta lahko spoznavali v sproščenem pogovoru, v katerem sta skupaj razmišljala o življenjskih vprašanjih in problemih, na katere opozarjata vsak na svoj način - eden s čopičem, drugi s peresom.
Jožica Škofje doma iz Prečne, po poklicu ekonomistka, zaposlena v novomeški Krki, resneje pa se s slikarstvom ukvarja zadnja leta, ko se je v tej smeri tudi izobraževala. Imela je že 11 samostojnih in 6 sku-
pinskih razstav, v Prečni pa se tokrat predstavlja z izborom akvarelov iz zadnjega obodob-ja, v katerih prevladujejo motivi tihožitja, narave, cvetja. Milan Markelj je Novomeščan, poleg novinarskega pisanja pri Dolenjskem listu pa je še raje pesnik in pisatelj. Njegova nova knjiga Krhanje, ki je izšla pri Dolenjski založbi, je zbirka 15 novel in črtic, ki jim je skupna enotna intoniranost."Knjiga je pregled dosedanjega dela na področju proze, rdečo nit pa določa že sam naslov. “Pogosto spregledamo, da življenje ni samo rast in pot k nečem, ampak je tudi obraten proces, minevanje, zgubljanje ali krhanje. Dobro se je tega zavedati, saj človek tako lahko dobi voljo do življenja in ga polneje živi,” je povedal Markelj.
Jožica Škof pa je dejala, da so njeni akvareli nastali, v nasprotju z Markljevo knjigo v enem dahu, že tudi zato, ker to zahteva ta tehnika. Ravno v tem, da ne slika realistično, pa se skriva njeno svojstveno gledanje na svet.
L. MURN
VEČER, POSVEČEN LIKOVNI, LITERARNI IN GLASBENI UMETNOSTI - Da bodo v gostišču “Na letališču" Prečna skušali večkrat pripraviti zanimive kulturne dogodke, sta ob uvodnem pozdravu povedala zadovoljna lastnika prenovljenega lokala Anica in Jože Zanoški, ki sta v soboto imela v gosteh (od leve prosti desni) Jožico in Rudija Škofa ter Milana Marklja. (Foto: L. M.)
BRATA LAPAJNETA DELEŽNA MNOGIH ČESTITK - Na otvoritvi razstave je Danilu (desno) in Marijanu (zraven) z rožico čestitala tudi Bojka Kmet (na levi), ki ima v Krki na skrbi galerijsko dejavnost. (Foto: L. M.)
RAZSTAVA STRIPOV IN RISANEGA FILMA
KOČEVJE - Jutri ob 18. uri bodo v prenovljenih prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje odprli razstavo “Miki Muster: Razstava stripa in risanega filma”. Muster je eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in filmov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Razstavo njegovih del je pripravil Dolenjski muzej Novo mesto, v Kočevju pa bo na ogled do vključno 29. marca.
PREDAVANJE H KZ
NOVO MESTO - V sredo, 5. februarja, priredi Hrvaško kulturno združenje (HKZ) iz Novega mesta ob 18. uri v prostorih Dolenjskega muzeja redno tribuno, na kateri bo tokrat predavala Mirjana Domini, ravnateljica Inštituta za migracije in narodnosti v Zagrebu. Naslov predavanja je Pravni sistem Hrvaške in položaj manjšin - perspektive.
PREDSTAVITEV “OBRAZOV” V METLIKI
METLIKA - Dolenjski list v sodelovanju z Ljudsko knjižnico iz Metlike vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na predstavitev knjige “Dolenjski obrazi”, ki bo v petek, 31. januarja, ob 19. uri v hotelu Bela krajina v Metliki. Knjigo bo v razgovoru z avtorjem Tonetom Jakšetom predstavil novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj, iz nje pa bo skupaj z novinarko Jožico Dorniž prebral tudi več značilnih odlomkov, zlasti tistih, ki so povezani z Belo krajino. Na predstavitvi bodo igrali mladi tamburaši pod vodstvom Toneta Grahka iz Črnomlja.
“ŽLAHTNI MEŠČAN” V FRANCOŠČINI - Obiskovalci torkove gledališke predstave Žlahtni meščan v novomeškem Domu kulture, ki jo je v francoščini odlično predstavila študentska gledališka skupina Oddelka za romanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so bili nad igro navdušeni. To Molierovo komedijo, ki je še vedno aktualna in zanimiva ter polna hudomušnih situacij, je organiziral Renault d.d. predvsem za svoje delavce - veliko jih obiskuje tečaj francoščine - svoje razumevanje tega jezika pa so lahko preizkusili tudi mnogi novomeški gimnazijci in ostali, ki so si ogledali predstavo v tujem jeziku. Vsekakor prav prijetna in koristna poteza novomeške tovarne, dobrodošla spet čimprej. (Foto: L. Murn)
MED OBISKOVALCI KNJIŽNICE IZSTOPAJO ŠTIRI PETRE - Med mladimi bralci so najbolj navdušena štiri dekleta, ki jih poleg ljubezni do knjig in branja povezuje tudi skupno ime. To so šestošolke in sedmošolke (od leve prosti desni): Petra Banjič, Petra Hočevar, Petra Žabkar, Petra Gornik, na desni pa je še bibliotekarka Mira Grahek. (Foto: L. M.)
Knjižnico so sprejeli za svojo
Škocjanska knjižnica ena redkih krajevnih, za katero njena občina dobro skrbi - Zaloga šteje 3744 kiyig - Lani 70 različnih prireditev - Potreba po večjih prostorih
ŠKOCJAN - Vsaka krajevna knjižnica ima v svojem okolju pomembno vlogo, tako tudi škocjanska, kije vzajemna enota Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Občine Škocjan in sedaj domuje v tamkajšnji občinski stavbi. Da pa knjižnica tu predvsem zadija leta dobro opravlja svoje poslanstvo, kar dokazuje veliko število zlasti mladih bralcev, gre pripisati bibliotekarki Miri Grahek, ki od leta 1989 vodi Krajevno knjižnico Škocjan, isto delo pa uspešno opravlja tudi v Šentjerneju.
Čeprav je škocjanska knjižnica finančne stiske, ne morem ponu-
uradno registrirana od leta 1988, dobri poznavalci in ljubitelji knjig pravijo, da segajo tukajšnje korenine knjižničarstva še v predvojni čas, ko so si knjige izposojali v bivši stari šoli, Metelkovim. Po vojni je bilo delovanje knjižnice neorganizirano, odkar pa je leta 1989 Knjižnica Mirana Jarca zaposlila v njej Miro Grahek, se povečuje tako prirast knjižnega gradiva in, kar je še bolj razveseljivo, tudi število obiskovalcev in izposoja. To pa predvsem na račun vztrajnega bibliopedagopškega dela z bralci, zlasti z mladimi. “Pogosto sem bila in sem še v zadregi, ker mladim, seveda zaradi
diti dovolj knjižnega gradiva. Od začetka letošnjega leta šteje namreč temeljna knjižna zaloga le 3744 knjig. Zato sem začela v knjižnici pripravljati razne prireditve: razstave, predavanja, pravljične ure, kvize, nagradne uganke meseca, razgovore o knjigah in likovne delavnice in mladi radi prihajajo,” je povedala Grahkova. Lani si je na primer kar tri tisoč obiskovalcev udeležilo 70 različnih prireditev v knjižnici.
Grahkovi veliko pomeni dobro sodelovanje knjižnice z občino in še prej s krajevno skupnostjo. Občina Škocjan je lani prispevala denar za nakup 220 novih knjig,
kar je 35 odstotkov normativa te knjižnice. “Občina z županom Janezom Povšičem na čelu že ves čas zgledno skrbi za knjižnico, zato je ena redkih krajevnih knjižnic Knjižnice Mirana Jarca, v kateri ni bilo nikoli problemov glede vzdrževanja prostora, čiščenja, ogrevanja ter nabave potrebne opreme,” je razlagala Grahkova. Obeta se tudi rešitev prostorske stiske, saj bi nujno potrebovali večji prostor tako za knjižno gradivo kot za čitalnico in razne prireditve. Morda bodo dogradili tej stavbi prizidek ali pa bo občina tudi za potrebe knjižnice kupila prostore stare osnovne šole.
L. MURN
• Druge kopirati je mogoče, toda kopirati samega sebe - to je tragično. (Picaso)
ZARADI OGORKA ZAGORELA PISARNA
KRŠKO - V ponedeljek, 27. januarja, zjutraj je zagorelo v tako imenovanih baračnih provizorijih, kjer imajo poslovne prostore kooperant Nuklearne elektrarne Krško Elektro projekt iz Zagreba in zunaji strokovni sodelavci NEK iz Slovenije in Hrvaške. Zagorelo je v pisarni Elektro projekta, v kateri sta dva zaposlena delavca ob 7. uri pokadila nek^j cigaret in ogorke odvrgla vsak v svoj koš ob pisalni mizi. Nekaj pred 8. uro sta pisarno zapustila, v enem od košev pa seje vnel star papir. Ogeiy se je razširil na papirnato tapeto in naprej po stropu. Požar, ki zaradi oddaljenosti ni ogrozil nuklearke, je takoj pogasilo 9 gasilcev iz NEK in Poklicni gasilci iz Krškega. Škode je za 700 tisočakov, *oper S. Z. iz Hrvaške pa bo Podana kazenska ovadba.
Vsaj petim bi pas rešil življenje
Slabi dve tretjini voznikov in potnikov privezanih - Varnostni pas igra pomembnejšo vlogo pri nesrečah v naselju - Lani kaznovali 4.784 voznikov in potnikov, letos 6.000
NOVO MESTO - Lani so ceste na območju UNZ Novo mesto zahtevale kar 32 življenj. Dvema tretjinama žrtev - toliko jih je namreč bilo privezanih - varnostni pas zaradi hitrosti in drugih razlogov ni mogel rešiti življenja, gotovo pa bi vsaj pet (ali celo več) tistih, ki niso bili pripeti, preživelo. Prav zaradi tega bodo policisti v sklopu strategije dela slovenske policije, ki se osredotoča na vožnjo pod vplivom alkohola, na hitrost in uporabo pasu, storili še več, da se bo uporaba pasu voznikom in potnikom vcepila v zavest kot nekaj samoumevnega in nujnega.
Policisti so s poostrenim nadzorom v zadnjih dveh letih na tem področju precej naredili. Ne le to, da se je število kaznovanih ne-
OB RADIO - V četrtek, 23. janu-arja, je neznanec vlomil v osebni avto, ki ga je lastnik N. M. iz Novega mesta parkiral pred podjetjem Revoz v Novem mestu. Ukradel je avtoradio in tako lastnika oškodoval za 60 tisočakov.
VLOMILI V TRI VIKENDE -Neznanec je med 19. in 25. januarjem vlomil v vikend na Hribu pri Orehku, ki je last Slavka C. z Malega Slatnika. Iz dnevne sobe je odnesi televizijski sprejemnik, odejo, rjuho, kristalno posodo, stelenico vina in steklenico žganja ter s tem lastnika oškodoval za okoli 50 tisočakov. Vlomljeno je bilo tudi v bližnji zidanici, ki sta last Jožeta K. •z Šentjošta in Marina G. iz Gotne vasi, od tam pa neznanec ni odnesel ničesar.
PRED DISKOTEKO VLOMILI V DVA AVTOMOBILA - V noči na 26. januar je na parkirišču pred diskoteko Afrika v Trebnjem neznanec vlomil v osebni avto Nataše O. •z Grosupljega in odnesel tri usnjene jakne in denarnico s 15 tisočaki. Vlomilec se je lotil tudi avta Zorana H. iz Trbovelj in vzel dve usnjeni jakni in denarnico s 7 tisoč tolarji.
V ponedeljek, 27. januarja, dopoldne je nezanec vlomil v osebni avto Aleša H. iz Gornje Stare vasi, R* ga je parkiral na parkirnem prostoru na Cikavi. Iz vozila sta izginila avtoradio in CB radijska postaja, vredna 50 tisoč tolarjev.
SIPA NE PRENESE VSAKE ŠALE
-	Kaj je rekel šofer avtobusa, ko je v Žlebiču pri Ribnici priletela Ponoči snežna kepa v prednjo šipo?
-	Da ni nič hudega, da je huje, če
neznani pridipravi vržejo v šipo led “Ji kamen, zavit v sneg. To se je tudi že zgodilo in šipa take šale ni prenesla.	„
P-c
- TRČIL v DREVO - V soboto, januarja, nekaj pred pol peto zjutraj je Samo Pavlin s Starega Sejmišča v Šentjerneju vozil po J!Jagistralni cesti št. 1. Pri Beli '--erkvi je zaradi neprimerne hit-r?sti zapeljal na bankino, po kate-rJJe vozil nekaj časa, nato pa trčil v drevo. Pavlin je bil z rešilnim av-tomobilom odpeljan v novomeško °°lnišnico, kjer je zaradi hudih P°škodb ostal na zdravljenju.
NA PREHODU ZBIL PEŠKO j 20-letni D. Z. je v četrtek, 23. lanuarja, vozil avto od Glavnega
To so policisti ugotovili tudi s “skritim štetjem”, pri katerem neprivezanih niso kaznovali, pač pa so si le beležili tako ene kot druge. V povprečju se je uporaba varnostnega pasu v slabih dveh letih dvignila za skoraj 20 odstotkov, vendar pa so razlike med privezovanjem v mestu in na hitrejših cestah očitne.
Najmanj (tretjina ali celo manj) je bilo privezanih v centru Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Na območju policijske postaje Trebnje je privezanih slabi dve tretjini potnikov in voznikov, na območju policijske postaje Metlika dobra polovica, na območju policijske postaje Črnomelj pa se
delež zvišuje od slabe polovice do skoraj dveh tretjin privezanih. Največ (med 70 odst. v začetku lanskega leta do 85 odst. novem-
* “Vozniki in potniki še vedno menijo, daje uporaba varnostnega pasu koristnejša na odprtih cestah oziroma na cestah izven naselja. Vendar je takšna miselnost napačna, saj varnostni pas odigra svojo glavno funkcijo pri prometnih nesrečah v naselju, kjer so hitrosti in posledice manjše. Seveda je uporaba varnostnega pasu pomembna tudi izven naselja, vendar so poškodbe vozila pri prometnih nesrečah izven naselja ponavadi tako hude, da človekovo telo zadrži in velikokrat tudi vklešči pločevina. V naseljih v večini primerov ni tako,” pravi komandir postaje prometne policije Novo mesto Andrej Senica.
bra lani) je bilo pripetih na magistralni cesti Ml.
T. GAZVODA
Andrej Senica
privezanih voznikov in potnikov od 2.900 v letu 1995 lani povzpelo na 4.784. (Glede na orientacijo za delo se naj bi letos število kaznovanih povzpelo na 6.000!). Na naših cestah je namreč opaziti, da je se varnostni pas vse bolj pogosto uporablja.
ZA INSTRUMENTE IN PORODNIŠNICO
Za drage medicinske instrumente v Splošni bolnišnici Novo mesto ter izgradnjo porodnišnice so prispevali: Franc Rus, Kandijska ul., Novo mesto, namesto cvetja za pok. Alojza Grila 20.000 tolarjev; ZŠAM Novo mesto namesto venca za pok. Alojza Grila 10.000; Matija Gril, Vel. Rigelj 3, Dol. Toplice, za pok. Alojza Grila 10.000; Karol in Anica Pezdirc, Dol. Sušice, Dol. Toplice, namesto cvetja za pok. Alojza Grila 8.000; Marija Pezdirc in Amalija Kobe, Dol. Sušice, Dol. Toplice, namesto cvetja za pok. Alojza Grila 7.000; Vida Muc, Dol. Lokvica 5 b, Metlika, namesto spomina za pok. Jožkota Muca 10.000; Marjan Kuhar, Kettejev drevored 53, Novo mesto, namesto venca za pok. Almo Pečar 10.000; Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mesto, namesto cvetja za pok. Marijo Murgelj, mamo ge. Marije Piletič 20.000 tolarjev. Splošna bolnišnica se za prispevke najlepše zahvaljuje!
Istočasno dajemo še popravek na objavo z dne 23. januarja: Marija Stopar, UBO 8, Metlika, v imenu Ivankinih sosedov namesto venca za pok. Janeza Težaka 10.000 tolarjev. Za napako se opravičujemo.
ZBIRAJO ZA POSEBNO VOZILO
RIBNICA - Tudi v Gasilskem društvu Ribnica se dobro zavedajo, da so mimo časi, ko je družba pomagala pri nakupu opreme in tehnike za njihovo delo. Zato so pred dvema letoma začeli z zbiranjem novoletnih prostovoljnih prispevkov s pomočjo prodaje novoletnih koledarjev. Izkupiček je bil še kar dober, saj so leta 1995 zbrali nekaj več kot milijon tolarjev. Akcijo so ponovili ob koncu lanskega leta in pridobili še okoli 600.000 tolarjev. Za nakup vozil in opreme za reševanje potrebujejo okoli 50 tisoč mark, kar pomeni, da bo akcija trajala še nekaj let. Srčno upajo, da bodo primanjkljaj napolnili podjetniki in obrtniki, ki so bili v preteklosti manj radodarni.
trga proti Šmarski ulici v Sevnici. Na Trgu svobode, kjer je na cesti slabo viden prehod za pešce, ki ga sicer označujeta dva prometna znaka, sta hoteli peški prečkati cesto. Ko je 9-letna B. T. že stopila na prometni pas, po katerem je vozil D. Z., je ta, ne da bi zaviral ali se umikal, trčil vanjo. Deklica je z glavo udarila v levo vzvratno ogledalo in padla na cesto. Voznik je avto ustavil in hotel poško-do-vanki pomagati, a ga je že prehitel moški in hudo poškodovano deklico odpeljal v bolnišnico.
yf| AVTOHIŠA Novo mesto
U Servisno prodajni center d.o.o.
PRODAJA IN SERVIS VOZIL TER NADOMESTNIH DELOV
RENAULT
UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI
Zap.Vrsta vozila	Letnik Barva	KM	Cena
Št 1. CITROEN AX 1.1/5 V	1989 BEIGE	95000	500.000 SIT
2. R-19 GTS 1.4/5 V	1989 M. SIVA	105000	986.000 SIT
3. R-19 GTS 1.4/5 V	1989 RDEČA	97000	937.000 SIT
4. R-19 TSE 1.4/5 V	1990 M. SIVA	98000	962.000 SIT
5. R-21 TL 1.4/5 V	1990 M. SIVA	104000	893.000 SIT
6. R-19 TXE 1.7/4 V	1991 M. SIVA	116000	1.285.000 SIT
7. R-19 TXE 1.7/4 V	1991 BELA	74000	1.141.000 SIT
8. R-5CAM 1.1/3 V	1993 BELA	72000	793.000 SIT
9. R-5 EXPRESS 1.4 FUR.	1993 VIOLA	580001.100.000 SIT	
10. R-CLIO RN 1.2/5 V	1993 BELA	58000	954.000 SIT
11.	ZAZ TAVRIA 1.1/3 V 12.	HYUNDAI P0NY 1.5	1994 BELA	22000	347.000 SIT
GLS/5 V 1.5	1990 SIVA	68000	665.000 SIT
13. FORD ESCORT 1.6 16V	1993 M. ČRNA	230001.389.000 SIT	
14. R-5 CAM/3 V 1.1	1993 BELA	80000	695.000 SIT
Pri gotovinskem plačilu veliki popusti — možen tudi kredit! Pokličite ali nas obiščite v našem prodajnem salonu od 7. do 16. ure.
Tel. 068/324-533
po dolenjski deželi
•	Kljub mrazu ilegalci ne mirujejo. Tako so prejšnji četrtek policisti pri Čatežu ob Savi ustavili avto z zagrebško registrsko tablico, v katerem sta bila dva 23-letna Hrvata, ki sta prevažala tri Turke, ki so pred tem ilegalno prestopili državno mejo. Hrvaška mladeniča sta jih nameravala - seveda proti plačilu -odpeljati do italijanske meje, kjer naj bi jih nekdo spet za nekaj denarja “spravil” v Italijo. Pot je vsaj tokrat spodletela.
•	Da policistom ne bi bilo dolgčas, poskrbijo tudi vozniki, ki pregloboko pogledajo v kozarec. V četrtek je ta “čast” pripadala 38-letnemu V. F. iz Krškega. Ko so ga nekaj čez 20. uro ustavili policisti, se kaj hitro ugotovili, da z voznikom le ni vse tako, kot bi moralo biti. Ker so očitno zaznali nekaj alkoholnih hlapov, so hoteli to preveriti tudi z alkotestom, vendar je to voznik avtomobila z novomeško registracijo odločno odklonil. Policisti so mu sicer prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar je bil gospod tudi tokrat odločen in policistov ni upošteval. Kdo ima oblast, je spoznal kmalu zatem, ko so ga možje postave ponovno ustavili in poskrbeli, da ponoči na policijski postaji niso bili sami.
AVT0-M0T0 DRUŠTVO 0 PRIHODNJEM DELU
BREŽICE - Skupščina Avto-moto društva Brežice bo imela v soboto ob 18. uri v restavraciji pri Blagovnici Brežice programsko-volilno sejo. Med drugim bodo sprejeli statut organizacije, izvolili upravni in nadzorni odbor in po pregledu dosedanjega dela začrtali prihodnjo dejavnost.
Privezani zaradi zakona?
Odkar je uporaba varnostnega pasu obvezna, je na naših cestah mnogo več privezanih voznikov in potnikov kot pred uvedbo zakonskega določila. Kazen 1.500 tolarjev sicer ni pretirano visoka, vendar pa bo tisti, ki rad potoži, da ga pas med vožnjo moti, po nekaj plačanih kaznih premislil, ali se splača voziti neprivezan. A na dejstvo, da varnostni pas vpliva na posledice prometnih nesreč, pre-radi pozabljamo. In kako naši bralci?
bila lahko sčasoma tudi večja, saj opažam, da se ljudje premalo privezujejo in ne razmišljajo, kaj se jim lahko zgodi. Večina je namreč prepričana, da oni v prometni nesreči sploh ne morejo biti udeleženi.”
DARJA KOVAČIČ, uslužbenka na občini Šentjernej z Vrha pri Šentjerneju: “Privežem se, čeprav zelo nerada, in če iskreno povem, predvsem zaradi kazni. Pravzaprav nisem nikoli veliko razmišljala, kakšne bi tile lahko posledice v primeru prometne nesreče, če bi bila neprivezana, mislim pa, da mediji vlogo pasu v nesrečah premalo poudarjajo. Lahko bi predstavili izsledke kakšne od analiz policistov o uporabi pasu, saj so gotovo izdelane.”
IRENA PUGELJ iz Novega mesta, tajnica Zveze prijateljev mladine Novo mesto: “Varnostni pas uporabljam predvsem na daljših relacijah, tako zaradi varnosti kot tudi zaradi policistov, ki so, kar se privezovanja tiče, kar strogi in dosledno kaznujejo, čeprav se verjetno večkrat zgodi, da mora kazen plačati tisti, ki se sicer redno in vestno privezuje, le kdaj se na kratki poti ne priveže. Mislim, da bi morali ljudi najprej prepričati o smiselnosti privezovanja!”
DRAGOLJUB KUPIROVIČ, strojni ključavničar iz Krškega: “Večinoma se privezujem, in sicer zaradi lastne varnosti, saj sem veliko na cesti, ne pa zaradi kazni. Le kadar se zaradi narave dela vozim od bloka do bloka, se z varnostnim pasom ne pripnem. Mislim, da je kazen 1.500 tolarjev primerna, saj naj bi vzgojno vplivala na neprivezane, morda pa bi
FRANC CUNK. ključavničar iz Velikega Mraševega: “S pasom se privezujem predvsem zaradi lastne varnosti, pa tudi zaradi policistov, saj sem že nekajkrat plačal kazen, in to prav na kratkih razdaljah. Mislim, daje prav, da je uporaba pasu obvezna, saj lahko tako v večini primerov omilimo posledice nesreč. Vendar naj povej, da sem bil kot sopotnik udeležen v prometni nesreči v fičku. Bil sem privezan, a bi jo verjetno bolje odnesel neprivezan.”	____
T. G.
KAMERA ODKRIVA - V središču Ribnice sta že nekaj mescev polna zabojnika za steklo, zato občani odlagajo steklo (steklenice) kar okoli njega oziroma po snegu. To seveda pušča slab vtis o okoljevarstveni zavesti občanov, ki pa so najmanj krivi, da sta zabojnika napolnjena. Pred novim letom so na občini obljubili, da bodo zabojnika umaknili, ker se Dinosu odvoz ne izplača, a so na obljubo očitno pozabili. (Foto: M. Glavonjič)
Ukradeno katro pustili na Hrvaškem
Odkrita skupina fantičev, tudi mladoletniki so med njimi, ki imajo na vesti več vlomov in tatvin, pri enem mladoletniku so našli celo - kot sumijo - marihuano
NOVO MESTO - V nedeljo, 12. januarja, zgodaj zjutraj je varnostnik zasebnega podjetja Bradač security iz Novega mesta pri osnovni šoli Grm v Novem mestu prijel tri mlajše fante. Eden je imel vrečko, v njej pa predmete, za katere je varnostnik posumil, da jih fantje, eden še mladoleten, niso dobili na pošten način, zato je poklical policiste in klopčič seje začel razpletati.
Policisti in kriminalisti so namreč z zbiranjem obvestil ugotovili, da so Novomeščana, 15-letna P. O. in M. I., ter 18-letni D. Č. z Griča pri Klevevžu in 19-letni D. R. iz Novega mesta utemeljeno osumljeni, da so med 8. in 12. januarjem na območju krajevne skupnosti Kandija - Grm in Majde Šilc dvakrat vlomili v osebna avtomobila, enkrat v garažo ter šestkrat okradli osebne avtomobile. Odnesli so tehnične predmete, avtoradie, zvočnike, kasete, orodje, razne dokumente in še kaj. Večino
predmetov so policisti našli pri hišni preiskavi in jih vrnili lastnikom. Policisti so zoper osumljene napisali kazenske ovadbe in jih poslali okrožnemu državnemu tožilstvu v Novem mestu.
Vendar se s tem zgodba še ni končala. V preiskavi so namreč delavci UNZ Novo mesto ugotovili, da sta prej omenjena mladoletnika in D. Č. z Griča ob pomoči 19-letnega D. Š. iz Novega mesta decembra lani pred stanovanjsko hišo Novomeščana
St. 4 (2476), 3». januarja 1997
ukradli katrco. Z njo so se odpeljali na Hrvaško, kjer so avto pustili poškodovan in nevozen. Lastnik je sicer dobil avto nazaj, vendar je škoda na njem velika.
Lani so se tatiči lotili tudi treh yugov. Policistom je uspelo ugotoviti, čigavo maslo je bilo to početje. Teh vlomov in tatvin so osumljeni Novomeščani; 15-letni P. D., 19-letni D. Š„ 17-letni N. H. in 18-letni B. B. Fantje so iz avtov pobrali različne tehnične predmete, večji del tega pa so policisti odkrili pri hišnih preiskavah in vrnili lastnikom. Zoper mladeniče so napisane kazenske ovadbe. Zaskrbljujoče je, da so policisti pri enem od mladoletnikov našli 37,7 grama snovi, za katero sumijo, da je
marihuana.	„ „
T. G.
DOLENJSKI LIST
VALANT V HONDI
TRŽIŠČE - Bivši državni prvak v ralyju in gorskohitrostnih preizkušnjah Samo Valant iz Tržišča, ki lani s starim in že precej utrujenim nissanom sunnyjem GTI R v skupini N ni bil več konkurenčen tekmecem, bo letos zamenjal ekipo. Čeprav je sprva načrtoval, da bo tekmoval z enim izmed avtomobilov italijanske proizvodnje, je na koncu ostal pri “japoncih”. Z nissana je presedlal na novo hondo civic, s katero bo še naprej vozil v skupini N, seveda z željo, da bi ponovil predlanski uspeh.
LIŠČANI UGNALI HRASTNIČANE
HRASTNIK - Sevničani so v 3. kolu polfinalne skupine B državnega prvenstva za kadete na gostovanju v Hrastniku premagali domačo ekipo RK Dol TKI Hrastnik z 22:16 (11:7). Za Lisco so dosegli zadetke Požek 6, Novšak 4, Dernovšek 3, Močivnik, Mikerevič in Šinkovec po 2 ter Dražetič, Fon in Rupert. Pri domačinih je bil najučinkovitejši Šterbucelj.
Rokometaši stavkajo in izgubljajo
Stavka devetih rokometašev v Krškem - Pretrda roka trenerja Arslanagiča • Na TVebanjce sta se spravila še sodnika - Pričakovana zmaga Dobovčanov in poraz Sevničanov
Nekoliko lažja tekma je Dobovčanom, ki letos res nimajo sreče s poškodbami, prišla kar prav. Precej slabšim Izolanom so že na začetku srečanja pokazali, kdo je gospodar dobovske dvorane. S čvrsto in gibljivo obrambo so v gosteh uspešno preprečevali, da bi prišli do strela, prestregli pa so tudi precej podaj ter potem s protinapadi neusmiljeno polnili mrežo nekdaj reprezentančnega vratarja Mitje Valenčiča. V drugem polčasu so Dobovčani kar preveč popustili in dovolili Izolanom, da so se jim približali na 20:23, več pa jim niso pustili.
Rokometaši trebanjskega Akri-pola so teden dni po Krčanih okusili poletnost ekipe, ki je nastala iz
Mirko Bašič je bil svoj čas najboljši rokometni vratar na svetu in kljub letom še vedno brani izvrstno, a Krčanov pred porazom v Trbovljah tokrat ni mogel rešiti.
mladinskega moštva nekdaj slovitega Slovana, pred dobrim desetletjem ene najboljših evropskih rokometnih ekip, ki sedaj skupaj s Sevničani kraljuje na dnu prvoligaške lestvice. Prule 67, najmlajše moštvo v ligi in edino brez tujcev, postaja hit letošnje sezone. Podobno kot proti Krčanom so tudi proti ta čas precej težjemu nasprotniku Akripolu zaigrali hitro in domiselno in si že na začetku priigrali prednost 5 zadetkov, v nadaljevanju pa se je tekma razvila v vrhunsko rokometno predstavo, ki ji žal nista bila kos le sodnika Repenšek in Požežnik.
Čeprav je Mustafa Torlo kot ponavadi izvrstno branil, se je v vratih Prul 67 spet izkazal Krčan David Imperl. Trebanjci so poskušali vse, da bi izid le obrnili v svojo prid, a jim tega nista dovolila tudi po mnenju domačinov slaba sodnika, ki sta kar povprek in prestrogo izključevala trebanjske igralce; Počervini, Makareviču in Vešligaju pa sta dosodila kar rdeče kartoni in jih tako poslala v slačilnico. Po številu minut izključitev je Akripol tekmo dobil z 18:8.
PRVI GALOVIC
NOVO MESTO - Na prvenstvu kegljaškega društva Novo mesto je zmagal Ivica Galovič (Krka) nad Ljubom Rajerjem in Gojkom Mišu-ro. (N. G.)
SKUPŠČINA TENISARJEV
NOVO MESTO - Teniški klub Krka Novo mesto bo imel nocoj, 30. januarja, ob 19. uri v sejni sobi stavbe ob novomeškem stadionu pod Portovalom redno letno skupščino, na katero vabi vse člane kluba in druge ljubitelje tenisa.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Abas Ars/anagič - vodstvo rokometnega kluba Krško ga še naprej podpira in ne namerava pustiti stavkajočim rokometašem.
Krčani so se očitno odločili, da se bodo prestrogega trenerja Abasa Arslanagiča znebili podobno kot košarkarji Interierja Vinka Jelovca. Arslanagič slovi kot trener, ki od igralcev zahteva popolno predanost rokometu in treningu, česar pa tisti, ki ne živijo le od rokometa, ne zmorejo. Medtem ko je na neke vrste stavko kazalo že na tekmi s Prulami 67 pred tednom, so tokrat stavkali povsem zares in Krško je moralo tekmo v Trbovljah odigrati brez devetih igralcev, le trem članom prve postave - Kukavici, Bašiču in Čuraku - pa se je na igrišču priključil celo tehnični vodja krškega moštva Branko Pirc, a njegov gol Krčanom ni veliko pomagal.
S tem porazom so Krčani spravili v še slabši položaj tudi Lisco, moštvo iz sosednje občine, ki na predzadnjem mestu sedaj za 2 točki zaostaja za Rudarjem. Lisca ta teden res ni mogla računati na nove točke, saj ji Celjani očitno ne nameravajo oddati nikomur. Potem ko so rokometaši Pivovarne Laško prvi polčas dobili s 17:6, je njihova druga postava drugi polčas celo izgubila z 11:12, kar pa je sicer slaba tolažba za Sevničane, ki bodo brez denarja težko obdržali prvoligaški status, ki so si ga tako težko priborili.
HITER PORAZ - Namesto že dalj časa pričakovane prve zmage novomeških odbojkaric nad Mariborčankami, je bilo sobotne tekme konec že po dobri uri. Dobro uigrane Štajerke so na mreži z blokom takole zaustavile novomeško reprezentantko Jano Vernig. Upajmo, da bodo dekleta krizo hitro prebrodile in da bodo v soboto, ko bodo gostovale pri Krimu, zaigrale, kot znajo in kot smo jih bili zadnje čase vajeni. (Foto: I. V.)
Hitri in dolgi že na začetku
Atleti novomeške Krke uspešno na prvih mitingih • Božič je kljub gripi tudi letos zelo hiter
sum« umi »min
ODBOJKA
Moški, 1. A liga, 5. kolo 2. dela - KRKA: A BANKA OLIMPIJA 1:3 (-9, -6,9, -13); 6. kolo - KRKA : FUŽINAR 3:2 (-13, -16, 7, 8, 11); LESTVICA: 1. Salonit Anhovo 10, 2. Gradis Maribor 8, 3. A banka Olimpija 8,4. Fužinar 6, 5. Pomgrad 6, 6. Krka Novo mesto 6 itd.
V 7. kolu Krka v soboto, 1. februarja, igrala v gosteh s Salonitom.
1. B liga, 5. kolo 2. dela - LJUTOMER : ŽUŽEMBERK 0:3 (-13, -13. -10); 6. kolo - ŽUŽEMBERK : HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA 0:3 (-14,-13, -5); LESTVICA: 1. Minolta Bled 12... 5. Žužemberk 6 itd. V 7. kolu bo Žužemberk v soboto igral v gosteh z Granitom Preskrbo.
Ženske, 1. A liga, S. kolo 2.
Makarevič 1, Vešligaj 1, Počer-vina 1.
ELEKTROPROM RUDAR : KRŠKO 26:21; KRŠKO: Čurak 10, Kukavica 5, Kekič 2, Vahčič 2, Levičar 1, Pirc 1.
PIVOVARNA LAŠKO : LISCA 28:18 (17:6); LISCA: Rupret 3, Rantah 3, Plazar 3, Simončič 3, Sirk 2, Sečki 2, Teraš 2.
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 26, 2. Prevent 20,3. Prule 67 18, 4. Krško 15, 5. AFP Dobova 15,6. Akripol 14... 11. Lisca 7 itd.
V 15. kolu, ki bo v soboto, 1. februarja, se bosta v posavskem derbiju v Sevnici pomarila Lisca in AFP Dobova,Krško bo igralo doma s Pivovarno Laško, Akripol pa tudi doma z Elektropromom Rudarjem.
NAMIZNI TENIS
dela - ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER : TPV NOVO MESTO 3:2 (-9, -6, 13, 10, 11); 6. kolo - TPV NOVO MESTO : INFOND BRANIK 0:3 (-5, -9, -9);
LESTVICA: 1. Kemiplas Koper 10,2. Infond Branik 8,3. TPV Novo mesto 8, 4. Špecerija Bled 6 itd. V soboto se bodo Novo-meščanke v Ljubljani pomerile s Krimom.
ROKOMET
1. liga, 14. kolo - AFP DOBOVA : DELMAR 29:25 (17:9); AFP DOBOVA: Ocvirk 11, Češ-novar 5, Djapo 4, Mijačinovič 3, Levec 3, Begovič 2, Glaser 1.
PRULE 67 : AKRIPOL 22:17
1. liga, 10. kolo - KRKA: PRESERJE 4:3; Komac : Kreuh 2:0, Retelj: Petrovčič 1:2, Hribar Ko-retkin 1:2, Komac - Hribar : Petrovčič - Petelin 2:1, Komac : Petrovčič 2:0, Hribar: Kreuh 2:0, Retelj: Koretkin 0:2);
MELAMIN : MAXIMAR-KET OLIMPIJA 0:7; Novak : Lasan 0:2, Mlakar : Reflak 0:2, Vidmar: Tokič 0:2, Novak - Vidmar : Reflak - Tokič 0:2, Novak : Reflak 0:2, Vidmar : Lasan 0:2, Mlakar: Tokič 0:2.
LESTVICA: 1. Maximarket Olimpija 18,2. Maribor 18,3. Ar-cont Radgona 16,4. Krka 16... 10. Melamin 0.
V soboto, 1. februarja bo Melamin igral doma s Križami, Krka pa v gosteh z Maximarketom Olimpijo.
NOVO MESTO - Novomeški atlet Tomaž Božič je izvrstno začel tudi letošnjo dvoransko atletsko sezono. Potem ko je zmagal že na otvoritvenem mitingu v Ljubljani z odličnim izidoma 6,89 v polfinalu in 6,87 v finalu, je zbolel za gripo, a se je kljub temu izkazal v Celju, kjer je bil z 6,85 sicer šele drugi. Bolj je zadovoljen z zmago na Dunaju, ki si jo je na odprtem prvenstvu Slovaške v konkurenci tekačev iz Slovaške, Avstrije, Češke, Madžarske, Slove-
Krka uspešno čez prvo oviro
Težka zmaga nad Preserjem
NOVO MESTO - V novomeškem namiznoteniškem klubu Krka po končanem prvem delu prvenstva zagotovo niso pričakovali, da bodo po daljšem odmoru že v prvem kolu morali napeti vse sile, da bi premagali Preserje, ki je v prvih devetih kolih zmagalo le dvakrat. A so se Preserjani med odmorom okrepili in bodo v nadaljevanju prvenstva igrali precej bolj uspešno. Njihova največja pridobitev je Belorus Koretkin, ki je tokrat nastopil kot drugi igralec in premagal najprej Marjana Hribarja, potem pa še Matjaža Retlja.
Da v soboto v novomeški dvorani ni prišlo do presenečenja, je manjkalo le malo. Po prvem krogu dvobojev posameznikov so gostje vodili z 2:1, saj je za Krko zmagal le Gregor Komac, ki je tako na letoš-njem prvenstvu še vedno edini neporaženi igralec. Le malo je manjkalo, da bi poraz doživela do sedaj skoraj nepremagljiva novomeška dvojica Komac - Hribar, ki je v tretjem nizu šele na razliko s 23:21 dobila dvoboj. Piko na i je v šestem dvoboju z zmago na Kreuhom dosegel Marjan Hribar.
I. V.
nije in Hrvaške s časom 6,90 priboril konec prejšnjega tedna.
Uspešno so nastopili še nekateri drugi novomeški atleti. Tako je Katka Jankovič v teku na 60 m z ovirami v Ljubljani z 8,80 zmagala, v Celju je bila z 9,07 tretja, isto mesto pa je osvojila tudi na Dunaju na odprtem prvenstvu Slovaške, kjer je bil Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic drugi. Dobro je sezono začela tudi atletinja Krke Andreja Blatnik iz Dolenjskih Toplic, ki je bila na otvoritvenem mitingu druga v skoku v daljino s 541 cm in v troskoku prav tako druga z 11,53 m. Na istem mitingu sta se z zmagama v troskoku izkazala tudi njena sokrajana Gordana Djurič in Boštjan Šimunič, ki pa nastopata za ljubljansko Olimpijo.
Konec tega tedna bosta Krkina atleta Tomaž Božič in Katka Jankovič skupaj z Brigito Bukovec in Alenko Bikar nastopila na več tekmovanjih v Budimpešti. Tomaž upa, da ga bodo povabili na veliki miting za pokal Samsunga, ki bo v Budimpešti v soboto. Na istem tekmovanju, kot bo v Budimpešti v petek, je Tomaž lani z osebnim rekordom na 60 m osvojil drugo mesto, na 200 pa je celo zmagal.
I. V.
SPET ZA TRETJE MESTO
MIRNA - Badmintonisti mirn-skega Toma so lani v ligaškem tekmovanju osvojili tretje mesto, ki želijo to ponoviti tudi v novi sezoni. Vse kaže, da so na dobri poti, da jim to uspe. Na prvem ligaškem turnirju so sicer izgubili s prvim favoritom prvenstva Olimpijo kar z 0:9, proti drugi najboljši ekipi v državi ljubljanskim Bitom so izgubili s 3:6, nato pa s 5:4 premagali nekdanjo zanje nepremagljivo Ježico, medtem ko Lendavčanov ni bilo v Ljubljano in so tekmo proti njim dobili brez boja.
Puncam se včasih kar ustavi
Športne skupine so, v žargonu povedano, občutljivi socialni organizmi, ki jih lahko zmoti že na videz povsem nepomembna malenkost, in do tedaj brezhibno delujoči stroj se pokvari. Nekako tako bi lahko rekli o nenadnem preobratu, ki se je zgodil novomeški ženski odbojkarski vrsti, ki je v tej sezoni delovala tako rekoč brezhibno in uresničila vse začrtane cilje, dokler se ni zgodil Ljutomer.
Po štirih krogih drugega dela prvenstva so bile celo brez poraza in z zmago nad neposrednimi tekmicami za drugo mesto z odbojkaricami koprskega Kerni-plasa na vrhu prvoligaške razpredelnice. Tekma v Ljutomeru prejšnjo sredo naj bi bila le izlet, v soboto pa so mnogi pričakovali, da bodo pred TPV-jevkami končno pokleknile tudi od tekmovanja na evropski in domači sceni predvidoma utrujene Mariborčanke. Vse je šlo po načrtih do sredine tretjega ljutomerskega niza. Prvega in drugega so namreč Novomeščanke gladko dobile in v tretjem že vodile z 9:1, ko se je vse skupaj ustavilo - popolno-
ma nepričakovano so tekmo izgubile in zdrsnile na drugo mesto prvenstvene lestvice, zelo verjetno pa so si s tem porazom zapravile tudi možnosti za drugo mesto pred končnico prvenstva, razen če ne bi premagale Koprčank tudi v gosteh.
Očitno je ta poraz naredil nanje močan vtis, saj so tudi v soboto doma na tekmi z Mariborčankami delovale povsem neuigrano in tekmo izgubile tako hitro, kot že dolgo časa ne, trener Bojan Vernig pa je v igro, ko je videl, da do preobrata res ne bo prišlo, poslal tudi dekleta s klopi, ki so tako v boju z najboljšo slovensko žensko odbojkarsko vrsto pridobila dragocene izkušnje, kar še posebej velja za visoko in vse boljšo Natašo Glavan. Vodstvo kluba sicer ni pretirano zaskrbljeno, saj dekleta zagotovo niso mogla pozabiti igrati odbojko. Zavora je predvsem v njihovih glavah. V soboto imajo lepo priložnost, da uredijo svoje vrste in z zmago nad Krimom v gosteh spet pridobijo prepotrebno samozavest.
I. VIDMAR
V soboto Slovenija: Ukrajina
Novo mesto bo v soboto po 19 letih spet dočakalo meddržavno rokometno tekmo - Bodo Slovenke zmagale?
NOVO MESTO - Kar 19 let je že minilo od kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem rokometnem prvenstvu med Jugoslavijo in Islandijo, ko so si Novomeščani v športni dvorani Marof lahko nazadnje ogledali meddržavno rokometno tekmo. Od takrat pa do danes je rokometna igra v Novme mestu skoraj povsem zamrla - moške vrste že nekaj let ni več, dekliška ekipa pa komajda še životari. Direktor ženske reprezentance Janez Štrukelj in trenerka Marta Bon bi s kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med ženskima reprezentancama Slovenije in Ukrajine rada znova vzpodbudila tiste nekdanje in potencialne rokometne delavce, da bi se ta igra le vrnila v kraje pod Gorjanci.
Obe reprezentanci bosta stopili na parket novomeške športne dvorane že v petek, 31. januarja, ko bodo ob 16. uri trenirale Ukrajinke, ob 18. uri pa še naša dekleta. Obe ekipi bosta opravili trening tudi v soboto dopoldne, popoldanski uvod pa bo troboj ženskih rokometnih ekip Škocjana, Šentjerneja in Novega mesta.
Tekma med Slovenijo in Ukrajino se bo v soboto začela ob 18. uri. Čeprav so na papirju prve favoritinje kvalifikacijske skupine Ukrajinke, trenerka Marta Bon
na prvo mesto postavlja Francozinje. Slovenija je sicer na tretjem mestu, a tako igralke kot vodstvo reprezentance je so trdno odločeni, da storijo več in niso še pokopali upov na uvrstitev na svetovno prvenstvo. Za kaj takega bo treba dobiti vse tekme na
Ukrajinke so po lanskem osmem mestu na evropskem prvenstvu zamenjale trenerja in pomladile ekipo, v kateri pa nastopata tudi članici ljubljanske Robit Olimpije Inna Dolgun in Irina Korotkevic. Slovenska reprezentanca bo sestavljena iz igralk dveh ljubljanskih klubov - Robit Olimpije in Krima Elekte ter ene igralke Velenja. Dekleta se med sabo dobro poznajo, so kljub utrujenosti zaradi tekem v evropskih tekmovanjih in državnem prvenstvu zelo motivirane in bodo poskušale vse, da bodo Novomeščani tudi tokrat videli zmago domače ekipe. Pred 19 leti je namreč Jugoslavija premagala Islandijo z 21:19.
domačih tleh, premagati v gosteh Grkinje, ki naj bi bile najslabše v skupini, ter poskusiti presenetiti ali Ukrajinke ali Francozinje.
I. V.
PRED TEKMO Z UKRAJINO - Na novinarski konferenci, ki jo je organizacijski odbor tekme med Ukrajino in Slovenijo pripravil v gostilni na Hribu, so zagotovili, da je vse pripravljeno. Marjan Menger (levo), ki je na novomeški občini svetovalec za športno področje, bo poskrbel za novinarsko središče, trenerka Marta Bon za slovenske rokometašice, njen nekdanji trener, sedaj direktor reprezentance Janez Štrukelj, pa za vse ostalo. Ker se bosta obe reprezentanci že med tem tednom najprej srečali v Ukrajini, bi bilo dobro, če bi se Novomeščani kot gostitelji ravanali tudi nekoliko po izkušnjah naših deklet iz Ukrajine. (Foto: I. V)
I C* KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC

Pl
' 1441 '
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Cigaretni dim vse bolj smrdi
Če so kadilci v javnih prostorih in drugod v družbi še pred časom brezskrbno prižgali cigarete in so jim lahko nekadilci odgovorili le z grdim pogledom ter nemočnim mahanjem z roko pred svojim nosom, k od 18. novembra precej drugače. Visoke kazni, ki so zagrožene tistim, ki ne spoštujejo zakona o omejevanju in uporabi tobačnih izdelkov, so postale dovolj velik razlog, da se tudi v Sloveniji zrak očisti tobačnega dima, nekadilci pa so tako dobili večjo moralno pravico Preganjati nekadilce. In kaj se je po za mnoge usodnem 18. novembru zgodilo v bolnišnicah, šolah, službah, v drugih javnih mestih in nenazad-nje - v naši zavesti?
Protikadilsko razpoloženje je čutiti na Vsakem koraku. Najbolj zagrizenim kadilom je seveda še vedno težko razumeti, da jim lahko kdo krati pravico odločati o
ali bodo kadili ali ne, a pri tem pozabljajo, da imajo tudi nekadilci pravico pihati zrak brez tobačnega dima, konec »oncev pa so tudi posledice pasivnega kajenja hude.
Zakon je dvome in zahteve obeh stra-n* jasno opredelil: kajenje je v celoti prepovedano v prostorih vzgojno-izobraže-^alnih in zdravstvenih ustanov, v slaščičarnah in mlečnih restavracijah ter v Prostorih državnih organov, ki so name-nJeni stikom s strankami. V teh prostorih s° se z uveljavitvijo zakona pojavila oblila, ki kajenje prepovedujejo. Tudi v drugih javnih prostorih je kajenje prepovedano, prostori za kadilce (ti ne smejo Presegati polovico skupnega prostora)
Pa morajo biti jasno in vidno označeni.
Kadilci pred bolnišnico
V novomeški bolnišnici so poleg iz-°kešenih obvestil o prepovedi kajenja in pbvestilu za bolnike in osebje, ki je bilo 'zdano z uveljavitvijo zakona, tako kot drugod, kjer je kajenje prepovedano,
Uniaknili tudi pepelnike. “Sicer smo si ako naredili levjo uslugo. Ker se strogo r^imo zakona, tudi zunaj ni pepelnikov,
. adilci pa kadijo pred bolnišnico, tako da j® °koli hiše vse polno odvrženih ogor-*°v- Zato bomo morali nekaj storiti tudi v.,ej smeri,” pravi direktor Splošne bolnice Novo mesto dr. Anton Starc, ki je, mimogrede, tudi kadilec.
“Takoj na začetku veljavnosti zakona smo dobili nekaj pritožb, tako s strani °'mkov kot zaposlenih, vendar seje negovanje po tednu ali dveh poleglo. a*Co se nikjer v bolnišnici ne kadi,” je atrdil dr. Starc.
Cigaret znotraj zdravstvenih ustanov namreč ni dovoljeno prižgati prav nikjer, to pa je za številne kadilce huda kazen, saj si v cigaretah iščejo sprostitev. Teh so prav zdravstveni uslužbenci zaradi narave dela z bolniki in hudih obremenitev bolj potrebni, zato ni presenetljivo, da je med zaposlenimi v bolnišnici približno 45 odstotkov kadilcev, medtem ko je delež kadilcev med prebivalci nižji. Po nekaterih ocenah v Sloveniji kadi približno tretjina moških in četrtina žensk.
Da se je kajenje znašlo na zatožni klopi tudi v Sloveniji, je bilo pričakovati. Cigareta ima namreč na vesti večino primerov pljučnega raka, sokriva je za rakava obolenja v ustih, grlu, požiralniku, mehurju in celo na materničnem vratu, tako ali drugače pa botruje tretjini primerov za rakom. Če k temu prišetjemo še druge posledice, kot so kronični bronhitis, bolezni kardiovaskularnega sistema, pljuč, hitrejše staranje, in druge okvare, ki skupaj z različnimi dejavniki tveganja povzročijo nepopravljive posledice in celo smrt, je razlogov za opustitev kajenja veliko, zelo pomembno pa je, da se ne daje slab zgled najmlajšim, možnim novim kadilcem.
Vsak deseti otrok pri nas prižge svojo prvo cigareto pred 10. letom, pri 15. letih redno kadi vsak peti mladostnik, pri 17. letih pa že vsak tretji. Zato so bili z zakonom prizadeti tudi številni mladostniki.
Slovesno zaobljubljeni
Lep zgled, kako mlade odvrniti od cigarete, lahko vidimo na osnovni šoli Bršljin, ki se je odzvala na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport. “V 6., 7. in 8. razredih se pri razredni uri pogovarjamo o škodljivosti kajenja, potem pa lahko učenci podpišejo slovesno zaobljubo, da
v šolskem letu ne bo^lo prižgali cigarete,” pravi socialna delavka. Običajno podpišejo celi razredi, čeprav bi se med njimi verjetno našel kdo, ki bo obljubo prelomil, nekateri učenci pa je ne podpišejo.
“Takšna akcija, ki na naši šoli letos ni prvič, je pri učencih naletela na ugoden odziv, letos smo podpisane zaobljube tudi javno obesili v avlo,” pravi socialna delavka in poudarja, da na šoli kajenja sicer ni videti (najbolj “primeren” prostor za takšno početje je stranišče), a to še ni zagotovilo, da posamezni učenci višjih razredov izven šole ne kadijo.
Premikajoča se kadilnica
Da je število kadilcev med srednješolci precej večje, lahko vidimo tudi pred začetkom in po koncu pouka, ko se od šolskega centra Novo mesto ali k njemu premika prava kadilnica. “Na našem šolskem centru, v katerem je dopoldne 2.500 otrok, popoldne pa še dodatnih 750, smo se kajenju upirali že prej. Pred tremi leti smo namreč v prostoru med dvema traktoma, ki je bil namenjen kadilcem, prepovedali kaditi prvim letnikom, pred dvema letoma še drugim, medtem ko smo lani, še pred zakonom, kajenje v celoti prepovedali. Tudi profesorji so že pred uveljavitvijo zakona občutno zmanjšali kajenje,” pravi direktor šole Štefan David in opozarja na nov problem, ki ga je prinesel zakon. Dijaki se namreč v želji po zaužitem cigaretnem dimu umaknejo stran od šole. Med glavnim odmorom je tako nekaj deset metrov od šole 50 do 100 otrok. Bolj obremenjena je tudi cesta, ne le z učenci, pač pa tudi z ogorki, ki jih je mogoče videti vse povsod.
Zakon se upošteva
“Pričakovali smo, da bo precej dela s kršitvami zakona, vendar se to vsaj za zdaj še ni pokazalo. Več kršitev bo gotovo po 18. maju, ko morajo gostinski lokali, ki ponujajo hrano (tudi če samo sendviče) urediti ločene prostore za nekadilce,” pravi vodja zdravstvenega inšpektorata RS območne enote Novo mesto. Na območju enote Novo mesto, ki pokriva Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, je 8 zdravstvenih inšpektorjev do sredine prejšnjega tedna opravilo 65 inšpekcijskih pregledov javnih ustanov: 14 v zdravstvenih ustanovah, 43 v vzgojno-izobra-
ževalnih ustanovah in v 8 slaščičarnah, preglede pa vršijo še naprej. “Kršitve zakona smo ugotovili le v dveh slaščičarnah, v katerih ni bilo napisa o prepovedi kajenja. Za ti dve slaščičarni bomo izdali predlog sodniku za prekrške,” je dejala Eda Sotošek.
Zakon se splača spoštovati, saj so kazni za kršilce visoke. Poleg kazni za prodajalce in proizvajalce, ki se ne držijo strogih določb zakona, je visoka kazen - najmanj 250 tisočakov - predvidena tudi za tiste, ki ne objavijo prepovedi kajenja v javnih prostorih in ne označijo prostorov za kadilce, odgovornost pa nosijo tudi kadilci, ki prižgejo cigareto tam, kjer to ni dovoljeno. Kazen 5.000 tolarjev morajo takoj plačati na kraju prekrška. Zdravstveni inšpektorji, ki poleg tržnih inšpektorjev in inšpektorjev dela ugotavljajo izvajanje zakona, kadilcev, ki bi prižgali cigarete na prepovedanih mestih, niso našli.
Torta brez dima
Slaščičarno Srednje šole za gostinstvo in turizem na Glavnem trgu zakon ni prizadel. “V naši slaščičarni se ne kadi že 20 let, saj se slaščice kaj hitro navzamejo vonja po cigaretnem dimu. Zaradi zakona se torej promet v naši slaščičarni ni prav nič zmanjšal,” pravi vodja gostinskih obratov Srednje gostinske šole Niko Veselič in ugotavlja, da smo Slovenci, kar se kajenja tiče, vse bolj disciplinirani. Tako je na primer v gostišču Breg že decembra opazil, da so šli kadilci prižgat cigareto v točilnico, medtem ko so bili tisti, ki so kadili v restavraciji, v manjšini.
Celo več od zakona
Inšpektorji so ugotovili, da je v nekaterih javnih prostorih narejenega celo več, kot zahteva zakon. Tako so ponekod poleg obveznih napisov o prepovedi kajenja (napisi morajo biti na vidnem mestu!) izobešene tudi druge parole, ki opozarjajo na škodljivosti kajenja. Tak zgled je na primer zdravstveni dom v Metliki.
In podjetja? Precej podjetij je zaradi specifike dela kajenje v delovnih prostorih prepovedalo že pred uveljavitvijo protikadilskega zakona. V tovarni zdravil Krka na primer, kjer so table o prepovedi kajenja tudi na ulicah tovarne. “Zaposleni se prepovedi držijo, medtem ko je nekoliko težje z zunanjimi izvajalci,” smo izvedeli v službi varstva pri delu. In v pisarnah? V večini pisarn je kajenje prepovedano, to pa je odvisno od uporabnikov.
Zakon namreč določa, da ima vsak zaposleni pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s cigaretnim dimom, če delodajalec tega že sam ni uredil. To velja tudi za prehodne in skupne prostore (čajne kuhinje, knjižnice, sejne sobe...). Tako je dovoljeno kajenje le tam, kjer je to označeno, tak prostor pa mora biti fizično ločen od ostalih delovnih prostorov.
“Ne” za teror nad nekadilci
Razpravljati o tem, da je zakon pravi teror nad kadilci, in poudarjati, da bi morali namesto tobaka raje preganjati alkohol, je danes brez smisla. Zakon imamo in potrebno ga bo spoštovati. Morda bo naslednji za načrtnejši pregon na vrsti alkohol. In prav bi bilo tako. Večkrat se je namreč že izkazalo, da potrebujemo prisilo, da se stvar premakne na boljše, celo pri slabih in zdravju škodljivih razvadah, čeprav tako radi poudarjamo našo veliko skrb za zdravje. Zaradi zloglasnega protikadilskega zakona se je gotovo kak kadilec že odločil, da bo zmanjšal ali celo prenehal zastrupljati sebe in predvsem druge. In če se bo število kadilcev res zmanjšalo, bo namen zakona dosežen.
TANJA GAZVODA
Nasilje ali stvar kulture?
Vse kaže, da smo spet dobili drugorazredne državljane. Imeli smo jih v času najtršega enoumja, ko so se tako počutili verni, imeli smo jih v času slovenskega osamosvajanja, ko so prišlekom iz drugih jugoslovanskih republik zgagarji pihali na dušo, češ da so v Sloveniji drugorazredni državljani, še huje pa jim bo, če bo republika, kamor so si prišli odrezat debelejši kos vsakdanjega kruha, postala samostojna država. Potem je drugorazrednikov med slovenskimi državljani začelo zmanjkovati, le sem ter tja si je to nalepko sposodil kakšen Rom, ko se je bližnje občestvo zaradi njegovih škodljivih ciganskih navad srdilo nad njim, pa še kakšen drug morda, večjih množic pa ni bilo več, dokler ni ugledal belega dne nov protito-bačni zakon. In spet smo dobili na tisoče in tisoče domnevnih drugorazrednih državljanov, ki bentijo nad zakonom, ker jim ne dovoljuje
zakajati javnih prostorov, gostiln, kavam, slaščičarn, sprejemnic, čakalnic ter delovnih prostorov, od tovarniških hal do pisarn. Počutijo se kot preganjane zveri, drugorazredni državljani, govori se celo o nasilju nad kadilci.
Saj jih do neke mere človek še razume. Cigaretni dim je del njihovega življenja, brez njega se počutijo prazne in kot gole. O drugo-razrednosti in nasilju nad kadilci pa vendarle ne kaže govoriti, saj se v resnici z novim zakonom neko nasilje šele odpravlja. Edino nasilje v tem pogledu je bilo ves čas le nasilje, ki so ga izvajali kadilci nad nekadilci, ko so druge s svojim početjem silili, da so bili proti svoji volji deležni cigaretnega dima, njegovih slasti in seveda tudi dokazanih škodljivosti.
Zdaj je kadilcem seveda hudo, počutijo se prikrajšani in odrinjeni. Vendar ne bo dolgo tako. Privadili se bodo novim razmeram, kot so se že. Spomnijo se naj, kako se je včasih kadilo na avtobusih, pa ni bilo slišati grenkih besed o drugorazrednih državljanih in nasilju nad kadilci, ko se je kajenje v avtobusih prepovedalo in so lepega dne izginili tudi pepelniki s sedežev. Prav tako so kadilci sprejeli in se držijo reda denimo pri filmskih predstavah. Spominjam se dni, ko se je v kinu svobodno kadilo, zrak pa je bil proti koncu filma tako gost od dima, da bi ga lahko rezal na kose. Danes cigarete med filmsko predstavo nihče ne prižge. Kar predstavljajte si, da bi danes med pogovorom v televizijski oddaji kdo kadil. Pa se je včasih pred kamerami veselo kadilo.
Minil bo torej trenutni srd. Navsezadnje gre pri vsej stvari le za kulturo odnosov med ljudmi. Danes nikjer več ne vidimo pljuvalnikov, pa so pred leti bili obvezni del opreme javnih prostorov, ker se je takrat pač še na veliko pljuvalo po tleh. Danes boste stežka srečali človeka, ki bo v javnem lokalu pljuval po tleh in pljuvalniki že dolgo niso več potrebni. Pljuvanje je postalo nekulturno in nevljudno početje, kot bo morda nekega dne tudi kajenje v javnosti. In vsi se bomo imeli ob tem lepše, mar ne?
MILAN MARKELJ
Priloga Dolenjskega lista 13
TEŽAVE S PARKIRANJEM
Kje naj čakajo avtomobili?
Tudi v Novem mestu že lep čas predstavlja problem parkiranje. Dežurni novinar Dolenjskega lista je pred časom sprejel klic; Novomeščanka je povedala svoj doživljaj na parkirišču pred bolnišnico. Ne gre pa seveda samo za klic in za težave pri bolnišnici, ampak je problem širši, mestni. To se lahko prepriča marsikdo, ki bi rad našel zlasti dopoldne prazno parkirišče v mestnem središču, a v zadnjem času tudi ponekod na obrobju.
Kakšna je izkušnja omenjene meščanke, ki je klicala dežurnega novinarja? “Parkirala sem pri bolnici. Avtomobil sem imela v drugi vrsti, to je v tisti, ki je stran od ceste. Tam sta me zaparkirala passat in mercedes. Več kot pol ure sem čakala, da so prišli šoferji in me spustili ven. V zadnjem času se mi je podobno zgodilo dvakrat.” Tako je potožila ženska. Predlagala je, naj bi parkirišče označili, kot je treba. Tako urejen prostor naj bi po njenem občasno nadzorovala policija.
Velika težava je tudi parkiranje pred interno bolnico in pred zdravstvenim domom. Kadar je navečja gneča, na širšem območju bolnišnice in zdravstvenega doma težko dobite eno samo parkirno mesto. Neredko se zgodi, da nagnetena vozila onemogočijo celo vožnjo rešilcu ali drugemu zdravniškemu vozilu.
Kako v bolnišnico ali zdravstveni dom?
Direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc je povedal v zvezi s parkiranjem pred bolnišnicami v Novem mestu, da njihova ustanova natančno pozna problem s parkiranjem. Ve tudi, kako bi zadevo rešili, vendar sama nima denarja za tako drag poseg. “Narejen imamo načrt za dve parkirišči, kjer bi bilo po vseh predpisih zadosti prostora za 80 avtomobilov. Predračun za tako gradnjo je 17 milijonov tolarjev. Tolikšne naložbe si bolnišnica ne more privoščiti.” Po direktorjevih besedah je bolnišnica doslej že uspešno naredila red na parkrišču pri sedanji porodnišnici. Tam lahko parkirajo na dvorišču bolnice samo ljudje z ustrezno kartico, s katero lahko odpro zapornico.
Garažna hiša pri bolnici?
Sedanja gneča, ki nastaja pri bolnišnici na desni strani Krke, bo nekoliko manjša potem, ko bodo nared parkrišča pri novi porodnišnici. Tam bodo puščali vozila zaposleni v bolnišnici, s čimer bo nastal prostor na zdaj prezasedenih drugih parkiriščih ob bolnišnici.
Ker ve, da bo vseeno gneča tudi v prihodnje, se vodstvo bolnice še ni odreklo svoji zamisli o dvonadstropni garaži s 500 parkirnimi prostori. Za to zamisel ve tudi občinski svet, kot je povedal direktor dr. Starc. Kjer koli že, vsekakor naj bi bila blizu bolnice parkirna hiša, ki bi sprejela jeklene konjičke, ki zdaj silijo z asfalta že na zelenice, na nagnjene meje, na ograjene vrtove in malodane že na bližnji železniški nasip.
Bolnišnica je res tista, ob kateri nastaja nepopisna gneča vozil. Toda problem je bolj zapleten, kot je videti. Gneča, denimo, ki sili bolnico v razmišljanje o gradnji površinskih parkirišč in podali nadzemnih garaž, bi bila za spoznanje manjša, če ne bi svojih vozil pred bolnico puščali mnogi, ki gredo kdove kam. Dogaja se, da za cel “šiht” ali še dlje parkirajo vozilo pred bolnico ljudje, ki gredo od tu naprej peš na avtobus.
Ob tem drži, daje bolnišnica skoraj v mestnem središču. Tako se zdi, da reševanje problema parkiranja pri bolnici predstavlja kislo jabolko, v katero bosta moralo vgrizniti Novo mesto ali mestna občina Novo mesto.
Tbdi občina pozna rešitve
Po besedah Bogdane Dražič, arhitektke na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje mestne občine Novo mesto, je pripravljen prostorski dokument in na podlagi tega
lahko kadarkoli izdelajo lokacijsko dokumentacijo za parkirišča v mestu.
Problem parkiranja pri bolnišnici bo po njenih navedbah ostal vse dotlej, dokler v Novem mestu ne bo znanih nekaj odgovorov na za zdaj odprta vprašanja. Povedati bodo morali, kje bo po novem Šmihelska cesta, in se dogovoriti o poteku bodoče Kandijske ceste. Le-ta prometnica je za zdaj očitno res prevelika neznanka, saj so v obtoku tako predlogi za cesto na bregu Krke kot celo prdlog za predor. Zdi se, da so različice dokaj uravnotežene, zato se tehtnica še ni nagnila na nobeno stran. a Ali pa je tehtnico na za zdaj najboljši 5 točki zagozdilo pomanjkanje denarja? 3 Zelo verjetno je to. Povsem pa drži, | da Novo mesto, kot je povedala Draži-| čeva, razpolaga s prostorskim doku-“* mentom, ki predvideva v mestu 9 podzemnih in 7 nadzemnih parkirišč. Predračuna za tako predvideno in za zdaj šele možno naložbo še niso naredili. Če bi ga, bi šlo za velikanski znesek, ki ga novomeška občina ob sedanjih obveznostih ne bi zmogla.
Kaj se torej obeta Novemu mestu pri parkiriščih? Ali se bo mesto, ali bolje mestna občina Novo mesto, odpovedalo temu, da bi zgradilo omenjena parkirišča in s tem zaslužku s pobiranjem parkirnine? Če bo občina ravnala tako, ali bo potem dovolila graditi za zdaj še neznanemu zasebniku, ki bi seveda spravljal v žep tudi parkirnino?
Predno pajek zagrabi napačno parkiran avotmobil, še kratek posvet.
Z avtobusom v mesto?
Mestna občina načrtuje večja parkirišča tudi ob mestnih vpadnicah. Tam naj bi ostalo vsaj nekaj vozil, namenjenih v mesto.
Kot je prepričan Slavko Mesojedec, vodja sektorja splošna komunala v javnem podjetju Komunala Novo mesto, je takih primestnih parkirišč kar nekaj že zdaj. “Mislim, da je na obrobju dovolj parkirišč. Tako je na primer prostor za parkiranje pod pljučnim oddelkom no-
KMETIJA, KONJI, TURIZEM
Le s konji ni moč preživeti
Ko je bilo dovolj služb, so mnogi, ki so imeli doma kmetije, zapuščali rodno grudo ali pa obdelovali le toliko zemlje, kolikor so potrebovali za lastne potrebe. A časi so se spremenili in številni, ki so ostali brez zaposlitve, so bili veseli, da imajo doma zemljo, hlev, nekaj kmetijskih strojev. “Vsaj lačni ne bomo, ” so si mislili.
V stiski s parkirnim prostorom pride prav tudi kup snega na zelenici, le če avto more splezati nanj
Med takšnimi so tudi Brinčevi iz Gribelj. Anka, kije bila zaposlena v Betini tovarni v Žakanju onkraj Kolpe, je doma že nekaj časa, Jožetu pa so, potem ko je izgubil delo v črnomaljski Beltovi livarni, nedavno potekle pravice na Zavodu za zaposlovanje. Čeprav v Gribljah in njihovi okolici ni tako težko kmetovati kot drugod po Beli krajini, pa Brinčevi niso veliko razmišljali o obdelovanju zemlje, dokler je bila pri hiši vsaj ena plača. Danes spoznavajo, da nimajo nikakršne druge možnosti, kot da se vrnejo nazaj k zemlji. Na srečo imajo poleg ravnih polj okrog vasi in dveh traktorjev z vsemi priključki sedaj tudi že prepolne hleve, ki so jih počasi polnili v zadnjih letih. Brinčevi imajo namreč trenutno največ konj v Beli krajini. Kar štirinajst jih je, vsi razen plemenskega žrebca pasme slovenski norik, ki so mu dali ime Park Vulkan in je državni, kot pravi gospodar, pa so njihova last.
Pri Brinčevih so imeli vedno konje. Le ko je prišel k hiši traktor, jih je pred približno šestnajstimi leti oče prodal. A niso bili dolgo brez njih, saj si je Jože pred osmimi leti kupil prvo kobilo. Ne zaradi tega, ker bi jo potrebovali pri delu, ampak kot pove danes, zaradi tradicije. Potem je poskušal z različnimi konji. Imel je kobile za tekmovanje, pa se finančno ni izšlo, zato se je raje odločil za kmečke konje. Danes ima štiri toplokrvne, torej športne konje, ostalo pa so hladnokrvni. S slednjimi sicer ogrnejo kakšno njivo krompirja, drugače pa jih, ko je priložnost, uporablja v turistične namene. So-x deluje s turistično kmetijo Raztresenovih 5 iz bližnjih Jankovičev, od koder pridejo J turisti, ki se radi zapeljejo z zapravil Ijivčkom, ki ga vlečejo njegovi kmečki g konji. Športne kobile pa ima predvsem za “■ naraščaj ter občasno tudi za jahanje. “Prepričan sem, da se počasi odpirajo možnosti za zaslužek s konji, predvsem v
turizmu. Vendar je v Beli krajini to še precej v povojih. Zavedam se, da bi moral tudi sam bolj seznaniti turiste s svojo ponudbo, zlasti tiste, ki prihajajo poleti na kopanje k bližnji Kolpi. Morda bodo letos del reklame opravili tudi konji, ki se bodo čez dan pasli zunaj, saj sem vzel v najem dober hektar zemlje v bližini hiše. Razmišljam tudi, da bi nabavil ponija, ki bi pritegnil otroke, ti pa bi potem navdušili za jahanje ali vožnjo s konji tudi svoje starše,” načrtuje Brine.
Jožeta pa navdušenje nad konji ni povsem zaslepilo, saj se dobro zaveda, da od njih vsaj za sedaj ni ne zanesljivega ne rednega dohodka. Pogoji za kmetovanje so namreč dobri, poljščin tudi ni težko pridelati, in če bi mu zmanjkalo zemlje, bi jo lahko dobil v najem. “Toda odločiti bi se moral za takšno proizvodnjo, da bi
vomeške bolnišnice, pri trgovini v Žabji vasi, nasproti glavne novomeške avtobusne postaje, v Ločni ob Seidlovi cesti. Tudi parkirna hiša je še neizkoriščena,” je rekel Mesojedec.
Če je torej dovolj parkirišč že pred mestnim središčem, zakaj se mesto zlasti ob "tržnih” dneh duši v pločevini? Ali razlog miselnost, da mora človek do praga trgovine z avtom? Mogoče. Gnečo je nekoliko lažje razumeti, ko gre za parkiranje pri bolnišnici, saj v tem primeru avto do praga lahko pomeni hudo bolezen, invalidski vozičes, nosečnico tik pred zdajci ali mavec brez pete.
Ne gre pozabiti, da bi malodane vsi ukrepi za redčenje prometa v središču mesta zadeli ob težavo. Če bi kaj kopali v zemljo pri bolnici, bi naleteli na težavo, saj ima bolnišnica v zemlji že veliko svojih zadev, npr. hodnike, kot je povedal direktor dr. Starc.
Če bi mesto skušalo zadržati motorizirane obiskovalce na mestnem obrobju, bi od tam do središča mesta najbrž moral voziti avtobus, kot je prepričan Mesojedec. Kdo je pripravljen začeti ta, najbrž negotovi prevozniški posel?
Samo pajek, ki zdaj dela red med avtomobili v mestu, ne bo rešil vsega. Pobiranje parkirnine na mogoče podcenjenem prostoru v središču mesta za zdaj ne odpravlja pločevinaste gneče. Prav tako ne pomaga dejstvo, daje parkiranje v novomeški garažni hiši cenejše kot na Glavnem trgu v Novem mestu.
Kakor koli že, delovne možnosti za bodoče urejevalce parkiranja in prometa v Novem mestu so odprte še v izdatnem številu.
MARTIN LUZAR
pridelke lahko prodal. Razmišljam o prašičereji. A za karkoli se bom pač odločil, črede konj ne nameravam zmanjšati,” pravi Jože, ki ima sedaj v hlevih poleg svinj za domače potrebe še štiri krave. Pri Brinčevih pa vedo, da bodo morali urediti velik hlev, v katerem bi bili lahko vsi konji. Konji in krave namreč ne bodo mogli biti več dolgo utesnjeni kar v treh hlevih, od katerih so enega celo preuredili iz svinjakov. Hkrati čaka na adaptacijo tudi stanovanjska hiša.
“Saj ne vemo, česa bi se najprej lotili, denarja za vse hkrati pa ni. Ko so bila na voljo nepovratna ali ugodna posojila, nisem razmišljal o razvoju kmetije. Takrat je bila zame najpomembnejša služba, medtem ko smo na zemlji v glavnem pridelali le toliko, kolikor smo potrebovali zase. Sedaj pa si bomo morali pomagati v glavnem sami,” razmišlja Jože, ki je poleg žene Anke tudi glavna delovna moč na kmetiji. Na pomoč že priskočita tudi desetletni sin Toni ter osemletna Anica, ki imata zelo rada živali, medtem ko je dvanajstletno Marjano težko spraviti v hlev. A tudi živali so zadovoljne, če se okrog njih smukajo otroci. Dvoje tro-mesečnih žrebet se je že tako navadilo nanje, da, ko ju spustijo iz hleva, najprej stečeta k bližnji šoli pozdravljat otroke. Tudi to je delček tistega, kar odvrača Brinčeve od misli, da bi se odpovedali konjem.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Jože Brine z “državnim ” žrebcem Parkom Vulkanom
Priloga Dolenjskega lista 14
S PATRONAŽNO SESTRO NA TERENU
Emina topla beseda bodri ljudi
H
Tri tedne stari Luka iz Straže je v kopanju užival. Sestra Ema je staršem pokazala, kako naj otroka pri kopanju varno držijo.
Patronažna sestra je poklic, ki zahteva celega človeka, saj je poleg, ko se rojeva življenje in tudi, ko ugaša, pa tudi sicer najpogosteje takrat, ko so ljudje v najhujši stiski. Delovni dan patronažne setre, še posebej če dela na podeželju, se ne konča ob dveh ali treh. Ljudje jo pokličejo, ko jo rabijo, ko so v stiski ali ko se je kdo ponesrečil. Ema Gmden iz Vavte vasi opravlja ta poklic že 29 let in pravi, da ji ni bilo nikoli žal, da se je odločila zanj, le z leti jo težave, ki jih imajo njeni varovanci, vse bolj prizadenejo in spremljajo tudi domov. Kakšno je njeno delo, sem se prepričala minulo sredo, ko sem se z njo odšla na teren.
avtu pojasnila sestra Erna. To pa je skoraj toliko kot nič. “Če se le prikažeš človeku, pa mu potem ne moreš pomagati, si v zelo nerodnem položaju,” razlaga, zato večkrat kaj postorijo, čeprav ni plačano. “Včasih smo imeli zelo razvito patronažno službo, ki je v zadnjih letih okrnjena, in preko Zbornice za zdravstveno nego se borimo, da bi bila spet vsaj takšna, kot je že bila,” pravi Erna.
Vse manj novorojenčkov
In že sva bili pri Darku Urbančiču v Gabrju pri Straži, ki je v sredo dobil že peti dan zapored injekcijo. Darko je ne-pokreten bolnik in je v naslednjih dneh dobil še 5 injekcij. Sestra Erna je bila pri njih pred leti, ko so se rodili njegovi otroci, sedaj pa prihaja zaradi njega. Tudi z Darkom se prijazno pogovori, da injekcijo, počaka, da ne bi morebiti prišlo do reakcije. Potem se posloviva in odpelja-va nazaj v Stražo k edinemu dojenčku, ki sva ga obiskali, saj se je zadnja leta število novorojenčkov v Straški in topliški krajevni skupnosti skoraj za pol zmanjšalo. “Še pred sedmimi leti sva s kolegico ime-
Ob pol osmih sva se dobili v Straški zdravstveni postaji, kjer sem spoznala tudi njihove zaposlene: dr. Francija Kokalja, ki je vodja postaje, dr. Ivana Ba-loga, vse tri medicinske sestre in Ernino sodelavko, prav tako patronažno sestro, Jelko Pirc, s katero si delita vasi v Straški
topliški krajevni skupnosti. To da se med sabo razumejo in lepo sodelujejo, se opazi že na prvem koraku, seveda pa so tega najbolj veseli pacienti. “Ste dobro obuti?” me je pogledala in vprašala sestra Erna in dodala, da bova ponekod morali tudi peš do ljudi. Pokimala sem in odpeljali sva se k prvemu varovancu, ki živi skupaj z ženo na Zavrtnici nad Stražo. Del strme poti sva se peljali s katrco, potem sva jo pustili ob cesti in nadaljevali Pot peš. Prišli sva do majhne hiške z majhnimi linami, se povzpeli po stopnicah in sestra Erna je potrkala na vrata. “Mam-ca, ste doma?” Vrata so se odprla, starejša gospa nas je glasno povabila naprej, v majhno, a toplo izbo, kjer je na postelji ležal njen mož Matija. Sestra Erna ga je lepo pozdravila, povprašala po počutju in se že začela pripravljati na prevez. Njegova žena Angelca, ki skrbi zanj in ga tudi Preveže, saj sestra Erna k njima ne prihaja vsak dan, ji je pomagala. Matija Mali je kronični bolnik, ki ga sestra Erna obiskuje že tri leta, odkar je bil operiran na Pljučih. Erna se pošali z njima, pritrdi Z(laj enemu, zdaj drugemu in jima na tarnanje o starosti poreče, da je tudi ta lahko lepa, če se imajo ljudje radi. Matija je y kratkem času, ko sva bili pri njem, poiskal sinovo fotografijo in jo ponosno Pokazal.
Že sva se morali posloviti, saj naju je Priganjal čas. Patronažna sestra naj bi na dan pri varovancih opravila do 10 obiskov; seveda tu ne gre za obiske v pravem Pomenu besede, ampak predvsem za nego na domu, ki jo za določenega varo-vanca predpiše zdravnik, te imajo patronažne sestre največ. Nekaj je babiške dejavnosti, ker pa se rojeva vse manj otrok, Je tuji tega vse manj, zadnja leta pa je Zelo okrnjena tudi patronažna dejavnost, kamor sodijo obiski starejših ljudi, ki sami ,ežko skrbijo zase, pa tudi spremljanje n°sečnic in socialno ogroženih družin. Dd Angelce in Matije sva se poslovili, *ePrav je bilo videti, da bi se oba še rada Pogovarjala, Angelca je Erno povprašala, *daj ju bo spet obiskala, kot bi jo želela ^Pomniti, naj ne pozabi na njiju. Na poti do avta mi je sestra Erna povedala, da ju v začetku meseča odpelje po pokojnino, p3zaj pa jima pripelje, kar si nakupita, posluh za drobne prošnje, ki ga sestra ima, ljudem zelo veliko pomeni, tako rekoč jim s svojo dobro voljo reši nj>hove velike probleme.
“Včasih smo lahko večkrat obiskale ?,arejše krajane in jim pomagale prt ure-Janju njihovih vsakdanjih zadev, sedaj
Sestra Ema pomaga 88-letni Kristini iz Kočevskih poljan pri oblačenju, potem ko ji je dala injekcijo.
li tudi po 5 babiških obiskov na dan, v lanskem novembru in decembru pa sva obiskovali le vsaka po dva novorojena otroka,” razlaga sestra Erna. Včasih se je v teh dveh krajevnih skupnostih na leto rodilo okrog 130 do 140 otrok, lani pa jih vsega skupaj ni bilo niti 60.
Turkov Luka je bil v sredo star 21 dni. Sestra Erna ga je prišla skopat, previt in pogledat, kako se skupaj z mamico počutita. Fantiča smo zbudili, vendar se nad tem ravno ni pritoževal, kopanje mu je bilo celo prijetno. Umjtega in preoblečenega je sestra Erna dala ponosnemu mlademu očetu, mamici pa je povedala nekaj napotkov in za v petek napovedala, da bosta ob njeni pomoči starša sama prvič skopala otroka. Liika je prvorojenec, zelo lepo razvit fant, ki ima skrbna starša. Sestra Erna pravi, da so obiski novorojenčkov in njihovih mamic nekaj najbolj
Drva za socialno ogroženo družino
Ustaviva se pred nekdanjo šolo v Kočevskih Poljanah, kjer v slabih stanovanjskih razmerah živi družina Jakše. Mater še ne štiriletnega Erika in nekaj let starejšega Tomaža so v petek odpeljali v bolnišnico. Kot psihiatrična bolnica je večkrat v bolnišnici, tedaj pa skrbi za otroke oče, ki je brez službe. V majhni in skromni kuhinji je v štedilniku sicer gorelo, soba v kateri sta bila fantiča, pa je bila mrzla. Erik je ležal v postelji zavit v deko, Tomaž pa je v žabah pritekel v kuhinjo pogledat, kdo je prišel. “Brez drv smo pa še sezonsko delo se sedaj ne dobi, da bi jih lahko plačal,” je potarnal Jakše. Sestra Erna, ki njihove razmere dobro pozna, ga je opomnila, da se je službe treba držati in včasih tudi kaj neprijetnega potrpeti. “Toda brez drv ne morete biti, saj bosta otroka vsa prezebla,” je rekla. “Erik je že bolan, zato tudi ni šel v šolo oz. dom v Novo mesto,” pove Jakše. Sestra ga pogleda in ugotovi, da ima fant vneto grlo in vročino in da mora k zdravniku. “Jutri zjutraj ga bom prišla iskat in ga odpeljala k zdravniku, poskušala pa bom najti tudi drva in nekaj hrane,” je rekla Jak-šetu.
V Kočevskih Poljanah sva se ustavili še pri 88-letni Kristini Urbančič, ki jo sestra Erna obišče enkrat na mesec in ji da injekcijo. Kristina je kronični bolnik in oslabela ženska, za katero skrbita sin in snaha, ob dopoldnevih pa je doma sama. Tudi z njo se se Erna prijazno pogovori, ji pomaga pri oblačenju po injekciji, pri-
Ema Gruden, vodja patronažne službe
me za roko in malce počaka. Od nje se peljeva naprej po vasi in srečava Ivanko Salmič, aktivistko Rdečega križa, žensko ki ima stike tudi z Erno in jo pokliče, kadar v vasi kdo potrebuje pomoč. Skupaj z Erno razmišljata, kje bi dobili drva za Jakšetove, spomnita se na mizarsko delavnico Koporec v Podhosti in z Erno se odpeljava naravnost k njim. Gospodu Koporcu pove, daje prišla prosit ostanke lesa za kurjavo, ker so Jakšetovi z dvema manjšima otrokoma brez kurjave. Prijazni gospod takoj obljubi pomoč. “Kurjava je, sedaj potrebujemo še prevoz,” pravi in zapeljeva se k Tomažu Grilu, nekdanjemu vaščanu Kočevskih Poljan, kjer se Erna zmeni za prevoz kurjave. Tudi gospod Grilji takoj obljubi pomoč. Spomnila sem se, ko mi je sestra Erna na začetku povedala, da si ljudje na vasi zelo radi pomagajo, če le morejo, in o tem sem se lahko
ZAUPNI TELEFON SAMARIJAN
S pogovorom iz duševne stiske
Življenje ni praznik, v zadovoljstva in radosti se pogosto vriva občutje malodušja, nezadoščenosti, potrtosti in žalosti. Marsikomu se z njim začne življenje obračati in se mu nazadnje tako obme, da mu skrbi postanejo pretežke in misli pretemačne, da bi jih še lahko nosil sam. Pridejo trenutki, ko potrebuje sočutno srce, nekoga, ki mu lahko potoži o svojih stiskah in si jih tako vsaj malo olajša. Včasih lahko prav odkrit pogovor zadrži od stisk obupanega in strtega, da ne dvigne roke nadse. A komu potožiti? Ima danes sploh še kdo čas in voljo prisluhniti besedam človeka v stiski?
j!ani pri ljudeh starejših od 65 let norma- Petnega pri njenem opravilu, žal jih je lv dovoljuje le dva obiska na leto,” je v vse manE
Odgovor na ta vprašanja je k sreči pritrdilen. So ljudje, ki del svojega prostega časa prostovoljno posvečajo posameznikom v stiski. To so tisti, ki dandanes dežurajo ob tako imenovanih zaupnih telefonih ali telefonih za klic v duševni stiski. Med njimi so zdravniki, učitelji; gospodinje, psihologi, študentje, pisatelji in drugi ljudje, ki so pripravljeni prostovoljno in zastonj prisluhniti anonimnemu klicalcu in mu s pogovorom pomagati prebroditi duševno stisko, mu primerno svetovati in ga usmeriti k iskanju trajnejše pomoči. V Sloveniji ta čas deluje kakih deset telefonov za pomoč v stiski, najnovejši med njimi pa je zaupni telefon Samarijan, ki kot prvi in zaenkrat edini pri nas deluje neprekinjeno vseh 24 ur dnevno in vse dni v letu.
Delajo zastonj
Zamisel zaupnega telefona Samarijan se je porodila leta 1995 na Dnevu Slovenske karitas. Že 9. septembra istega leta je 10 članov na ustanovnem občnem zboru ustanovilo Društvo svetovalcev zaupni telefon Samarijan, ki je prestavljajo organizacijski okvir za delo. Sprejeli so načela, ki naj bi jih vodila pri delu: da mora biti delo pri telefonu prostovoljno, da se morajo sodelavci strokovno izobraževati, da bo telefon delal nepretrgoma 24 ur dnčvno in vse dni v letu. Prav v slednjem so člani videli poglavitni razlog, da se ob. že delujočih zaupnih telefonih ustanovi še eden, saj vsi tovrstni slovenski telefoni delujejo le določen čas dneva. Največ, 12 ur dnevno, dela SOS telefon pri Psihiatriji, ki je tudi prvi telefon za klic v duševni stiski na Slovenskem, saj deluje že od leta 1980. Drugi telefoni, kot so Zate, Tom, Telefon za otroke in
prepričala. “Kurjava je urejena, nekje moram najti še kakšen paket s hrano,” je še dejala Erna in že razmišljala, kam bo poklicala, da bi Jakšetovi čimprej dobili osnovna živila.
Potem sva se odpravili k Urbančiče-vim na Cviblje v Dolenjskih Toplicah, kjer je Erna po naročilu socialne delavke obiskala brata Urbančič, mlajša, nezaposlena moška. Ker se večkrat sporečeta, ju je poskušala pomiriti. Od njiju smo se zapeljale še v Bušinec pri Dol. Toplicah, kjer je sestra Erna varovanca, ki je bil pred kratkim operiran na žolču, obiskala prvič. Tudi z njim je bila prijazna, topla in prijetna, tako kot z vsemi prej. Lepo mu je oskrbela rano in povedala, da bo prišla tudi naslednji dan. To pa je bil najin zadnji obisk.
Ob spremljanju njenega dela sem spoznala, da je sestra Erna rojena za ta poklic in da ji tega dela ni težko opravljati, saj prihajajo njene tople besede naravnost od srca. Tudi sama pravi, da je največkrat že dovolj, če ljudem prisluhneš, jim nameniš toplo besedo in stisneš njihovo roko. Patronažna sestra obišče vse bolnike ne glede na to, kje živijo, najprej pa se zapelje k težjim bolnikom. Ljudje na terenu jo poznajo in se nanjo tudi obračajo, zato sodeluje z najrazličnejšimi inštitucijami. Predvsem na patronažne sestre na podeželju se ljudje obračajo, kadar imajo najrazličnejše probleme in sestra Erna se spomni, da je pomagala rešiti tudi spore v družinah, potem otrokom, za katere niso mogli skrbeti starši, je pomagala, da so dobili štipendije in naredili šole, in še bi lahko naštevali.
To je poklic, ki ga prav gotovo ne more opravljati vsak, poklic, ki je veliko več kot poklic, je poslanstvo.
JOŽICA DORNIŽ
Predsednik Društva svetovalcev zaupnega telefona Samarijan Marjan
mladostnike s svojimi središči v vseh večjih slovenskih mestih, delujejo le po osem oziroma šest ur, nekateri pa samo določene dneve v tednu.
Društvo je bilo uradno registrirano 10. julija 1996, kot področje delovanja pa je bilo zapisano sprejemanje telefonskih klicev ljudi v duševni stiski, poslušanje njihovih pripovedi in razgovor z njimi z ' izključnim namenom pomagati. Prostore je društvu dala za majhno najemnino Mestna občina Ljubljana, del opreme so dobili od Škofijske karitas Ljubljana, nekaj pa so prispevali dobri ljudje. Vse prostore sta prepleskala in uredila dva člana društva. Zal pa društvo vse do današnjega dne za pokrivanje materialnih stroškov še ni dobilo nikakršnih sredstev ne od Mestne občine Ljubljana ne od države. Za zagonske stroške so sredstva zbrali z devetimi dobrodelnimi koncerti in članarino, tisk učbenika pa je plačala Škofijska karitas. Veliko denarja je šlo preprosto iz družinskih proračunov članov.
Ženske kličejo več kot moški
Kljub tem težavam pa je zaupni telefon Samarijan prvič lahko zazvonil že na lanski božični večer oziroma natančneje uro po polnoči. Že v prvih urah je bilo kar 22 klicev, do sredine letošnjega januarja se je skupno število klicev povzpelo na preko 300.
Predsednik društva Marjan Žveglič pravi, da so najpogostejši povodi za klic slabe razmere v družini, spori med zakoncema ali nerazumevanja med starši in otroki. Ljudi h klicem in iskanju pomoči ali vsaj tolažbe silita tudi občutek osamljenosti jn bivanjske praznine. Nekaj pa je tudi “gluhih” klicev, ko se klicatelji ne oglasijo, ampak samo dihajo v slušalko.
K
'veglič
Najdaljši pogovor doslej je trajal dve uri. Generacijsko gledano, so klici kar pestri, saj se po telefonu oglašajo tako otroci kot najstniki, ljudje v srednjih letih in tisti, ki se jim življenje nagiblje v pozno jesen, nobena starostna skupina posebej ne izstopa. Opazna pa je razlika v spolu klicateljev, saj se zaupnega telefona posluži več žensk kakor moških. Oglašajo se v z vseh koncev Slovenije. Največ klicev prostovoljci sprejmejo v popoldanskem turnusu, to je v času od 14. do 22. ure, ponoči pa manj, kot so pričakovali.
Društvo šteje 103 člane: 82 žensk in 21 moških. Prevladujejo mladi, izobrazbena sestava pa je kar visoka, saj mora imeti član najmanj srednjo šolo. Ne glede na izobrazbo morajo vsi opraviti obvezno uvodno izobraževanje in se še naprej stalno izobraževati na strokovnih predavanjih. Razen tega so člani dolžni plačati letno članarino (zaposleni in upokojenci po 6000, študentje po 1000 tolarjev) in dežurati ob telefonu enkrat mesečno po osem ur.
Predsednik Žveglič je posebej pohvalil Telekom, ki omogoča, da so vsi klici za klicalca brezplačni. “Za vso Slovenijo velja enotna številka 080 11 13. Poklicati jo je mogoče z vsakega telefona, tudi iz telefonske govorilnice, in to brez žetona ali kartice. To so za tistega, ki kliče, gotovo velike ugodnosti. Telekom Slovenije je sponzoriral tudi napeljavo telefonske linije, naročnino in takso in del stroškov za impulze. Po zagotovilih, ki mi jih je dal predsednik IFOTES (Mednarodna zveza telefonov v stiski), je ta Telekomova poteza precedens za vso Evropo.”
MILAN MARKELJ
Priloga Dolenjskega lista 15
PREŠERNOVE LJUBEZNI
Nikoli uresničene sanje o ljubezni
8. februarja bo minilo 148 let, odkar se je končalo tuzemeljsko poslanstvo verjetno najbolj znanega in priljubljenega slovenskega pesnika -Franceta Prešerna. Izteklo se je v znamenju številnih življenjskih nesreč in polomov, med njimi tudi ljubezenskih. Prešernovo življenje in poezijo je zaznamovalo več žensk, najmočneje Primčeva Julija, ki je zadnji del svojega življenja preživela v Novem mestu in tu našla tudi zadnje počivališče ter tako postala neizbrisna vez med dolenjsko prestolnico in Prešernom.
V svojih mladih letih je bil Prešeren čeden mladenič. Visok je bil okrog 170 cm, vitek in gibčen. Imel je zelo bujne temne kodre in lepe oči, ki so se ob veselju še posebej iskrile. Rad se je oblačil lepo, v skladu s tedanjo modo. Tako ga je opisala njegova hči Ernestina po pripovedovanju svoje mame Ane Jelov-škove.
Prešeren je ljubil ženske. A ne le v mesenem pomenu, ampak v njihovi estetski in idealizirani podobi. Vsa leta svojega življenja je vztrajno iskal idealno ljubezen in plemenitost. Ni imel sreče. Ženska, za katero je slutil, da bi vse to lahko bila, ga je vztrajno zavračala, tiste pa, ki so ga hotele, je on zavračal. Nesrečo v ljubezni, dopolnjeno z nesrečo na drugih področjih, je Prešeren prelival v čudovite pesmi. Nesreča mu je bila neusahljiv vir pesniškega navdiha.
Prve Prešernove ljubezni
Prvo grenko ljubezensko izkušnjo je Prešeren doživel že na Dunaju. V času šolanja se je nastanil pri neki vdovi, ki je imela lepo hčer. Dekle mu je bilo zelo naklonjeno in Prešeren jo je častil prav
po božje. Toda kasneje, ko se je odselil, je izvedel, da sta mu ženski hoteli naprtiti sad dekletovega ljubimkanja z drugim moškim. Ta izkušnja je Prešernu vsadila v srce veliko nezaupanje do žensk, s katerim je kasneje mučil sebe in druge.
Poleti 1823 se je zagledal v Jožefino Češkovo, hčer bogatega ljubljanskega trgovca. Toda deklica mu ni bila naklonjena. Že naslednje poletje pa se je zaljubil v Zaliko Dolenčevo, hčer krčmarja Jakoba Dolenca. Bila je zelo lepo dekle in je tudi čudovito pela. Dvajsetletni Žaliki je bilo pesnikovo dvorjenje všeč, a kakšnih globljih čustev do njega ni zmogla. Pesnik njene zavrnitve ni razumel. Upal je, da se bo s časom odtajala, kar pa se ni zgodilo. Posvetil ji je pesem Povodni mož in jo v nji za prevzetnost kaznoval.
Tudi romanca Judovsko dekle kaže na ljubezenski dogodek, ki naj bi se pesniku zgodil na Moravskem. Tam je bil leta 1824 na obisku pri starših svojega gojenca Dubskega.
Leta 1828 se je Prešeren zaposlil v odvetniški pisarni dr. Leopolda Baum-gartna. Kmalu so si njegovi sorodniki
začeli prizadevati, da bi ga poročili. Stric Franc se je navduševal nad graško Nemko Marijo Kajetan Khlun, hčerko oskrbnika gornjeradgonske graščine. Marija, kije bila dve leti starejša od Prešerna, je pesnika s svojo milino očarala, resno se je zaljubil vanjo in je celo razmišljal o poroki z njo. Tej zvezi pa niso bile naklonjena njegova mati in sestre. Svoje je naredila tudi vsakoletna ločitev zaljubljencev in dejstvo, daje Prešeren rad pogledal tudi za drugimi, mlajšimi deklicami.
Julija Primic, pesnikova velika ljubezen
Primčevo Julijo je Prešeren zagledal nekega aprilskega dne leta 1833 v trnovski cerkvi v Ljubljani. Bila je 17-letna hči trgovca, ki je umrl, ko je bilo Juliji komaj pol leta. Od takrat naprej je bila deklica v popolni oblasti ošabne in gospodovalne matere. Julija ni bila lepotica, toda milina in nedolžnost, ki ju je izžarevala, sta Prešerna popolnoma očarali. Ljubezen ga je zadela kot strela. Ves čas je imel pred očmi podobo svetlolase in plavooke Julije. Ljubezen do nje mu je vračala vero v žensko in v življenje. Bolečino, ker se ni odzivala na njegovo ljubezen, pa je prelival v čudovite pesmi. Prepričan je bil, da jo bo s svojimi pesmimi le pridobil.
Posvetil ji je svojo veliko pesnitev Sonetni venec in ji ga s pravilnim akrostihom podaril za njen god 16. februarja. Njegova želja, da bi s pesnitvijo Julijo razveselil, je bila kmalu potep-
PLANINSKA POT PO DOLENJSKI
Trideset let rajže po Trdinovi poti
Res, da Janez Trdina ni prerajžal vseh poti in steza ter se povzpel na vse vrhove, preko katerih vodi planinska pot, imenovana po njem, vsekakor pa bi še danes težko našli človeka, ki je kraje in ljudi z obeh strani Gorjancev in iz doline reke Krke poznal tako dobro, kot jih je poznal prezgodaj upokojeni profesor in pisatelj.
Le redki so, ki celo dandanes, ko ljudje potujemo iz kraja v kraj tako hitro, zlahka in udobno kot še nikoli, poznajo kaj več od kraja, kjer živijo in kamor hodijo v službo. Prav zato, da bi Dolenjci in Belokranjci bolje spoznali nekoliko širšo okolico svojih krajev, so pred tridesetimi leti ob reki Krki, čez Kočevski Rog v Belo krajino in čez Gorjance proti Kostanjevici ter preko vinorodnih gričev na levem bregu Krke nazaj do Novega mesta speljali planinsko pot. Trdinovo življenje samo, njegova pisateljska in potopisna zapuščina so kar sami od sebe ponujali ime tej poti. Če bi jo poimenovali drugače kot Trdinova pot, bi ne naredili prav.
Posneli bodo film
Na okoli 150 km dolgo Trdinovo pot popotnik stopi v Novem mestu izpred nekdanjega hotela Metropol, kjer je prvi kontrolni žig. Zvest popotnik mu bo vodnik Trdinove poti z opisi poti in krajev ter njihovih zamenitosti ob njej. Vodniku je priložena izkaznica, kje je prostor za 16 kontrolnih žigov. Seveda lahko Trdinovo pot začnemo na kateremkoli odseku in jo prehodimo po odsekih, kakor bodo to v počastitev tridesetletnice storili planinci planinskega društva Novo mesto, ki bodo prehodili celotno pot v osmih izletih, posneli bodo dokumentarni film, jubilej pa še posebej proslavili na 7. srečanju planincev na Gorjancih 7. septembra. Člani njihovega alpinističnega odseka nameravajo s šotori prehoditi pot v enem kosu.
Kot že rečeno, se pot začne v Novem mestu, ob Krki zavije proti Cegelnici in do Frate ter čez Sotesko v Kočevski Rog. Prav del Trdinove poti, ki vodi od Soteske čez 1099 visoki Rog, najvišjo točko Kočevskega Roga, mimo partizanskih bol-
nišnic, grobišč pa legendarne Baze 20 čez Gače do Mirne gore, je najmanj obljuden. Uidi zagrizeni planinci kar nekako neradi zaidejo v širne kočevske gozdove. Tu se človek lahko hitro izgubi in potem težko spet najde pravo pot. Tb domuje medved, ris in sem zaide celo volk. Človeku je kar nekako tesno pri srcu, ko opreza, kaj se bo prikazalo za grmovjem. O zvereh vedo ljudje povedati marsikatero srhljivo zgodbo.
Kaj se je tu dogajalo med vojno in v prvih letih po njej vedo le redki, ki pa molčijo in najbrž ne bo nikoli povsem znano, kje vse in čigave kosti so raztresene po številnih vrtačah, globelih in ja-
Z razglednega stolpa, ki so ga lani postavili na vrhu Roga, se vidi lep kos Dolenjske in nepreglednih kočevskih gozdov.
mah. Vse to daje popotovanju po roških gozdovih še poseben čar. Ko se človek le odloči in stopi v enega najlepših gozdov pri nas, je bogato nagrajen, po srečanju s prijaznim gozdarjem pa ugotovi, da je strah povsem odveč. Tu popotnik zaide najgloblje v naravo. Tu je zrak najbolj čist, ptičje petje najglasnejše in srečanja z gozdnimi prebivalci najpogostejša.
Na Mirni gori se odpre pogled na Belo krajino in čez Kolpo daleč naprej na Hrvaško. Pogled na deželo brez popotnika spremlja ves čas njegove poti nad Semičem, čez Smuk, Osojnik in Jugorje pa vse do Trdinovega vrha, najvišje točke na poti.
Ko oživijo liki gorjanskih bajk
Ob vrnitvi na Dolenjsko popotnika najprej pozdravijo Gorjanci. V temnih gozdovih hitro oživijo vile, čarovnice in škrati pa grajski gospodje in gospodične iz Trdinovih bajk in povesti. Za gorjanske škrate se je proglasila tudi skupina ljubiteljev Gorjancev, ki vsako leto najmanj petnajstkrat obišče Gospodično. Tudi Trdina bi, če bi bil še živ, najbrž z veseljem posedel z njimi v Džerijevi gostilni nad studencem, ki je pomladil grajsko gospo. Danes bolj kot studenec mlajše ali pa starejše gospe pomladi pot iz Gabrja do Gospodične, ki sicer ne sodi v Trdinovo pot, je pa zagotovo najbolj shojena planinska pot na našem koncu.
Ko se človek od Sv. Miklavža odpravi naprej čez Ravno goro, Blaževo goro in Javorovico ali pa Kostanjevico, se šele povsem zave, koliko vinogradov so zasadili pridni Dolenjci. Tu se začne najbolj obljudeni del Trdinove poti. Od zidanice do zidanice, mimo pleterskega samostana in gradu Mihovo, čez Tolsti vrh do Otočca pa čez Trško goro in Hmeljnik nazaj do izhodiščne točke v Novem mestu. Mimo številnih zidanic se ne da priti žejen. Dolenjskega vinogradnika bi bilo nemogoče prepričati, da popotnik z nahrbtnikom ni žejen. Če se še tako upiraš, boš na koncu popustil in sprejel povabilo. Hvalnice domačemu vinu ni ne kraja ne konca in ko se na mizi znajde še klobasa, Špeh pa hlebec kruha in malo česna ali čebule, ti je hitro jasno, da je to najdaljši pa verjetno najprijetnejši del poti. Tu se res splača iti na rajžo, to je tudi Trdina dobro vedel.
IGOR VIDMAR
Prešeren si ogleduje, kako prijatelj slikar Langus slika Julijin portret (grafika Elka Justina).
tana. Julija se je nanjo odzvala z jezo, nejevoljo in zamero. Toda Prešeren ni nehal upati. Prepričan je bil, da Julija tako ravna, ker je še mlada in preveč pod vplivom domačega in mestnega okolja. Pred Julijo in družbo v mestu se je kazal kot ponosen in samosvoj človek, kljub razjedajočemu trpljenju v duši zavrnjenega in nesojenega ljubimca. Prešeren si je štel za pravico odkrito priznati svojo čisto ljubezen.
Jeseni 1834 seje že drugič prijavil za samostojno odvetniško prakso. Upal je, da se bo s samostojno prakso lažje potegoval za Julijo. Pozimi ji je na plesih v kazini še očitneje kazal svojo naklonjenost. Podaril ji je rokopisno knjižico vseh svojih pesmi, namenjenih nji. Knjižico je sprejela, hkrati pa mu je
Prešeren z materjo svojih treh otrok (grafika Elka Justina)
dala jasno vedeti, naj ji ne bo napoti. Julijina odločna zavrnitev ga je zelo prizadela, še toliko bolj, ker je takrat dobil tudi negativen odgovor na svojo prošnjo za samostojno odvetništvo. Kljub temu, pa Prešeren ni nehal upati.
Pozimi leta 1836 seje Julija zaročila. Vest o tem je Prešerna pahnila v strašen obup. Še huje je bilo 28. maja 1839, ko se je Julija z velikim pompom poročila z Josefom pl. Scheuchenstuelom. Po več letih se je preselila v Novo mesto, kjer je njen mož dobil mesto predsednika okrožnega sodišča. Živela sta v gradiču Ncuhof ali Novi dvor. Tuje Julija 2. februarja 1864 umrla, pokopali pa so jo na šmihelskem pokopališču.
Ana Jelovškova, mati Prešernovih otrok
Ana Jelovšek je kot desetletna deklica prišla služit v družino Primčevih. Julijina mama jo je hotela vzgojiti v dobro hišno služkinjo. Ana je bila zelo temperamentna deklica, ki se ni znala pretvarjati s hinavsko pobožnostjo, zato je morala službo čez dve leti zapustiti.
Prešeren jo je srečal pri Crobathu, kjer se je zaposlila kot pestunja otrok. Takoj je opazil lepo črnolaso deklico. Kmalu se je vanjo tudi zaljubil, vendar v tej ljubezni ni bilo pričakovanja čiste ljubezni, ampak se je v Prešernu vse bolj oglašala dolgo zatajevana moška strast. V začetku leta 1839 je prišlo med Prešernom in Ano do intimnega razmerja in rodila se jima je hči Rezika. Otroka sta z Ano, ki ji je bilo komaj šestnajst let, dala v rejo. Otrok je bil šibak in je kmalu umrl. Ana je bila preprosta mestna deklica in si je želela poroko, Prešeren pa ne, od nje je pričakoval zvestobo in družno z njim kljubovanje družbi. Neprestano sta se prepirala, saj ga Ana ni bila sposobna razumeti.
Prešeren je še vedno iskal ideal čiste ljubezni. Zagledal se je v Jerico, hčer krčmarice Metke iz “Pekla” na Kongresnem trgu. Ob nji je spet obudil upanje in vero v žensko zvestobo in ljubezen. Toda ta zagledanost je bila le kratkotrajna, saj se Prešeren še vedno ni mogel odtrgati od Ane.
Leta 1842 sta z Ano spet pričakovala otroka in konec leta se jima je rodila hči Ernestina. Ana je še vedno upala, da se bosta poročila, a Prešeren se tudi po rojstvu druge hčere o poroki ni hotel pogovarjati. Razočarana Ana je dala tudi Ernestino v rejo. S tem dejanjem pa je dosegla pri Prešernu dokončno odločitev, da se ne poroči z njo. Ni ji mogel odpustiti, da ni čutila materinske ljubezni do otrok.
Toda Ani se ni mogel upirati. Spet sta se zbližala in septembra 1845 se jima je rodil tretji otrok - sin. Sina si je zelo želel, veselje pa mu je kalil dvom, ali je otrok res njegov. Z dvomom je mučil sebe in Ano, ki se je Prešernu maščevala tako, da je dala otroka v rejo, sama pa odšla v Trst služit.
Leta 1847 se je Prešernu izpolnila velika želja - dobil je samostojno odvetniško prakso v Kranju. Takrat je bil že precej bolan. Resnično sije želel, da bi se z Ano pobotala, a je upe kmalu pokopal, saj je dokončno spoznal, da z Ano nista za skupno življenje. Je pa Jelovškovi, materi svojih otrok, postavil trajen spomenik s čudovito pesmijo Nezakonska mati.
V Kranju je bil Prešeren med najbolj poznanimi meščani. Čeprav ga niso razumeli, so ga spoštovali. Še posebej radi so ga imeli otroci, reveži in ženske. Te z nekim posebnim sočutjem, kakor da bi se zavedale, da jih še nihče ni slavil tako kakor ta zapuščeni človek, ki je sklonjen hitel od gostilne do gostilne in se še vedno živo oziral v mikavne dekliške obraze. VERAŠENICA
Priloga Dolenjskega lista 16
NAGRADI V KOČEVJE IN LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 1. nagradne križanke izbral Andrejo Smole iz Kočevja in Danico Poje iz Ljubljane. Smoletova bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Po-jetova pa knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 2. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 1. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SVEČA, TAMAR, ELISA, KOREN, SRNAR, SKOTITEV, OARA, TAFT,
ansambel, eniac, combo, ata, erato, rja, tanilo, irenej, ITALEC, celina, TANAKA, ATAKA.
PRGIŠČE MISLI
Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.	NEJC ZAPLOTNIK
Najprej je treba storiti, potem pa šele vedeti. Če mi kaj o naših dejanjih vemo ali govorico, se lahko samo razkrojimo.
IVAN MRAK
Največja dejanja so prav tako kakor pusto životarjenje sestavljena iz drobnih trenutkov.
NEJC ZAPLOTNIK
Ker modri nič ne vzame, nič ne izgubi.
LAOZI
NAGRADNA KRIŽANKA 2
AVTOR:
JOŽE
UDIR
VODILNA
OSEBA,
BOJEVNIK
ZAKAJ
NEKDANJA SKUPŠČINA V UKRAJINI, BELORUSUJI
KOŠARKAR
DANEU
(OČE)
SVINČENO
ZRNO
SENENA
KOPICA
HRIBOVJE V GRŠKI POKRAJINI BEOCIJI
KDOR JE KAM PRIŠEL
JEDJPOLNJEN
TESTENINE)
PONOVNI
NATIS
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
SL.ELEKTRO-
TENNIK
(MARIO,
1880-1958)
MESTO V SIBIRIJI OB IRTIŠU
SRB. MOŠKO IME
PRIMORSKA )OMAČA JED
KU,
TOLKAČ
KEM. SIMBOL ZA NATRIJ
ZNAŠANJE
AN. FILOZOF (FRANCIS,
1S61-1626)
GLAVNO
MESTO
NIKARAGVE
4AGOVOR ZA NEKATERE CERKVENE DOSTOJANSTVENIKE
ŽENSKO
IME
SLOVENSKI
SKLADATELJ
(MARJAN,
1907-1965,
EKVINOKCIJ)
PALESTIN1AN
LIBERATION
ORGANISA-
TlON
ZGODAJ
ZRELO
SADJE
EGIPT. BOG SONCA IN PLODNOSTI
ORIG. IME ZA ITAL. »RESTOLNICO
KAMENJE, KI GA JE NANESLA VODA
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
OZEMLJE S KRAŠKIMI POJAVI
BLIŠČ
TOČKA
HRVAŠKO M. IME
PRIPADNIK JUŽ. AMER. INDIJANCEV
KRAJ PRI BLEDU
KEM. SIMBOL ZA TELUR
GR.REKA NA »ELOPONEZU
TRAVNIŠKA
ZDRAVILNA
RASTLINA
PRIPADNIK LJUDSTVA V PIRENEJIH
TROJANSKI
JUNAK
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
UST
GLASBA
MASAŽA
Dobra za telo in dušo
■
Dan D v sedanji zasedbi
Iz Mercedesa Dan D
Dolenjska skupina Dan D, ki je zrasla iz Mercedes banda in se vse bolj uveljavlja, je s pomočjo legend jugorock glasbe posnela gradivo za svojo prvo zgo-^enko, ki naj bi izšla v začetku tega leta.
Začetek delovanja skupine sega prav-ZaPrav v konec leta 1991, ko se je pevec lupine Tokac preselil iz Karlovca v Novo mesto. S še dvema glasbenima kolegoma 12 Karlovca in z bobnarjem iz Novega me-sta je ustanovil skupino Mercedes band, ^ si je v zelo kratkem času pridobila slo-yes čvrstega rockovskega benda. Veliko so *grali po Sloveniji, še posebej priljubljeni So bili na Primorskem. Zasedba se je v Naslednjih letih spreminjala, prav tako pa tudi glasba, ki jo je skupina igrala. Fantje 50 se začeli vse bolj ukvarjati predvsem z avtorsko glasbo.
Kot pravijo člani skupine sami (Tokac ' v°kal, Tbčo in Bart - kitare, Špela - bas tolara in Obra - bobni), so začeli premiš-'Jati tudi o spremembi imena. Zamisel o P m je dalj časa zorela v njihovih glavah. Razlogov za spremembo je bilo več: stari Mercedes band je bil predvsem reproduk-tlvna skupina, novi se je usmeril v avtor-?*0 glasbo, od stare zasedbe sta ostala le Se dva člana, načrti o prihodnosti so bili resnejši. Prišel je trenutek odločitve in obrali so si novo ime Dan D.
Skupina igra glasbo, ki temelji na ^ednotah rock and rolla, torej na kriknem odnosu do družbe, svobodi izra-*anja, iskrenosti. Besedila govore o vsakdanjih problemih, s katerimi se srečuje
mlad človek, glasba pa je energičen rock, ki ima svoje korenine v ameriškem rocku. V sami skupini se čuti, da so fantje že igrali skupaj v raznih zasedbah. Ujeli so stik drug z drugim, tako da se lahko vsak posameznik umetniško in ustvarjalno izraža. Energija članov benda izvira iz vrednot in spoznanj subkulture, ki jo predvsem mladi dobro razumejo in jo sprejemajo za svojo. Gre torej za izvirno skupino, ki poskuša s svojo glasbo spodbuditi v mladih kreativno energijo, ki jo nosimo v sebi.
Skupina je tako poskrbela, da Dolenjska ostaja tista slovenska pokrajina, kjer se v zadnjem času na rockovski sceni največ dogaja.
V začetku letošnjega leta bo izšla njihova zgoščenka in verjetno tudi video spot. Po izidu jih seveda čaka veliko nastopov tako na odrih kot pred radijskimi mikrofoni in televizijskimi kamerami. To je pač del promocije, kije ob izidu nosilca zvoka potrebna, da se skupina utrdi na slovenski sceni in zasede mesto, kiji pripada. Nove pesmi so posneli s pomočjo legend jugorock glasbe, kot sta Boris Bele, ki je bil tudi producent, in Borut Činč, ki je bil snemalec in koproducent (oba sta igrala v skupini Buldožer). Sodelovanje je bilo zelo plodno, saj so se izjemno dobro ujeli pri delu v studiu. Z nesebično pomočjo vseh sodelujočih je nastal izdelek, ki ima trajnejšo vrednost in pomeni nov pristop do glasbe na Slovenskem.
SEBASTJAN SROVIN
Dvajsetletna Šentjernejčanka Jana Riosa dela kot maserka v Teniškem centru Otočec. Po opravljeni srednji medicinski šoli v Novem mestu je teoretični tečaj športno-rekreativnega maserja opravila v Celju inpraktični del v Dobrni. Eno leto je delala v novomeški bolnišnici, nato v Šmarjeških Toplicah, sedaj pa je na Otočcu. Kot pravi sama, je tu zato, da pomaga.
Šele v zadnjem času so se koristnosti masaže, ki sojo prej priznavali predvsem v športu, začeli zavedati tudi drugi. Kajti masaža ni le telesno dajanje, ampak je močno povezana tudi s psihološkimi momenti in enako prijetno jo je dajati kot prejemati. Dokazano je, denimo, da božanje domače živali sprošča in znižuje krvni tlak, božanje in gladenje človeka ima enak učinek. Odvisno od hitrosti in globine gladenja, lahko masaža spodbuja ali miri. Masaža odpravlja napetost, blagodejno deluje na boleče mišice in poskrbi za dobro počutje.
Jana pravi, da je vedno več ljudi ki se želijo od časa do časa sprostiti in ubežati današnjemu hitremu tempu življenja. Prav presenetljivo je, da je celo več moških kot žensk, ki se s pomočjo masaže
f praktični K praktični KRIZ praktični
V praktični Z >

Darilca Črg^ nekoliko drugače
Valentinovo, dan zaljubljenih, se zadnja leta tudi pri nas vse bolj prijemlje. Na ta dan si zaljubljenci izmenjajo tudi darilca, ki naj bi simbolizirala pozornost in ljubezen. Bilo naj bi zares nekaj skromnega, a od srca. Tukaj pa je nekaj nasvetov, kako takšno darilce čim bolj izvirno zaviti. Lahko ga najprej zavijete v bel papir, potem pa prav rahlo še v valovito lepenko ter prevežete z bogato pentljo iz svilenega traku. Ali pa se odločite za navaden enobarven papir, potem darilo prevežete s tanko vrvico ter okrasite z rožami iz svilenega papirja. Naredite jih tako, da urežete 7 cm široke in 17 cm dolge trakove, ki jih po dolžini preganete na dvoje. Nato jih zavijete, na spodnjem koncu stisnete, povežete s tanko žico in razširite cvet. Prav simpatične so tudi vrečke iz vrečevine, ki jih sešijete s tanko vrvico in date vanje darila.
upirajo neizprosnemu navalu pritiskov doma in na delu. Za mnoge je masaža lahko tudi pot k sproščenosti in uglaše-nosti samih s seboj. Masaža je izmenjava dotikov med dlanmi in telesom in ne prodre zgolj v kožo, ampak globje. Dobra, zavzeta masaža mora seči v globino duše, trdi Jana Riosa. Na telesni ravni sprošča in krepi mišice, pospešuje pretok krvi, spodbuja pretakanje mezge in razteza vezivno tkivo sklepov. Na duševni ravni masaža ne odpravlja le stresa in napetosti, ampak pripomore, da se človek zave svojega telesa kot celote. Masaža vzbuja dobro počutje, vliva zaupanje in razveseljuje. Pomaga nam prevzeti odgovornost za lastno srečo in zdravje. Dandanašnji je to še posebej važno zatrjuje Jana.
Dela ji ne zmanj ca. Včasih je zasedena cele dneve, vendar kljub temu nikoli ne deluje utrujeno. Tudi v času mladinskega kolesarskega prvenstva, ko so imeli kolesarji svoje maserje s seboj, je imela polne roke dela. Izmenjava izkušenj je vedno dobrodošla in Janinega svojstvenega načina masiranja so se želeli naučiti prenekateri maserji. Sicer pa si tudi sama enkrat na teden privošči svoj dan. “Savna, medene obloge in masaža s pomočjo kolegice. Brez tega enostavno ne gre več in je najlepše darilo mojemu telesu in moji duši,” pravi. majda LUZAR
Jana Riosa pri delu
ral Skutna potica
' * Za testo potrebujemo: 50 dag moke, 3 dag kvasa, 6 dag sladkorja, 6 dag masla, 4 rumenjake, 2 dl toplega mleka, sol, maščobo za pekač; za nadev: 50 dag skute, 2 jajci, 10 dag sladkorja, 5 dag sladkorja za potresanje. Moko presejemo v skledo, na sredino naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu prilijemo nekaj žlic mleka, dodamo sladkor in prekrijemo s tremi žlicami moke. V preostalem mleku raztopimo maščobo, sladkor in sol. Ko kvas naraste, prilijemo mleko z dodatki in dodamo rumenjake. Dobro ugnetemo, testo mora biti gladko, da se loči od sklede. Testo naj vzhaja na toplem, da naraste. Sir za nadev naribamo, dodamo drobtine, jajci, vino, cimet in sladkor. Vse skupaj dobro premešamo. Testo razvaljamo in namažemo z nadevom. Nato tesno zvijemo in pustimo v pomaščenem pekaču, da vzhaja. Pečemo v pečici, vroči 180°C, 45 minut. Potico ohladimo in šele hladno razrežemo.
Priprava cepičev
■ Resda večino cepljenja zdaj opravijo v drevesnicah, vendar je dobro, če tudi vrtičkar še zna to opravilo. Včasih je treba precepiti drevo ali samo nekatere njegove veje, ki naj bi dajale drugačne sorte plodov. V ta namen ob koncu januarja ali v začetku februarja, ko je matična rastlina še v globokem mirovanju, narežemo cepiče, kot svinčnik debele dozorele enoletne poganjke, dolge do pol metra. Da bodo do cepljenja, to je začetka nove rastne dobe v aprilu, ostali v fazi mirovanja, jih je treba temu primerno uskladiščiti. Najbolj preprosto jih je vložiti v vlažno mivko in v teman prostor kmečke kleti. Ogrevana klet s suhim zrakom tako kot za sadje tudi za cepiče ni primerna. Manjše snopiče cepičev je mogoče shraniti do rastne dobe tudi v hladilniku, v katerem je sorazmerno veliko vlage, temperatura pa znaša 2 do 4 stopinje. Zaviti naj bodo še v navlažen časopisni papir in obdani s polivinilasto folijo.
Zakaj energetsko svetovanje?
Energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo vlagati svoj denar v zmanjševanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. V energetski svetovalni pisarni vas pričakujejo usposobljeni svetovalci, ki vam bodo na osnovi izkušenj pomagali poiskati primerno rešitev. V Brežicah ima energetska svetovalna pisarna telefon 0608/62-050, int. 202, delovni čas vsako sredo od 12. do 16. ure; v Črnomlju telefon 068/52-040 ali 068/53-135, delovni čas vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure; v Novem mestu telefon 068/317-289, delovni čas ob četrtkih od 17. ure do 19. ure. V treh krajih so pisarne v zgradbah sedeža občine.

Priloga Dolenjskega lista 17
OTO: T. J
Nežka Lobe iz Velikih Brusnic v družbi s snaho Jožico in sinom Tonetom
Nežka in njeni
Marsikaj je danes možno, o čemer je človek pred desetletji lahko samo sanjal, pa vendar: tudi danes ga ni denarja na svetu, s katerim bi si kupil vstopnico v preteklost, da bi na primer videl, kakšno je bilo življenje v vasicah pod Gorjanci v prvi polovici tega stoletja. Stoletje se pač počasi izteka in tisti, ki so doživeli njegovo mladost, odhajajo z njim. Devetdesetletna Nežka Lobe pa je še med nami in iz njenega pripovedovanja vstajajo pred nami Brusnice, kakršne so bile v jutru stoletja. Nizka, s slamo krita poslopja in kmečke družine z velikim številom otrok. Tudi pri Jančevih jih je bilo dovolj. Oče jih je imel že prej nekaj, ko pa mu je umrla prva žena in se je drugič poročil z Urško, Nežkino materjo, jih je bilo kmalu še več. Vseh skupaj jih je bilo enajst.
Tako je bilo pač v tistih časih: otroškega drobiža je bilo pod vsako, še tako skromno kmečko streho dovolj, in brž ko so ročice zmogle, so morale prijeti za delo. Tudi pri Jančevih, ali po domače pri Pavletovih je bilo tako. Res da je bila kmetija ena večjih v vasi, a zato je bilo tudi dela toliko več. Nežka se je morala hitro navaditi na poljska in gospodinjska opravila. Ni ga bilo kmečkega dela, ki mu ne bi bila kos, še danes pa s ponosom pove: “Doma je bilo košnje veliko. Kosila sem rada in se nisem bala nobenega dedca.” Pa je bilo razen kose treba prijeti v roke še grablje, vile, srp, cepec, največ pa motiko. Th je kopala v domačo zemljo, dostikrat pa je šla Nežka z njo tudi v “tabrh”. Brusničani so hodili na dnino v vinograde na Bajnofu in v Trški gori. To je bila tisti čas za kmečke ljudi ena redkih priložnosti, da so za svoje delo dobili tudi kako plačilo.
Še najraje pa se Nežka spominja nedeljskih popoldnevov v Lenarčičevi gostilni. Tam je v mladosti pomagala kelnariti. Ob nedeljah se je tam zbiralo staro in mlado, bolj zaradi pogovora in veselja kot zaradi pijače, a je bilo vseeno enega in drugega dovolj. In ko se je mlada kri že dovolj razgrela in se je oglasila še harmonika, se je plesalo tja v noč. “Ja, bilo je lepo,” na kratko, zasanjana v tiste minule čase pribije Nežka.
A Lobetovi Nežki iz Velikih Brusnic pod Gorjanci tudi na starost ni dolgčas. Sedem otrok je rodila, zdaj jih živi še šest, ob devetdesetletnici, ki jo je te dni praznovala, pa bi v bilanco svojega življenja lahko napisala še naslednje podatke: 13 vnukov, 16 pravnukov in ena prapravnukinja.
Ko sta se konec dvajsetih s sosedom Jožetom Lobetom vzela, so drug za drugim prihajali na svet: Marija, Neža, Jože, Franc, po vojni, petinštiridesetega leta, pa še dvojčka Ani in Tone. Mož Jože je bil namreč med vojno zaprt v Italiji, in ko sta se po
V • V |	•
prašički
vojni rodila dvojčka, so ga sosedje prijateljsko zbadali, češ: “Si pa le nadoknadil, kar si zamudil!”
Sicer pa takrat ni bilo kaj dosti časa za šalo. V Brusnicah sta imela Jože in Nežka skromno gnezdece, v katerem so odraščali že štirje otroci. Italijanski okupatorji so ga leta 1942 med divjanjem po Brusnicah požgali. Jožeta so zaprli in ga obtožili sodelovanja s partizani. Obsodili na ga na dvajset let ječe. Odpeljali so ga v Padovo, kjer je dočakal razpad Italije in se peš vrnil v Ljubljano, od tam pa z vlakom v Novo mesto. Nežka z otroki je medtem dobila streho pri svojih domačih, vendar ni držala rok križem in čakala na moža. S pomočjo treh sosedov se je spravila nad pogorišče in na njem je zrasel novi dom, v katerega se je družina po vojni preselila. Takrat je štela družina že sedem članov in treba je bilo kar pošteno pljuniti v roke, daje v težkih povojnih časih preživela. Jože je bil zaposlen pri gradnjah v Novem mestu, potem je nekaj časa delal v kanižarskem rudniku in končno se je ustalil pri novomeškem Kremenu.
Domače delo je padlo na Nežkina ramena. Zemlje pri hiši sicer ni bilo veliko, a ker je bila Nežka od doma vajena prijeti za vsako delo, je znala iz nje iztisniti toliko, da je s tistim, kar je domov prinesel Jože, zadostovalo za vse. Usmerila se je predvsem na svin-jerejo. Redila je svinje, jih vodila in potem mlade prašičke prodajala na sejmu. “Enkrat sta mi povrgli kar dve svinji na en dan. Dvajset malih prašičkov je prišlo na svet in lahko si mislite, koliko dela je bilo, da sem vse ohranila pri življenju in jih zredila za trg,” pravi ponosno Nežka. Seveda so bile v domačem hlevu tudi krave, ki so dajale mleko za otroke in prašičke. Nežka pa je nakosila krme za živali in počasi je prišel tudi čas, ko je svoj trud vnovčila. Sosed Gazvoda je tedaj za-pregel voz, nanj sta naložila kletko, jo napolnila z mladimi prašički in se odpeljala na živinski semenj. Ko je bilo vse prodano, je bil v družini praznik. “Nekoč pa se je zataknilo. Neki mlinar je na hitro kupil več prašičjih mladičev, ko jih je pripeljal domov, pa gaje žena oštela, češ da je kupil same svinje. Možakar se je vrnil in hotel je živali vrniti, pa jih nisem marala. 'Prej bi pogledal, kaj kupuješ,’ sem mu rekla, in tudi policaj, ki ga je poklical, mi je da) prav,” se spominja Nežka. Tudi ko je nekoč prodala brejo kravo, je kmet, ki jo je kupil, po nekaj mesecih prišel nazaj. Dejal je, daje krava telila, sedaj pa brca in se ne pusti pomolsti. Nežka je ni vzela nazaj, saj prej ni brcala. Človeka življenjske izkušnje: marsikaj nauče, tudi če je samo kmet in če v življenju ni videl kaj dosti več sveta, kot je brusniška dolina tam ppd Gorjanci.
TONE JAKŠE
Ognjeno nebo
V
nad Žužemberkom
Slika zavezniškega letala beaufighter, ki je pravkar izstrelilo salvo raket proti bojnemu cilju na tleh, velja med poznavalci dokumentarnih fotografij zračnih bojev med drugo svetovno vojno za pravo poslastico in je najbrž najbolj slavna tovrstna fotografija. Da je tak posnetek sploh lahko nastal, se je moral pilot letala, na katerem je bila kamera, zares potruditi, natančno določiti položaj svojega zračnega plovila, ga prav usmeriti in potem pravi trenutek pritisniti na sprožilec kamere, kar vse skupaj nikakor ni bil mačji kašelj. Za nas je ta slavna fotografija še posebej zanimiva, saj je bila posneta nad slovenskim ozemljem. Kraj na sliki je namreč Žužemberk.
Fotografija je nastala 13. februarja 1945 med napadom eskadrilje štirih zavezniških bojnih letal beaufighter, ki so priletela na pomoč partizanskim enotam med boji za Žužemberk, kjer je bilo močno nemško oporišče. Nemci so se skoraj vse do zadnjega dne vojne zelo trdo borili za zanje pomembne prometnice na našem ozemlju, partizanske enote pa so jim skušale nadzor nad njimi odvzeti. Pri tem so jim zavezniki pošiljali v pomoč tudi svoje bojno letalsto.
Sodelovanje zavezniškega letalstva s partizanskimi enotami se je začelo že konec leta 1943, ko so Britanci in Američani napredovali v Italiji in je z letališč na italijanskem ozemlju njihovo sredozemsko letalstvo lahko vse pogosteje letelo tudi na bojne naloge nad ozemlje Jugoslavije. Junija 1944 so v okviru RAF ustanovili Balkanske zračne sile, BAF (Balkan Air Force), ki naj bi operirale predvsem nad Balkanom. Septembra je bilo v tej enoti že 9 polkov, v glavnem lovcev in lahkih bombnikov, s tem taktičnim letalstvom pa so napadali predvsem prometno mrežo. Sprva ti napadi niso bili v neposredni povezavi z NOV, kasneje pa so višji štabi NOV dobili zavezniške zvezne častnike, ki so napade usklajevali.
Podpora partizanskemu napadu
Tako so zgodaj februarja leta 1945 slovenski partizani poslali na BAF prošnjo, naj zavezniško letalstvo napade Žužemberk, kjer so se utrdile sovražne sile. Štab BAF je za napad na Žužemberk izbral 19. eskadriljo Južnoafriških letalskih sil (SAAF) z letali beaufighter, oboroženimi z 20-milimetrskimi topovi in z osmimi raketnimi izstrelki. Odrejeno je bilo, naj eskadrilja napade 13. februarja, če bo vreme dopuščalo, partizanske enote pa naj počakajo z napadom, dokler ne bodo zavezniška bojna letala opravila svojega.
Tega dne je bilo vreme zelo lepo in nebo jasno. Eskadrilja štirih beaufighter-jev je poletela z zasilnega letališča ob jadranski obali blizu starega mesta Ter-moli. Vzletanje na zasilnem letališču je bilo kar tveganopočetje, saj ni bilo prave vzletalne steze, ampak le zasilna, narejena iz preluknjanih kovinskih plošč, položenih na peščena tla. Dogodilo se je, da letalo ni dobro vzletelo in se je raztreščilo ter eksplodiralo. Vzletanje je bilo še toliko nevarnejše, ker so letala vzletala močno oborožena, medtem ko so se vračala brez smrtnega tovora in je bilo tako pristajanje manj tvegano. A v eskadrilji so bili dobri in izkušeni piloti. Med njimi sta bila tudi Steve Stevens in Stephanus Ger-hardus Schonfeldt, oba glavna akterja pri nastanku slovite fotografije s februarskega letalskega napada na Žužemberk.
1 Vzleteli so brez težav in usmerili letala preko Jadranskega morja proti Jugoslaviji: Vreme je bilo lepo, zato tudi ni bilo nobenih težav pri orientaciji, poskrbeli so le, da so s spreminjanjem smeri letenja zavedli sovražne opazovalnice na jadranski obali, da niso mogli ugotoviti, kam so letala zares namenjena.
Danes ali nikoli
Ko so prileteli nad jugoslovansko ozemlje, so Se usmerili proti Dolenjski in dolini gornjega toka reke Krke. V bližini Žužemberka so se letala začela spuščati, hkrati pa so se strnila v tesnejšo bojno formacijo. Kmalu se je v kanjonu Krke pokazal utrjeni žužemberški grad na strmini ndd reko. Beaufighterji so se spustili
na višino kakih 150 metrov. Očitno jim je uspelo sovražnika presenetiti, saj se ob naletu ni oglasil noben protiletalski top. Prav s tem namenom so napad načrtovali za 13. uro, ko naj bi bili sovražni vojaki pri kosilu.
Partizani so zavezniškim letalcem običajno dali natančen seznam ciljev, ki naj bi jih napadli, tokrat pa so želeli predvsem, da zavezniki z letalskim napadom zmedejo sovražne sile, da bi bil partizanski napad na Žužemberk uspešnejši. Tako ni bilo potrebe, da bi letala izstrelila rakete iz kar največje bližine, kar je bilo vedno precej tvegano početje, saj so morala takoj po iztrelitvi letala ostro zaviti in se dvigniti, da jih ne bi zadeli delci od raketnih eksplozij. Raketiranje se ni vedno dobro izteklo, piloti so se večkrat vrnili iz takih napadov z luknjami v krilih in trupu letala.
Stevens si je za cilj napada izbral topniški položaj na hribu. Predno je oddal salvo raket, je izstrelil še rafal iz 20-mili-metrskega topa, kar je bila stalna praksa. Piloti so sicer vedeli, da tak ogenj ne naredi večje škode, je pa vedno pognal sovražniku strah v kosti.
Stevens ni vedel, da se je Schonfeldt prav na tem poletu odločil, da bo tokrat končno naredil fotografski posnetek, ki si ga je vedno želel, namreč posnetek letala v trenutku, ko raketni izstrelki švignejo z nosilcev pod krili. Dotlej takega posnetka ni mogel narediti, ker so bili napadi nevarno nizko nad tlemi, tokrat pa je bila prava priložnost, da poskusi ujeti v kamero letalo med izstrelitvijo raket in bojne cilje na tleh.
“Ali danes ali nikoli,” si je mislil Schonfeldt in se prilepil za rep Steven-sovega beaufighterja, ko se je letalo dvignilo na višino kakih 300 metrov, s katere
seje potem strmo spustilo proti bojnemu cilju. Od Schonfeldta je naloga, ki si jo je zadal, zahtevala zelo veliko pilotske spretnosti in hitrega preračunavanja, da je spravil svojega beaufighterja v pravi položaj, v katerem je fotografska kamera lahko ujela tako napadajoče letalo v trenutku izstrelitve raket kot pokrajino pod njim. Vendar se je pri preračunavanju v nečem zmotil. Pozabil je, da pilot pred izstrelitvijo raket sproži še rafal iz topov. Prav to je Stevens tudi naredil in prazni tulci topniških izstrelkov so zadeli Shon-feldtov beaufighter. Vendar se Schonfeldt ni dal zmotiti, v trenutku, ko je napadajoče Stevensovo letalo izstrelilo rakete, je pritisnil sprožilec fotografske kamere in kamera je samodejno snemala posnetek za posnetkom do konca filma. Potem je še sam izstrelil svoje rakete in se s spretnim manevrom dvignil v varne višine pred protiletalskim topništvom, ki se je že začelo oglašati.
Po opravljenem napadu so se vsa letala varno vrnila v oporišče v Italiji. Schonfeldt je bil ves na trnih, dokler ni fotografski tehnik razvil filma in naredil fotografije. Med njimi je končno bila tudi slika, ki si jo je Schonfeldt tako zelo želel posneti: beaufighter v trenutku izstrelitve raket. Takrat ni seveda noben član eskadrilje, ki so si ogledovali posnetke z napada na Žužemberk, slutil, da zrejo fotografijo, ki se bo uvrstila med najslavnejše posnetke letalskih bojev druge svetovne vojne.
MILAN MARKELJ
(Vir: Aeroplane Monthly, Ilustrirana zgodovina letalstva)
Beaufighter z osmimi raketami, po štiri pod vsakim krilom.
Izreden posnetek napada beaufighterja na Žužemberk
Priloga Dolenjskega lista 18
kulturni animator
Ne more brez kulture
“Dolenjci in Belokranjci, vaša dežela je lepa, spoštujte jo, da jo bodo fe drugi in da bo dobila večjo veljavo v slovenskem prostoru!” pravi hovomeščan Rudi Škof, po poklicu zdravstveni inšpektor, sicer pa z dušo in srcem eden tistih redkih entuziastov, ki že vrsto let na lastno pest in zastonj pripravlja različne kulturne prireditve: od razstav, koncertov, literarnih večerov ipd., na katerih se lahko predstavijo predvsem domači kulturni ustvarjalci.
Že od nekdaj sta mu še posebej pri srcu naš veliki pesnik France Prešeren in Primčeva Julija in predlani je bii na njegovo pobudo s posebnim fondom obnovljen spomenik Primčeve Julije, eden izmed njegovih načrtov pa je tudi ureditev Julijine spominske sobe v gradiču Novi dvor v Novem mestu.
Kultura se najprej in predvsem začenja s srčno kulturo, potem pa jo je mo-
goče nadgrajevati tudi na način, kot to Počne Rudi Škof, Belokranjec, doma iz Dragomlje vasi, od leta 1965 pa Novo-meščan. Škof, ki je osnovnošolske klopi gulil v Suhorju, srednjo zdravstveno šolo delal v Ljubljani in je sedaj kot zdravstveni inšpektor zaposlen v novomeški enoti Zdravstvenega inšpektorata RS, je povedal, da je v nižji gimnaziji v Metliki sodeloval v dramskem krožku, kasneje v Novem mestu pa je bil član Odra mladih. Poleg igranja ima veselje tudi do pisanja ' je eden redkih, ki goji posebno zvrst pesništva - prigodnice. To so pesmi, ki nastajajo ob raznih dogodkih in praznikih, kot so na primer martinovanje, godo-vanje. Kar nekaj se jih je že nabralo v njegovih zapisih, toda skromen kot je, ni še nobene objavil. Morda si kdaj premisli.
Večini Dolenjcev in Belokranjcev pa je Rudi Škof bolj poznan kot zagnan organizator kulturnih dogodkov, ki je lahko združil tako sposobnost organiziranja kot ljubezen do kulture, umetnosti in vsega lepega. Tako po njegovi zamisli že deset let v Jugorju poteka prireditev ‘ilo-vom Ate in mama so mi povedal, na katerih obujajo stare ljudske običaje.
“Preveč se dogaja v zakulisju”
Prepričanje, da sta Dolenjska in Bela krajina lepi deželi, z bogato zgodovino in se imata s čim pohvaliti. Toda najprej ju Moramo spoštovati sami, če želimo, da ju hodo še drugi. “Zelo me je bolelo, da je v Novem mestu propadlo amatersko gledališče, ker menim, da je to pravica in dolžnost mesta, ki je središče dolenjske metropole. Tudi to je bil eden izmed rarogov, da sem začel sam organizirati prireditve. Nasploh sem zagovornik ljubiteljske kulture, ker je ta dostopna širokim množicam. Profesionalne kulturne ustanove so bile in so vedno bolj na uslugo manjšine ali izbrancev. Vse se preveč dogaja v zakulisju,” meni Škof.
Prireditve prireja predvsem v domačih gostinskih lokalih, ker meni, da ima krčma v slovenski kulturi močno mesto, ki ji ga je le treba vrniti. “Slovenci smo delaven narod, toda radi imamo tudi “li-kof”. Ljudem je treba dati možnost, da kdaj zapustijo domače stene in televizijo, da skupaj poklepetajo, in prav gotovo hodo radi prišli v oštarijo. Torej jim galebje in knjige prinesimo tja,” meni škof. *al pa je po svojih izkušnjah bolj razočaraj kot ne nad našimi gostinskimi lokali, Saj so tudi tisti najbolj priznani redki, ki razmišljajo o svoji nadgradnji, da bi obiskovalcem poleg hrane in pijače ponudili t.i. duhovno hrano, čeprav tudi sami na Ia način pridobivajo veljavo. Zato gre še Posebna pohvala tistim gostincem, ki se tega zavedajo. “Uidi gospodarstvo bi moralo na ta način bolj podpreti kulturo," Pravi Škof, ki na svojih prireditvah - na ‘eto organizira dve do tri - predstavlja Predvsem ustvarjalce iz domačih logov. k ni žalostno, da imamo polno sposobnih pisateljev, pesnikov, lutkarjev, igral-Cev itd., pa zanje mnogi sploh ne vedo?!”
Obnovil nagrobnik Julije Primic
Rudi Škof je že od nekdaj navdušen nad Francetom Prešernom, “ker je simbol slovenstva in ker je imel pokončno držo tudi, ko mu čas ni bil naklonjen." Od jod pa izvira še Škofova “ljubezen” do Primčeve Julije, ki je od leta 1851 živela 'j Novem mestu. Prepričan je, da je Preden veliko ustvarjalnih navdihov dobil Pfav na Dolenjskem, in razmišlja, da je bila tudi Zdravljica rojena med dolenjski-01 > griči in poliči.
Na enem izmed kulturnih večerov Pred dvema letoma je Škof kar tako, za Pokušnjo, kot pravi sam, dal obiskoval-Cem idejo o ustanovitvi fonda za obnovo
spomenika Primčeve Julije na šmihel-skem pokopališču. Odziv je bil takoj dober, že tisti večer so se začeli nabirati prvi denarci in tako so predlani, ob 130. obletnici njene smrti, s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD) nagrobnik tudi obnovili. Kot prispevek k slovenskemu kulturnemu prazniku je Škof kasneje ob obletnici Julijinega rojstva pripravil še recital in razstavo, na kateri je bilo na ogled slikovno gradivo pred obnovo in po obnovi nagrobnika, mnenje Zavoda, predmeti, ki so spominjali na Prešerna, original mrliške knjige z opisom Julije Primic, predstavili so Julijino družino itd. Škof je povedal, da so mu z gradivom in nasveti radi pomagali tako ZVNKD Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca kot novomeški frančiškanski samostan in župnišče v Šmihelu.
Julijina spominska soba
Sodelovanje vseh teh in drugih ustanov, še posebej novomeške bolnišnice, pa bo potrebno pri uresničitvi še ene izmed zamisli Rudija Škofa - pri ureditvi spominske sobe Primčeve Julije v gradiču Novi dvor, ki služi za potrebe bolnice. “V njej bi uredili spominsko sobo Primčeve Julije s Prešernovo zgodovino, vezano na Dolenjsko, pripravili bi spominsko zbirko Janeza Trdine, tu bi lahko domoval
PRIČEVANJA
Rudi Škof
klub kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev, v parku, ki nudi pogled na najlepši del Novega mesta, pa bi uredili alejo velikih mož in žena, ki so za Dolenjsko nekaj naredili,” razmišlja Škof. H kulturni in turistični ponudbi Novega mesta bi pripomogla obnova nagrobnikov še drugih za Dolenjce pomembnih ljudi, tabla z njihovim seznamom na pokopališčih, da bi obiskovalci lažje našli grob, pa sprememba namembnosti Rotovža, ki bi po Škofovem mnenju moral biti središče posvetne oblasti, zapora prometa na novomeškem Glavnem trgu in še kaj.
“Žal je veliko stvari in dogodkov, ki se jih nihče ne spomni, in to se mi zdi škoda. Manjka zagnanosti,” pravi Rudi Škof, ki je v več kot 30-ih letih, kar živi tukaj, Novo mesto vzel za svoje in zanj marsikaj naredil. Vsekakor vredno pohvale in tudi posnemanja.
LIDIJA MURN
Nepokorjeni Dolenjci
Številnim monografijam, jubilejnim izdajam in drugim zapisom o začetku ter razvoju narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem se je tik pred koncem minulega leta pridružila knjiga, ki so jo mnogi partizani že dolgo pričakovali. Pri Dolenjski založbi je izšlo delo Prvi dolenjski partizanski bataljon.
Po 55 letih dobiti v roke oris zgodovine rojstva in življenja ene izmed prvih večjih partizanskih enot na Dolenjskem je malce nenavadno, čeprav že dolgo zaželeno in potrebno dejanje. Knjiga je nastajala več kot deset let.
Gradivo za knjigo je po zapiskih in izjavah borcev bataljona zbral in pripravil Novomeščan Drago Suhi - partizan Lik. Njegova bolezen in prezgodnja smrt sta nastajanje dela zavlekli, čeprav je pokojni tajnik odbora 1. dolenjskega partizanskega bataljona vložil v opravljeno delo vso svojo vnemo in požrtvovalnost.
Izdana knjiga diha iskrenost in poštenost njenih avtorjev. Napisana je samokritično, ne skriva težav in številnih zapletov. Odkrito govori o vojaških in političnih spodrsljajih, ki so spremljali bataljon od nastanka do razpusta. V njej ni črno-belega pretiravanja ali enostranskih pogledov na čas in razmere, v katerih je bataljon nastal. Razločno pove, kaj mu je bilo naloženo v zgodnjih bojih proti fašistom, okupatorjem ter njihovim domačim pomagačem. Bralce bo zanimala prenekatera podrobnost iz prvih dni aprilske vojne 1941, nemška in italijanska zasedba Novega mesta, okupacija dolenjske pokrajine in začetki vstaje, sproženi pri okrožnem komiteju KPS ter v juliju 1941 ustanovljenem okrožnem odboru OF v Novem mestu. Ob vsakem pojavu in dogodku so našteta imena sodelujočih, vse je podprto z arhivskimi gradivi iz domačih in okupatorskih virov.
Tekoče opisano razvijanje dogodkov nas popelje k takratnim političnim razmeram na Dolenjskem: umik prvih kompromitiranih članov partije v ilegalo, njihovo prvo partizansko taborišče na Brezovi Rebri, do novembra 1941 ustanovljene tri dolenjske partizanske čete - Novomeška, Belokranjska in Mokronoška. Tu so njihove prve sabotažne in skromne začetne vojaške akcije, aktivnost Italijanov in zaupna navodila 2. italijanske armade zoper upornike.
Zanimivo so predstavljene zveze in povezave, odhodi prvih borcev v partizane, pa njihova začasna domovanja na Frati, Kulovih selih, na Malem Vrhu in selitev 25 partizanov čez Krko na Jelenico na Kočevskem Rogu. Tu so prve dni februarja 1942 ustanovili dva voda, ju kmalu preimeno-
vali v četi, obe pa sta predstavljali polba-taljon. Tu je Dušan Pirjevec-Ahac, ki je bil po nalogu Glavnega poveljstva politični komisar in komandant v eni osebi, prvič zapravil svoj ugled med mladimi partizani. Brez vzroka je ukazal, naj ustrelijo Rudija Frankoviča-Januša, a tega borci niso hoteli izvršiti. Ahac je tu začel uveljavljati svojo samovoljno in “vojvodstvo”.
Po premiku na Gornjo Toplo Reber ni manjkalo napetosti med borci in vodstvom; v dveh četah je iblo že okoli 70 partizanov. Niso bili zadovoljni ne z Ahacem in ne z Ivanom Moretom-Žanom, ki ga je za komandanta enote postavil OK KPS Novo mesto. Tretjega marca 1942 je Viktor Avbelj v taborišču na Gornji Topli Rebri razglasil borcem uradno ustanovitev 1. dolenjskega partizanskega bataljona. Že nekaj dni po ustanovitvi batajona sta se začeli pripravljati za odhod v partizane še dve, dotlej najmočnejši skupini prostovoljcev: prvo (21 fantov) iz Novega mesta je zbral in vodil Drago Suhi-Liko, drugo (22 prostovoljcev) iz Šentjerneja in okolice pa Franc Pirkovič-Čort.
Knjiga piše zatem o bataljonovih akcijah. Ob ponesrečenem prvem vojaškem napadu na Žužemberk 26. marca 1942 je imel bataljon okoli 170 borcev. Popoldne 27. marca so borci 3 čet v Doburškem gozdu pri Rdečem Kalu prisegli zvestobo osvobodilnemu boju in se proti večeru razšli na tri strani. Začele so se vrstiti številne akcije močno samostojnih čet. Razmahnile so se organizacije OF, partizani so potisnili Italijane iz manjših postojank v večje, izredno se je razraslo politično delo med ljudmi. Čete bataljona so pomagale pri razlaščanju premoženja narodnih izdajalcev in okupatorjevih sodelavcev.
Dolenjski partizanski bataljon se je 7. maja 1942 preoblikoval v Dolenjski odred s 4 bataljoni. Vanj je vstopil s 400 borci. Okoli 60 odstotkov njegovih borcev je dobilo po vojni Partizansko spomenico 1941. Iz njegovih vrst je izšlo 6 narodnih herojev. Mnogi njegovi borci so do konca vojne postali komandanti ali člani poveljstev divizij, brigad, odredov, bataljonov in čet. Več borcev je doseglo generalski čin, še več pa čine od zastavnika do polkovnika.
Nova knjiga objavlja na koncu strnjen pregled prispevkov bataljona v osvobajanju ozemlja, širjenju OF, graditvi ljudske oblasti in razvoju NOV v Sloveniji. Opisani so tudi pomniki, posvečeni bataljonu, njegove domicilne listine in spisek vseh njegovih borcev.
Naslovnico knjige je pripravil slikar Ive Šubic.
TONE GOŠNIK
& KNJIŽNA POLICA
Iz časa v čas
Leto 1996 je bilo za dolenjske besedne (pa ne samo literarne) ustvarjalce, če ga motrimo po številu izdanih novih izvirnih knjig, plodonosno kot le malokatero ali še nobeno pred njim. Na svetlo je pr.lo kar nekaj pesniških zbirk, ki sojih napisali v tem delu slovenske domovine živeči in delujoči avtorji, in kot zadnja med temi sredi decembra knjiga verzov Ivana Perhaja. Njegovo zbirko pod naslovom IZ ČASA V ČAS je izdala ljubljanska založba Magnolija. Naslovnico z avtorjevo podobo je izdelal Rudi Moravec. Zapišimo še, da je knjiga izšla z gmotno pomočjo Mestne občine Novo mesto.
Omenjena zbirka je tretja samostojna pesniška knjiga avtorja, ki se je kot učitelj pred štirimi desetletji preselil iz Bele krajine pod Gorjance na dolenjski strani in se tu za stalno udomil. Osnovna šola v Brusnicah je pod njegovim ravnateljeva-njem postala odprto kulturno-prosvetno žarišče za krajane daleč naokoli. Z njihovim življenjem, z mnogimi radostnimi pa tudi trpkimi trenutki časa, ki je plimo-val po podgorskem svetu in ga zaznamoval z barvami in sapami desetletij, z rojevanjem novega in nehanjem starega se je ujel utrip Perhajeve pesniške žilice in ubeseden zazvenel v verzih, rimah in kiticah. Kajti Ivan Perhaj v tem življenju ni bil le eden od mnogih, ki so vanj prinašali predvsem tisto, kar je od njih pričakovala skupnost, marveč je poskušal tudi povedati, kaj o vsem misli sam, kako to doživlja in občuti. Skratka, vseskozi je to življenje “prevajal” v pesniško izrazje, v pesmi. Prav po tem, se pravi po načinu “prevajanja”, se njegova zdajšnja zbirka razlikuje od prejšnjih dveh; medtem ko je bila prva, Pojoča obala, knjiga krhke lirike in druga namenjena otrokom oz. šolarjem, je zdajšnja nekakšna satirično in ironično pa še kako drugače ubrana pesniška kronika časa.
Življenje je kot reka. Imamo veliko pritokov in mrtvih rokavov pa brzic in lenobnih meandrov. Marsikaj odnese, na bregovih pa pušča naplavine. Tudi iz Per-hajevih pesmi zaznamo takšno življenje. Zanimivo je, da ga pesnik sprejema z dobrohotnim razumevanjem, češ: že mora biti takšno. Čeprav so se godile neumnosti (npr. v imenu ideologij), je bilo vseeno lepo. Morebiti si šele takrat prisluhnil čričkovemu črikanju, začutil utrip zelenega mraka ob vodi, se zamislil ob večernem ave... Iz vsega, kar se je sfižilo v spačke po kdove od koga zaukazani volji, se pesnik ponorčuje z neprikritim zasmehom. Mrakobnost sovraži, pa naj bo ta posledica takšne ali drugačne omejenosti in zadrtosti. Satirična ost mu vedno zadeva v živo.
Če bi hoteli knjigo natančneje označiti, bi morda zadostovala takšnale oznaka: zbirka prigodnic. V prvem delu veje iz teh prigodnic prepoznavna podgorska “štimunga”. (Malce zmoti, ker pesem Samogovor tako zelo spominja na Kettejevega Pijanca; do takšnih pomislekov pa bo pozornejši bralec prišel še ob kateri pesmi). Kar zadeva poetičnost knjige, se zdi drugi del precej boljši. Še posebej cikel Sonetne dvojice, kjer se v pesmih prepletata lirična in satirična nota.
IVAN ZORAN
Zdravje iz ljubezni
Alternativno zdravstvo je pri nas zelo priljubljeno in ne manjka se najrazličnejših bolj ali manj uspešnih zdravilcev, ki na neobičajne in za uradno medicino ter zdravorazumarsko pamet sumljive načine skušajo pomagati ljudem do zdravja, večkrat tudi takrat, ko zdravniki in sodobna medicina nemočno dvignejo roke. Naj bo v ozadju takih in podobnih ozdravitev karkoli že, dejstvo je, da do njih prihaja, da hudo bolni ljudje ozdravljajo, in to brez zahtevnih medicinskih posegov ali dragih zdravil; dolgotrajnih bolezenskih nadlog ali celo s smrtjo grozeče bolezni se odrešijo na preproste načine: v pogovoru, sprejemanjem energije zdravilca, nasveti, kako živeti. Eden od alternativnih zdravilcev, kije že mnogim ljudem pomagal premagati bolezni in druge stiske, je Marjan Knez, doma iz Loga pri Sevnici. Z alternativnimi vedami se je začel ukvarjati pred devetimi leti, danes pa je po vsej Sloveniji poznan in priznan zdravitelj, ki ljudem pomaga
predvsem z energijo in nasveti. Zanj v ozadju ozdravitev z atemativnimi sredstvi ni nobenih čudežev, gre le za rezultat več dejavnikov, poglavitni pa so trije: bolnikova vera v zdravje in ozdravitev, zdraviteljeva moč in predanost sočloveku ter delovanje kozmičnih zakonov.
O Marjanu Knezu kot zdravitelju, duhovnem učitelju in jasnovidcu govori knjiga ZDRAVJE IŽ LJUBEZNI, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Za zdravo življenje. Napisala jo je novinarka Ksenija Lekič na osnovi številnih pogovorov s Knezom in razgovorov z bolniki, ki so pri njem iskali in našli pomoč. Obsežno gradivo je razporedila tako, da najprej na kratko zariše življenjsko pot Marjana Kneza, potem pa nadrobneje razloži še njegovo misel oziroma Knezove poglede na svet in človeka, kot se razkrivajo pri gledanju na nastanek in ozdravitev bolezni. Skoraj polovico knjige obsegajo pričevanja 18 anonimnih ozdravljenih ljudi, doda ih pa je še 23 pisem, v katerih se ljudje zahvaljujejo Knezu za pomoč. Ta del knjige je pravzaprav še najbolj prepričljiv, medtem ko avtorica Knezovo “izvirno misel” razlaga precej razpršeno in nesistematično. Kljub temu pa se dajo izluščiti prvine Knezove misli. Gre predvsem za spoznanja, znana iz ezoteričnih, krščanskih in vzhodnih razumevanj sveta, vmes je tudi kaj iz sodobnih znanstvenih psiholoških spoznanj, vse to pa Knez poljubno povezuje in prepleta med seboj. Osnovno spoznanje bi se glasilo nekako takole: ker je človek duh, duša in fizično telo, sta tako bolezen kot ozdravitev bolezni posledica delovanj na vseh teh ravneh; bolezen nastaja kot posledica negativnega odnosa do telesa in življenja sploh, zato jo je mogoče ozdraviti tudi z mislimi, pozitivno duhovno naravnanostjo in bioenergijo. Knez sam v kratkem predgovoru h knjigi piše takole: “Medicina zdravi telo oziroma posledice duševnega neravnovesja. Jaz pa skozi duha zdravim dušo. Ker je telo podrejeno duši, se vliv izraža kot dobro počutje ali celo ozdravitev.” MILAN MARKELJ
Slovensko pesništvo upora III
Leta 1970 so v seminarju za slovensko kjiževnost Filozofske fakultete v Ljubljani začeli s sistematičnim terenskim in arhivskim zbiranjem, popisovanjem, arhiviranjem in študijem slovenskega pesništva upora iz vojnih let 1941-1945. Raziskovalno nalogo so zaključili leta 1986. Zbrali so preko 12.000 pesemskih besedil, ki sojih pripravili za izdajo v štirih obsežnih knjigah: v prvih dveh naj bi bile natisnjene partizanske pesmi, v tretji zaledne, v četrti pa zaporniške, taboriščne, izgnanske in iz tujih enot. Leta 1987 je izšla prva knjiga SLOVENSKEGA PESNIŠTVA UPORA s prvim delom partizanskega pesništva, potem pa se je za deset let zataknilo. Šele lani je Dolenjska založba v sodelovanju z Znanstvenim inštitutom Filozofske fakultete sprejela zahtevni izziv in izdala drugo knjigo partizanskih pesmi. Tej je pred kratkim sledila še tretja, ki prinaša tako imenovane zaledne pesmi, torej tisto pesniško gradivo, ki je nastajalo v zalednem območju upora med sodelavci, aktivisti in simpatizerji partizanskega narodnoosvobodilnega boja, torej zunaj partizanskih enot in ustanov, v civilnem in bolj ali manj legalnem okolju in pod manjšim pritiskom zunanjega dogajanja, zato pa tudi v opazno večji literarni zbranosti, kar se besedilom pozna. Med pesmimi so tudi take, ki so nastajale daleč od domovine, med preseljenci v Italiji ali Nemčiji ali med izseljenci v Ameriki. Kot obe prejšnji je tudi tretjo knjigo uredil vodja projekta dr. Boris Paternu s sodelavko Ireno Novak-Popov po načelu od neznanega k znanemu, od manj zahtevnega literarnega gradiva k vrhu pesniških zmogljivost. Tako se najprej zvrstijo pesmi, ki imajo značaj ljudskega pesništva in je pogosto njihov avtor neznan ali pa gre za priredbe narodnih ali umetnih pesmi, nato pa so natisnjene pesmi manj znanih pesnikov ter nazadnje še pesmi bolj znanih ter najbolj znanih slovenskih literatov v kot so Alfonz Gspan, Vida Brest, Lojze Žabkar, Miran Jarc, Pavel Golia in Oton Župančič, če omenimo le ustvarjalce, doma iz širše Dolenjske. Vsaka pesem je skrbno dokumentirana in komentirana.
Na izid čaka še zadnja, četrta knjiga.
MILAN MARKELJ
Priloga Dolenjskega lista 19
STOJALO ZA ŽEPNO URO - Železarna na Dvoru, kije bila v začetku klasična fužina, se je po zaposlitvi metalurškega strokovnjaka in ino-vatorja Ignaza Pantza leta 1822 preusmerila v železolivarno. Po letu 1833 so začeli tudi z ulivanjem umetnoobrtnih litoželeznih izdelkov, ki so kmalu zajeli dve tretjini proizvodnje, dvorska železarna pa je postala največja železolivarna južno od Alp. Predmete umetniškega liva odlikuje poleg uporabne funkcije še kvalitetno oblikovanje in odličen liv. Tako je tudi 17 cm visoko stojalo za ure, ki je bilo lahko lepo darilo, uporabni predmet in hkrati okras v stanovanju. Stojalo hrani Dolenjski muzej. (Pripravila zgodovinarka Majda Pungerčar)

Grda razvada dolenjska - Oponašljivost je tem grja razvada dolenska, ker se je tud vpričo tujih omikanih ljudi ne anajo, se marveč z njo še bahajo in nahajajo pri občinstvu potuho, ki se jim sladko smeji. Tako n.pr. je v gostilnici gnjusno pačil se in oponašal smrkolin skoznosno govorjenje nekega sploh znanega kmeta etc.
Prazne čenče - Ljudje, ki sicer ne lažejo nikoli, vendar pripoveda-jo, da so n.pr. videli coprnice, duhove in strahove s svojimi očmi, samo da ubranijo resnico teh praznih čenč.
Lepo naučeni otroci -Lepo uče Dolenci otrokeprednoprejmo kruh, ali drugo jelo ali kak dar, da sklenejo roke ali pa polože dlan o dlan in pravijo: Čast Bogu, ali kaj druzega enacega.
^ TOM VIBAM
GRAJSKI OSLI
Grajski v Soteski so ob ostalih živalih redili tudi osle. Vsak grajski otrok je imel svojega. Spomini na te pohlevne živali so se ohranili v zgodbah do današnjih dni. Stari Andrejček, ki je bil več let v gradu zaposlen kot kurjač peči, opravljal pa je še vsa težka dela, ki jih niso zmogle sobarice, mi je pripovedoval o grajskih oslih. Ker je bil mlad in močan, je bil nekakšna deklica za vse. Pozimi je imel v oskrbi še leseno brunarico v Logu, gozdu z stoletnimi smrekami; skrbel je, da je bila vedno topla, kadar so grajski z družino prišli tja. Okoli gozda so bili močvirni travniki z jarki, ki so bili pozimi zaledeneli in so služili grajskim otrokom za drsanje.
Zakonca Auersperg sta imela šest otrok. Zanje sta vzorno skrbela, tako za izobrazbo, še bolj pa za telesno kulturo. Pozimi leta 1941 je bilo snega in ledu povsod dovolj. Andrej-čkov je zato moral pravljično kočico v Logu kuriti skoraj vsak dan, da so se otroci po drsanju in zimskem veselju lahko v nji ogreli in preoblekli.
“Tistega zimskega dne sem moral v Log h kočici že zgodaj dopoldne, da sem nanosil drva po sobah. Gozdar mi je dal ključ in naročil vse potrebno. Že okoli ene popoldne so prišli grajski otroci s starši in 'kinderfraj-lo’. Pripeljali so se z osli, vpreženimi v lične sani, nekateri pa so osličke tudi jezdili, saj so imeli vsak svojega. Grajski otroci so imeli osličke zelo radi, saj so jim bili v največjo zabavo. Tega dne so prišli tudi z oslom, ki je imel po hrbtu črn križ. Jaz sem imel do tega oslička še posebno spoštovanje, ker mi je grajska gospodična Toni povedala, da je potomec tistih živali, na katerih je sv. družina bežala iz Betlehema v Egipt. Če sem le mogel, sem ga šel pobožat v hlev.
Ko sem imel vse urejeno, sem na drsališče odnesel toplega čaja, potem pa sem opazoval grajske pri igrah. Občudoval sem jih, kako lepo so bili oblečeni. Še bolj pa sem
občudoval 'kinderfrajlo’, ki je s tistim svetlim železjem na nogah švigala sem in tja po ledeni ploskvi kakor ptica. 'Kindefrajla' mi je velela prignati do ledene ploskve tistega oslička s križem na hrbtu. Jaz sem ga držal za uzdo, ostali pa so ga obstopili. Dali so mi znak, naj ga povedem na ledeno ploščo. Trdo se držal osla za vajeti, ostali so ga rinili, da bi šel naprej. Šel je, a samo do ledu. Ko je žival s prednjimi kopiti stopila na ledeno ploščo, se je postavila na zadnje noge. Papa Auersperg je dobil brco v spodnji del trebuha in se je znašel na tleh. Meni so vajeti ušle iz rok. Osel se je osvobodil, skočil na bližnji hribček in trikrat zarigal na vso moč ter jo ucvrl domov v topli hlevček. Vso pot pa je v presledkih rigal, češ ne boste me več...
Pri grajskih je bilo smeha do solz. Otroci pa okoli očeta: 'Vidiš papa, kako je naš osliček pameten,’ mi je pripovedoval stari Andrejček in dodal, da je bil tisto popoldne deležen okrepčila, ki mu ga je dala sama 'kinderfrajla', ob tem pa ga je tako zapeljivo pogledala, da je začutil neverjetno toploto po celem telesu, rdečica pa mu je šla v obraz in ušesa.
Ob slovesu mi je rekel: “Vidiš, Tone, da osli niso neumne živali. Jaz jih po svoje častim, saj so nosili našega Odrešenika in njegovo mater Marijo. Danes pa ljudje človeka, ki je bolj kratke pameti krstijo za osla, pa nimajo prav.”
VIDA DfPGAnC
RflDOVfDHI ffflGfL
Večkrat se spomnim pravljice, ki mi jo je pripovedovala stara mama. Takole gre.
V nebesih je živel radovedni angelček, ki je vedno našel kako špranjo, da je kukal na zemljo. Po mnogih prošnjah, naj ga Bog spusti na zemljo, kjer da bo'pravil “red”, je Bog le popustil.
Hodil je tako radovedni angelček po svetu in presenetila ga je noč. Potrkal je na okno hiše premožnega kmeta, ki je jezno odprl vrata in osorno zabrusil: “Poberi se, pri naši hiši ni prostora za takšne ponočnjake!”
Angelček je šel dalje ter prišel do koče, kjer mu je prijazni bajtar ponudil ležišče na slami, saj postelje ni premogel. Čez noč je angel naredil, da je bogati kmet obubožal, kočar pa je čez noč obogatel. Kočar se je naselil v kmetovo hišo, kmet pa v bajto. Kmet si je postlal na slami in legel. Angel pa je hotel preizkusiti novega kmeta. Potrkal je pri njem in ga zaprosil: “Daj ubogemu popotniku prenočišče!” “Kar drugje si poišči streho! Kaj pa, če si tat, moje kašče pa so polne?” je odvrnil novi bogataš.
Angel je hodil vso noč in prispel na travnik, kjer so se tepli pastirji. Trije močni so tepli ostale tri, da so se ti komaj umaknili. Angel je nepridiprave pokaral: “Ni prav, da močnejši tepe šibkega!” Hrusti so se le zakrohotali in ga nagnali s kamenjem. Žalosten je odšel k pretepencem ter jih napravil močne. Ti so se tega hitro zavedeli, se spogledali ter odšli na travnik in pretepli zdaj šibkejše pastirje.
Angel jih je rotil: “Ljudje božji, kaj pa počnete?” A če ne bi hitro zbežal, bi tudi on dobil batine od novo nastalih hrustov.
Angel je tako hodil po svetu in prišel do mesta, kjer je vladala huda lakota. Ljudje so se hranili s slamo iz streh in v cerkvi prosili Boga pomoči. Vse to je angela prizadelo, posebno ker je kasneje prišel v mesto, kjer so bile gostilne polne in se je plesalo in zabavalo, cerkve pa so bile prazne tudi ob praznikih. Angel je zamenjal usodi mest, tako se je vse bogastvo preselilo v revno mesto. Gostilne so se v prej bogatem mestu pričele prazniti, glasba in smeh sta utihnila, cerkve pa so se pričele polniti. Potem je angel obiskal meščane prej revnega mesta, pričakujoč ponižne, hvaležne ljudi. Kako se je razočaral! Cerkve so bile prazne, gostilne pa polne, povsod seje razlegal smeh in vrisk, ljudje pa so se tudi prepirali in preklinjali.
Nesrečni angel se je razjokal in se vrnil v nebesa, kjer se še danes skriva od sramu, da ni napravil reda na zemlji.
lg°r	■»•ij	*	— ... m E.	__ mMM	
Fabjan ZlVf|eiljC 1	i ritmu ti	tggaeja
■ ' A Toda ko se s pogledom sprehajam po | Q zamišljenih obrazih, na njih ne zasledim
c_____J posebnega navdušenja. Nekateri ubijajo
čas z žogo, trebušasti Nemec zamišljeno srka zelenkasti koktajl, dolgoletni partnerji praznih pogledov zrejo nekam v daljavo, prikupna pubertetnica pa se utaplja v nekaj prstov debeli knjigi. Tropski raj, kakršnega mnogi žal vidijo le v prospektih, je lahko tudi dolgočasen, kakor je pač dolgočasno neprestano poležavanje na katerikoli obali.
Deževni pragozd vsepovsod
Velik del Jamajke prekriva bujen deževni pragozd. Tako je običajno ob obali komaj dovolj prostora za manjša naselja in cesto, ki se je pogosto dotika pragozd. Prvotni prebivalci Jamajke Indijanci Aravaki so svojo domovino imenovali Xaymaca, kar pomeni otok izvirov, kar ni nič čudnega, saj se na Jamajki skozi pragozd spušča preko sto rek. Tako ni težko najti lepega kotička, kjerkoli že se nahajaš. Ko sem prvič zgolj slučajno zašel z uhojenih poti, se kar nisem mogel načuditi podobi, ki se skriva le nekaj deset metrov od dokaj prometne ceste proti Port Antoniu. TU se skozi gozd prebija reka, ki se spušča prek
z mahom poraslih skalnih previsov in se umirja v temno zelenih tolmunih, nad katerimi se spreletavajo vodomci. Vsak tolmun nudi ljubiteljem narave prijetno osvežitev. Iz vode štrlijo nazobčane skale, prek katerih se previdno sprehajajo rakovice. Ob najmanjšem gibu se skrijejo v najbližjo luknjo.
Voda pada v naravno sotesko tudi s strani, kjer se prebija med podrtimi drevesi, vitkimi bambusovimi debli in temno zelenimi grmi, s katerih se kot rdeči prameni spuščajo skoraj meter dolgi živo rdeči cvetovi. Mogočna drevesa, ki z bujnimi krošnjami kipijo v nebo, se s prepletenimi koreninami krčevito oklepajo skalnega pobočja. Kljub mogočnim krošnjam pa še vedno prepuščajo dovolj svetlobe tudi za rastline, ki rastejo pri tleh. Med raznimi mahovi se kvišku prebijajo praproti, med katerimi nekatere dosežejo celo višino malega drevesa in so od daleč še najbolj podobne kokosovi palmi. Po razgibanih
tleh se plazijo ovijalke z oblasto suličastimi listi, kakršne pri nas gojimo kot nadvse hvaležne lončnice, tu pa tvorijo pravcato rastlinsko preprogo, stkano iz prepletajočih se rastlin. Nekatere se vzpenjajo po drevju, na katerega se prisesajo z zračnimi koreninami. Tako so tudi debla zelena, saj so prekrita z listi vseh mogočih zelenih odtenkov. Listi vzpenjalk so lahko čisto majhni ali pa se pahljačasto raztezajo tudi več kot pol metra na široko. S tako poraslih dreves se‘v šopih spuščajo debele zračne korenine in olesenela stebla plezalk, ki te zamikajo, da bi se kot Tarzan povzpel v vrhove krošenj. Toda razočaran kmalu ugotoviš, da je prava džungla drugačna kot v filmu, saj se že kar prva lijana utrga pod težo telesa.
Hoja po jamajških pragozdovih je še posebno prijetna in brezskrbna, saj tod ni kakšnih posebnih nevarnosti niti za mestnega človeka. Razen pikov komarjev se ti kaj hujšega skoraj ne more primeriti. Kače so iztrebili mungi, ki so jih naselili na otoku prav s tem namenom.
V tropskem podnebju lepo uspeva pisano rastlinstvo. Na sliki cvet hibiskusa.
Le začasno slovo
Jamajka, na prvi pogled majhen otok, nudi obiskovalcem številne možnosti za preživetje zanimivih tednov ali celo mesecev. Prav vsakdo lahko najde kraj in družbo, ki mu najbolj ustreza. Otok se sicer ne ponaša s posebnimi kulturno-zgodovinskimi atrakcijami, njegova privlačnost so predvsem vedno dobro-voljni domačini, njihovo sproščeno prenašanje vsakdanjih tegob in nenavaden način življenja, prepojen z reggaejem.
Pred letališko zgradbo sem s pogledom še zadnjič objel vrhove kokosovih palm, nad katerimi se je dvigalo mogočno gorovje Blue Mountains, in že ne vem katerič zaslišal vprašanje: “First time Jamajca?” (Prvič na Jamajki?) Naveličano sem le prikimal, saj sem bil že od prvega dne na otoku prepričan, da je enkraten obisk Jamajke več kot dovolj. Le zakaj bi se vračal, ko pa je na svetu še toliko zanimivih dežel? < Toda tokrat sem prvič pomislil, da bi se vendarle želel 5 še kdaj vrniti. Zamudil sem največji reggae festival,
1	nisem se povzpel na najvišji vrh Jamajke, “zastrupil” o pa sem se z reggae glasbo, ki resnično živi le na Ja-
2	maj ki.
Konec
/------------------
Prihodnjič nov podlistek
France Režun
NEUKROČENA
VPRAŠANJA
Pota in razmišljanja
Potopisna razmišljanja pisatelja, pesnika in misleca Franceta Režuna iz Trebnjega, ki jih bomo začeli objavljati v prihodnji številki Priloge pod naslovom Neukročena vprašanja in s podnaslovom Pota in razmišljanja, niso vsakdanje branje. Zapisi so nastali kot odmev s križarjenja po Sredozemlju in Bližnjem vzhodu z ladjo Dalmacija, vendar je opise poti in doživetij Režun oplemenitil z razmišljanji, ki se gibljejo od filozofsko naravnanih razmislekov o svetu in človeku v njem do fantastičnih vizij, onkraj meja vsakdanje realnosti. V Režunovem esejistično zasnovanem potopisu se bo bralec srečal tako z realnimi kraji, ki so dandanes privlačni za turiste, ker hranijo bogato zgodovinsko dediščino, kot tudi s pokrajinami človekovega duha, kjer se družijo vizije pradavnin z razmisleki o prihodnosti. Tako denimo velike Keopsove piramide Režun ne opisuje le z znanimi dejstvi, ampak ob nji sprošča domišljijo in razgrinja vznemirljive in mnoge še vedno nepojasnjene skrivnosti te veličastne zgradbe, hkrati ko bralcu ponudi nenavadne odgovore nanje.
i	J
Priloga Dolenjskega lista 20
Film Steber o rojstvu našega alpinizma
Zmaga, kdor osvoji zadnjo točko
Raznovrstni in domiselni igri so novomeški odbojkarji dodali tudi zmago • Bombarder izza trimetrske črte Baiodis - Žužemberčani v gosteh zmagujejo, doma izgubljajo
Ilmars Baiodis napreduje od tekme do tekme in je najzaslužnejši za zmago Krke nad Fužinarjem.
mladi visoki latvijski igralec Ilmars Baiodis, so počasi a zanesljivo osvajali točko za točko, dobili tretji in četrti niz in na koncu v skrajšani igri v petem nizu barko zanesljivo pripeljali v svoj pristan.
Zmaga nad Fužinarjem je zlata vredna, saj Novomeščane ohranja v sredini lestvice in v boju za četrto mesto, ki sicer ni najbolj pomembno, a nastop na enem evropskih tekmovanj pri ugledu kluba veliko pomaga, prav ugled pa je, ko gre za denar, lahko odločilen.
Žužemberčani so v sredo odpotovali v Ljutomer, kjer so po dokaj izenačeni igri, na katero kaže tudi izid po posameznih nizih, le zanesljivo premagali nekdaj močnega prvoligaša. Tudi v soboto jih je na domačem igrišču čakal nekdanji prvoligaš, moštvo Hoteli Simonov zaliv iz Izole, ki je bilo pred tem srečanjem na lestvici celo za Žužemberčani, a kaj, ko papirnati favoriti včasih ne veljajo veliko. Su-hokranjci so v prvem nizu že vodili z 10:5 in v drugem 13:7, a so obakrat popustili in zmago nasprotnikom tako rekoč poklonili. To je že njihov drugi zaporedni poraz na domačem igrišču.
I.V.
TOKRAT NAJBOLJŠI ŽIGA
MIRNA - Potem ko sta teden pred tem svojo premoč na prvem letošnjem badmintonskem turnirju do 12. leta starosti na Jesenicah dokazovali mladi igralki mirnskega Toma sestri Špela in Urša Silvester, je minuli konec tedna enak podvig na turnirju za igralce do 14. leta uspel Žigi Strmoletu, ki je že v polfinalu z 15:6 in 15:6 premagal klubskega tovariša Bojana Kolenca, v finalu pa kar s 15:1 in 15:4 Mariborčana Luko Petriča.
pOKALI NAJBOLJŠIM NA DŠI - V petek, 24. januarja, so v prostorih Zavarovalnice Tilia podelilipokale najboljšim podjetjem na tekmovanjih Za delavske športne igre (DŠI) novomeške občine. Kot je že leta v navadi, s° imele največ uspeha ekipe Krke, tovarne zdravil, razveseljuje pa podatek Revozovih rekreativcev. Revoz se je v DŠI vključil tudi kot pokro-vbelj, njen predtavnik, ki je za zmago v odbojki podelil pokal predstavnici Krke Milenci Grobovšek (na sliki), pa je obljubil, da bo Krka letos dobila Nsnega tekmeca. (Foto: I. V.)
Spet Grojzdek in Radiškova
Prehodni pokal za najboljšega atleta in atletinjo Grojzdku in Radiškovi - Občni zbor AK Sevnica
MondeoGLX
Samo 34.495 DEM
Motor I.8H6V 115 KM, ABS zavorni sistem, zračna blazina za voznika in sopotnika, servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel.
Posebna ponudba: klimatska naprava brezplačno!
URADNI /ASI OPMk PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO; SUMMIT MOTORS LJUBLJANA d.0.0.
HYPO
SKUPIN« 061: AVTOHIŠA KAPOSI (1523-340), JMKAVTO (1312-028), SERVIS BIZIU (50-903), SERVIS TRZIN (721 -720); SKUPIN« 062: AVTO ŠERBINEK (411-721), AVTO ŠERBINEK - PTUJ (779-721),- SKUPIN« 063: AVTO CEUE (31-919), AVTO AHTIK (461-193), AVTO EDO (824-298), SERVIS KAVČIČ (754-091), SERVIS KRBAVAC (885-218); SKUPINA 064: AVTOHIŠA KAPOSI (241 -358), SERVIS FRllC(718-566), SERVISTRILAR (332-711); SKUPIN«06S: CMMTRADE (21-185), AVTOSERVIS GORENŠČEK (85-128), SKUPINA066: NOVA (392-345) SKUPIN«068: PSC PAIČ (0608/59-059), PSC PAIČ - NOVO MESTO (21-123), SERVIS GROZNIK (44-701), PSC STEPAN (52-407); SKUPINA069: S.O.S. C0MPANY (23-507), AVTO RAJH (81-560).
Danes ob 20. uri premiera v Novem mestu
NOVO MESTO - Celovečernih filmov Slovenci zadnje čase ne dočakamo prav veliko, zadnji celovečerni igrani film s športno tematiko pa je bil najbrž Mladost na stopnicah, ki ga pomnijo le še redki. Prav zato film Matjaža Fistrovca Stena, ki govori o romantični dobi slovenskega alpinizma, natančneje o znamenitem vzponu največjih slovenskih alpinistov pred 50 leti, Jože Čopa in Pavle Jesihove, ki sta v svojih zrelih letih prva premagala osrednji steber Triglavske severne stene - Čopov steber.
Drama, ki se je junija 1945 dogajala v steni, je že leta kar vpila po filmski upodobitvi. Zdrs Jože Čopa je zadržala Pavla Jesihova, ki pa je kasneje raztežaj pred vrhom omagala. Joža je sam zlezel na vrh in šel po reševalce, vendar jih Pavla ni pustila, da bi jo rešili, ampak je ob njihovem varovanju steber preplezala sama. Leta 1945 je bil to eden največjih alpinističnih podvigov na svetu. Zgodbo o njem si bodo Novomeščani lahko ogledali nocoj ob 20. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine, kamor bodo prišli tudi ustvarjalci.	I, V.
Pavla in Joža v Triglavski severni steni. (Foto: M. Prezelj)
NOVO MESTO - V odbojki je pomembna le ena točka - zadnja. Kdor namreč osvoji zadnjo točko, tudi zmaga. Tega pravila so se v soboto bolj kot močno okrepljeni gostje z Raven zavedali vse boljši novomeški odbojkarji. Nekoliko drugače je s tem z Žužemberčani, ki kot zakleto zmagujejo v gosteh in izgubljajo doma.
Težko bi rekli, da so novomeški odbojkarji tekmo z ravenskim Fužinarjem, ki so se pred drugim delom prvenstva okrepili z domačinom
Uspešen januar smučarjev Krke Roga
Dobri predvsem med cicibani
NOVO MESTO - V novomeškem smučarskem klub Krka Rog posebno pozornost posvečajo najmlajšim, kar se pozna tudi po rezultatih na januarskih tekmovanjih. Prvi dve veleslalomski tekmi za cicibane centralne tekmovalne skupnosti sta bili 11. in 12. januarja v Kranjski gori, kjer je bila Mojca Mesojedec druga in prva, Mateja Špat dvakrat četrta in Lana Grandovec peta in druga, pri fantih pa je bil Rok Ravbar na prvi tekmi četrti.
Na tretjem veleslalomu, ki so ga imeli na domačem smučišču Rog Črmošnjice, je bila Mesojedčeva druga, Grandovčeva tretja, Ravbar pa spet četrti. Zadnja tekma je bila na Šoriški Planini, kjer je Grandovčeva zmagala, Mesojedčeva je bila tokrat peta in Špatova šesta, Rok Ravbar pa drugi. Dobri izidi se poznajo tudi v skupni uvrstitvi, kjer je Mesojedčeva po štirih tekmah prva, Grandovčeva druga, med ekipami pa Krka Rog prva, ljubljanska Olimpija pa druga.
Člani smučarskega društva Rog uspešno nastopajo tud v svetovnem pokalu, kjer je Matjaž Vrhovnik z 11. mestom v Wengnu dosegel svojo do sedaj najboljšo uvrstitev, na veleslalomu v Adelbodnu pa je svoj krst na tekmi svetovnega pokala po poškodbi Mitje Kunca doživel tudi še drugi član Krke Roga Gašper Kontrec.
I.V.
Rastkom Oderlapom, ki se je na Ravne vrnil iz Olimpije, in odličnim podajalcem Mijom Vukovičem, slabo začeli, a gostje so bili enostavno bolj uspešni, dobili so izenačeni prvi niz in navidez zlahka tudi drugega. Vse je že kazalo, da bodo kljub dopadljivi igri Novomeščani spet izgubili, ko se je športna sreča le obrnila njim v prid. Z domiselno igro, predvsem pa z izjemno natančnimi udarci, ki jih je izza trimetrske črte izvajal tokrat izjemno razpoloženi
ZMAGA CRNOM.ALJ K
ČRNOMELJ, NOVO MESTO -V osmem krogu tekmovanja v 3. slovenski kegljaški ligi so Črnoma-Ijke s 6:2 premagale lendavsko Nafto, Trebanjke pa so se s celjskim Komcelom razšle z neodločenim izidom 4:4, medtem ko so Krčanke tekmo z Mariborčanki preložile. Vodi Miroteks z 9 točkami, kolikor jih imajo tudi tretjeuvrščene Krčanke, Črnomaljke so pete, Trebanjke pa šeste. (N. G.)
SKUPŠČINA
POTAPUAČEV
NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto bo imel v sredo, 5. februarja, ob 17. uri v klubskih prostorih na Loki redno letno skupščino, na kateri bodo novomeški potapljači razpravljali tudi o letošnji sedaj že tradicionalni ekološki čistilni akciji Krka izvir -izliv in o vrsti drugih akcij, ki jih nameravajo izvesti letos. Na občni zbor vabijo tudi nekdanje člane kluba, da se jim spet pridružijo.
JUTRI NA TENIS
FARA - Jutri, v petek, 31. januarja, se bo začelo ob 18. uri v telovadnici osnovne šole v Fari prvenstvo Kostela v namiznem tenisu. Startnina je 1000 tolarjev. Za najboljše ekipe so pripravljeni pokali in praktične nagrade. Organizator prvenstva je Turistično-športno društvo Kostel.
BELOKRANJEC NA OLIMPIADI - V Callingwoodu pri kanadskem Torontu se 2. februarja prično svetovne zimske igre specialne olimpiade. To je na tem področju največji dogodek letos, saj se bo v zimskih športih Pomerilo več kot dva tisoč sicer zmerno in težje duševno prizadetih športnikov iz sto držav. Slovenska ekipa šteje 16 športnikov, kot edini Belokranjec, ki bo zastopal vse tri belokranjske občine, pa se bo v slalomu, veleslalomu in smuku pomeril Janez Majerle z Griča pri Dobličah. Janez je dosegal dobre rezultate tudi na republiških zimskih igrah specialne olimpiade Slovenije. Poleg Janeza Mejerleta, sicer varovanca varstveno-de/ovne-ga centra (VDC) v Črnomlju, sta včeraj odpotovala v Kanado tudi Matjaž Barič, ki je eden od trenerjev slovenske ekipe, hkrati pa v črnomaljskem VDC skrbi za športno dejavnost, ter kot spremljevalka Nada Barič, vodja VDC in specialna pedagoginja. Pred tekmovanji bo slovenska ekipa v Torontu najprej dva dni v gosteh pri tamkajšnjih Slovencih. Na fotografiji (od leve): Janez, Nada in Matjaž, ki se zahvaljujejo sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili udeležbo belokranjskega športnika na olimpiadi. (Foto: fd. B.-J.)
NOGOMETNI TURNIR
ČRNOMELJ - Športno društvo Butoraj bo v nedeljo, 2. februarja, v športni dvorani Loka v Črnomlju pripravilo turnir v malem nogometu, za katerega se lahko prijavite po telefonu 53 747 najkasneje do petka, 31. januarja, do 19. ure, ko bo žrebanje. Prijavnina znaša 8.000 tolarjev.
Novi Mondeo
Nova zunanjost, posodobljena notranjost, trša konstrukcija, novo podvozje, ABS nove generacije, večji varnostni blazini z novim sistemom delovanja, možnost stranskih zračnih blazin, povečana odpornost proti Čelnim in bočnim trkom.
Motor
1.8i 16V 115 KM
Posodobljeni motorji in menjalnik, večja ekonomičnost, znižanje emisij izpušnih plinov in hrupnosti.
BOŠTANJ - Okrog 50 sevniških atletov, njihovih sorodnikov in gostov se je pretekli petek zbralo v restavraciji Panorama v Boštanju na občnem zboru Atletskega kluba Sevnica. Med gosti je bil tudi sevni-ški župan Jože Peternel.
Predsednik AK Ivan Papež in ostali razpravljalci so soglašali, da bo zelo težko ponoviti lanske odlične rezultate sevniških atletinj in atletov. Mednje gotovo lahko prištejemo 2. mesto sevniške ekipe na krosu Dela, ki je štel za državno prvenstvo občinskih reprezentanc, nadalje nastop Roberta Grojzdka na članskem evropskem prvenstvu v krosu in več njegovih zmag (Dnevnikov kros, Velikovec). Petra Radi-šek je postala državna prvakinja na 600, 1000 m, krosu, cestnih tekih, zmagala je na pionirskem državnem prvenstvu, na Igrah treh dežel, je atletinja leta Slovenije 1996. Borut Veber, sevniški Zatopek, je postal državni prvak na 1000, 2000 m, v krosu, postavil pa je tudi državni rekord na 1 miljo.
Izvrstnih rezultatov pa ne bi bilo, če ne bi bilo poleg zavzetega dela tekmovalcev tudi ustrezne strokovne pomoči neutrudnega trenerja Rafka Povheta in sodelovanja
Janija Papeža, Srečka Vodenika, Radiškovih, Vebrovih in drugih staršev. Na občnem zboru so podelili diplomo za posebne zasluge Faniki Veber in Dragu Slukanu. Predstavila se je tudi trgovina Tomas Šport 2, ki v Sloveniji zastopa kakovostno športno opremo tvrdke Puma.
P. P.
POKAL - Sevniški župan Jože Peternel je izročil prehodni pokal Petri Radišek in Robertu Grojzdku. Priznanje kot drugovrščena v klubu sta dobila Jasna Zagrajšek in Borut Veber ter tretjeuvrščena Klavdija Tomažin in Robin Papež.
Šport iz Kočevja in Ribnice
LJUBLJANA - Rokometašice Kočevja so zlahka opravile z zadnjeuvrščenim Poljem, saj so gostiteljice prekašale v vseh elementih rokometne igre. V prvem polčasu je prva sedmerka priigrala “višek” 12 zadetkov in v nadaljevanju je trener Mikulin dal priložnost mlajšim še nepolnoletnim igralkam. Tudi prihodnost kočevskega rokometa se je izkazala, tako da končni izid 29:14 povsem ustreza dogodkom na igrišču. Gostiteljice so kljub visokemu porazu pokazale solidno igro. Kočevke so s tretjo zaporedno zmago sedaj sedme, ob morebitni zmagi v prihodnjem krogu proti Burji pa bi bržkone zagotovile celo šesto mesto.
KOČEVJE - Čeprav je trener Marjan Oražem napovedal, da bo Melamin tekmovanje v prvi ligi nadaljeval okrepljen, se to ni zgodilo, saj uprave očitno ne skrbi brezizhodni položaj nekdaj uspšnega prvoligaša. Zato je poraz proti državnim prvakom Ma-ximarket Olimpiji (0:7) pričakovan. Tekma je trajala slabo uro, kljub temu so Novak, Malnar in Vidmar zapustili soliden vtis, laho bi rekli, da fantje igrajo vse boljše, a so še vedno nemočni za prvoligaško konkurenco.
LJUBLJANA - Spremenljivo formo v letošnji sezoni so košarkarji Snežnika potrdili tudi na
tekmi v Ljubljani, kjer so premagali M Ekspres z 90:94. Tokrat so za razliko od drugih tekem igrali zanesljivo v drugem polčasu, v prvih 20. minutah je bil izid 40:42. S pametno obrambo - upoštevali so navodila trenerja Henigmana - in dolgimi akcijami ter natančnimi meti so nasuli domači koš. Ob bolj zbrani igri v končnici bi lahko po dolgem času dosegli “stotico”. Kljub zanesljivi igri in visoki zmagi pa so Kočevci žal zapravili možnost, da igrajo v kvalifikacijah za A-2 ligo.
NOVA GORICA - Odbojkarice Lik Tilie so mimo pričakovanj povsem zasluženo ugnale Novo Gorico. Tekma je bila živčna in negotova do zadnjega niza. Po zanesljivem vodstvu v nizih 2:0 bi lahko Kočevke hitro dobile tudi tretji niz, a so nekliko zaspale in gostiteljice so izenačile. V odločilnem nizu sta se ekipi menjavali v vodstvu, v končnici so Kočevke bile bolj zbrane.
KOČEVJE - Kočevski kegljači so s polovičnim uspehom začeli tekmovanje v drugi ligi. Medtem ko so člani imeli svoj dan, saj so v lepi tekmi premagali EP-Komerc (7:1), so članice razočarale. Čeprav so igrale proti eni najboljših ekip lige, bi ob večji borbenosti iztržile kaj več. Ob koncu so zasluženo zmagale kegljačice Miroteksta s 6:2.
M. GLAVONJIČ
Odgovori in popravki po §9...)
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki veija od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali Interes. Tbvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Naredimo vse, da bo ostala Slovenija slovenska
Dol. list št. 2,16. januarja
V Dolenjskem listu z dne 16. janauarja sem prebrala članek pod naslovom: “Naredimo vse, da bo ostala Slovenija slovenska”. Z vsebino članka se strinjam, le nekaj bi še dodala. Znano je, da nekateri parlamentarci pridno glasujejo ZA razprodajo oz. podaritev slovenske zemlje tujcem. Kaj se ne zavedajo, da obstaja nevarnost tudi za njihove potomce, da se znajdejo pod tujim gospodarjem na svoji zemlji? Nobeno nakopičeno bogastvo jim ne zagotavlja, da ne bo kateri od njihovih potomcev morda še pred njihovimi očmi stal v vrsti brezposelnih, trkal na tuja vrata in iskal pomoč in razumevanje. Usoda je muhasta. Velikemu vzponu lahko sledi velik padec.
Ko tujci pokupijo naše tovarne, podjetja in zasedejo dobršen del našega ozemlja, nismo več svobodni in neodvisni, naš napredek je oviran; padamo v mračnjaštvo in suženjstvo. Tega pa ne smemo dovoliti! Za naše potomce gre. Ne smejo biti žrtve našega nepremišljenega odločanja na volitvah. No, dobro je to, da so na visokih in višjih položajih tudi sposobni in pošteni ljudje. Je pa huda borba med trezno mislečimi ljudmi in zamračenimi silami. Upajmo, da, se bo vse dobro izteklo m da hudič le ni tako črn, kot ga slikajo.
MARIJA LIPOVŠEK Novo mesto
Trebanjski župan Ciril Pungartnik novi poslanec
Dol. list št. 2,16. januarja
Župan občine Trebnje Ciril Pungartnik je 8. novembra lani kandidiral za poslanca Državnega zbora republike Slovenije. Župansko funkcijo je moral v skladu z 40. členom statuta občine Trebnje opravljati poklicno. 16.1.1997 mu je Državni zbor potrdil mandat poslanca. Z dnem potrditve poslanskega mandata mu je v skladu z 10. in 11. členom Zakona o poslancih prenehala funkcija župana. 10. člen omenjenega zakona v drugem odstavku pravi: “Poslanec tudi ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalne skupnosti.” In 11. člen: “Z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.”
Zaradi tega občina Trebnje od
16.1.1997	nima več župana in občinski svet je na izredni seji 24. januarja, sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata župana občine Trebnje po 37. a členu v zvezi s 3. odstavkom 42. člena Zakona o lokalni samoupravi. O tem ugotovitvenem sklepu je občinski svet obvestil občinsko volilno komisijo, ki mora najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta razpisati nadomestne volitve za župana občine Tlebnje po 32. členu v zvezi s 105 in 108. členom Zakona o lokalnih volitvah.
Pojasnilo:
Gospod Pungartnik je šele na izredni seji občinskega sveta
24.1.1997	izrazil pripravljenost,
Trebnje in je tudi že prepozno, saj mu je funkcija župana prenehala z dnem potrditve poslanskega mandata.
Večina svetnikov se je spraševala, zakaj je gospod Pungartnik izbral takšno pot, saj je o problemu podrobno spregovoril v medijih, ni pa našel potke do občinskega sveta. Je bilo to morda le opravičilo volilcem?
Predsednik občinskega sveta dr. MARJAN PAVLIN
“Spoštovani”
obtoženec
Dol, list, št. 3, 23. januarja
Vse kaže, daje ga. Vlasta Krhin slabo prebrala in še slabše razumela članek izpod peresa g. Marjana Legana. Ga. Krhin omenja, da narod želi in hrepeni po spremembah. Ja, saj to željo je že izrazil na prvih svobodnih volitvah v aprilu 1990. Verjetno so se mnogi naveličali živeti v režimu, v katerem so bila zagotovljena delovna mesta, redne plače, urejeno zdravstvo, šolstvo in drugo. Vse to se je dolgočasno ponavljalo iz dneva v dan, iz meseca v mesec iz leta v leto. Pa se človek vsega tega naveliča in si zaželi nekaj novega, ko pa se mu ta želja izpolni, pa spet ni prav. Nekaj že najde, da godrnja.
Ne verjamem, da bi bil dr. Drnovšek kriv za uničeno gospodarstvo, razprodane tovarne in brezpravne in lačne delavce, vržene na cesto iz tovarn in podjetij. Dr. Drnovšek je prevzel vladarske dolžnosti z dnem 22. 4 .1992. Zakon, ki je povzročil pustošenje pa je bil sprejet že pred tem, t.j. leta 1991. To leto je bilo katastrofalno za državo in državljane. Posledice še trajajo. In kdo je glasoval za tak zakon? Iščite ga okrog tako imenovanih pomladnih strank. Našli boste posameznike, ki drugače govorijo, drugače delajo - glasujejo. Najbrž to počno iz ljubezni do Slovenije.
MARIJA LIPOVŠEK
Zlo alkohol, ne pa cigareta
Dol. list, št. 2, 23. januarja
Če ne bi bilo prehitrih sodb, ne bi bilo na grmadi sežganih toliko “čarovnic , ne bi bilo toliko grozljivo pobitih v vojnah, ne bi bilo..., ah, kaj bi naštevala!
Sem medicinska sestra - baje dobra! Ne vem, kakšna, a drugačna pač ne morem biti. 14 let mi je bilo, ko sem ostala brez matere, vzgojili so me čudoviti sorodniki. Pomagati drugim - moja osnovna želja me je pripeljala do poklica, ki ga v brežiški bolnišnici opravljam trinajsto leto.
Prve izkušnje, prva soočenja s smrtjo, moja velika bolečina! Po letih zaviješ tujo bolečino v nasmešek, pobožaš bolnika, neozdravljivega, umakneš pogled. Kaj bi dala v tistem trenutku, da bi omilila bolečino!
Sodim v bolnišnico, ki sojo nedavno tega hoteli odpisati. Pa je ostala zaradi kvalitete dela, zaradi požrtvovalnih zdravnikov, ki se trudijo za vse bolnike, za vsakega posebej. Ostala je tudi zaradi medicinskih sester, mednje sodi tudi moja malenkost. Torej naj o mojem delu sodijo zdravniki, ne časopisi.
Odgovoru na moj prispevek v Dolenjskem listu dajem le pojasnilo. V bolnici bruhanje odstranimo, speremo z vodo... Dim, ki ga je moja cigareta prispevala k onesnaževanju okolja, gotovo ni segel v dva čudovita kraja v Sloveniji, v Črnomelj in v Novo mesto. Pri tem se dobro zavedam, da ga bolnik ne sme vdihavati. Pisca, ki sta odgovarjala na moj članek, dobro vesta, da nihče ne bi šel, ne bi želel, niti ne zmogel “podka-jati” svojo zasvojenost v dveh prostorih, ki sem ju navedla.
Kdo poskuša škodovati ugledu naše bolnišnice? Kje pa je kakšna, kjer nima nihče želje prižgati cigarete? Je ni! Verjemite mi. Ponavljam: ko bo prepovedano pitje alkohola, se bom tudi jaz odrekla cigareti in postala “DOBRA SESTRA”.
SLAVICA LOPATIČ Krško
APLAVZ NI OBVEZEN
Laze pihniti psa
Po lovskih podatkih so klateški psi pokončali v Sloveniji 500 srn. Lovci imajo pravico ustreliti takšne cucke, če jih zasledijo v bližini krmišč, če so oddaljeni od domačije več kot 500 metrov in če niso na povodcu. V istem obdobju so šoferji na slovenskih cestah povozili 6600 srn. Nikjer niti besede, da bi lovci glede tega kakor koli ukrepali.
Seveda ne mislim, da bi se morali s flintami spraviti nad voznike avtomobilov in jih na mestu dogodka spraviti na oni svet, menim pa, da bi lastnikom avtomobilov lahko povrnili vsaj nastalo škodo, če že srnjadi ne morejo dopovedati, naj ne skače čez ceste in poti. Premalo je namreč samo postaviti prometni znak z narisanim rogatim jelenom in potem prekrižanih rok čakati, kaj so bo zgodilo.
Če se zelena bratovščina že izrekla za zaščitnico divjih živali, naj to v resnici tudi bo. Tako v primeru psov kot tudi pred krivolovci, ki jih ni malo niti med krajani niti med lovci samimi. Marsikdo v deželi se hvali z okusnimi suhimi solarnimi, v katerih prevladuje meso srnjadi, pa še nisem slišal, da bi se množično drenjali pred obličjem sodnika za prekrške.
Seveda je laže pihniti psa, kot narediti pravi red ob cestah in na njih, laže je ustreliti pasjo mrcino, kot prijaviti črni lov. Ljudje smo maščevalni in lahko bi kakšna šibra v črni noči zgrešila pravo pot, strahu pa se navadno pridruži še lažna stanovska solidarnost, ki se kaže v zatiskanju oči. Danes ti meni, jutri jaz tebi. Ob ogroženosti srnjadi s strani potepuških psov ne bi bilo odveč reči tudi besedo ali dve o zgoraj zapisanem.
TONI GAŠPERIČ
Kultura je (p)ostala pastorka
Nekaj misli pred slovenskim kulturnim praznikom, ko bodo vseh polna usta “kulture”
Bliža se nam spet največji kulturni praznik, pa se sprašujem, kje v občini je ta kultura. Ali je za nas prebivalce na robu občin res samo televizija? Če pogledamo malo nazaj v preteklost naše šentru-perške občine ni bilo vedno tako. Pred prvo svetovno vojno je v naši občini in fari Šentrupert zrastel prosvetni dom s knjižnico, zelo delovnim dramskim krožkom z najboljšimi pevci, seveda vedno pod vodstvom delovne duhovščine, prosvetarjev in zavednih kmetov. Po prvi in pred drugo svetovno vojno pa so sezidali še sokolski dom. Imel je kraj močno Orlovsko in Sokolsko društvo, ki sta oba zelo marljivo delali.
Kaj pa po drugi svetovni vojni? Dramski krožek je zelo pridno delal pod vodstvom pokojnega prosvetnega delavca Bojana Brezovarja. V petnajstih letih se je zvrstilo kar lepo število odrskih del. Desetega brata je postavil na oder in sam igral glavno vlogo tako uspešno, da bi ga bil vesel vsak mestni teater. Kaj pa po letu 1960? Še nekaj let je bilo bolj na papiiju prosvetno društvo Šentrupert, potem pa tudi tega ne več. Drugih kulturnih dejavnosti ni bilo več.
Šola nam danes ne daje tega, kar nam je pred drugo svetovno vojno. Petje kot predmet je že
ZAHVALA
Sem begunec v Zbirnem centru Krško. Prišel sem iz BiH s svojo družino. Najprej sva bila z ženo v Zbirnem centru Škofja Loka, nato pa sva se preselila v krškega. Tu imam sina, Ki imaprav tako družino. Zdravstveno stanje moje žene ni nič spodbudno - zadela jo je srčna kap in je bila že tudi operirana. TTenut-no leži v brežiški bolnišnici, kjer je bila operirana. Sedaj se počuti mnogo bolje. Zato se najlepše zah-
valjujem osebju v centru ter zdravstvenemu osebju v Krškem. Poseb-zahvala pa velja medicinskemu ibju v bolnišnici Brežice.
JUSUF HUSK1Č Krško
na osebju
ŽUŽEMBERŠKI RADIOAMATERJI - Člani kluba radioamaterjev iz Žužemberka, kljub temu da jim razmere v družbi niso naklonjene, da nimajo svojih prostorov, da niso deležni nobene podpore, vztrajajo in delajo naprej v duhu radioamaterstva in promocije Slovenije v širni svet. Po poročilu primopredajne sekcije Srečka Podbrežnika so lani člani razpisali jubilejno diplomo ob 25-letnici kluba in opravili preko 250 radijskih zvez, sodelovali na tekmovanjih na področju VHF, UHF in SHF zvez. Kaj vse so žužemberški radioamaterji opravili lansko leto, lahko potrdijo tudi drugi člani radio klubov, ki delajo v boljših pogojih in s katerimi se enakovredno kosajo. Delo ARG sekcije pa je predstavil Dušan Mikec, ki je obenem predsednik upravnega odbora. Tudi v letošnjem letu bodo uvajali in izobraževali pionirje in ostale zainteresirane za to dejavnost. (Foto: S. Mirtič)
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
Most medsebojnega zaupanja
Vzorno sodelovanje prve slovenske artelerijske brigade s Prevolami, tamkajšnjimi krajani in šolo
PREVOLE - Že 35. leto zahajamo na Prevole, to odmaknjeno suhokranjsko vasico, pa ne toliko zaradi nostalgičnih spominov na NOB, ampak predvsem zato, ker smo prav tu na presenečenje nekaterih začeli graditi most medsebojnega zaupanja, sožitja in prijateljstva tako s krajani kot z učiteljskim zborom OŠ Prevole. S skupnimi močmi smo zacelili rane, ki jih je v te kraje, bolj kot drugje v Sloveniji, zarezala vojna.
Začelo se je s simboličnimi aktivnostmi na kulturnem, športnem in vzgojno-izobraže-valnem področju, da bi svoj Olimp doživelo s sprejetjem domicila naše prve slovenske artilerijske brigade NOV in PO Slovenije in poimenovanjem šole in njenega pionirskega odreda s tem imenom, ki smo mu izročili tudi prapor. Zagnanost učencev in učiteljev je
bila vzorna. Skupaj smo stopili pri snovanju raznih proslav, razstav ipd., pika na i pa je bila vsakoletna kulturna prireditev ob novem letu, ko pride Dedek Mraz. Tkkrat svoj lonček z darili vedno pristavi tudi Odbor naše brigade. Sinonim tega “mostu” je ime “ŠPELA” (Stana Kos, partizanka humanistka) in nenazadnje domačin, učitelj in dolgoletni ravnatelj šole Jože Hribar in Ivan Somrak, predsednik ZZB in udeleženec NOB novomeške občine.
Most sodelovanja, sožitja in prijateljstva je zdržal vse preizkušnje. Res pa je, da se je predmet sodelovanja nekoliko skrčil in posodobil, predvsem iz objektivnih razlogov. Želja nas vseh ob novem letu pa je vedno ista - nadaljevati!
MILKO BROŽIČ Ljubljana
davno ukinjeno, sedaj pa poslušamo, kako se nekateri strokovnjaki trudijo odriniti na rob šole še nekatere humanistične predmete. Moram reči, da šola otrokom ni prijazna. Učenci prvih in drugih razredov morajo vstajati tako zgodaj kot višji razredi. Le zakaj? Kraj je imel najstarejšo knjižnico v naši občini. Obdržala se je kot izposojevališče. Žalostno je, da naša domova - tako prosvetni kot sokolski - nimata pravega lastnika, sliši pa se celo, da bo eden kot drugi naprodaj.
In kako je bilo na praznik 26. decembra? Vse je bilo že pripravljeno, da pride dedek Mraz, njega pa od nikoder! Koliko naših fantov in mož bi bilo to sposobno organizirati, samo s starši bi bilo potrebno malo stikov, če sama
šola takega človeka nima. Kdo bo Miklavž v preteklosti v Šentrupertu ni bil nikoli problem.Kaj se je zgodilo po drugi svetovni vojni pri nas za kulturo? Zelo malo. Sezidana je bila nova šola, ki je zamenjala dve požgani, in postavili smo dva spomenika, enega v letu 1958 in drugega 1995. Alije s temi ljudmi šlo v grob vse, kar bi kraju prineslo kulturo in napredek?
Ob tem se je vredno zamisliti, kam peljejo centralizirane občine, ki imajo v središču vse - od denarja do ustanov, kar pa so za 15 do 20 km oddaljene kraje le sanje.
Vsem kulturnim ustanovam dajem to v premislek sedaj, ko bojo ob prazniku in obletnici smrti Franceta Prešerna spet polna usta marsikaterega funkcionarja.
MALČI KOSTEVC
Upokojenci ne mirujejo
Pred nami literarni večer, srečanje upokojencev v Šentjerneju, pogovor s poslanci in še kaj
NOVO MESTO - Zveza društev upokojencev Novo mesto, ki povezuje vsa društva upokojencev v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, je sprejela program dela za letošnje leto.
Tako si bo zveza prizadevala za dosledno izpolnjevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na dosedanji ravni. Ob spremembi pokojninske zakonodaje bo organizirala javne razprave, predloge pa bo posredovala vladi Republike Slovenije. Zveza bo drugim inštitucijam pomagala tudi pri organizaciji pomoči ostarelim in socialno ogroženim upokojencem.
Na področju zdravstvenega varstva si bomo prizadevali, da se položaj upokojencev, še posebej tistih z najnižjimi pokojninami, ne bi še naprej slabšal, organizirana pa bodo tudi predavanja o pravicah upokojencev na področju zdravstvenega varstva. Društva upokojencev Dolenjske in Bele,
IZJEMA POTRJUJE PRAVILO
OSILNICA - Poročali smo o sklepu občinskega sveta Osilnica, da ne bodo plačevali prevoza v šolo v Faro otrokom nižjih razredov, saj imajo možnost šolati se v domači občini oz. šoli. Na zadnji seji občinskega sveta pa se je izkazalo, da drži pregovor o izjemi, ki potrjuje pravilo. Svetniki so sprejeli nov sklep, ki se glasi: “Izjemoma bosta deležna brzplačnega prevoza v Faro učenca, ki se že od prvega razreda šolata v šoli v Fari. ”
P-c
Dom starejših občanov tudi sredi Ribnice?
Obeti, da ne bo več treba iskati zavetja drugod
RIBNICA - Morda se bo ob začetku prihodnjega stoletja uresničila večletna želja starejših Ribničanov, ki si prizadevajo, da bi tudi v deželi suhe robe in lončarstva zgradili dom starejših občanov. V prostorskoureditve-nih načrtih za potrebe družbenih dejavnosti je zarisana lokacija stavbe, v kateri bi bil prostor za 150 varovancev Varstveno delovnega centra za starejše duševno prizadete osebe in Dom starejših občanov. Po večletnem iskanju primerne lokacije se bodo bržkone odločili za “zelenico” med zdravstvenim domom in vrtcem tudi zaradi tega, ker bi lahko prehrano zagotovili v vrtcu, zdrav-stvene storitve pa v bližnjem domu. Tudi vsa druga infrastruktura za ljudi v jeseni življenja je pri roki.
Po besedah Brede Oražem, vodje oddelka za družbene dejavnosti, bi dom imel regijski značaj, zavetje pa bi nudil starejšim občanom iz Ribnice, Loškega Potoka, Velikih Lašč, Dobrepolja, Osilnice, Loške doline in Cerknice. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo v celoti financiralo gradnjo, je podprlo ribniška prizadevanja, čeprav so v Ljubljani pred kratkim trdili, da mreže domov ne potrebujejo več.
M. G.
krajine bodo del svojih dohodkov namenila za opremo porodnišnice v Novem mestu.
Društva so na kulturnem področju zelo aktivna, nekaj prireditev pa bo organizirala tudi zveza. Tako bo v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu ob slovenskem kulturnem prazniku literarni večer pesnikov in pisateljev upokojencev iz Dolenjske in Bele krajine. Načrtujemo revijo pevskih zborov upokojencev Dolenjske in Bele krajine, spodbujati bo potrebno športno aktivnost v društvih, pripravljali pa se bodo tudi na športno srečanje upokojencev v Kočevju.
Upokojence čakata še dve posebni nalogi: 2. avgusta bomo v Šentjerneju organizirali srečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine, pripravili pa bodo tudi razgovor s poslanci državnega zbora iz tega območja. Upokojenci imamo sedaj v parlamentu v Demokratični stranki upokojencev 5 poslancev. Nanje lahko računamo, da bodo zagovarjali naše interese. Potrudimo se, da bomo na prihodnjih volitvah dobili še enkrat toliko poslancev. Potem bomo uspešnejše uveljavljali naše pravice.
MIROSLAV VUTE
JV
Ze pravcato romanje h Gospodični
V nedeljo celo Zagrebčani
NOVO MESTO - Na pobudo Robija Rudmana, še nekaterih drugih navdušenih članov novomeškega Planinskega društva in Vojka Mrharja, oskrbnika planinske koče pri Gospodični na Gorjancih, porojeno v letu 1995, je lani oživelo nekoč tako zelo priljubjeno obiskovanje te dolenjske planinske postojanke. Proglasitev prvega “gorjanskega škrata” in kmalu zatem še prve dolenjske škratinje v Trdinovem kraljestvu bajk, o čemer smo svojčas poročali, je vzbudilo še večje zanimanje za kratke izlete na Gorjance. To potrjujejo novi vpisi v knjigi obiskov v planinski koči pri Gospodični:
- od 1. do 24. januarja letos, torej v dobrih treh zimskih tednih, ko je bilo na gorjanskih pobočjih kar precej starega in novega snega, se je v knjigo vpisalo že 1065 ljudi ali dobro tretjino več kakor lani v enakem času. Samo med zadnjim vikendom, se pravi od preteklega petka do nedelje, je kočo pri Gospodični obiskalo 39j ljudi.
In še zadnja zanimivost: to nedeljo so obiskali Gospodično in vrh Gorjancev tudi Zagrebčani, prišli so z dvema avtobusoma in bili polni pohval lepot “dolenjskega TH-glava” in čedalje večjega domačega obiska planine, na katero so tudi nekdaj v stari državi radi prihajali gostje iz največjega hrvaškega mesta.
Tg
Rak najpogostejši
Iz Oznanil: kdor Cerkve ni potreboval za življenja, je ne potrebuje...(?!)
KOČEVJE - Lani je bilo na območju župnij Kočevje in Mozelj le 17 cerkvenih porok ali 7 manj kot leto prej, kar je najmanj v tem stoletju, ugotavlja pisec članka “Statistika verskega življenja za leto 1996" v prvi letošnji številki Oznanil, glasila župnij Kočevje in Mozelj. Krščenih pa je bilo lani 93 ali 11 več kot leto prej, od tega v mozeljski fari le dva, leto prej pa 6. Število nezakonskih otrok narašča, kar pomeni, da cerkvena poroka za mlade nima nobenega smisla, ugotavlja člankar.
Pogrebov je bilo lani 72 (leto prej 68), v Mozlju 3, enako kot leto prej. Povprečna starost umrlih je bila 70 let, moških 62 let in žensk 78 let (v Mozlju 79 let). Najstarejši moški je dočakal 98 let, najstarejša ženska pa leto manj. Najpogostejši vzrok smrti je rak, ki je pobral 22 župljanov (30 odstotkov), zaradi kapi in infarkta jih je umrlo 17, štirje so umrli zaradi nesreč, zabeležena pa sta tudi dva samomora.
Neprevidenih je umrlo 39 župljanov (leto prej 35). V zadnjem delu članka pisec zatrjuje, da bo v bodoče manj neprevidenih, ki bodo cerkveno pokopani, kajti “kdor duhovnika in Cerkve ni potreboval za časa svojega življenja, ju ne potrebuje niti v času pokopa. Lani smo morali cerkveni pogreb odkloniti štirikrat.”
J. P.
Gasilstvo ne potrebuje zbornice?
Upam, da se bodo v Sloveniji končno le našli ljudje, ki bi bili pripravljeni in sposobni izpeljati ustanovitev gasilske zbornice Slovenije
INFORMATIVNA DNEVA ZA GIMNAZIJO
NOVO MESTO - Gimnazija Novo mesto obvešča, da bo letos zaradi prenovitvenih del na šoli informativni dan v petek, 14. februarja, v Izobraževalnem centru Krke, tovarne zdravil v Hotelu Krka, v soboto, 15. februarja, pa bo informativni dan v prostorih Šolskega centra Novo mesto.
MEŽANOVE PISARNE
3. VOLILNI OKRAJ - Poslanec SDS Janez Mežan je ustanovil v 3. volilnem okraju 6. volilne enote pisarne v naslednjih krajih: v Novem mestu deluje njegova poslanska pisarna vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 11. ure v prostorih občine na Novem trgu 6; v Škocjanu vsak prvi ponedeljek v mesecu od i2. do 14. ure na naslovu Škocjan 67; v Žužemberku vsak drugi ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure na Grajskem trgu 33; v Mirni Peči vsak drugi ponedeljek v mesecu od 15. do 17. ure na Trgu 2.
Povod za ta zapis mi je dalo nedavno gledanje drugega večernega poročila programa RTV Slovenije, v katerem je bil med drugim govor o nujnosti ustanovitve kulturniške zbornice Slovenije; še bolj pa sem bil presenečen nad odprtim pismom Zbornice laboratorijske medicine Slovenije ter kasneje tudi protest članov upravnega odbora Zbornice zdravstvene nege Slovenije, objavljen v časopisu Delo dne 30.11.1996. V njem namreč med ostalim ugotavljajo ne samo nujnost, ampak tudi upravičenost obstoja njihove zbornice.
In kje je tu gasilstvo? Že davno, pred sprejemom zakonov s tega področja (Zakon o varstvu pred požarom in Zakon o gasilstvu, objavljena v Ur. 1. R Slovenije št. 71 od 30.12.1993), sem posredoval pisni predlog z naslovom “Gasilska zbornica Slovenije - da ali ne?”, kije bil objavljen na strani 114 revije “Gasilec”, št. 5, v letu 1992. Torej je bilo dovolj časa, da bi se o tem vprašanju oz. pobudi opredelili! Upravičeno sem pričakoval, da se bo razvila široka razprava vsaj v strokovnih gasilskih krogih, zlasti še, če je za naš prostor ta ideja o gasilski zbornici
Kulturni teden v Loškem Potoku
Poročilo s seje
LOŠKI POTOK- Na zadnji, 5. redni seji odbora za kulturo in šport pri občinskem svetu so razpravljali o osnutku proračuna za letošnje leto. Obe dejavnosti naj bi se združili v enotno občinsko zvezo, ki bi postala usklajevalec kulturnih in športnih dejavnosti. Velik del razprave je bil namenjen “Tednu kulture”, ki bo letos drugič, in bo trajal med 2. in 9. februarjem.
V nedeljo, 2. februarja, bodo v organizaciji Planinskega društva potekali smučarski teki za vse kategorije, v četrtek, 6. februarja, bo v šoli dr. Antona Debeljaka nastop in redna predstavitev produkcije glasbene šole, v petek, 7. februarja, pa bo proslava v počastitev kulturnega praznika. V nedeljo, 9. februarja, bo kulturni teden zaključen s koncertom godbe na pihala Kovinoplastika iz Loža.
Odbor za kulturo in šport jena seji sprejel tudi konkretne sklepe. V osnutku proračuna je govora o 3,3 milijone tolarjih, v vsoto pa je vključena obnova vsaj enega objekta kulturne dediščine, delovanje knjižnice in nabava knjig, dotacije športnim, kulturnim in planinskim dejavnostim. O podrobnostih načrtovanja več v eni od prihodnjih številk časopisa.
A. KOŠMERL
zgrešena in neprimerna. Upal sem namreč, da se bomo gasilci, kot je praksa v drugih deželah Evrope, pojavili kot enakopraven strokovni partner državi ter soustvarjali novo organiziranost požarne varnosti na Slovenskem.
Kako sem se zmotil! Zgodilo pa se ni nič - nikjer niti besedice o tej pobudi - ker je bil pač to le predlog nekega idealista. In vendar se uresničujejo moja pesimistična predvidevanja, ki jih je potrdil tudi eden od razpravljalcev na 4. seji plenuma GZ Slovenije dne 22. junija 1996. Dejal je, da nam po 125 letih dobrega in humanega dela gasilcev krojijo usodo in odločajo drugi ter zbujajo občutek, da smo nujno zlo in da nas porivajo na zapeček in izničujejo vse dosedanje delo, da o moledovanju za finančna sredstva za nemoteno delovanje niti ne govorim, o čemer je bilo na omenjenem plenumu utemeljeno izrečenih nekaj pikrih pripomb.
In kaj imamo danes? Poleg Gasilske zveze Slovenije kot reprezentativnega predstavnika slovenskih prostovoljnih gasilcev še Slovensko združenje za požarno varnost in Združenje slovenskih poklicnih gasilcev (torej razbita stroka!).
Zato menim, da bo stanje, v katero sta zabredla stroka oz. slovensko gasilstvo nasploh, potrebno umirjeno in objektivno ocenjevati, predvsem zato, ker imamo dovolj izkušenih ljudi, ki so sposobni graditi pot naprej na
TAMARA VONTA IN OPUS V KLUBU CENTRAL
LJUBLJANA - Založba Opus iz Krškega bo jutri ob 19. uri v Klubu Central v Ljubljani predstavila Sončni mrk gospod, pesniški prvenec novinarke in televizijske voditeljice Tamare Vonta. Knjigo je izdala založba Opus, ki pripravlja predstavitev skupaj s POP TV.
GRAFIKE JOŽETA ŽLAUSA
BRESTANICA - V petek, 24. januarja, so v Galeriji samorastnikov na gradu v Brestanici odprli razstavo grafik Jožeta Žlausa. Riše stare domačije, kašče, gradove in predmete z dokumentarno vrednostjo. Dela v tehniki suhe igle in je mojster detajlov. Umetnika je na otvoritvi pozdravil župan občine Krško Danilo Siter, na citre je zaigrala mlada šplarka, zapela pa je hčerka Jožeta Žlausa. Pri postavitvi razstave je bil najbolj zaslužen slikar Stane Fabjančič iz Brestanice.
B. H.
podlagi obstoječih izkušenj, znanja in vrednot, na tradiciji in kontinuiteti gasisltva. Zato pravim: začnimo premikati “voz” ze sedaj, pri čemer pa ni ravno nujno, da se v celoti strinjate z mojim predlogom, ki ga v nadaljevanju nameravam podati, ampak da se skupaj vendarle zamislimo nad stanjem, v katerem smo se znašli, in ugotoviti, kako naprej; posebno še zato, ker tako z vso ihto želimo čimprej v Evropo.
Z ozirom na izkušnje drugih strok v državi Sloveniji se prav zato ponovno pojavljam s pobudo o ustanovitvi slovenske gasilske zbornice. Prepričan sem, daje ta predlog utemeljen vsaj najmanj iz treh razlogov:
•	V novem političnem sistemu so namreč stanovska in strokovna društva izgubila možnost vplivanja na tiste odločitve države, ki imajo zanje bistven pomen, kar velja tudi za položaj požarnega varstva oz. izvajalcev tega varstva (gasilcev).
•	Menim, da je v demokratičnem parlamentarnem sistemu, kot ga imamo sedaj, nujno najti stroki ustrezen položaj, v katerem bo lahko uveljavila strokovno problematiko, saj je navsezadnje strokovna javnost del vsake civilne družbe (vsaj v Evropi je tako!).
•	Tretji razlog pa je predvsem vsebinski: gasilska zbornica naj bi bila oz. bi morala biti predvsem strokovni servis, kar pomeni, da zastopa le interese svojih članov v pogovorih z vlado in zavarovalništvom in tudi sicer ščiti svoje člane; po drugi strani pa bi bila svetovalno telo na področju statusnih, delovnopravnih, davčnih in ostalih zadev, ki so skupne vsem njenim članom.
RUDINANGER Novo mesto
Šok na meji v Vinici
Zaradi rezervne gume se je moral potnik vrniti na Hrvaško - Policist neprijazen in grob
Simeon Galič, diplomirani pravnik, kije hrvaški državljan, sicer pa živi v Sloveniji, je v zelo dolgem pismu opisal svoja doživetja 17. januarja ponoči na mejnem prehodu Vinica.
Žaradi sestanka se je vračal v Slovenijo pozno ponoči in kot nalašč se mu je tistega dne izpraznila zračnica na kolesu, zato je čez mejo peljal z rezervnim kolesom. Kot piše, se že nekaj let vsak dan vrača domov iz Hrvaške po isti proti, vendar je tisto noč doživel nerazumljivo početje policista. Policistu -kasneje je izvedel, da je bil Peter Vipavec - je pokazal zahtevane dokumente, vendar mu na bolj osebna vprašanja, na primer, kje je bil, kam gre, ni hotel odgovoriti. Potnik mu je rekel, da je to njegova osebna stvar, policist pa mu je dejal, da res ni dolžan odgovarjati, “boste pa tam ob strani parkirali!”
Sledil je natančen pregled prtljažnika, opreme, celo pod pokrov motorja je pogledal. “Ker je bilo vse v redu, je za konec pogledal še gume in opazil je, da ima ena drugačen profil, zato mi je policist enostavno
moral na poti domov menjati gumo.” Rekel mi je, da naj grem naprej peš (in to ob 1 uri ponoči pri minus 15 stopinjah!) ali naj se vrnem na Hrvaško, lahko pa me odpeljejo v Novo mesto k sodniku za prekrške.
Potnik ga je nato prosil, če lahko pokliče družino, da ga pride kdo iskat. Njegova prošnja je bila, kot piše, grobo odbita in ni mu preostalo drugega, kot da se po polurnem zadrževanju na meji vrne na Hrvaško. Zjutraj se je vračal v Slovenijo z isto gumo, vendar tokrat brez težav, policistom pa je povedal, da se vozi z rezervno gumo in da jo bo zamenjal v Sloveniji. “Čez mejo hodim pet let, vedno so me policisti prijazno sprejeli, na morebitne pomanjkljivosti (umazana tablica, pregorela žarnica...) pa so me le vljudno opozorili. Ljudje na eni in drugi strani Kolpe so vedno živeli v dobrih prijateljskih odnosih in tega ne more in ne želi pretrgati mejni prehod. Tudi to je vzrok, da so obmejni organi sicer uradni, a tudi razumevajoči do stisk in težav potnikov. Škoda, da vtis o Vinici in
prepovedal nadaljnjo vožnjo, Sloveniji pokvari eden od poli-ceprav sem mu povedal, da sem cistov,” je zapisal Simeon Galič.
“ZDRAVJE IZ LJUBEZNI”
NOVO MESTO - Knjižnica Mirna Jarca pripravlja v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v veliki čitalnici predstavitev knjige Zdravje iz ljubezni avtorice Ksenije Lekič. V njej govori o zdravitelju, jasnovidcu in duhovnem učitelju Marjanu Knezu ter o ljudeh, ki so iskali zdravje in spoznanje.
Anton Štampohan.
50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - Pred nekaj dnevi sta med štirimi otroki, osmimi vnuki in tremi pravnuki praznovala zlato poroko Lojzka in Martin Radoš iz Cerovca pri Semiču. Lojzka, doma z bližnjega Črešnjevca, je pri osemnajstih letih in na pragu druge svetovna vojne ostala brez staršev in kot najstarejša je morala skrbeti za sestro in dva brata. Ko se je sestra poročila, so za doto posekali drevesa, ki jih je Martin vlačil iz gozda, in takrat sta se z Lojzko spoznala. Dom sta si postavila na domačiji Martinove mame na Cerovcu, saj so Radoševo domovanje na Hrastu med vojno Italijani podrli. Lojzka je bila kmečka gospodinja, Martin pa avtoprevoznik, furman s konji in kmet. “Čeprav je bilo življenje težko, sva zadovoljna.'
SKUPAJ VRTEC IN MALA ŠOLA
PODPRESKA - Do leta 1995 je bil vrtec v nekdanjih prostorih Gozdne uprave v Podpreski. Potem so za potrebe vrtca preuredili razred v šoli, ki je takrat spadala pod osnovno šolo Stara Cerkev, zadnje leto in pol pa spada pod javni zavod dr. Antona Debeljaka v Loškem Potoku. Ker je vrtec v Loškem Potoku prepoln in bi potrebovali vsaj še en oddelek, so poskušali otroke usmerjati v Pod-presko, kar pa se ni obneslo. Bili so celo predlogi o ukinitvi šole, kar pa so preprečili krajani KS Draga. Preteklo leto so zato v dotrajano šolsko poslopje vložili kar znatna sredstva in tako izboljšali bivalne in učne pogoje, ki so bili zlasti v zimskem času neprimerni. Letos je v tej podružnični šoli 14 učencev nižje stopnje, mala šola pa je skupaj z vrtcem, za katerega skrbi Vesna Miklič.
DANES KLOVNI
SEVNICA - Danes ob 19. uri bo v kulturni dvorani v Sevnici gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Klovni. Gostovanje, ki spada v gledališki abonma, organizira Zvez kulturnih organizacij Sevnica. Posamezne vstopnice so na voljo v Občinski knjižnici Sevnica in uro pred predstavo pri blagajni v kulturni dvorani.
V čigavi denarnici so Judeževi groši?
Knjiga, ki sramoti narodnoosvobodilno gibanje
Ostali so do 9. junija 1941, potem pa jih je, ko so dodobra izropali vse vredno, vzela noč. “oslej je razmejitvena črta med okupatorjema na Dolenjskem tekla 10 do 15 km po desnem bregu Save.
Torej so po Brulcu v Šentjerneju Pokopali 14 žrtev, ki jih dejansko ni b,lo. Poleg kaplana se je od njih Poslovil tudi poznejši partizanski komandant Jože Rakar, sicer član delegacije, ki je šla v Krško prosit Nemce, naj zasedejo Podgorje. O "Jem je bilo tudi znano, da je med L svetovono vojno prišel v rusko ujetništvo in da je zagovarjal sov-{*'kko-nemško nenapadalno pogodbo iz avgusta 1939. Svoj govor na P?grcbu, ki ga ni bilo, moral pa je ?t*i. da je avtor lažje utemeljeval Izprijenost voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja in gibanja sa-btega, je zaključil:
. “Naj živita sovjetska Rusija in bJen zaveznik nacionalsocialistična Nemčija! Smrt fašizmu!” Nato je v [|aglici odšel domov, vzel že pripravljen nahrbtnik in naravnost - v ho-sto. “Puško, naboje in bombe je btoral imeti skrite kje v zidanici in bez nekaj dni so imeli Šmarčani že Priložnost videti novo oblast - par-hzane!” (str. 70) Neveijetno, vred-bo Miinchhausna! Ali gre pri avtorju res za nepoznavanje zgodovin-
skih dejstev ali za namerno in zavestno pačenje s ciljem, prikazati partizanstvo in Osvobodilno fronto slovenskega naroda v čim bolj izkrivljeni podobi?
Na kratko. Konec aprila 1941 ni bilo partizanov ne v Sloveniji ne v Jugoslaviji. TUdi pozdrav “Smrt fašizmu - svobodo narodu!” se je pojavil šele oktobra 1941. Prvi partizani domačini so se pojavili na Gorjancih marca 1942, ko je začela nastajati Gorjanska četa, torej skoraj leto dni pozneje, kot je navedeno v knjigi.
Poglavje “Stik s stvarnostjo” (str. 83-90) kaže popolno nepoznavanje odnosov in pristojnosti vodstvenih političnih in vojaških organov narodnoosvobodilnega gibanja. Pri Brulcu izvršni odbor OF, ne pa glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, ureja čisto vojaška vprašanja. Čeprav je za knjigo značilna nepovezanost dogajanja in kronološka zmeda, govori o dogajanju v četi, ki je dejansko ni bilo. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, ko dobi Dolenjska šele prve ilegalce, so v tej neobstoječi četi obžalovali, “da so izgubili nacionalsocialističnega zaveznika”. Tfeden dni zatem so četo obiskali trije vodilni člani izvršnega odbora OF iz Ljubljane. Po Brulcu
očitno anarhistično četo so opozorili, da je konec njihove “partizan-ščine” in da morajo priznati “nad seboj Izvršni odbor Osvobodilne fronte, ki vam bo pošiljal direktive in namesto vas načrtoval vojaške akcije”. Govorili so tudi o podržavljanju proizvajalnih sredstev in pridobivanju bajtarjev in kmetov za skupno gospodarstvo. Še isti dan so s četo v neki vasi prisilili vaščane, da so se udeležili mitinga in izvolili terenski odbor OF oziroma “zaščitnike naroda”, ki bodo skrbeli za prehrano in opremo vojske. Tistim, ki ne bi hoteli dajati za partizane, so nekajkrat zagrozili: “Mi vas bomo streljali!” Eden od prisotnih članov izvršnega odbora OF naj bi imel glede likvidacij bogate izkušnje iz Španije.
Ob prikazu prve četniško-belo-gardistične skupine pod poveljstvom kapetana Miroljuba Stamen-koviča maja 1942 je treba dodati bistven podatek, da partizani za njeno taborišče niso vedeli. Italijani so že 1. junija 1942 v informacijskem vestniku 11. armadnega zbora poročali, da katoliška stranka organizira oborožene oddelke “Bele garde" za boj proti komunistom. Poveljstvo italijanske vojske v Ljubljanski pokrajini seje takoj odločilo, da bo te oddelke podprlo, “ker utegnejo v
bodoče, če jih bomo pravilno izkoristili, zanimivo pospešiti protikomunistično borbo”. (Zbornik dokumentov..., VI - 3, str. 393) In ko je konec maja patrulja obmejne milice pri Malem Slatniku ustrelila Sta-menkovičevega pomočnika Ivka Laha, ki je napajal konja, je tudi v bližini nahajajoča se partizanska patrulja, misleč, da streljajo nanjo, odgovorila s streli. Ti streli so Brulcu zadostovali, da je zapisal:
“Od takrat so bili vsi prepričani, da partizani dobivajo pomoč od fašistov - rdeči od črnih” (str. 102). Ib je čista laž in moralna izprijenost, kajti resnica je naslednja: 31. maja 1942, ko je prva četniško-belogar-distična skupina že razpadla, se je kaplan v Šmihelu pri Novem mestu Karel Wolbang na poveljstvu divizije Isonzo v mesecih pred kapitulacijo Italije niso povezovale s fašisti, temveč le z redno italijansko vojsko oziroma s “cesarsko savojsko vojsko”.
Pri opisu likvidacije 36 nasprotnikov narodnoosvobodilnega gibanja (str. 105-113), ki je dejansko tudi ni bilo, je avtor kot glavnega izvajalca mučenja prikazal partizana, Srba iz Žumberka, vodja pa je bil komandant Rakar. Pri vzpodbujanju sovraštva, tudi mednacionalnega, človeška pokvarjenost res ne pozna
meja!
Da so bili zlasti v obdobju do velike italijanske ofenzive leta 1942 od partizanov usmrčeni posamezni nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja, je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati. Dejstvo tudi je, daje narodnoosvobodilno gibanje z likvidacijami brez očitno dokazane krivde utrpelo veliko škodo, kajti takšni poboji so marsikoga pahnili v nasprotni tabor. Zlasti obsojanja vreden je bil v nekaterih primerih tudi način usmrtitve.
Partizani, bili so to borci 1. bataljona Belokranjskega odreda, so prvič krenili v napad na četniško-belogardistični Štajerski bataljon 11. julija 1942. Do spopada je prišlo pri Zajčjem Vrhu pri Stopičah. Partizani so rešili 11 partizanov 2. bataljona Krškega odreda, ki so jih belogardisti dober teden pred tem z zvijačo ujeli. V noči na 12. julij je taborišče pri Šentjoštu obkolil Gorjanski bataljon, a so ga belogardisti že zapustili. Čez štiri dni so pri Češči vasi presenetili 3. četo 2. bataljona Krškega odreda. V boju je padlo ali bilo ranjenih zaklanih 17 partizanov, dva sta utonila v Temenici. O tem knjiga ne govori. Pač pa opisuje partizanski napad na Štajerski bataljon v taborišču v krški hosti pri Smolenji vasi 14. avgusta 1942, ki naj bi “dokončno odločil, kdo bo gospodaril po dolenjskih gozdovih in vodil boj proti okupatorju” (str. 127). Belogardisti in boj proti okupatorju? Kako da se Brulc ni sramoval zapisati takšen absurd? Po knjigi naj bi napadali nekajkrat omenjeni Vzhodnodolenjski obred,
ki je bil ustanovljen mesec po tem napadu, Žumberški odred in Belokranjski odred.
V neposrednem napadu na utrjeno taborišče sta sodelovala dva bataljona Tomšičeve brigade, deli Krškega in Belokranjskega odreda so imeli pomožne naloge. Kmalu po začetku napada so Italijani prvikrat odkrito pomagali svojim sodelavcem v boju proti partizanski vojski: iz Novega mesta so s topovi in minometi tolkli po partizanskih položajih, nakar so poslali na pomoč še pehoto. Partizani so pregnali belogardiste iz taborišča. Zatekli so se v varstvo Italijanov v Novo mesto, toda z njihovo pomočjo so se še isti dan vrnili. Čez dva dni so ga dokončno zapustili in se vrnili v Šentjošt.
Razvoj dogodkov ob kapitulaciji Italije je prikazan zmedeno in izkrivljeno. Del belokranjskih belogardistov iz postojank v Črnomlju, Metliki, Semiču in Dragatušu so partizani in aktivisti OF razorožili že v Beli krajini, glavnino pa v Kočevski Reki, kamor so prišli z italijansko vojsko. Toda po Brulcu so polovico belogardistov v Kočevki Reki razorožili esesovci in jih poslali v Dachau (Nach Dachau, str. 140). Del se jih naj bi prebil z območja Kočevja v Novo mesto, kar ni verjetno, kvečjemu kak posameznik.
Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja se v Novem mestu s poveljstvom divizije Isonzo ni bratilo, temveč je od njega odločno terjalo predajo orožja, na kar so Italijani le delno pristali.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
MODNI KOTIČEK
Zimsko deskanje
Ljubitelji snowboardanja tega izraza ne bi priznali in tudi v praksi ga ne slišimo prav pogosto, zato naj mi slavisti pogledajo skozi prste, da se bomo vsi najučinkoviteje sporazumeli. Danes sem teh nekaj vstic namenila spoznavanju mladega športa, ki ima svoje začetke v Ameriki okoli leta 1973, pri nas pa se je pojavil pred devetimi leti. V Sloveniji se zelo hitro razvija.
Kakšna so oblačila, ki prenesejo 20 do 30 metrski padec na skale, stometrsko drsenje po zaledenelem plazu, bližnje srečanje z drevesom pri SOkml h? Napredek na področju zaščitnih oblačil in izolacijskih materialov je tako nagel, da mu celo modni oblikovalci komaj sledijo. Na smučanju na belih poljanah pogosto opazite sivo rjave zelene “packe", ki se z neverjetno hitrostjo kotalijo po zasneženih klancih. Poleg deske, čevljev in vezi so v snowboarderski kolekciji nujne: hlače, bunda, rokavice, kapa in pomembno spodnje perilo. Material, ki je zaščitni znak najboljših oblačil, so armidna vlakna oziroma kev-lar. Z njim okrepijo predele na kolenih, komolcih in dlaneh. Poleg tega da je trpežen že na prvi pogled, je praktično neuničljiv. Tkanino je težko prerezati, saj so ji dodali tanke niti nerjavečega jekla. Za dodatno toplotno izolacijo in čim boljše odvajanje znoja so spodnje perilo izdelali na principu otroških plenic. Tako vrhunsko izdelana oblačila so izjemno priporočljiva in uporabna tudi pri drugih zimskih športih, zatorej ne oklevajte pri nakupu, saj boste s tem ne nazadnje naredili uslugo lastnemu telesu, ga zaščitili in se v najhujšem mrazu, snegu in vetru brezskrbno predajali zimskim užitkom.
JERCA LEGAN
•	Človek se je razvil iz opice, potem pa je postal parazit ali plazilec. (Jurčič)
•	Svoboda govora je dobra, še boljša pa je svoboda po govoru. (Jurčič) •
•	Tehnika napreduje s takšnimi koraki, da se je bati, da nas bo -pohodila.
TRIUMF SEDME UMETNOSTI V PORTOROŽU
Dosežek: gledljiv slovenski film
Visoki umetniški izdelki, ki največkrat požrejo ogromno denarja, na koncu pa si ____jih ogleda le peščina posvečenih, tej majhni državi nismo potrebni
Slovenski filmski maraton, šesti po vrsti, se je končal. Poročanje o zmagovalcih oz. nagrajencih je več kot zadovoljivo opravilo dnevno časopisje, zato uvodoma le nekaj splošnih resnic. Trditev, da se slovenskemu filmu pišejo boljši časi, vsekakor drži, saj je bilo na festivalu prikazanih kar nekaj filmov, ki občinstvo niso silili v zehanje in nenehno pogledovanje na uro. Predvsem so to filmi mlajše generacije režiserjev, ki so dokončno pretrgali zapuščinsko vez “umetni-škost za vsako ceno ” in naredili filme gledljive. Ne gre pa prezreti občutek, da je sama podelitev nagrad dajala videz ponovnega snidenja raztepene družine, katere očka - Filmski sklad Slovenije - je vsakemu članu odrezal po košček torte (seveda samo tistim “ta pridnim ”).
Kako si drugače razlagati izjavo predsednika žirije, režiserja Filipa Robarja-Dorina, da sta se na festivalu izkristalizirali dve temeljni resnici: “gledalec je bog” in “nihče ni nezmotljiv”. Poskus razlage lahko izvedemo z metodo sklepanja: če prva resnica drži, potem... Torej, prva trditev, da je gledalec bog, je svojo potrditev doživela na Maratonu. Film Outsider režiseija Andreja Košaka je doživel največ ovacij, edini napolnil dvorano portoroškega Avditorija, in to ne samo s filmskimi delavci, ter potemtakem zasluženo dobil nagrado občinstva za najboljši film na festivalu. In nič več kot to, saj ga je žirija maratona popolnoma ignorirala. Tu pa je potem ključni dokaz, da drži tudi druga resnica,, ki pravi, da nihče ni nezmotljiv. Žirija se odloči biti bolj papeška od papeža in se zmoti, potrdi drugo resnico in si opere roke, češ saj smo prijatelji, vse tudi ostane med prijatelji (tudi nagrade). Vendar nagrade ne bodo polnile kinodvoran in šele čas bo pokazal, kdo je kdo slovenskega filma v letu 96.
Takemu preverjanju pa se bo izognil prav “najboljši film”, po mnenju žirije, seveda, Vrtoglavi ptič, kratkometražni film za katerega je nagrado dobila celotna
SAŠU PODGORŠKU FILMSKA NAGRADA
PORTOROŽ - Konec prejšnjega tedna se je v Portorožu končal 6. slovenski filmski maraton. Poleg mnogih nagrad, ki sojih razdelili, je mnoge presenetila odločitev žirije filmskega sklada, ki za najboljši film maratona ni razglasila kakšnega celovečernega filma, ampak polurni plesni film brežiškega režiserja Saša Podgorška in koreografa Iztoka Kovača Vrtoglavi prič. Nagrado je prejela celotna avtorska eki-
Zgage tudi pozimi
Izšla je četrta knjiga avtorice Sandi Zalar iz Predstrug
DOBREPOLJE-O Sandi Zalar, slikarki in pisateljici smo poročali že lani, ko smo jo predstavili tudi kot ustanoviteljico in predsednico Turističnega društva Saja, organizatorko množičnih likovnih srečanj v Dobrepolju; napisala je tudi turistični vodič po Dobrepolju itd.
“Kniig ~

miga Zgage tudi pozimi daljevanje Dnevnika ihe Zgage, ki je po Dobre-ičila tudi r
polju povzročila tudi recej hude krvi,” pravi Sandi Zalar in takoj dodaja, da je to domišljijska pripoved, podkrepljena z njenimi izkušnjami iz raznih krajev. Zato zaradi nje ne bi smel biti nihče prizadet. Res pa se v knjigi najde, kdor se hoče.
V novi knjigi na duhovit način opisuje družino Zgaga z očmi sina Mihe, učenca višjega razreda osnovne šole, njegove vragolije v šoli, doma in drugod, njegovo zaljubljenost itd. Pozna se, da avto-
Sandi Zalar
rica opisuje s svojimi očmi in s smislom za humor oz. vedro plat življenje v družini in šoli. Oboje dobro pozna, saj je žena in mama, pa še likovno oz. umetnostno vzgojo je poučevala na šoli v Dobrepolju in drugod, zdaj pa poučuje na srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici.
Najnovejše Zgage so izšle pred kratkim v 1000 izvodih, izdala in založila je knjigo Zveza kulturnih organizacij Grosuplje. Ilustrirala, uredila in grafično prelomila jo je kar sama avtorica Sandi Zalar, natisnila pa jo je tiskarna Adoz, d.o.o., Kranj.
J. P.
ekipa: režiser Sašo Podgoršek, scenarist in koreograf Iztok Kovač, direktor fotografije Sven Pe-peonik in avtor glasbe Boris Kovač. Videli ga bomo najverjetneje po televiziji, saj se kot producent pojavlja tudi nacionalna TV, najverjetneje pa filmskega doživljanja pred slovenskim gledalcem ne bo ponovil. Potrditev občinstva pa bodo preizkusili filmi Ekspres, ekspres režiserja Igorja Šterka, Hercog Mitje Milavca in pa seveda že omenjeni Outsider Andreja Košaka.
Dobitnik nagrade za režijo in nagrajenec slovenske sekcije mednarodnega združenja filmskih kritikov in publicistov FI-PRESCI Igor Šterk je s svojim
prvencem Ekspres, ekspres očaral publiko in tudi kritike. Ponaša se s svojevrstno poetiko, čisto avtorskemu pristopu, saj se odpoveduje pripovedovanju zgodbe z dramatičnimi konflikti in psihološkimi karakteiji, namesto tega pa ponuja detajle, bežna srečanja in situacije ter krasne vožnje kamere. Vendar je v filmu nekaj napak, katerih si seveda “najboljši režiser” ne bi smel privoščiti. Glavni igralec kadi plave gauloises, v trenutku, ko vozne karte plačuje v dinarjih in je sprevodnik v uniformi Jugoslovanskih železnic, le nekaj trenutkov pozneje pa izreže svojo fotografijo iz slovenskega “pasoša”. Obe napaki bi zlahka spregledali, če v zadnji tretjini filma prav sprememba sistema in
FILMSKI POGOVOR - Režiser filma Ekspres, ekspres Igor Sterk in montažer filma Outsider Zlatjan Čučkov. (Foto: B. P.)
Malo v velikem - staro v novem
Novo mesto - New York
Vart-caffe galeriji Luna razstava fotografij mesta New York omogoča obiskovalcem vpogled v del te svetovne metropole, katere ime nas Novomeščane kar samo po sebi sili, da iščemo malo v velikem in staro v novem. Sprva je projekt Razglednice Novega mesta romal v Nevv York city in tako omogočil trem nosilcem: Matjažu Mehletu, Fikre-tu Džeparju in Marku Zajcu, da se seznanijo s prestolnico sveta in jo zopet s pomočjo fotografije predstavijo nam v Sloveniji. V galeriji tako ob spremljavi nemega saksofona zaživi nekaj trenutkov velemesta, ki s svojo gravitacijo v majhen prostor ne sevajo samo utrip mesta, temveč tudi logiko mišljenja, ki zadnja leta počasi prihaja tudi v
FOTOGRAFIJE V LUNI - V četrtek, 16. januarja so trije avtorji: Fikret Džepar, Matjaž Mehle in Marko Zajc, predstavili svoje “megamestne” vtise iz New Yorka, Kjer so prebili 14 dni v septembru 1996 na fotografijah, razstav-* (jenih v galeriji Luna, Pugljeva ul. 2, Novo mesto. Prvič razstavljene fotografije bodo na ogled predvidoma do 6. februarja.
Slovenijo. In tako nas prav ta razstava lahko popelje v nove dimenzije mišljenjskega, ki nam bodo pomagale najti malo v velikem in staro v novem.
Podobno, kot je naše mesto zaživelo v ZDA, sedaj Nevv York biva pri nas in nam s tem ponuja most med velikim in malim. Most, ki se dviguje iz težkega mulija Goge in nas vodi na visoke nebotičnike velemesta, s katerih se lahko prosto ozremo okoli in kot svobodni orli poletimo v težo nižin, ki je nujna predpostavka lahkotnosti višin. Tako lahko, obogateni z obema težnostma, živimo in ustvarjamo naprej in popeljemo malo Novo mesto in Slovenijo v širni svet, ki postaja vse manjši. S pomočjo odsevanja v velikem izoblikujemo svojo podobo, ki nas bo predstavljala navzven in navznoter; m spoznamo, da vse te oblike delovanja, ki podobno kot imeni mest odsevajo istost in neistost hkrati, lahko zaživijo samosvoje bivanje tudi pri nas in aktivno popestrijo naše in življenje nasploh.
MARKO HI DEK
države ne bi bila poudarjena. Moteče so tudi montažne napake čisto obrtniškega izvora, ki so prisotne cel čas filma. Med igralci pa največ akcije pokaže Andrej Rozman - Roza, ki igra stransko vlogo-
Film Hercog, dobitnik nagrad za najboljšo glasbo, montažo, direktorja fotografije in scenarij, ponuja zgodbo, ki se naslanja na dogodek iz konca 2. svetovne vojne, svoj epilog pa dobiva štirideset let kasneje. Poleg tega, daje gledalec tega filma spet soočen z dilemo, ali sem neumen, ker nič ne razumem, tudi izbira igralcev za določene vloge prepreči vsako možnost indentifikacije. No, nabirko, ki ji Američani rečejo ca-sting, bo treba v slovenski film šele vpeljati.
O Outsiderju ni več kaj povedati, zgodil se mu je vox populi, to pa pri filmu tudi šteje. Omeniti je treba študentsko produkcijo (AGRFT), ki je pokazala, da prihaja še ena generacija režiserjev, ki bo postavljala svoje zgodbe. Videli smo nekaj odličnih dokumentarcev: kratki film Pepelca študenta režije Martina Srebotnjaka je dobil posebno priznanje za navdahnjeno eksperimentalno delo, v kategoriji igranih krakih študentskih filmov pa je močno viden teaterski pristop, nezmožnost artikuliranja zgodbe, s tem pa tudi zmanjšana gledljivost.
Nagrade so bile podeljene tudi na drugih področjih, in sicer: na področju umetniškega videa sta si prvo nagrado enakovredno razdelili Ema Kugler za video Tajga in Jasna Hribernik za video Balla-bende; nagrado za oblikovanje zvoka je dobila Hanna Preuss za prispevek v filmih Ekspres, ekspres, Outsider in Vrtoglavi ptič; nagrado za najboljšo kostumografijo pa je dobila Irena Felicijan za film Feliks. Revija Stop je kot vsako leto proglasila tudi najboljšo igralko in najboljšega igralca leta, to sta Nataša Barbara Gračner in Gregor Bakovič.
Torej, bera je končana, nagrade podeljene, Portorož spi zimsko spanje. Trume nagrajencev in ostalih filmskih delavcev so se vrnile v naše glavno mesto in se porazgubile po gledališčih, televizijah in produkcijskih hišah. Filmi pa ostajajo. Dokler je vsaj en slovenski film sposoben letno nekajkrat napolniti kinodvorane, toliko časa je tudi smislen. Visoki umetniški izdelki, ki največkrat požrejo ogromno denarja, na koncu pa si jih ogleda le peščica posvečenih, tej mali državi niso potrebni. Filozofija je enostavna, le pismen moraš biti.
BORIS PETKOVIČ
Gamsi z novo kaseto
Življenje je en velik hec
Glasbeno založništvo Helidon pri mariborski založbi Obzorja je pred kratkim izdalo kaseto Življenje je en velik hec ansambla Gamsi. Kaseti, ki jo bodo uradno predstavili 2. februarja v Domžalah, bo sledila še zgoščenka. Na nji so posnetki desetih skladbic, napisanih tako, da bodo rade šle v ušesa. Ansambel in založnik pričakujeta, da bo kaseta enako uspešna, če ne celo bolj, kot sta bili kaseti Od rock’n’rolla do Slaka ter Jodl avtomat, s katerimi so si Gamsi utrli pot na slovensko zabavnoglasbeno sceno.
Skupino Gamsi sestavljajo trije bratje Janko, Marko in Tone Omahna ter Tomaž Palčič. Skupaj so že vrsto let. kot Gamsi pa so znani štiri leta. Največ igrajo po zabavah, veselicah in diskotekah. Prvi večji uspeh so dosegli leta 1993 z nastopom v oddaji TVS -Studio Maribor Poglej in zadeni, kjer so bili zmagovalci v rubriki Zlati prah. Istega leta so posneli kaseto Od rock’n’rolla do Slaka, ki je postala velika uspešnica. Leta 1995 so izdali drugo kaseto in zgoščenko Jodl avtomat, ki je prav tako postala uspešnica.
•	Ljubezen uči medicinsko umetnost in zunaj nje se ne rodi noben zdravnik. (Paracelsus)
•	Želimo prositi za odpuščanje in želimo odpustiti. (Nemški kancler Kohl Čehom)
Na Internetu
Tako šola kot občina
LOŠKI POTOK - OŠ Loški Potok je ena redkih, ki je na internetu, in gotovo je to plod intenzivne računalniške dejavnosti tako učencev kot seveda uporabe računalniških storitev, ki jih že kar nekaj let vztrajno razvija ravnatelj prof. Janez Mihelič. “Kdor ni poučen o vključevanju v informacijsko mrežo Internet, si sistem težko predstavlja. Naši učenci to že vedo. Praktično se te povezave po vsem svetu ne končujejo nikjer, obstaja le center - veliki, zmogljivi računalniki, ki zagotavljajo hiter pretok podatkov. Osnovni del omrežja pa so računalniki, ki so povezani z ustrezno programsko opremo, na primer preko satelitov, telefonskih ali drugih prenosnih naprav. Torej ima vsakdo možnost vključevanja v sistem!” pravi prof. Mihelič. Uporabo Interneta deli na tri najvažnejše sklope: elektronsko pošto, protokol za prenos podatkov in svetovni splet omrežij (WWW).
Šola dr. Antona Debeljaka ima že od lanskega novembra svojo predstavitev na Internetu, prav tako se predstavlja tudi občina. Trenutno pa pripravljajo angleško verzijo predstavitvenih strani.
A. KOŠMERL
Vikica - Viktorija Žveglič
Že kot dveletni otrok.se je srečala z otroško paralizo. Živahno otroštvo je morala menjati za bolniško posteljo in od šolskih klopi dalje jo je življenje spremljalo na invalidskem vozičku. Življenjski cilji: čim več sonca in čim manj stopnic. Leta 1974 sta se s Francijem poročila in preselila v Sevnico, istega leta je bilo tu ustanovljeno društvo invalidov.
Vikica je bila v življenju ponosna na svojo zaposlitev in svojo prisluženo pokojnino pri Jutranjki ter na brezskrben, umirjen način življenja s svojim možem. Do svoje poslednje bolezni je z invalidskega vozička vzorno in dostojanstveno opravljala vsa gospodinjska dela in vodila evidence aktivnosti Društva invalidov Sevnica.
Novi osebni zdravnik dr. med. Božidar Groboljšek, spec. spl. med., je že na prvem pregledu junija 1994 odkril tumor. In pričelo se je zdravljenje, povezano s trpljenjem. Toda za Vikico je bilo trpljenje pričeto v poletju, ko zorijo najlepši sadeži. Sadovi, ki ne
Jelka Anžiček
Jelka Anžiček je bila rojena 15. decembra leta 1933 na kmetiji v vasi Gomila pri Mirni v družini petih otrok. Oče je poleg na domači kmetiji delal tudi na posestvu v Lanšprežu. V mladosti je bila Jdlka zelo živahno dekle, ki je rado prepevalo s svojimi prijateljicami. Po končani osnovni šoli je opravila medicinsko šolo in se zaposlila na ginekološki kliniki v Ljubljani.
Stara 23 let je tik pred poroko doživela težko prometno nesrečo z motorjem. Zaradi težkih posledic je ostala invalid na vozičku, prizadet je bil tudi govor. Morala je v dom, kajti doma na kmetiji je ostala le starejša sestra z ostarelo in bolno mamo. V Domu starejših občanov Šmihel v Novem mestu je živela 14 let. V torek, 14. januarja, je prenehalo biti plemenito srce drage Jelke, od nje pa smo sc poslovili na pokopališču sv. Helene na Mirni. Ostala bo v naših srcih, vedno vesela in nasmejana.
REZKA MAJER
dozorijo, ostanejo trpki. In ker je trpela, je v življenju dozorela. Že v jeseni se je je po obsevanju lotila kožna bolezen in je po dolgotrajnem zdravljenju fizično oslabela. Toda duha ji bolezen ni ubila - na oddelku Dermatološke klinike se je mnogokrat oglašal Vikičin sintisajzer in z ubranim zimzelenimi melodijami odganjal bolnišnično monotonost.
Bolezen je žal napredovala in novoletno srečanje sevniških invalidov 27. decembra lani je bilo njen poslednji dan veselja, vedrine in sprostitve med svojimi člani društva. Po sprejemu na zdravljenje 30. decembra je žal morala tudi mimo “ubijanja duha”, kot je sama imenovala povzdignjen glas medicinske sestre nad nemočnim telesom, čemur so sledile le solze. Tega se je najbolj bala, vendar je bil “njen” bolnišnični oddelek zaradi praznikov do 6. januarja zaprt. Oslabljena je dočakala preselitev, na pravi oddelek. Mož Franci ji je bil vseskozi v trdno oporo. Nešteto prebitih dni v bolnicah jo je redno vsak dan obiskoval, kratkočasil in bodril. Tildi ko je bil sam bolan, ni odnehal in je Vikico prepričeval: “Jutri bo nov, lepši dan in delil ga bom s teboj!” In tako ni bilo naključje, da je kljub trpljenju 17.1.1997 naša Vikica “ljubeče zapustila dan in zdrsnila v miren večni sen...”
Marsikomu zdravemu je bila lahko vzor zaradi svoje jeklene volje, topline in harmonije duha in življenja in njenega sončka, ki ga ni bilo nikdar preveč!
Tvoje prijateljice iz Onkološkega inštituta in Društva invalidov Sevnica
Zalči Breznikar
Petega januarja smo se poslovili od matere, žene, gospodinje in družbene delavke Zaplatarjeve Zalči, kot so ji po domače rekli.
Spoštovana Žalči, bila si hčerka edinka, doma iz trdnega kmečkega doma pri Sv. Heleni pri Mirni. Imela si tri otroke, katerim si bila skrbna mati. Pokopala si sina in za njim si zelo žalovala, saj je to za mater najhuje.
Bila si odbornica Društva kmečkih žena Trebnje in v njem delovala vse od začetka leta 1974. Srečevale smo se na sestankih, ekskurzijah in družabnih večerih. Prva si, ki smo te zgubile iz naših vrst.
Marsikaj hudega si morala v življenju prestati. Pobrali so vam zemljo in nisi imela upanja na vrnitev. Tudi resnice se nisi bala povedati, čeprav včasih tudi za ceno življenja. Daga Zalči, počivaj v miru v senci svojega doma in v senci cerkve, za katero si tako rada skrbela.
M. KOSTEVC
v >
Število učencev narašča
[inj u= m ra fi
Šola na Hirjaku potrebuje še eno učilnico - Letos 38 učencev v štirih razredih
m iflj P u \m u PC J
TURJAK - Zgradba, v kateri je šola na Turjaku, bo kmalu stara 100 let. Zgrajena je bila leta 1901, in sicer za stanovanja služinčadi turjaškega gradu. Danes so v njej tri učilnice za štiri razrede podružnične osnovne šole, ki jo to šolsko leto obiskuje 38 učencev. Za 3. in 4. razred (18 učenčevi je pouk kombiniran, v prvem in drugem razredu pa je po deset učencev, se pravi, da število učencev iz leta v leto rahlo narašča in bo naraščalo tudi prihodnje leto, saj bo obiskovalo prvi razred 13 učencev. Na tem območju je zrast-lo kar nekaj novih hiš, zato je tudi učencev več, čeprav so danes taki časi, da starši dajejo prednost nakupu avta, in ne otrokom. Pozna se, da mestne navade vdirajo tudi že na vas.
Šolski prostori so majhni in inšpektorji neprestano opozarjajo na pomanjkljivosti. V načrtuje, da bodo uredili na podstrešju šolske stavbe še eno učilnico, vendar denarja zanjo še ni, pravi voditeljica te šole Valerija Ponikvar. Šola tudi nima telovadnice, zato ob slabem vremenu telovadijo kar v učilnicah, sicer pa na šolskem igrišču.
Več učencev obiskuje glasbeni pouk na domači šoli, na matični šoli v Velikih Laščah in tudi v
BILO JE PRED STO LETI
Naloge poskncev
Izbral Miloš Likar
Slovenski državni poslanci imajo zelo odgovorne dolžnosti. Mnogi teh dolžnosti ne izpolnjujejo tako, kot bi jih motali. Premalo se brigajo za kmeta. Naši državni poslanci nam pa ta žalostni stan lahko zboljšajo in ga tudi morajo zboljšati, če jim je blagor države na srcu. Zavedati se morajo ti gospodje, da smo mi kmetje temelj države. Kjer temeljna ni, vse razpade. Tole jim priporočamo:
1.	Slovenski državni poslanci naj vselej jasno izražajo svoja verska načela. Poganjajo naj se za take šolske postave, da se bo mladina izgojevala v ver-sko-narodnem duhu. Obiskovanje šole na kmetih naj se skrajša na šest let.
2.	Naši poslanci morajo na volilnih shodih svojim volil-cem obljubiti, da brez tehtnega uzroka ne bodo odsotni pri nobeni državnozborski seji.
3.	Slovenski kmečki poslanci naj stopijo v nekako zvezo s kmečkimi poslanci vseh Avstrijskih narodov, da bodo vsi skupaj vsaj v gospodarskih vprašanjih jedini postopali. In vsi skupaj naj potem delujejo, da se upeljejo na kmeta ugodne postave.
4.	Naj glasujejo zoper vse, kar bi utegnilo kmetom večje davke naložiti.
5.	Naši kmečki poslanci naj prirejajo in morajo prirejati med nami shode na katerih jim bodemo svoje želje povedali.
Dolenjske Novice 1897
Dobrepolju. Nekateri se udejstvujejo v košarki, nekaj pa jih obiskuje tudi plesni tečaj na šoli v Laščah. Izmed vidnejših dosežkov turjaških šolarjev naj omenimo Darjo Škrlj, ki je postala v minulem šolskem letu, ko je obiskovala četrti razred, znana drsalka ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Zdaj obiskuje šolo v Velikih Laščah.
Na šoli imajo le en računalnik, ker za več računalnikov tudi ni prostora. Ko bodo primerni prostori, bodo gotovo pridobili kakšnega in se še bolj usmerili v pouk računalništva, ker je to danes nujno potrebno, pravi vodja šole Valerija Ponikvar.
J.PRIMC
SMEH V ŠOLI
Okrogle in oglate
Zbral Branko Vrbinc
Ob 110-letnici Srednje kmetijske šole Grm je izšla tudi drobna knjižica z naslovom Okrogle in oglate z Grma pod Trško goro, v kateri je inž. Branko Vrbinc, dolgoletni profesor na tej šoli, objavil “umotvore” iz dijaškega življenja, ki si jih je desetletja potrpežljivo zapisoval. Ponatiskujemo nekatere.
•	Kako dihajo žuželke, je bil vprašan dijak P. G. “Z zračnicami, ” se je odrezal.
•	Na konec maturitetne naloge je J. K. pripisal: “P.s. Imam dva rezultata, upoštevajte tistega, ki je bolj pravilen. ”
•	Na vprašanje o času škropljenja proti ameriškemu kaparju je dijak odgovoril: “Drevje škropimo proti kaparjem, ko samci odlože jajca."
•	“Če je zemlja topla, posejano seme hitro vzklikne, "je zapisala v šolsko nalogo M. Z.
•	D. G. je takole svetovala: “Glo-dalce lahko uničimo z raznim dimom, ki ga damo v luknjo."
•	Dijakova oploditvena razlaga: “Moški spolni prah pade na ženski cvet in tako se oplodi. ”
•	Nova definicija M. B.: “Rženi rožiški so sladica iz ržene moke. ”
•	“Žito pridobivamo iz zrn, "je na vprašanje profesorja odgovorila M. M.
•	“Če veter piha na vzhod, bo tudi zrak pihal na vzhod, "je zapisal dijak S. R.
•	In še ena podobna iz dijakovih ust: “Zrak se giblje s pomočjo vetra."
•	“Naprava za merjenje vlage je higrometer ali Vladimir."
•	“Obdelavi strnišč pravimo straniščno oranje, "je zapisala S. D.
•	“Seme ne more pridelovati kdorkoli. Imeti mora potrdilo o kvaliteti prednikov, "je zapisal M. U.
V SOBOTO NA OGLEDE
DOBREPOLJE - V soboto, L februarja, ob 19. uri bodo v Jakličevem domu na Vidmu nastopili člani domače dramske sekcije z igro Antona Medveda “Na ogledih”. Posebnost igre bo, da je njeno besedilo prirejeno v dobrepoljsko narečje, za kar so poskrbeli domači kulturni delavci.
MOJA PRVA KNJIŽICA “STRAHKO”
Zgodilo se je na Miklavžev dan, ko me je ravnatelj poklical v razred za malo šolo. Posadili so me na čelo mize, zraven mentorice ga. Zupanove, mamice in babice. Učilnica je bila polna ljudi: učencev, članov novinarskega, likovnega krožka in učiteljic naše šole. Najprej sta se za uvod zvrstila govora g. ravnatelja in mentorice novinarskega krožka, vmes pa je Urška Ramovš iz 8.r. igrala na citre. Skratka, krasno vzdušje! Verjetno ste že zelo radovedni, čemu ves ta “direndaj”. Bila je predstavitev moje prve knjižice z naslovom Strahko. Prebrala sem uvod, moja prijateljica Karmi in ravnatelj pa sta prebrala vsak eno mojo pravljico. Na koncu sem odgovarjala na razna vprašanja ter podpisovala knjižico ali delila avtograme, tako kot to delajo pravi pisatelji. Ob tem so mi čestitali in mi želeli še mnogo lepih zgodbic. Res je bilo prijetno doživetje. Še enkrat bi se rada zahvalila vsem, ki so se trudili, da so moje pravljice izšle v pravi žknjižici, pravzaprav v posebni številki šolskega glasila Preproste besede. Mislim, da ta knjižica ni moja zadnja.
PETRA VRABEC, 7.r. novinarski krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
Zimska idila
Veselo je, ko zima pride in žalostno, ko oddide. Narava je vsa bela, ker zima sonce ji je vzela.
Snežinke padajo na tla, da otroci delajo sneženega moža. Otroci se po cesti drsamo, starši nas pa kregajo.
Za zimo pride spet pomlad,, otroci sanke žalostno pospravijo, a že naslednji dan kolesa spet poženejo.
ERNEST GOLOB, 5.b OŠ Mirna Peč
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
V ponedeljek, 20. januarja, smo ob 8.30 odšli na Ambrož pod Krvavcem. Vozili smo se dve uri in pol. Po prihodu smo vzeli prtljago in odšli v kočo, kjer smo st poiskali svojo sobo. Po kosilu smo veseli odšli na smučišče. Bilo je nekaj padcev, a kljub temu smo se vračali veseli. Tisti, ki se niso znali dobro smučati, so se naučili. Naša tovariša sta nas že prvi dan kar dovolj naučila. Po večeiji smo izbrali svojo maskoto, jo risali in prilepili na vrata svojih sob. V torek smo se zbudili že ob 6. uri, pospravili sobo in odšli k zajtrku. Za tem smo se oblekli za smučanje, zunaj pa nas je presenetil sveži sneg. Morali smo utrditi progo. Smučali smo se dve uri. Po kosilu je bilo zopet na vrsti smučanje. Tovariš nas je spremljal s kamero in zvečer smo si to ogledali. Videli smo nekatere napake, ki jih moramo odpraviti.
NATALIJA PERTINAK, 5.r.
OŠ Koprivnica
TUDI JAZ SI BOM SKOVAL SREČO
“Danes pa si bom skoval srečo!” sem si mislil in odšel v delavnico. Nisem vedel, kakšna bi bila in iz česa naj bi bila. Delali smo delavnico in so me bolele noge, pa se mi sploh ni ljubilo pomagati. Zato sem se odločil, da si naredim stol. Žagal sem,
lepil, zbijal in v treh urah je bila sreča nared. Ampak ta “sreča” je prišla prav vsem: ko je bilo kaj treba vzeti s stropa, na mojo srečo so kaj položili itd. In veste kam je šla moja “sreča”? V zidanico, ki smo jo gradili nekoliko kasneje. Vsi so mi govorili: “Ko boš prihodnjič delal srečo, bo že boljša.” Seveda so moji “sreči” rekli stol. Vendar s to “srečo” nisem bil zadovoljen in odločil sem se, da naredim novo. Tej “sreči” sem posvetil več časa in bila je veliko boljša. Sedaj je lepo prebarvana in stoji v naši pisarni. Vsi vedo, čigava je, in so že vprašali po njej. Čakam na naročila. Kujem srečo -stole za vse.
ROBI FLORJANČIČ, 7.c OŠ Bršljin
ODPRTAVRATA ŠKOFIJSKE KLASIČNE GIMNAZIJE
LJUBLJANA - V soboto, L februarja, bodo od 7.30 do 15. ure odprta vrata Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava za vse, ki jih zanima življenje in delo na tej šoli. Prisostvovali boste lahko pouku, si ogledali specialne učilnice, knjižnico, športno dvorano, kapelo in galerijo ter obiskali ravnatelja, profesorje in druge sodelavce.
KMALU ŠE EN RAZRED
OSILNICA - Za potrebe osil-niške šole urejajo še en razred. Z deli so začeli, čeprav še niso dobili obljubljenega republiškega denarja, in računajo, aa jih bodo dokončali že te dni, se pravi v prvih dneh februarja, seveda če bo šlo vse po načrtih. Tako bo imela šola končno dva primerna razreda.
PRIZNANJE FARSKI ŠOLI
Prejšnji teden so na slovesnosti v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni podelili priznanja najbolj urejenim in gostoljubnim osnovnim in srednjim šolam, ki so v letu 96 sodelovale v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista. Med dobitniki priznanj je bila tudi OŠ Fara v kočevski občini, ki že vrsto let uspešno uresničuje projekte Turistične zveze Slovenije. Razumljivo je, da se šola vključuje tudi v turistično dejavnost svojega kraja in da mladi na svoj način spoznavajo turizem, predvsem z njegove ekološke strani, kar je še posebej pomembno. Pogled na okolico šole je zares prijeten in očesu privlačen, saj se vsi, ki živijo in delajo v tej šoli, zavedajo, da ie le od njih samih odvisno, kako se bodo počutili na svojem delovnem mestu. Sprehod po prostorih, ki so polni otroških stvaritev in cvetočih lončnic, pa človeka navdihuje z neko nevidno toplino in prijaznostjo. Učenci in učiteji so prizanja zelo veseli in zatrjujejo, da bodo v bodoče še več svojih moči vložili v tovrstne projekte.	„ _
	VIKTORJI ’90		VIKTORJI ’96
Itfaor	Ime In priimek:	Viktor M	Ime in priimek:
	Oddaja:		Oddaja:
			
Moj naslov:	D	Moj naslov:	□
	VIKTORJI ’96
Viktor M	Ime in priimek:
	
	
Moj naslov:	. * ~ - ?	
>Ǥ


Spoštovani bralci Dolenjskega lista! Pred vami so z današnjo števil-	daje, ki si po vašem	mnenju zasluži nagrado Viktor za leto 1996, spo-
ko časopisa oštevilčene glasovnice za izbor priljubljene nagrade	daj pa pripišite svoj	polni naslov. Tokratne glasovnice so veljavne en
Viktor, ki jo podeljuje revija Stop. Letos poteka glasovanje tudi prek	teden, se pravi do	naslednje številke, ko bodo objavljene nove.
našega časopisa, in sicer v treh kategorijah. Na glasovnico napišite	Pravilno izpolnjene	glasovnice pošljite do 6. februarja na naslov:
ime in priimek “televizijske" ali “radijske” osebnosti, ali naslov od- Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom “Viktor 3”.
“MESTO POD MESTOM” V ŠMIHELU - Učenci so veseli, da bodo svoje mesto spoznavali skozi vse šolsko leto pri skoraj vseh predmetih (tudi pri matematiki), staršem pa se bodo predstavili aprila.
Šmihelsko “Mesto pod mestom”
V projektu lani uspešno sodelovali šestošolci, letos pa svoje mesto spoznava 1014 učencev - Navdušeni
NOVO MESTO - Mednarodni projekt Sveta Evrope Mesto pod mestom, ki ga je v Novem mestu vodil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, je v preteklem šolskem letu pritegnil tudi mlade in učiteljice na OS Šmihel. Nastale so tri bogate naloge o zgodovini Novega mesta in vse tri so bile poslane na nadaljnji izbor v Rim.
Oktobra nas je presenetila in razveselila novica, da je bila naloga Na okljuku Krke zaradi izvirnosti in kvalitetne izdelave nagrajena s 3. mestom. Izdelalo jo je 19 šestošolcev pod vodstvom mentoric Mojce Ribič, Lidije Skube in Janje Bukovec. Čeprav smo nalogo že predstavili v KC Janeza Trdine, smo v torek, 21. januarja, letos pripravili družabno popoldne še za vse sodelujoče, njihove starše in povabljene. V kulturnem programu smo prepletali besedo in pesem, ves čas pa je bil živo prisoten rečni škrat Kr-kec, ki je nastal v naši domišljiji med nastajanjem naloge. Vsi smo biliv zadovoljni.
Že med nastajanjem omenjene
naloge smo mentorice ugotovile, da je gradiva preveč, in da bi pritegnili še ostale učence, smo v šolskem letu 1996/97 projekt razširili na vso šolo. Tako sedaj sodeluje 1014 naših učencev. Po temeljitih pripravah učiteljev je delo oktobra steklo. V nižjih razredih so se posvetili otroškim igram, zbirateljstvu, prebivališčem, obrti. Na višji stopnji natančneje spoznavajo zgodovino mesta, kulturne spomenike, kulturne ustvarjalce, ukvarjajo se z ekologijo, turizmom itd. Najbolj zanimivo bo delo na terenu. Pogosto bomo gostje Dolenjskega muzeja, zato smo se odločili za nakup letnih vstopnic. Žal se pri delu srečujemo z nepremostljivo težavo - prostorsko stisko. Ne moremo se razdeliti v manjše skupine, da o enem večjem prostoru, kamor bi šli vsaj vsi šestošolci naenkrat, sploh ne govorimo. Zaradi tega ne moremo organizirati skupne zaključne prireditve. Svoja spoznanja pa bomo vseeno posredovali staršem na dnevu odprtih vrat.
JANJA BUKOVEC OŠ Šmihel
KUPIŠ BONBON, DOBIŠ BICIKEL - Ali pa zadenešpetko, z malo manj sreče pa priljubljeno vespo. Vse to stane pičlih 60 tolarjev, ki jih moraš v trgovini odšteti za čokoladni bonbon, v katerem te čaka presenečenje. Pri igri z bonboni gre za neke vrste komerciano igro, ki je prišla k nam iz Štajerske. Tako je podjetje Erostik iz Štor založilo tudi dolenjske trgovine s “čudežnimi ” bonboni. V trgovini Prinovec v Šmarjeti je na prodajalni polici ostal le še en čokoladni bonbon, ki je čakal svojega kupca. Končno ga je odvila mala Teja Tomažin iz Šmarjete in vsa vesela ugotovila, da je postala lastnica gorskega kolesa, enega glavnih dobitnov (na sliki). Dobimo se torej pri bonbonih “presenečenja”! (Diana Žagar)
ŠPORTNA VZGOJA MALO DRUGAČE - OŠ Šmihel je ena izmed šol v novomeški občini, kjer je prostorska stiska zelo izrazita. Težave so tudi z izvajanjem pouka športne vzgoje, ki poteka v dveh majhnih telovadnicah. Učenci in učitelji so bili zelo veseli snega, ker so se vsaj za posamezno uro športne vzgoje preselili na šolsko dvorišče in se izognili gneči v telovadnici. Š profesorico Suzano Praznik polovica učencev iz oddelka osvaja prve korake smučarskega teka. Pridobivajo si motive za gibanje, oblikujejo navade za smotrno izbrabo prostega časa in zadovoljujejo potebe po igri, lepoti in skladnosti gibanja v naravi. Žal pa smo tudi pri tej dejavnosti omejeni, ker imamo le 15 parov tekaških smuči, palic in čevljev. Pa še snega bo kmalu zmanjakalo. (I. Hlača, foto: I. Kalin).
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržal« pravic« do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 30.1.
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.50 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEOR1NG
10.00	TEDENSKI IZBOR CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 14/23
10.25	PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, italij. dok. serija, 26/26
11.55	KIN KONG, amer. film
12.35	PODOBA NARAVE, kan. serija,9/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
15.15	V VRTINCU
15.45	NEBO GORI MODRO, l\ film
17.00	OBZORNIK
17.10	SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz., 4/13
17.35	HUGO, tv igrica
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	POKONČNI POLICAJI, angl. naniz., 4/7
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	OMIZJE
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.10 Karaoke -12.10 Tedenski izbor: Domače obrti na Slovenskem; 12.40 Maša za Plečnika; 13.30 Vikarka iz Dibleyja, angl. naniz., 4/6 -14.00 Šport -15.40 Nihalo med smehom in solzami, dok. oddaja -16.20 Ellen Cleg-home, amer. naniz., 11/15 -16.40 V slogi je moč, avstral. naniz., 41/50 -17.10 Na robu, amer. naniz,, 7/7 • 17.55 Slalom, 1. tek (m) -18.50 Računalniška oddaja -19.25 V slogi je moč, avstral. naniz., 42/ 50 - 20.00 Aliča, evropski kult. magazin - 20.40 Slalom, 2. tek (m) - 21.30 Portret
KANALA
10.10	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -
12.20	Očka major (ponov.) ■ 12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -
13.35	Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (14. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (55. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (54. del) -18.10 Očka major (54. del) -18.40 Nora hiša (54. del) -19.05 Družinske zadeve (54. del) -
19.35	Cooperjeva druščina (54. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (54. del) - 20.30 Roka pravice (10. del) -
21.15	Nenavadna doživetja (10. del dok. oddaje) -
22.00	Smith in Jones (22. del) - 22.35 ’Alo ’alo (45. del) - 23.00 Vitez za volanom (21. del) - 23.55 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.45	Tv spored - 7.55 Poročila • 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila -12.20 Marisol (serija, 13/145) -
13.05	Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program -16.45 Literarna dediščina -17.15 Hrvaška danes -18.10 Kolo sreče -18.40 Obnova Hrvaške -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.10 Kulturna krajina -
21.15	Ib sem jaz (show program) - 22.15 Opazovanja • 22.50 Zakon (film) - 0.30 Poročila
HTV 8
14.00	Tv koledar -14.10 Gradovi prihodnosti (dok. serija) -15.05 Glasbena oddaja -15.35 “Shock corridor’ (amer. film) -17.15 Obalna straža (serija 4/160) ■ 18.10 Županijska panorama -18.35 Divje srce (serija, 1127160) - 19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 15/49) - 21.05 42. ulica (amer. film) - 22.30 Filmska gibanja - 23.10 Seinfeld (hum. serija)
PETEK, 31.1.
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.35 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.20	V1DEORING
9.50	TEDENSKI IZBOR
UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 44/52
10.05	DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer, naniz., 2/20
10.35	NA ROBU, amer. naniz., 7/7
11.20	RABUEVA FRESKA, slovenski film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.00	OMIZJE
15.30	ZBOROVSKA ODDAJA
16.00	POVEČAVA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	PODARIM DOBIM
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN
21.35	RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 4/12
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.00	MURPHY BROWN, amer. naniz., 4/25
23.25	OMAMNE SANJE, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.20 Tedenski izbor: Računalniška oddaja; 11.50 Portret; 13.35 Forum; 13.45 Aliča, evropski kulturni magazin; 14.15 Zgodbe iz školjke -14.45 Šef pa tak, nem. film ■ 16.15 Pokončni policaji, angl. naniz., 4/7 - 16.45 V
slogi je moč, avstral. naniz., 42/50 - 17.15 Italijanska restavracija, italij. nadalj., 4/8 -18.05 Lahkih nog naokrog -18.50 Oddaja o ekologiji -19.25 V slogi je moč, avstral. naniz., 43/50 -
20.00	Vojakinja Benjamin, amer. film - 21.55 Trend, oddaja o modi - 22.55 Po sledi mavrice, dok. oddaja - 2.00 do 4.30 Košarka
KANALA
10.10	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -
11.05	Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show (15. del) ■ 16.50 Drzni in lepi (55. del) -17.15 Drzni in lepi (56. del) -17.45 Rajska obala (55. del) -18.10 Očka major (55. del) -18.40, Nora hiša (50. del) • 19.05 Družinske zadeve (55. del) -19.35 Cooperjeva druščina (55. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (55. del) - 20.30 Ned in Stacey (11. del) - 21.00 Charley Hannah (film) - 22.35 Karma - 23.35 Ulica ljubezni (11. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila • 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila -12.20 Marisol (serija, 14/145) -
13.05	Santa Barbara (serija) -14,10 Izobraževalni program -16.40 Dok. oddaja -17.10 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.30 Veliko srce (dok. oddaja) - 22.00 Pol ure za kulturo - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub d.d. - 23.20 “Ptophecy” (dok. film) -1.10 Poročila
HTV 2
13.10	Tv koledar • 13.20 Seinfeld (hum. serija) -13.45 Nove priložnosti (serija, 6/16) -14.30 Triler -15.30 Zaklad v snegu (brit. film) -17.15 Zvezdnate steze (serija) -18.00 Risanka -18.10 Županijska panorama -18.35 Divje srce (serija, 113/160) - 19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Žakon v L. A. (serija, 16/ 22) - 21.10 Kdo je šef? (hum. serija, 5/22) - 21.40 Pokopališke skrivnosti (amer. film) - 23.15 Srce zahoda (hum. serija, 15/15) - 0.05 Ekskluzivna priča (amer. film) -1.35 Košarka
SOBOTA, 1. II.
SLOVENIJA 1
6.45	- 23.30 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
7.45	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.05	POD KLOBUKOM
8.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.20	ZBOROVSKA ODDAJA
9.50	TEDENSKI IZBOR ITALIJANSKA RESTAVRACIJA, ponov., 4/8
10.40	HUGO, tv igrica
11.05	TEDNIK
12.00	TREND, ODDAJA O MODI
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 12/26
15.10	TABORNIKI IN SKAVTI
15.25	ZGODBA O PSU IN DEČKU, jap. film
17.00	OBZORNIK
17.10	V DIVJINI, angl. poljudnoznan. serija, 5/6
18.00	4*4, ODDAJAOUUDEH IN ŽIVALIH
18.25	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	ZIDAK DOBRE VOLJE
21.10	ZA TV KAMERO
21.25	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.30	MALI OGLASI-MORILCI MED NAMI
SLOVENIJA 2
7.00	Euronews - 8.05 Tedenski izbor: Vojakinja Benjamin, amer. film; 9.50 Lahkih nog naokrog;
10.35	Roka rocka; 11.35 V slogi je moč, astrah naniz., 43/50 - 12.00 Življenje v rač. dobi, amer. dok. serija, 9/13 -12.25 Smuk (ž) ■ 13.25 Smučarki skoki -15.30 Šport -19.30 V slogi je moč, avstral. naniz., 44/50 - 20.00 Ameriška noč, fran. film -
21.50	Cousteau ponovno odkriva svet, franc. dok. serija, 9/12 - 22.40 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 23.40 V vrtincu - 0.10 Sobotna noč
KANALA
8.30	Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka -
10.25	Očka major (55. del) -10.50 Rdeče morje (dok. oddaja) -11.20 Akvarij preteklosti (dok. oddaja) -12.00 Zadnji let Amelie Erhart (film) •
13.35	Kako je bil osvojen divji zahod (4. del) -15.15 Cooperjeva druščina (55. del) -15.35 Princ iz Bel Aira (50. del) -16.00 Alf (21. del) -16.30 Mupet show -17.00 Mala morska deklica; Račje zgodbe -17.50 Ta čudna znanost (10. del) -18.15 Kung Fu (12. del) -19.05 Vroči bikini - 20.00 Zasvojeni (film) - 21.35 Vročica noči (11. del) • 22.25 Življenje v mestu (10. del) • 23.15 Vroči pogovori (10. del) - 23.45 Ponižana Emanuela (erotični film)
HTV 1
8.20	Tv koledar - 8.30 Poročila • 8.35 Srečni Luke (risana serija, 16/26) - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Prizma -12.00 Poročila -12.20 Dok. oddaja -13.05 Goreči četrtek (polj. film) • 14.00 Filipovi otroci -14.35 Briljanten -15.20 Skupaj v vojni, skupaj v miru -15.50 Tblevizija o televiziji -
16.20	Poročila • 16.25 Z one strani morja (dok. oddaja) -17,10 Razgovor s sanjami -18.00 Sinovi Nevihte -19.03 V začetku je bila Beseda • 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Memori nevidnaga človeki (amer. film) - 22.00 Opazovanja - 22.30 Nočni program
HTV2
16.15	Tv koledar -16.25 Kdo je šef? (hum. oddaja) -16.50 Zakon v L. A. (serija, 16/22) -
17.35	Mladi Indiana Jones, II. (serija, 15/15) -
18.25	Dok. film -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 22.15 Nove prilonosti (serija, 1/16) - 23.00 Glasbena oddaja
NEDELJA, 2. II.
SLOVENIJA 1
7.45	- 0.20 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
8.10	OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 8/13
8.35	ŽIVŽAV
9.30	4 X 4, ponov.
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.05	PODOBE NARAVE, kan. serija, 10/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.50	PLANET IN
15.10	GROF MONTE CHRISTO, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 4/22
17.35	PO DOMAČE
18.30	NARAVNI PARKI SLOVENIJE
19.10	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.20	RONDO KVIZ
21.40	OČETJE IN SINOVI
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	RAZREDNI BOJ, nem. film
SLOVENIJA 2
7.00	Euronews - 8.05 Mali oglasi: Morilci med nami - 8.55 Zlata šestdeseta slov. popevke - 9.25 Slalom, 1. tek (ž) -11.15 V slogi je moč, avstral. naniz., 44/50 - 11.40 Glasbena oddaja -12.40 Slalom, 2. tek (ž) -13.25 Smučarski skoki -15.30 Biatlon -17.25 Košarka -19.30 V slogi je moč, avstral. naniz., 45/20 - 20.00 Ljubezen na stranskem tiru, angl. nadalj., 3/4 - 20.55 Evropski ženski magazin - 21.25 Žive legende iz daljnjih dežel, franc. dok. nadalj., 5/13 - 21.50 Šport
KANALA
8.30	Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka -10.30 Nora hiša (55. del) -11.00 Glasbena oddaja -12.00 Prepovedani planet (film) -13.40 Daktari (22. del) -14.40 Ta čudna znanost (ponov.) -15.05 Najstniki proti vesoljcem (11. del) -15,30 Super samuraj (11. del) -16.00 Alf (22. del) -16.30 Mupet show -17.00 Boogedyje-va nevesta (film, 2. del) -17.50 Korak za korakom (11. del) -18.15 Miza za pet (11. del) -
19.05	Najbolj nori kaskaderji (1. del dok. serije) - 20.00 Zmajevo prekletstvo (dok. film) -
21.30	Nenavadna doživetja (10. del) - 22.15 (Oprah show - 23.05 Vitez za volanom (22. del)
PONEDELJEK, 3. II.
SLOVENIJA 1
8.45	- 2.00 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEOR1NG
10.05	TEDENSKI IZBOR
POPOLNA TUJCA, amer. naniz.,'4/22
10.30	RAZREDNI BOJ, nem. film
12.00	ZA TV KAMERO
12.10	UTRIP
12.25	ZRCALO TEDNA
12.40	RONDO KVIZ
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.35	TEDENSKI IZBOR ZOOM
14.35	LJUDJE IN ZEMLJA
15.05	VEČERNI GOST
15.50	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	SKRB ZA ZEMLJO, angl. dok. magazin, 4/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOLJU
18.40	L1NGO, tv igrica
19.15	RISANKA 19.23 ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PRO ET CONTRA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	VISOKA DRUŽBA, amer. naniz., 5/13
23.00	MIT VERLUST 1ST ZU RECHNEN, avstij. film
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews - 8.35 Na potep po spominu -
9.35	Tedenski izbor: Okolje in mi; 10.00 Šport;
10.50	Komorni zbor iz Tallinna; 11.20 Raziskovalec, amer. dok. serija, 4/12; 12.10 Obzorje duha -12.40 Superveleslalom (m) - 14.40 Koncert • 15.15 Balet - 15.45 Ljubezen na stranskem tiru, serija 3/4 -16.35 V slogi je moč, avstral. naniz., 45/50 • 17.00 Superveleslalom, posn. -18.00 Viper, amer, naniz., 5/13 -18.50 Oddaja o zdravju -19.25 Simpsonovi, 65/92 -
20.00	Sestriere ’97 - 20.30 Angel, varuh moj, amer. naniz., 10/13 - 21.20 Stoletje ljudstva, dok. serija, 4/10 - 21.20 Roka rocka - 23.20 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risanke -10.40 Rajska obala (ponov.) -
11.10	Oprah show (ponov.) -11.55 Korak za korakom (ponov.) - 12.20 Super samuraj (ponov.) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -13.10 Miza za pet (ponov.) -14.00 Najbolj nori kaskaderji (ponov. 1. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov. 56. dela) -17.15 Drzni in lepi (57. del) -17.45 Rajska obala (56. del) -18.10 Očka major (56. del) • 18.40 Nora hiša (56. del) • 19.05 Družinske zadeve (56. del) -19.35 Cooperjeva druščina (56. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (56. del) - 20.30 Sam svoj mojster (12. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Dober policaj • 22.45 ’Alo 'alo (46. del) - 23.05 Tihotapci (12. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde
TOREK, 4. II.
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.20 TELETEKST
8.00	VREMENSKA PANORAMA
8.30	VIDEOR1NG
9.00	TEDENSKI IZBOR
KAJ MORA SOVA OPRAVITI POZIMI
9.40	VIPER, amer. naniz., 5/13
10.25	MISIJON, angl. film
12.25	NARAVNI PARKI SLOVENIJE
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.50	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
14.45	PRO ET CONTRA
15.35	ODDAJA O TURIZMU
15.50	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM SPREHOD V NARAVO
17.25	SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 9/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	POVEČAVA
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	UMOR 1. STOPNJE, amer. nadalj., 16/23
23.20	SVET POROČA
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Dlan v dlani; 12.30 Oddaja o zdravju; 13.00 Nedeljska reportaža; 13.30 Mur-phy Brown, amer. naniz., 4/25; 13.55 Osmi dan;
14.25	Stoletje ljudstva, naniz.; 15.15 Evropski ženski magazin -15.45 Potrošnikov kažipot -
16.00	Angel, varuh moj, amer. naniz., 10/13 -
16.45	Simpsonovi -17.15 Vesoljska policija, amer. naniz., 5/24 - 18.05 Biatlon -18.50 Volja najde pot -19.25 V slogi je moč, avstral. naniz., 46/50 - 20.00 Sestriere ’97 - 20.30 Hamlet posluje, fin. film (čb) - 22.05 Obiski - 22.35 M
-	mesto išče morilca, nem. film (čb)
KANALA
10.10	Risanke • 10.35 Rajska obala (ponov. 56. dela) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’AIo ’alo (ponov. 46. dela) - 12.20 Očka major (ponov.) • 12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 56. tlela) -14.00 Tihotapci (ponov. 12. dela) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 57. dela) -17.15 Drzni in lepi (58. del) -17.45 Rajska obala (57. del) -18.10 Očka major (57. del) -18.40 Nora hiša (57. del) -19.05 Družinske zadeve (57. del) -19.35 Cooperjeva druščina (57. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (57. del) - 20.30 Ellen (12. del)
-	21.00 Ta otrok je moj (film) - 22.35 ’Alo ’alo (47. del naniz.) - 23.00 Bergerac (11. del) • 0.00 Živeti danes
SREDA, 5. II.
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.35 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.25	VIDEOR1NG
9.55	TEDENSKI IZBOR
OGLEJMO SI, angl. dok. serija, 5/12
10.20	VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz., 5/24
11.10	HAMLET POSLUJE, fin. film
12.35	ŽIVE LEGENDE IZ DAUNJIH DEŽEL, franc. dok. nadalj., 5/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.30	TEDENSKI IZBOR ZIDAK DOBRE VOLJE
15.30	V DIVJINI, angl. poljudnoznan. serija, 5/6
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TRIPTIH AGATE SCHVVARZKOB-LER, tv film
21.30	MADE IN SLOVENIA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	VIKARKA IZ D1BLEYJA, angl. naniz., 5/6
23.10	BREZ SLEHERNEGA DVOMA, amer. film (čb)
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 9.50 Tedenski izbor: Svet poroča;
10.20	Volja najde pot; 10.50 M - mesto išče morilca, nem. film (čb); 12.25 Obiski; 12.55 Visoka družba, amer. naniz., 5/13; 13.20 Cousteau ponovno odkriva svet, franc, serija, 9/12; 14.10 Studio Ci!y ■ 14.55 Umor 1, stopnje, amer. nadalj., 16/23 - 15.40 V slogi je moč, avstral. naniz., 46/50 - 16.10 Caroline v velemestu, amer. naniz., 15/23 • 16.35 Koncerti za mlade -17.40 Slalom, 1. tek (ž) -18.55 Košarka - 20.30 Sestriere '97 -
20.50	Slalom, 2. tek (ž)-21.50 Biatlon - 22.35 Zavrtimo stare kolute - 23.05 Slavnostni koncert
KANALA
10.10	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov. 58. dela) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov. 47. dela) - 12.20 Očka major (ponov. 57. dela) -12.45 Nora hiša (ponov. 57. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 57. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 57. dela) -14.00 Bergerac (ponov. 11, dela) -14.55 Jezero pri Podpeči (dok. oddaja) -15.25 Dežela kitajskih kosmulj (dok. oddaja) -16.00 Oprah
show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 58. j dela) -17.15 Drzni in lepi (59. del) -17.45 Raj- j ska obala (58. del) -18.10 Očka major (58. del); -18.40 Nora hiša (58. del) -19.05 Družinske zadeve (58. del) -19.35 Cooperjeva druščina (58. del naniz.) • 20.00 Princ z Bel Aira (58. del j naniz.) - 20.30 Osumljeni (12. del naniz.) - 21.20 Klic dolžnosti (11. del naniz.) • 22.10 Smith in Jones (23. del) - 22.40 ’Alo ’alo (48. del) - 23.10 Vojak naj bo (12. del) - 0.05 Brez (dok. oddaja)
DOLENJSKE
8
BELE KRAJINE
STU
io
ft
>3.0 MHZ

RADIO
-n
107.3	107.5
91.2
OGNJIŠČE
MEH POJE IN IGRA CELO V NEMČIJI - Srečko Rozman z Rake, Mateja Bogolin iz Zupete vasi, Drago Drobež in Jože Kirn iz Šentjerneja ter Toni Klemenčič iz Kostanjevice so sicer prekaljeni glasbeni mački, pod imenom ansambel Meh pa so združeni slabo leto. Kljub kratki dobi skupnega igranja in petja zabavne in narodnozabavne glasbe so fantje in dekle zelo aktivni, saj se nastopi po Dolenjski in Posavju vrstijo skoraj vsak vikend vse od prejšnjega poletja, zadnji vikend v januarju so na povabilo Slovenske krščanske misije nastopali v Berlinu. Še letos nameravajo izdati tudi prvo kaseto in zgoščenko.
LE VKUP, UBOGA GMAJNA!
Festivalčki, zmagovalčki
Glej ga zlomka, na suknjiču priponka. Taka bi bila kratka definicija festivala narodnozabavne glasbe ali Zimbabwee festivala, kot so ga organizatorji MKK Črnomelj tudi poiimeno-vali. Z eno besedo: bilo je “guž-vastično”. Dejstvo, da skupek štirih mladih skupin, ki, roko na srce, niso pokazale nič presenetljivega in pretresljivega, privabi plemena z vseh koncev Dolenjske, ki kaj dajo tudi na svojo kostumografijo, nosi upanje za ta košček teritorija, namenjenega mladinski kulturi, edinemu v Beli krajini. V kratkem bodo praznovali petletnico, in kaj več takrat.
Recenzentski blok na kratko. Valter bramo Sarajevo iz Izole je za svojo osnovno vzel kar punk, še kar starikav, brez žgečkljivih primesi. Glede na kar visoko starostno stopnjo članov benda je glasbeni izraz še kar boren. Kar pa se ne da oprostiti Izolanom, zlahka spregledaš pri skupini Razlog za iz Kutine, ki je mejo prestopila skupaj s svojimi navijači. Klasičen hard-core in mladostniška energija pa veliko stresajoče jeze je mladcem omogočilo pristen kontakt s svojimi vrstniki med publiko, kar je povzročilo stampedo pred odrom. No, na izjemno steptan teren za igro je potem stopil S.F.U.
iz Brežic, ki se poleg cora, v katerem se izraža, ponaša tudi z neverjetno dozo humorja, ki ga v velikih odmerkih trosi na vseh svojih nastopih. To je bil tudi zadnji člen v nizu, ki si ga je ogledala novomeška posadka, sessionu, ki je sledil, smo se zlahka odpovedali.
Novice iz sveta nam prinašajo novo ploščo Ramba Amadeusa z naslovom Titanik. Trije primerki tlačenk se nahajajo v Sloveniji, na njih je nekaj novih komadov, imetniki video kasete iz njegovih koncertov po Sloveniji leta 95 pa bodo prepoznali še kakšnega. Pregovori o njegovem prihodu v Slovenijo so v začetni fazi. Novo ploščo ima tudi Koja, nekdaj Disciplina Kičme, zdaj po londonsko Disciplin A Kitchme. O njegovem morebitnem prihodu zidovi molčijo.
Rezime kot napovednik: januarska mrtva sezona se bliža koncu, bliža pa se tudi dan Franceta Poeta, ko se kulturno dogajanje močno razbohoti. Ta petek v novomeški pizzeriji domači glasbeniki utrjujejo svoj ego, ki ga podre vsak sprehod izven domačega mesta. Drugje se pripravljajo na 8. februar, ko bo kulture veliko več, udeležujte se dogodkov, vrzite plašnice preč!
BORIS PETKOVIČ

m
III
DESET
MACIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mileni Župevec iz Gorenjih Sušic. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(3) Danes je srečen dan - ANS. FRANCA POTOČARJA
2.	(1) Dekletova kamrica - ANS. VRISK
3.	(5) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
4.	(7) Nikar ne misli - ANS. RUBIN
5.	(2) Ib je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC
6.	(6) Tetka, povejte - ANS. LOJZETA SLAKA
7.	(4) Štefanu za praznik - ANS. SLAVČEK
8.	(-) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENIKA IN DOLENJCI
9.	(8) Božični čas - ANS. BOBRI
10.	(9) Le Krka ve - ANS. POLJUB
Predlog za prihodnji teden: Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA
§*Š-------------------------------------------
KUPON ŠT. 4
Glasujem za:________
Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j

SLOVENSKA KNJIGA
zaposli
KADROVSKE REFERENTE
na območju Dolenjske in Bele krajine.
Delo se opravlja na terenu in je odlično nagrajeno (ni prodaja!).
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na naslov:
Slovenska knjiga (za kadrovnika)
Litijska 38,1119 Ljubljana
RADIO
s Trdinovega vrha/1 1
na kanalu i I
VEDEŽEVANJE,
odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah.
® 061/753-461
VEDEŽEVANJE-TAROT 090-41-02
1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko tradlng, d.o.o.
Konferenčna dvorana Perla
Prirejate sestanek, konferenco, kreativno delavnico, predstavitev izdelkov... Bi radi svojim gostom ponudili več kot le poslovno srečanje?
V prijetnem, klimatiziranem modrozelenem okolju Konferenčne dvorane Perla boste lahko združili delovno srečanje in družabni dogodek.
110 sedežev, učilnica z 20 sedeži, sejna soba z 10 sedeži, sodobna tehnična oprema, sprejemniki Brdhler, računalniška projekcija, video in avdio snemanje. Poleg tega pa še bogata spremljevalna ponudba. Igralnica, variete, diskoteka, restavracije, hotel, trgovine, bazen, savna, fitnes, frizerski in kozmetični salon, teniški igrišči, varovano parkirišče.
A kaj bi le naštevali?
Obiščite nas.
Z veseljem bomo ustregli vašim željam.
rfr Hoteli Igralnice Turizem
HIT Hotel Casino Perla Kidričeva 7 5000 Nova Gorica
ul. 065 126 35 33. 12 630. 126 35 46 faks 065 28 885
HIT Hoteli Igralnice Turizem
C. IX. korpusa 35
5250 Solkan, Nova Gorica
tel. 065 28 221, 27 258 (prodajna služba)
faks 065 25 557,26 430
mtSTRACAS
ISTRAGAS, podjetje z naftnimi in tehničnimi plini, d.o.o, Koper ENOTA NOVO MESTO
VABI K SODELOVANJU
kandidatinje, ki jih veselijo tajniška dela
če ste komunikativni, vas veseli delo z ljudmi, imate srednjo oz. višjo izobrazbo poslovne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, ste pri delu samostojni, obvladate delo z osebnim računalnikom, nimate težav z angleščino in niste starejši od trideset let, potem pričakujemo, da se nam prijavite.
Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev in razlogi za prijavo pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: ISTRAGAS, podjetje z naftnimi in tehničnimi plini, Sermln 8 a, 6000 Koper.
Z izbrano kandidatinjo bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidatinje bodo o izbiri obveščene v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
upajta najboljšim’
090/41-29
090/42-38
KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ
po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin.
Vedeževanje in napoved lota 090 42 62
PAR s.p. min./156 SIT__
Javno pod|etje Komunala Črnomelj
vabi k sodelovanju
inženirje gradbeništva (VI. stopnja strokovne Izobrazbe)
za delo na področju vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda.
Od kandidatov pričakujemo, da imajo ustrezno strokovno izobrazbo, 2 leti delovnih izkušenj, zdravstveno sposobnost, izpit B-kategorije, strokovni izpit ter da so usposobljeni za delo z računalniki v programih Word, VVindovvs, Oatro Pro in Avto Cad.
Kandidate vabimo, da v 15 dneh pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Javno pod|et|e Komunala, d.o.o., Belokranjska cesta 24, 6340 Črnomelj.
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 128
objavlja prosti delovni mesti v Tehnični bazi AMZS v Otočcu. Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	- referent II:
—	V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri;
—	3 leta delovnih izkušenj;
—	poznavanje osnov računalništva:
—	znanje angleškega ali nemškega jezika.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas. Poskusno delo traja tri mesece.
2.	pomožni mehanik:
—	osnovna šola;
—	vozniški izpit B, C in E kategorije;
—	1 leto delovnih izkušenj;
—	odslužen vojaški rok.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja en mesec.
K sodelovanju vabimo komunikativne kandidate. Dodatne informacije v zvezi z objavo dobite na tel. št.: 068/75-200.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: AMZS, d.o.o., Ljubljana, Dunajska 128.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.

Podjetja in uspešni poslovneži!
Sporočamo vam, da
ODDAJAMO V NAJEM oziroma PRODAMO
del poslovnih prostorov v Novem mestu, Ljubljanska c. 27
Pisne prijave pošljite na naslov: INTEREUROPA, d.d., Sektor za investicije in nepremičnine, 6504 Koper.
Za morebitne informacije pokličite na telefon številka: 066/41-313 ali 066/41-305.
Pričakujemo vaše sodelovanje!
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
Avtomobili, vredni svoje cene
VITARA ’97 LX/3V	33.700
SAMURAI ’97 LX/3V	24.990
ALTO 1.0/3V	13.690
SWIFT 1,0 GLS/3V	15.990
Poltovorno vozilo CARRY VAN
31.990	DEM
23.990	DEM
12.990	DEM
14.990	DEM
11.990	DEM
Ugodni krediti
LJUBLJANSKE MLEKARNE, d.o.o.
Ljubljana, Tolstojeva ulica 63
Za potrebe naše diskontne prodajalne s sedežem Sevno na Trški gori 11 pri Novem mestu zaposlimo mlajšo
PRODAJALKO
živilsko-prehrambnih izdelkov
Od kandidatov pričakujemo, da imajo IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri (živila in prehrambni artikli), vsaj 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, da so zdravstveno sposobni za delo z živili, da so komunikativni, dinamični in samostojni pri delu.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Ljubljanske mlekarne, d.o.o., Kadrovska služba, Tolstojeva 63, 1113 Ljubljana.
POSLOVNI PROSTORI
V urejeni POSLOVNI HIŠI REAL na
Kočevarjevi 2, Novo mesto
PRODAMO
—	v III. nadstropju večji pisarniški prostor v izmeri
57,50 m2,
—	v I. nadstropju več pisarniških prostorov v izmeri od 18,5 m2 do 28,00 m2 s pravkar preurejenimi skupnimi prostori
—	v podpritličju prostore v izmeri 105,8 m2 z dnevno svetlobo (prostor 80 m2 z dvema manjšima prostoroma), zaželjena je preureditev v delilnico malic z jedilnico.
MOŽNOST FINANČNEGA LEASINGA!
Pokličite REAL, d.o.o., TEL 323-786, 324-455.
STANOVANJE
(možnost uporabe za poslovne namene)F
OVIRE JI NE DELAJO SKRBI
LADA NIVA 1,7i 4 WD
z možnostjo dodatne opreme
že od 15.998 DEM dalje
LADA KARAVAN že od 10.990 DEM LADA SAMARA že od 11.190 DEM (z novim motorjem)
— ugoden kredit in leasing (polog 10%)
— možnost menjave staro za novo DARILO: AVTORADIO BLAUPUNKT
^MikUMJT KRŠKO, CKŽ 51, tel. 0608/22-950, 0609/622-758 ^.ITHUPU I Črnomelj, Belokranjska 14, tel. 068/51-379, 51-378
stanovanje na Trgu Gorjanskega bataljona 2 v Šentjerneju v izmeri 54,03 m2.
Ponudbo pošljite v roku 15 dni od objave na sedež Dolenjske banke, d.d.,v Novem mestu, Seidlova c. 3.
Na podlagi vseh prejetih ponudb bo Dolenjska banka, d.d., izbrala najugodnejšega ponudnika in ga o tem obvestila.
Vse informacije v zvezi z zbiranjem ponudb in možnostjo ogleda prostorov dobite na sedežu Dolenjske banke, d.d.,Seidlova c. 3, Novo mesto, pri g. Jožetu Jevnikarju ali g. Milanu Vrčku po tel. številki 068/316-500, vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 ure.
BPD
FIBA
d.o.o.
TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA
Odkup delnic in posredovanje na borzi po najvišjih dnevnih cenah KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel. 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel. 068/49-235 ČRNOMELJ: Štrucl, tel. 068/51-523 NOVO MESTO: Dl MARKETING, tel. 068/322-096, 28-694; Šentjernej: 41 -061
AVTO KLINIKA, d.o.o.
Novo mesto, Foersterjeva 10 068/ 323-035 Uradni zastopnik za
ŠPORTNA OPREMA
TMOHROtF, L
amortizerji
VEČJA VARNOST NA CEST
NOVO
IfsJSATRAC
AMORTIZER "DVA V ENEM"
ZA VSE TIPE VOZIL DVE LETI GARANCIJE
V SPOMIN
28. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ROZALIJA HOČEVAR
iz Brezovice 8 pri Stopičah
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob ter ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
V 73. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta, botra in prababica
MARIJA ŠKODA
roj. Petje
z Dol. Jesenic 1
Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem. Posebna zahvala velja sosedi ge. Gričarjevi in ge. Kosovi. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, kolektivom Obrata III iz Revoza, Službi varstva Revoz, Stiles Sevnica, Komunali Sevnica, LT d.o.o. Šentjernej. Za lajšanje bolečin se zahvaljujemo zdravniškemu osebju in patronažni službi ZD Mokronog, posebno dr. Pančurjevi, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici ge. Mici Slapšak.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila
NEŽA PAŠIČ
z Vrtače pri Semiču
Ob izgubi drage sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo patronažni službi ter Milki Poljanec za nesebično pomoč. Hvala tudi g. kaplanu Andreju za obiske in g. župniku za opravljen obred ter pevcem moškega pevskega zbora sv. Štefan. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata in strica
MARJANA PAVLINA
Gor. Mokronog 3
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in ostalo nesebično pomoč. Posebna hvala dr. Petroviču, dežurnemu osebju ZD Trebnje, lovcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo ter cerkvenim pevcem.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Rovena in sin Bojan z družinama in vsi, ki smo ga imeli radi
ODKUPIMO DELNICE KRKE PO DNEVNO NAJUGODNEJŠIH CENAH
Danes vam za delnice serije:
B takoj izplačamo 10.000 SIT v gotovini, G in C po 15.000 SIT v gotovini.
Tel. 061/132 63 05 ali 041 /630 777.
Odkup delnic smo pripravljeni opraviti tudi na vašem domu
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO Trdinova 23
Objavljamo prosto delovno mesto računovodsko-finančnega referenta za določen čas
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	izobrazba V. stopnje ekonomske smeri
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj
—	poznavanje dela na osebnem računalniku
—	smisel za red in organizacijo.
Možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Pri nas imamo veliko dela in prijetno vzdušje.
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokumenti o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Trdinova 23, 8000 Novo mesto.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
SLAVKA BREGAR
iz Močvirja 21
Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala osebju Visceralne kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto, podjetju Levas Krško, pevcem za lepo petje in gospodu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti smo se poslovili od drage mame
NEŽE JAKŠE
iz Orehovice 25 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Roguliču, Pogrebnemu zavodu Oklešen in našemu Igorju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
VIKTOR KOČIJ AŽ
iz Prečne
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala Vojki Košir, patronažni sestri Slavki, Francu Mesojedcu za poslovilni govor, pevcem iz Šmihela, gospodu Brcarju za zaigrano Tišino, Komunali ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi, ki ga pogrešamo
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila
ANGELA
KOFALT
z Vrtače pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
V SPOMIN
2. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
MARJAN NOSE
iz Rumanje vasi 38
Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko, hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica
FRANČIŠKA
ZAKRAJŠEK
Dol. Ponikve 10, Trebnje
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali in jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ANE
ADAMIČ
iz Muhabera 71, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za opravljeno mašo in poslovilne besede ter mladim pevcem s Kapitlja. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 28.1.1997
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu od naše najdražje
ALME PEČAR
roj. Glavina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se trudili, da bi ji podaljšali življenje in olajšali trpljenje. Enaka zahvala velja sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za ganljive poslovilne besede, gospodu patru Jožetu za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi!
Družine Pečar, Glavina, Andoljšek
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 69. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE
IVANUŠIČ
iz Gorenjcev 9, Adlešiči
Zahvaljujemo se sosedom in sovaščanom za pomoč in sočutje, ženskemu pevskemu zboru Adlešiči, župniku Vinku iz Adlešičke Gore in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Naj počiva v miru!
Žalujoči: žena Ana, otroci Marica, Ivan, Katja, Jože in Zvone z družinami in sestra Ana
Gorenjci, Adlešiči, Črnomelj, Ljubljana
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, tast, brat in stric
FRANC SOTLAR
iz Hinj 23 pri Šentjanžu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, za izražena sožalja. Vsem darovalcem maš namesto cvetja iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo sindikatu Lisce, PE Krmelj, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za govor ob odprtem grobu in vsem, ki ste našega prezgodaj umrlega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: sin Milan z družino, sin Branko z Jožico in ostalo sorodstvo Hinje, 27.1.1997
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
MARTIN KODRIČ
delavec na asfaltni bazi na Drnovem
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta
JOŽEFA DVOJMOČ
roj. Barbič
Koprivnik 2 pri Kostanjevici na Krki
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Pogrebnemu zavodu Žičkar.
Žalujoči: vsi njeni
IDOLENJSKI USTI
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja,
ZAHVALA
bolezen je bila močnejša od tvojega življanja.
V 69. letu starosti nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak
VIKTOR STANIŠA
iz Zaloga 8 pri Novem mestu
Besede so premalo, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom m znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Bučarjevim, kolektivoma VVO Ragovska, Krki-skladišče gotovih izdelkov, Gasilskima društvoma Prečna in Straža, pevcem iz Šmihela in Prečne, govorniku g. Ivanu Dergancu za poslovilne besede, osebju ZD Straža, posebno dr. Kokalju, medicinskemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebnemu zavodu Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: vsi, ki smo ga imeli radi
V ponedeljek, 3. februarja, bo minilo drugo leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi
ANTON MIKLIČ
s Šrange pri Mirni Peči
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zaman je bi! tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bita močnejša od tvojega življenja.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata, strica, svaka, bratranca in botra
MARTINA KODRIČA
iz Brloga pri Podbočju
se z globoko žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter pokojnika v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji tihi dom. Iskrena hvala kolektivu Petrol Brežice, bencinskemu servisu Šentjernej, CP Novo mesto, asfaltni bazi Drnovo, kolektivu Zidarstvo Kodrič, obrtnikom iz Krškega! Koretičevim za vso pomoč, sestri Vlasti za obiske na domu, pevcem iz Cerkelj za lepo zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ljubeče zapuščam dan in drsim v miren san, ker vem, da bo jutrišnji dan sam poskrbe! zase!
Ob boleči izgubi moje najdražje
VIKICE-VIKTORIJE ŽVEGLIČ
se iskreno zahvaljujem osebnemu zdravniku dr. med. Božidarju Groboljšku, spec. spl. med., in osebju ZD Sevnica za vso skrb in trud pri lajšanju trpljenja. Enaka zahvala staršema in bratoma pokojne, mojima staršema, mojim sodelavcem 3 dva,d.o.o., mojim sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem kaplanu g. Janku Novaku in duhovniku g. Jožetu Zupančiču za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Društva invalidov Sevnica za poslovilne besede. Hvala Jutranjki Sevnica, Društvu paraplegikov in še posebej Anici, Jožici, Lidiji... Hvala pevcem s Senovega, izvajalcem Tišine in pogrebni službi Komunale Sevnica. Hvala vsem, ki ste mojo Viki-co bodrili, jo obiskovali in jo imeli radi.
Z neizmerno žalostjo in praznino: mož Franci V Sevnici, 24. januarja 1997
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
TA TEDEIM WAS1AG1I1A
tedenski koledar
Četrtek, 30. januarja - Martina Petek, 31. januarja - Vanja Sobota, 1. februarja - Ignac Nedelja, 2. februarja - Marija Ponedeljek, 3. februarja - Blaž Torek, 4. februarja - Andrej Sreda, 5. februarja - Agata
LUNINE MENE
31. januarja ob 20.40 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 30. in 31.1. (ob 18. uri) ter 1. in 2.2. (ob 16.30) risanka Ostržek. 30., 31.1. in 3.2. (ob 20. uri) ter 1. in 2.2. (ob 18. in 20. uri) vojna drama Pravi pogum. 5.2. (ob 20. uri) komedija Klub vražjih babnic.
ČRNOMELJ: 31.1. (ob 20. uri) in 1.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Na vse ali nič.
pride do razdora, ki se ne more končati drugače kot da je Siniše navidezni rešitelj. Ker to ne bi bil pravi “happy end”, srečni konec, se pred odjavno špico odrola še en spopad na življenje in smrt:
Nič hudo novega, torej. Še eden izmed mnogih filmov o ugrabitvi in izsiljevanju, že v pravem malem žanru. Če smo pozorni, potem hitro spoznamo, da se pri večini teh štorij najpogosteje zalomi prav ob odkupnini. Ali nekdo noče plačati, ali zeznejo policaji, ali pa je med ugrabitelji prepotentnež, ki žrtev pokonča še pred izmenjavo “robe". Stvari grejo skratka praviloma narobe, gre za boj med slabimi in dobrimi, za kdo bo koga. To so prave male psihološke vojne z obilo solidnega cefranja živcev in vmes nekaj akcije obračunov poskusov prebijanja raznih zased.
Ogled filma ali ne? Ne bo koristilo, škode pa tudi ne bo nobene. TOMAŽ BRATOŽ
• ODKUPNINA, drama (Ran-som, 1996, ZDA, 120 minut, režija: Ron Hovvard)
Mel Gibson igra lastnika letalske družbe, slavnega japija, od katerega ugrabitelji njegovega osemletnega mulca zahtevajo 2 milijona dolarjev. On jih jadrno zbere, vendar pa v zadevo vplete FBI, ki akcijo zminira. Potem ko sprevidi, da lahko zaupa le še sebi, Mel po televiziji, torej javno in še v živo, razpiše dvakratno vsoto za glavo človeka, ki mu je ugrabil ljubljeno dete. Iz preganjanega tako postane preganjalec, v ekipi ugrabitelja, odličnega hladnokrvnega, preračunljivega policaja Garyja Siniša pa seveda
2.2. (ob 18. uri in 20.15) ameriška melodrama Hiša duhov.
KOSTANJEVICA: 1.2. (ob 19. uri) ameriški akcjski film Verižna reakcija. 2.2. (ob 19. uri) ameriška komedija Trčeni profesor.
KRŠKO: 31.1. (ob 20. uri) in 2.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Trčeni profesor.
METLIKA: 31.1. in 1.2. (ob 20. uri) ameriška melodrama Hiša duhov. 2.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Na vse ali nič.
NOVO MESTO: Od 30.1. do 3.2. (ob 16.30) komedija Jack. Od 30.1. do 3.2. (ob 18.30 in 21. uri) film Lepe vasi lepo gorijo. 5.2. (ob 18. in 20. uri) Trainspotting.
ŠENTJERNEJ: 31.1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Verižna reakcija. 31.1. (ob 20. uri) komedija TVčeni profesor.
TREBNJE: 31.1. (ob 20. uri) komedija Nori božič.
bela tehnika
ŠTEDILNIK CORONA, 2 in 2, skrinjo LTH, 3001, skrinjo-omaro Gorenje, 330 1, vse novo, prodam. « (068)321-229.
951
elektronika
VHS C CAMCORDER Sharp model, VL- C 6400 E, prodam. * (068)21-076, zvečer.	979
BARVNI TELEVIZOR Tensai O.S.D. displej, prodam. « (068)84-597.	1005
kmetijski stroji
KOSILNICO Nibi Figaro ter bočno kosilnico Univerzal GS/20 A prodam. * (068)83-571.	737
PUHALNIK Tajfun ugodno prodam. «(068)30-160 .	748
SAMONAKLADALKO Sip, 17 m3, in teleta, stara 1 teden, ugodno prodam. V (068)78-412.	760
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, s priključki, prodam. » (068)81-261.	775
TRAKTOR Zetor 5011, letnik 1981, prodam. «(068)73-104.	799
TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine in gumi voz, 13 col, prodam. Anica Bašič, Konec 8, Podgrad.
807
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO,
skoraj novo, 3401, in 100 m cevi za 80.000 SIT, vola, 800 kg in nove zadnje traktorske gume 11-2-28 prodam. » (0608)84-476.	809
TRAKTOR Slither 450, lahko tudi po delih, prodam ali kupim enakega za rezervne dele. » (068)21-649.	845
TRAKTOR IMT 533 in plug Slavonec prodam. « (068)21-143.	856
MOTORNO ŽAGO Husquarna, dobro ohranjeno, prodam. « (068)26-921.	858
ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agroizbira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, Torpedo, Tomo Vinko-vič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombar-dini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, * (064)324-802. 874 TRAKTOR TV, 20 KM, prodam. S (068)40-055.	892
URSUS 360 C, letnik 1996, 1000 delovnih ur, prodam. « (068)40-039. 894 MOLZNI STROJ Virovitica, nov, in kiper svečo prodam. » (068)87-399.
SAMONAKLADALKO MENGELE, malo rabljeno, puhalnik Tajfun in gumi voz, prodam ali menjam za govedo ali svinje. * (068)42-527.	919
TRAKTORJA Stayr, 22 KM, star, in Torpedo, 45 KM, samonakladalko Men-gele, puhalnik Tajfun in voz, 16 col, prodam. *(068)76-081.	921
TRAKTOR TD 6206, cisterno, 22001, bazen za mleko in žetveno napravo za BCS prodam. * (068)26-054.	928
ŠROTAR kladivar in 15- eolski gumi voz prodam. * (068)26-503.	952
TRAKTOR IMT 533, letnik 1976, generalno obnovljen motor, prodam. « (068)89-551.	957
PREDSETVENIK, širine 220 cm, z valji, traktor Fendt, 64 KS, 4 x 4, in samo-nakladalno prikolico Senator 22/9, novo, prodam. »(068)78-098.	975
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Miljam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob čemkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani S.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TRAKTOR Stavr, 18 KM, starejši letnik. prodam za 1700 DEM. « (068)81-714.	990
TRAKTOR Ursus 355. letnik 1971, prodam za 2700 DEM. Kastelic. Rimska 7 a, Trebnje.	995
FREZO Gorenje Muta, rotacijsko koso na 6 koles, 8 KM, prodam. ® (0608)64-440.	1008
OBRAČALNIK za seno ugodno prodam. ® (068)30-155, po 15. uri. 1010 PAJKA SIP 230, dobro ohranjenega, prodam. Janez Jakše, Škrjanče 4, ® (068)28-028.	1013
kupim
STREŠNO KRITINO, rdečo, 2 žleba (41 x 25 cm), kupim, poceni pa prodam kosilnico Gudbrod za 20.000 SIT. * (0608)89-171.	755
CEPILEC za drva kupim. 9 (0608) 82-398, po 17., uri.	764
2 BIKCA, težka do 130 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. 9 (068)78-097.	792
HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. * (0608)62-960, vsak delovnik od 9. do 12. ure.	801
PRAŠIČA, 120 kg, krmljenega z domačo krmo, kupim. * (068)20-549.
873
DELNICE KRKE odkupimo z gotovino na vašem domu. 9 (064)225-829.
880
KOSTANJEVE STEBRIČKE za vinograd kupim. * (068)46-517.	893
DELNICE Krke, Uniona, Petrola in Radenske, serije B in G, kupim. Gotovina takoj! * (061)133-0537.	896
SUHE smrekove deske, debeline 2 ali 2.5 cm, kupim. * (068)24-552.	899
BIKCA, starega nekaj dni, simentalca ali šarole, kupim. * (068)21-605.	907
DELNICE Krke, Petrola idr. kupim. 9 (068)51-797, po 10. uri.	929
DELNICE Krke odkupujemo po
16.000	SIT, za gotovino. * (061)571-286 ali (061)484-037.	934
0.5 M3 suhih hrastovih desk, debeline 32 mm, kupim. 9 (068)83-358, po 18. uri.	937
NUDIMO najugodnejši odkup delnic Krka, Sava, Petrol in drugih. Plačilo takoj! Pridemo na dom. 9 (064)66-463.
959
KOSTANJEVO KOLJE in jelšo na ra-stilu ter kombinirko za obdelavo lesa, rabljeno, kupim. * (068)42-253.	987
BIKCA SIVCA ali simentalca, starega do 10 dni, kupim. 9 (068)48-542.	996
motorna vozila
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. « (068)73-194.	732
GOLF JX D, letnik 11/88, temno rdeč, ugodno prodam. «(068)26-022.
733
CITROEN AX Caban, letnik 12/93, ugodno prodam. « (068)22-046.	742
FIAT 750 (fičko), vozen, ugodno prodam, « (0608)75-117.	746
ŠKODO FAVORIT 135 ali 136, letnik 1991, dobro ohranjeno, kupim. « (068) 68-035.	750
126 P, letnik 1981,81.000 km, prodam za 500 DEM. « (068)49-100.	762
JUGO 45, letnik 1988, moder, registriran do 5/97, prodam za 19.000 DEM. «(068)81-310.	765
Z 128 skala 55, letnik 1988,63.000 km, prodam. * (068)52-639.	769
JUGO 60, letnik 11/89, rdeč, prodam. «(0608)31-365, popoldan.	774
JUGO 60 koral, prva registracija 3/90, dobro ohranjen, prodam.«(0608) 74-129.	777
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 8/97, prodam. « (068)85-618.
HVUNDAI PONY 1.3 LS Sedan, kovinske barve, letnik 1990, 5V, prodam. «(068)24-704.	78*
R 5, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. * (068)23-658.	788
GOLF JX D, letnik 1987, temno moder, zelo ohranjen, registriran do 1/98, prodam. «(068)27-450.	796
126 P, letnik 8/89, dobro ohranjen, registriran za celo leto, prodam. « (068)69-215.	797
GOLF CL D, letnik 1991, 5 prestav,
61.000	km, dobro ohranjen, prodam. « (068)25-915.	800
JUGO 45 KORAL, letnik 1988, vinsko rdeč, registriran do 8/97, lepo ohranjen, prodam za 2200 DEM. S (0608)79-356.
805
MERCEDES 508 D, letnik 1982, na novo registriran, prodam ali menjam za osebni avto. ® (068)59-658.	813
AUDI 80 1.8 GLS, letnik 1981, registriran do 7/97, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)51-343.	814
NISSAN SUNNY 1.6 SLX 16 V. HB, letnik 7/93, prevoženih 60.000 km, nujno prodam. V račun vzamem cenejše vozilo. ® (068)322-471, dopoldan ali (0609)612-402.	816
FORD ESCORT 1.6 16 V, letnik 1993/94, rdeč, 5V, prodam. ® (068)42-660, Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej.	817
126 P prodam. «(068)27-841.	819
JUGO KORAL 45, letnik 3/91, ugodno prodam. «(068)65-245, zvečer. 828 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992, modro, prevoženih 50.000 km, registrirano do decembra, dobro ohranjeno, prodam. « (068)52-814.	829
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam. «(068)51-577.	830
KADETT CITY, ohranjen, in 80-basno klavirsko harmoniko prodam za 2600 DEM. * (0608)64-461.	831
TOMOS AVTOMATIC, malo rabljen, kot nov, prodam za 50.000 SIT. « (0608) 61-265.	836
SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 1995, 43.800 km, servisna knjižica, prvi lastnik, prodam za 11.500 DEM. ® (068)312-361, dopoldan, 28-898, popoldan. 839 R 4 GTL, letnik 1991 ali 1992, v dobrem stanju, kupim. «(068)341-555.
840
JUGO 55, letnik 1989, prodam. Zagorc, Župnca 8, (Dol. Kamence), Novo mesto.	846
LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam za 3000 DEM. ® (068)76-508.
849
FORD ESCORT, letnik 1986, 1.6 D, rdeč, registriran do 8/97 ter 126 P, letnik 1988, registriran do 8/97, rumen, prodam. *(068)79-623.	852
LADO RIVO, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. «(068)23-485.	859
ROWER 416 GSI, star 3 leta, 64.000 km, registriran za celo leto, prodam. « (0608)33-815.	862
GOLF 1.6 B, bel, letnik 1992, 79.000 km, prodam. « (068)75-512, po 16. uri ali 23-415, do 16. ure.	870
JUGO 55, letnik 1990, prodam. « (068)23-533.	889
VW 1200, letnik 1976, prva registracija 17.1.1997, registriran do 1/98, odlično ohranjen, ugodno prodam. * (068)76-584.	900
GOLF JX D, letnik 1989, lepo ohranjen, rdeč, 5V, registriran do 9/97, prodam ali menjam za jugo koral ali Skalo 55. ® (068)65-004.	905
ALFA 33, letnik 1987, poceni prodam. ® (0608)87-009, zvečer.	908
DAIHATSU CHARADE TS, letnik 1990, odličen, ugodno prodam. «(0609) 650-065, dopoldan, (068)341-382, popoldan.	914
R4GTL,letnik 1990 in AX TRE 1.1, letnik 1987, prodam. * (0608)67-008.
922
GOLF II B 1300, letnik 1986, kovinsko siv, registriran do 10/97, prodam. S (068)50-543.	926
GOLF H GL 1.3, letnik 1985, lepo ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam. « (068)25-461.	936
R CLIO, letnik 6/95,27.000 km, prodam. «(068)25-429.	943
R CLIO 1.2 RN, letnik 1993, registriran do 7/97,35.000 km, 5V, zelen, zamenjam za R 5. ® (068)24-875.	945
GOLF JX B, letnik 1986,135.000 km, registriran do 7/97, rdeč, lepo ohranjen, prodam. «(0609)619-541.	947
ŠKODO PICK UP, letnik 11/95, belo,
18.000	km, prodam za 12.000 DEM, lahko tudi menjam ali na kredit. « (068) 323-312.	953
GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 9/97, kovinske barve, 140.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. « (068)89-551.	955
126 P, letnik 1989, registriran do 12/97, prva barva, prodam. ® (068)73-766.	962
DOBRO OHRANJEN opel kadett GSI, letnik 1987, registriran do 11/97, prodam. * (068)75-173.	963
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. « (068)41-073.	965
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: .....................................
Ulica in kraj:	......................................
Pošta: ..............................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:...............................
CLIO, letnik 1993, prodam za 10.300 DEM. ® <068)42-229. po 16. uri. 967 R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, nikoli ka-ramboliran, registriran za celo leto, prodam. ® (068)73-766.	968
GOLF JGL D, letnik 1983, 124.000 km, odlično ohranjen, prodam. ® (0608) 84-209.	969
KARAMBOLIRAN opel kadett B. letnik 1987, rdeč, prodam za 4100 DEM. ® (0609)627-661.	972
SAMARO 1300. letnik 9/92, 40.000 km, kot nova, nepoškodovana, prodam. ® (068)41-328.	973
VW HROŠČ 1303 J, letnik 1975, kovinsko moder, prodam.«(068)324-030.
974
TVVINGO pack, letnik 10/95, kovinsko zelen,'prevoženih 29.000 km, nujno in ugodno prodam. Pavel Žefran, Gotna vas 29, Novo mesto.	981
R 5 FIVE plus, 1.4, letnik 1995, registriran do 9/97, kovinsko rdeč, sončna streha, avtoradio, prodam za 12.900 DEM. « (068)84-295 .	982
R 19 GTS, letnik 6/90, siv, dobro ohranjen, prodam za 11.500 DEM. « (068)84-295.	985
OPEL KADETT 1.3 GLS, letnik 1984, in Z 126 P 650 GL, letnik 1987, prodam. «(068)81-558.	993
R 4 GTL, letnik 1989,91.000 km, oker barve, registriran do 5/97, prodam za 2600 DEM. * (068)44-659.	994
KOMBI C 25 D, 8 in 1, letnik 12/86, neregistriran, tonirana stekla, obnovljena pločevina, prodam. «(068)49-226.
1001
R 4, letnik 1982, registriran do 8/97, prodam. ® (0608)89-234.	1003
FORD FIESTO, letnik 1980, brezhiben, rdeč, 105.000 km, prodam. « (068)67-603.	1007
126 P, letnik 1990, prodam. ® (068)27-257.	1009
obvestila
ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi izdelavo in montažo žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolet, rolojev in seree-nov. Pri gotovinskem plačilu nudimo popust ali plačilo na obroke. « (061) 651-247.	285
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. « (061)751-425. Možnost dostave in montaže.	496
preklici
ANICA FLIS prepovedujem Sreču Flisu, da sam prodaja moje in njegovo kmetijsko imetje, ker imava oba enake pavice. Če preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.	744
pohištvo
USNJENO sedežno garnituro in omaro za dnevno sobo prodam. «(061)334-725.	738
STILNO VITRINO, zastekljeno, novo, les oreh, velikosti 170 x 80 cm, prodam. «(0608)41-347.	768
LEŽIŠČI, pisalno mizo in stol prodam. «(068)26-760.	842
RABLJENO SPALNICO in otroško sobo prodam. * (068)25-691, popoldan.
944
KUHINJO, dolžine 4 m, zelo ugodno prodam. «(068)44-236.	983
posest
NA SKOPICAH pri Brežicah prodam njivo in travnik. Vinko Gašperin, Babni-kova 23, Maribor, « (062)411-262. 520
VINOGRAD, 400 trt, v Vojniku, star 9 let, prodam. «(068)49-125.	734
VINOGRAD in zidanico v Ljubancu, dostop po asfaltu, zelo ugodno prodam. Šifra: »LEPA SONČNA LEGA«. 740 MANJŠI VINOGRAD v Lubancu blizu Dolenjskih Toplic ugodno prodam. «(068)25-120.	756
PARCELO, primerno za gradnjo vikenda ali hiše, na Javorovici prodam. « (068)81-287 ali 42-485.	766
STAREJŠE POSLOPJE - hišo in hlev ter vinograd na Sremiču pri Krškem 19 prodam ali oddam. 9 (064)311-791.
778
GRADBENO PARCELO, večjo, ob asfaltni cesti v Dragi pri Šmarjeških Toplicah prodam. * (068)24-310.	779
PARCELO, 1080 m2, z nekaj vinograda, v Liscu pri Dobrniču, pgodno prodam. * (068)87-541.	815
15 HA ZEMLJE v bližini Kočevja (na Smuki), primerno za ovčjerejo, konjerejo ali divjad, prodam. Na zemlji je starejša hiša z gospodarskim poslopjem. * (061)852-467.	820
HIŠO z dvema stanovanjema v Črnomlju prodam. 9 (068)52-173.	822
STARO HIŠO z vodo in elektriko, na Senovem, potrebno obnove, 5000 m2 zemlje, možna gradnja, zamenjam za vikend hišico kjerkoli, 9 (0608)41-211.
827
NA KOGLEM pri Šmarjeti prodam 9 a vinograda, elektrika na parceli. * (068)49-659.	833
DOMAČIJO v Gabrju in nekaj ovc prodam. Stane Staniša, Konec 12, * (0609)634-131, zvečer.	855
VINOGRAD in zidanico prodam. * (068)66-248.	871
VEČJI TRAVNIK ali njivo v Prečni, Cegelnici ali Bršljinu kupim. * (068) 322-905.	882
V NOVEM MESTU ali okolici kupimo starejšo vseljivo hišo, do 50.000 DEM. Naslov v oglasnem oddelku. 901 MANJŠO HIŠICO na lepi lokaciji, 80 m2, 715 m2 zemljišča, prodam. 9 (068)50-468.	904
NJIVO, 44 a, ob cesti na relaciji GerŠi-či - Krivoglavica, prodam. * (068)52-817.	912
V PODKLANCU pri Vinici ugodno prodam vinograd, dostop z avtom, parcela je zazidljiva. Jože Karin, Podklanec 23, Vinica.	1004
—
prodam
NOVO, nerabljeno peč za centralno ogrevanje Feroterm, 40.000 Kcal, prodam. «(068)341-478.	735
POLOVCO mesa mlade krave, krmljene z bio krmo, prodam. S (0608)41-389.	736
1000 KG ovsa prodam. « (068)42-754.	745
MALO RABLJEN električni radiator s termostatom prodam za 6000 SIT. ® (068)325-566.	751
KAKOVOSTNO vino cviček prodam.
«(0608)69-082.	752
PESJAK železne konstrukcije, pokrit s strešniki, 375 cm dolžine, 160 cm širine in 180 cm višine, ter pasjo hišico za večjega psa, ki je v sklopu pesjaka prodam. « (0608)21-663, popoldan.	758
KLOP za treniranje hrbtnih in trebušnih mišic prodam po polovični ceni (400 DEM). «(068)44-616.	763
HLEVSKI GNOJ in plug Slavonac prodam. Starič, Volčje Njive 8, Mirna.
767
NOVO PEČ Feroterm, 40 KW, trajno žarečo, za centralno ogrevanje, prodam. »(068)51-750.	770
VINO CVIČEK, večjo količino, in 100 1 žganja prodam. « (068)89-075.	771
DEUTZ motor prodam. « (068)60-137, zvečer.	773
MACESENOVA IN SMREKOVA garažna vrata, 240 x 210, ugodno prodam, sl ®(068)65-422.	782	v
KOMAT za vožnjo prodam. * (068)76-489.	784
NOV 50-litrski električni bojler pro- p dam. «(068)25-501.	793
ODSESOVALNE NAPRAVE različ- p nih velikosti in moči ugodno prodam. « z (061)787-608.	802
SNEGOBRANE.nove, masivnejše, za z; salonitno streho, prodam 50 = ceneje.« n (068)89-290.	803	((
KOTEL za svinjsko kuho in prikolico za osebni avto prodam. «(0608)64-109. sl
808 ((
ENOFAZNI HIDROFOR s 150 1 posodo, kompleten, in plinski bojler, 8 I, ei oboje nerabljeno, prodam. ® (068)25- 1 322.	810
KOSTANJEVO KOLJE različnih (( dolžin prodam. « (068)85-778.	818
ZELO OHRANJEN sinthesyzorYama- je ha PSR 27 ugodno prodam. ® (068)24-283, po 18. uri.	821	n
ČVIČEK, 300 1, prodam po 250 SIT. Jožica, ® (068)89-267, od 10. do 18. ure. n
825
BELO in rdeče vino ter domač kis ugodno prodam. Škovec 1, Tržišče, * ' (0608)80-214.	826
ŽGANJE SLIVOVKO in sadjevec ter traktor TV 423, plug in frezo, malo rab- ' Ijeno, prodam. ® (068)59-211.	834
BALIRANO SENO prodam. «(068) j 81-340.	835	z
KOSTANJEVO KOLJE, 2.30 m, ter lepo ohranjeno otroško posteljico in zibelko z jogiji ugodno prodam. * (068) n 78-397.	848	s
KLAVIRSKO HARMONIKO, malo z rabljeno, prodam. » (068)49-329.	857
GARAŽNA in dvoriščna vrata z da- li Ijinskim odpiranjem prodam. ® (068)42- d 982.	860	3
KROMPIR, lanski uvoz, dezire, fiana, frizija, sante, primura, navan in karling-ford ter jedilnega in drobnega prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64,« (061)785-097.	864
DIATONIČNO HARMONIKO češke izdelave Hlaviček, bc, es, as, staro 3 leta, prodam za 1200 DEM. « (068)83-761.
865
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, eno-
osno, z dvojnimi kolesi, in snopovezalko za BCS, oboje dobro ohranjeno, prodam. «(0608)89-298.	866
ODLIČEN SADJEVEC prodam po 500 SIT. «(068)75-101.	867
TOMOS VLEČNICO, 300 m vrvi, 3.5
KM, prodam. ® (068)65-164, zvečer.
872
RABLJENE GUME 12.5-20, za uni-mog in 13-6 R 36 super kleber ter suhe hrastove plohe prodam. ® (0608)56-269.
875
60-BASNO klavirsko harmoniko Stel- ] la in škodo favorit, letnik 12/90, prvi j' lastnik, prodam. «(068)89-213.	877 j
DIATONIČNO HARMONIKO, sko-
raj novo, in sinthesyzor, 4 oktave, pro- D dam. «(068)49-371.	878	„
MIZARSKO KOMBINIRKO, širine 500 mm, s štirimi operacijami, in TV ultra x prodam. « (068)81-474.	879	s
LES ZA OSTREŠJE, ostrešje z oblo- n gami, več ton sena, zapravljivčka v odliČ- h nem stanju in nekaj konjske opreme prodam ® (068)89-252.	883
3000 KOM. nove rdeče strešne opeke e Mediteran s slemenjaki in krajniki pro- c dam. «(068)60-020.	888	f
MEŠALNI MIZO Montarbo, 10-in 6- ? kanalno, prodam « (068)22-926.	891	i'
RDEČI jedilni korenček in kislo zelje prodam. «(068)50-140.	895	s
ŽGANJE- SADJEVEC, hruškovec, 3 slivovko, jabolčni sok iz neškropljcnih jabolk, prodam. ® (068)22-025.	898
TRAČNO ŽAGO Aran z dodatno i opremo prodam. * (068)44-963 .	906	l
SPALNICO z jogijem za 15.000 SIT, štedilnik na drva, Kuppcrsbusch, plinski ! štedilnik, 2 plin, in viseče omarice prodam. *(068)89-028.	911
10 M suhih bukovih drv prodam-Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17, ® (068)41-074.	917
KVALITETNO rdeče vino, 3001, in be-lo, 6001, prodam. »(068)47-192, po 18.	,
uri.	918
10 M2 brezovega parketa, dimenzij 40 x 5 x 1.5 cm, ugodno prodam. «(068)65-309.	923
ŽGANJE, fižol, jabolka, prodam. «	r
(068)28-216.	925 ,
MEŠALEC za kruh, pice, meso, prodam. s(0602)61-151.	933
VEČJO KOLIČINO suhih bukovih metrov in kvalitetno črno vino ugodno prodam. Janez Bahor, Grič 12, Črnomelj.	939
JABOLKA jonagold in gloster prodam. ® (068)371-590 ali 27-234.	940
KAKOVOSTNO metliško črnino, belokranjsko belo in žganje prodam. ® (068)58-168 .	942
VINO CVIČEK, tudi v manjših količinah, ugodno prodam. ® (068)42-658.
949
SVINJSKI sveži Špeh prodam ® (068)22-315.	956
AGREGAT Mio Standard, 1500 W, prodam. ® (068)25-988.	966
KOSTANJEVO klano kolje, dolžine 2 m, prodam. S (068)73-426.	978
HRASTOVE PLOHE, debeline 4 cm, 2 m3, prodam. ® (068)49-593.	980
RDEČE VINO, cviček, prodam po 260 SIT/1, s (068)81-616.	992
NEKAJ MESA mlade krave in avtomobilski prtljažnik prodam. ® (068)87-074, zvečer.	1006
MIZARSKE STROJE, poravnalka, debelinka z vrtalko, širine 51 cm, rezkar in prešo na vretena prodam. ® (068)65-887.	1011
razno
MAŠKARADNE KOSTUME, originalne, lahko naročite na S (061)44-16-56.
314
POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu oddam. ® (068)22-460.	743
V CENTRU Mokronoga oddam v najem poslovni prostor za mirno obrt v izmeri 400 m2. S (068)49-218.	791
V	CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor, 25 m2, primeren za trgo-Vln°ali drugo. ® (068)21-608, po 16. uri.
804
V	NOVEM MESTU oddam pisarniški
prostor. ® (068)79-574.	824
V	BREŽICAH dam v najem lokal s
Poslovnimi prostori. ® (0608)61-623, rvečer.	844
V	NAJEM oddam prostore, primerne
ra dejavnost ali skladišče, cca 110 do 135 !?2, 10 km izven Novega mesta. ® (068)85-660.	887
POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu, Glavni trg, oddam v najem. ® (068)25-857.	897
SOSTANOVALKO, študentko, za en°sobno stanovanje v Ljubljani iščem. »(068)22-003.	910
ANGLEŠKI JEZIK inštruiram ® (0608)75-182, po 20. uri.	931
NAVADNO HARMONIKO poučujem. ®(068)75-286.	946
ANGLEŠČINO in nemščino inštruiram. ®(068)81-017.	954
Bas KITARO WARWICK, ugodno Prodam. ® (068)323-820, od 15-19 ure!.
službo dobi
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate čas in vozite, pokličite! Delo je primerno ^ ženske. ® (066)272-111, dopoldan.
583
NATAKARJA-(ico) zaposlim. Mož-n°st stanovanja. ® (061)772-492, Grošlje.	759
KV NATAKARICO ali kuharico redno ^Poslimo. ® (068)81-188.	781
. ZAPOSLITEV in stanovanje pri inva-‘‘du dobi samohranilka ali ženska iz druge ^ave. Ponudbe pošljite na naslov: P.P.
Novo mesto	786
INŠTRUKTORJA B kategorije zapo-sl,nJ: * (068)21 -493, Lazič.	847
ČE SE HOČETE pridružiti mednarodnemu podjetju, če ste brez zaposlitve, .si želite dodatni zaslužek, če se hočete Pridružiti ljudem, ki vam bodo pomagali. Pokličite na S (068)27-134!	854
MIZARJA za delo v lakirnici
takoj zaposlimo.
MIZARSTVO BOBIČ Novo mesto telefon 068/342-703
V LESNI STROKI zaposlimo dva de-j avca. stara do 30 let. Pri enem zaželjen ' j?PK C kategorije. Mizarstvo Miklič,
, iranga 43, Mirna Peč.	902
samostojnega trgovca za
I ^r°dajo olja na terenu, vestnega, sprej-erT>o. OD po prometu. Šifra: »OLJE«.
927
i kuharja (-ico) zaposlimo v go-dni v Novem mestu. Delo je izmensko, cdejjc proste jancz štangelj, Ivana Ro-. Da 56, Novo mesto.	960
1 DO 40.000 SIT tedenskega zaslužka z J ?°?t®vnim delom na domu. Naslovljeno
I
I
; ,.DVa FANTA za priučitev v parketar-’ *str°ki takoj zaposlimo. « (068)322--	-502* od 8. do 15. ure.	988
t
■ dodatni prihodek s posredova-
? aJeni naše pošte. Prava priložnost! pošlji-* J Ulovljeno kuverto z znamko na na-:	~0V: Stane Vidic, Orehovo 46, 8290
1 ^vnica.	1000
službo išče
Belo NA DOMU,	tudi	varstvo
j!r"E, iščem. Akviziterstvo izključeno
j	»(068)48-526.	747
) PRODAJALKA išče redno zaposlitev okolici Brežic ali Krškega. OT (0608)77-
3	** 3 * 55.	832
t . KV KUHARICA s končanim priprav-
5 'stvont išče zaposlitev. Naslov v oglas-n'm oddelku.	997
v°jnico z znamko pošljite na naslov: ranc Hrovat, Gumberk 6 a, 8222 Oto-ec ‘n dobili boste brezplačne informacije-	Q7rt
stanovanja
STANOVANJE v Sevnici, 54 m2 prodam. V račun vzamem garsonjero v Sevnici. © (0608)32-036.	749
MANJŠO HIŠO na Grmu, popolnoma opremljeno, oddam najboljšemu ponudniku. ® (068)24-860.	772
S 1.2.1997) oddam manjše stanovanje s pritiklinami, v Novem mestu. ® (061 )448-329.	795
STANOVANJE v hiši oddam. Prednost samski moški. ® (068)22-183. 798
V	NOVEM MESTU ali okolici vzamem v najem stanovanje ali hišo s celotnim predplačilom. ® (068)325-535. 881
ENOSOBNO STANOVANJE na Smrečnikovi 26 v Novem mestu prodam. ® (0609)616-147 ali 27-335, popoldan.
909
V	ČRNOMLJU prodam dvosobno stanovanje. ® (068)57-628, popoldan.
998
ODDAJATE SOBO, stanovanje, hišo? Pokličite na S (068)27-347, od 17. do 18. ure.	1012
v • i •
živali
NAROČILA za piščance, enodnvevne ter večje bele, rjave in grahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068) 42-524.	544
KRAVO za zakol prodam. * (068)73-309.	739
KOBILO, staro 5 let, prodam. ® (0608)21-622.	741
ČREDO OVAC, ovna z rodovnikom, ter motor MAN z menjalnikom ali cel av-tokiper prodam. ® (068)69-167.	753
LEPEGA plemenskega ovna, starega 20 mesecev prodam ali zamenjam. ® (068)69-564.	761
TELICO SIMENTALKO v 9 mesecu brejosti, prodam. ® (0608)67-373. 776 TELIČKA, starega 10 dni, prodam. S (0608)70-231.	783
BIKCA SIVCA, za zakol, težkega 150 kg, in pse mladiče, nemške ovčarje, čistokrvne, stare 3 mesece, prodam. ® (068)45-296, po 15. uri.	785
NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, sprejemamo. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.	789
ANGLEŠKI BULDOG, mladiči vrhunskih staršev iz lastnega legla naprodaj pravim ljubiteljem. ® (061)803-647.
790
TELIČKA-BIKCA, težkega 150 do 200 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068) 68-537.	794
PRAŠIČA, 150 kg, in škodo 105 L, ne-registrirano, vozno, prodam. ® (0608) 75-373.	806
KRAVO po teletu ali brejo 8 mesecev ugodno prodam. ® (068)64-118.	811
Z 101, vozno, neregistrirano, letnik 1986, prodam. ® (068)76-767.	812
KRAVO, brejo 8 mesecev, s tretjim teletom, prodam. ® (068)83-373.	823
7 TEDNOV staro teličko, pasme šaro-le, prodam. Zupančič, ® (068)87-165.
838
TELICO, 150 kg in krave sivke prodam. ® (068)45-495.	841
TELIČKO FR1ZIJKO, staro 10 tednov, prodam. ® (068)41-423.	843
TELICO SIVKO, visoko brejo, prodam. ® (068)78-321 ali 25-334.	850
TELIČKO sivko, staro 20 dni, od dobre mlekarice, A kontrola, prodam. ® (068)41-426.	851
KOZE, breje ali z mladiči prodam. Koza z mladiči stane 150 DEM. ® (068)87-532.	853
BIKCA SIVCA, 120 kg, prodam. ® (068)65-108.	863
MLADE PRAŠIČKE prodam. ® (068)42-375.	868
PRAŠIČA, 100 do 120 kg ter kravo po izbiri prodam. ® (068)89-087.	869
TELIČKA, starega 10 dni in molzni stroj Vitreks prodam. ® (068)89-146.
876
7 DNI staro tele, bikca sivca in molzni stroj prodam. ® (068)81-414.	884
KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev s tretjim teletom in večjo količino žganja prodam. «(068)89-110.	885
BREJE OVCE in ovce z mladiči prodam. «(068)342-506.	886
PSA ŠARPLANINCA, starega 6 mesecev, prodam. Jože Bojane, Mala Cikava 4, Novo mesto.	890
TELIČKO, staro 10 dni, prodam. ® (068)45-563.	903
ODOJKE, stare 10 tednov, in 2 prašiča, težka 120 kg, prodam. « (068)42-963.	915
BREJO KRAVO in orehe v lupini prodam. » (068)89-513.	916
2 BREJI mladi kozi srnaste pasme prodam. » (068)68-137.	920
TELIČKO, staro 2 meseca, in pava, samca, prodam. ® (068)87-554.	924
KRAVE po izbiri in telico, staro 18 mesecev, prodam. «(068)75-206.	930
KOBILO, staro 5 let, brejo 10 mesecev, in telico, staro 16 mesecev, pripušče-no, prodam ali menjam za večjega bika. »(068)26-893.	932
ODOJKE za nadaljnjo rejo in prašiče za zakol prodam. ® (068)42-532.	935
DVELETNO ŽREBICO ali mlado kobilo, mirno, kupim. « (068)342-632.
938
PRAŠIČA, težkega 110 kg, prodam. ® (068)42-991.	941
SIMENTALKO, staro 9 tednov, zelo primerno za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)45-039.	948
PRAŠIČA za zakol prodam. ® (068)81-410.	950
KRAVO SIVKO, brejo v že 9 mesecu z drugim teletom, prodam. ® (068)85-819.
958
KOBILO, brejo 7 mesecev, dva 100- litrska električna bojlerja in dvoje litih platišč, 18 col, prodam. ® (068)341-429.
961
MLADE PUJSKE, prašiča, težkega 100 kg in 8 mesecev starega bikca prodam. ® (068)73-003.	964
KRAVO /a zakol, staro 5 let, prodam ® (068)45-421.	971
KRAVO s tretjim teletom, lahko tudi ločeno, ter telico, staro 1 leto, prodam. «(068)65-135.	976
BIKCA FRIZIJCA, starega 3 tedne, prodam. ® (068)73-327.	977
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, s tretjim teličkom, prodam. « (068)40-316.	984
DVA PRAŠIČA, težka 100 in 140 kg, prodam. Možnost zakola. « (068)81-179.	986
9 TEDNOV stare pujske in odličen cviček prodam. « (068)42-752.	991
TELE, sivo, bikca, starega 10 tednov, prodam. ® (0608)75-169.	999
DVA BIKA po 800 kg prodam. « (0608)68-321.	1002
ženitne ponudbe
28-LETNI fant želi spoznati dekle ali mamico, staro do 30 let, za skupno pot. Šifra: »PRIDI, LJUBICA, PRIDI-. 754 DOBROSRČEN FANT išče dekle za skupno življenje. Šifra: »DOLENJC«.
757
ČE STE STARI od 20 do 30 let in samohranilka, pridite k meni. Imam svoj dom in živim sam. Šifra: »TREBANJEC, NEALKOHOLIK-.	989
YURENA
šola tujih jezikov tel. 068/372-100,341-434 vpisuje otroke, mladino in odrasle v tečaje AN., NEM., FR., IT. in RUŠČ.
Vpis in informacije po telefonu ali osebno od 10.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure v pisarni na Glavnem trgu 11 (pri frančiškanski cerkvi).
Renta Car
NOVO MESTO-preselili smo se! Zwittrova 1, tet.:068323925 nova vozila — nižje cene otvoritven! POPUST do 28.2.!
vašem
kanalu
sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
PoobUtr.vn /w*t op n ih tu •valovanje, montaio in ••rvi« mobitel.
.© (068) 324-377
GEA College
VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA
■"NOVO MESTO
PET MODULOV - 90 UR
-	PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA
-	MARKETING
Maškaradne originalne kostume za otroke do 14 let prodam, pošljem. Tel. Remškar 061 123 1 761 (prej 061 266 940) in mobitel 0609 626 226 vsak dan po 10. uri.
VEDEŽEVANJE - TAROT 090-42-65
1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o.
VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA NUMEROtOGUA |
M-frgic line 1
090 4 123
TUDI PISNO p p 34 L,ubl|ano Črnuče 156 SIT/min
-	PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA
-	EKONOMIKA IN FINANCE
-	KADRI
PRIČETEK: 27. FEBRUAR 1997
USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH OD 18.00 DO 20.30
Program omogoča pridobitev sodobnih znan) za boljše obvladovanje poslovanja ter rasti podjetja ali obrti
Usposabljanje sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, GZS - Združenje podjetnikov Slovenije, Obrtna zbornica.
fVHIBBpnik GEA College d.d., tel.: 061/ 168 70 02 ali UilUlUiiiSUjiir 168 73 01, faz: 061/ 168 82 13 (Rok £in**c).
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 156 sit min
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
VI NAM - MI VAMI
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po ® 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU
TRGOVINA JAKA Loka 9, Gabrje rt 068/85-853	Velika izbira strojenih govejih, konjskih, telečjih, kozjih in ovčjih kož najboljše kvalitete. Šivane kože željenih velikosti po naročilu. Nudimo vam možnost izbire na domu ali na sedežu podjetja. Vse informacije na tel.: 068/85-853 po 15. uri.
GOTOVINSKA POSOJILA	Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, s 061/210-174 in 061/126 20 70.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, tr 068/24-791.
FORD STEPAN Prodajno-servisni center V 068/52-407, 53-120	Vsi modeli Fordovih vozil z dodatnimi ugodnostmi dobavljivi takoj. Vsa vozila imajo serijsko vgrajeno veliko varnostne opreme za osnovno ceno.
BETONSKI STREŠNIKI Marjan GOLOB rt 068/78-074	Nudimo vam POSEBNI ZIMSKI POPUST! Vse dodatne informacije na tr 068/78-074 ali osebno na naslovu Malenška vas 12, Mirna Peč.
POSEBNA PONUDBA HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA	Od 15.2. do 31.5.1997 vam pri najmanj 5-dnevnem bivanju nudimo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta. Kopanje, izleti, sprehodi... Rezervacije na rt 066/463-100 ali fax 066/62-222!
ZASTAVLJALNICA MONETA Muzejska 3 "S 068/321-751	Nudimo kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru. Realizacija takoj.
STRUŽENJE IN LAKIRANJE PARKET0V rt 068/27 997	Cenjene stranke obveščam, da nudim kvalitetno struženje in lakiranje parketov in vseh vrst ladijskih podov. Inf. in naročila na rt 068/27-997
DELNIČARJI! rt 061/131-92-15	Delnice serije B in G podjetij: Krka, Petrol, Droga Portorož, Kolinska, Union, Radenska, Sava Kranj kupim za gotovino po najboljših cenah. rt 061/131-92-15
KRKA, PETROL Tr 064/245-084, 064/246-548	Odkupujemo delnice KRKE G po 16.000 SIT, B po 9.000 SIT, PETROL G 13.000 SIT in ostale PRIVATIZACIJSKE DELNICE po doslej najvišjih cenah. Tudi za gotovino. Pridemo tudi na dom.
NOVOTEKS MENZA v Bršljinu	UGODNI NAKUPI petek 31.1. 97: od 8.-18. ure sobota 1.2.97: od 8.-13.ure bunde, trenirke, srajce, konfekcija, posteljnina (nad 4.000 SIT darilo)
ORIKS Danila Bučarja 22 rt in fax: 068/24-618	Se vam je ustavilo pri sestavi davčne napovedi za lansko leto ali pri vodenju poslovnih knjig? Problem bo rešen, če pokličete ORIKS, knjigovodsko računovodske storitve na ® 068/24-618.
DELNIČARJI KRKE! rt 061/312-563, 13-776-13	DELNICE KRKE serije G in B odkupimo po najugodnejši ceni. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana
DELNICE C 068/341-522	Odkupujemo delnice KRKE razreda G, E in B kot tudi ostale privatizacijske delnice. Nudimo najvišje cene. Pokličite rt 068/26-987, 341-522, 41-061
DOLENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA ®068/325-553,323-554	Strokovne nasvete ter prodajo in nakup delnic po najugodnejših dnevnih cenah vam nudijo pooblaščeni borzni posredniki DOLENJSKE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE v Novem mestu, na novi lokaciji na GLAVNEM TRGU 10 (nasproti frančiškanske cerkve) ali po ® 068/323-553, 323-554.
lPORTRET TEQA TEcJlNA
Katica Adlešič
Katici Adlešič izAdlešičev so še zelo živo pred očmi njena otroška leta in mama, ki se je morala sama prebijati skozi življenje s sedmero otroki, medtem ko je oče trpel in dotr-pel v ujetništvu v Dachau. Mama je vedno čakala, če bo prišla kakšna pomoč od Rdečega križa. "Pomoč je prihajala, a mi nismo nikoli prišli na vrsto, ” danes obuja spomine Katica. Kljub tej grenki izkušnji iz otroštva se je leta 1954 v Gradcu v Beli krajini udeležila proslave ob 10. obletnici ustanovitve RK Slovenije in potem tudi sama začela sodelovati v tej humanitarni organizaciji.
Katica je izmed 287 aktivnih prostovoljcev v šestnajstih krajevnih odborih črnomaljske območne organizacije RK, ki “pokriva ” črnomaljsko in semiš ko občino, trenutno po stažu najstarejša aktivistka. Izkušenj si je torej nabrala že več kot dovolj, čeprav pravi, da ni recepta, po katerem bi bilo moč delati v humanitarni organizaciji. Pa tudi sicer ima vsako obdobje svoje posebnosti. “V začetku delo v RK ni bilo tako razvejeno. Pomagala sem pripravljati krvodajalske akcije, zbirala krvodajalce in tudi sama dala kri osemnajst-krat, pobirala članarino, ” se spominja. Danes, ko je že več kot poldrugo desetletje predsednica krajevnega odbora RK Adlešiči, se je vsemu temu pridružilo še velliko novega. Adlešičeva se namreč dobro zaveda, da so zlasti bolni in starejši ljudje bolj kot kruha ali potice potrebni tolažilne in
spodbudne besede ter toplega stiska roke. Lani je bilo v njihovi krajevni skupnosti, ki ni velika, 65 krajanov, starejših od 80 let ali hudo bolnih. Vsem tem aktivisti RK pripravijo srečanje, jih obiščejo pred novim letom, ženske pa še ob dnevu žena. A Katica prihaja k njim ne glede na to, ali je praznik ali navaden dan. Nedavno je kar tri dni zapored preživela pri starejših v najbližji soseski. “Saj ne morem kar oditi! Primejo me za roko in me prosijo, naj še malo ostanem. In še ko se poslovim, mi je težko pri srcu. Danes je pač tako, da vsi le hitijo, za pogovor s sočlovekom pa zmanjka časa. Zato je tisti, ki si je ta čas pripravljen vzeti, med osamljenimi toliko bolj zaželjen, ” ugotavlja Adlešičeva.
Čeprav gre v njenem primeru za sosedsko pomoč, ki je v marsikateri vasi še živa, Katica ni prepričana, da bi pri njej ta oblika pomoči zaživela, če bi ji jo nekdo vsiljeval. Zavest, da mora pomagati ljudem, nosi v sebi, v svojem srcu, v vseh teh letih pa si je tudi že tako izostrila posluh do sočloveka, da ve, kje koga žuli ter kdaj in kako mu mora pomagati. Predvsem je prepričana, da takšna ni zato, ker je v RK, ampak je članica te humanitarne organizacije prav zato, ker v sebi čuti, da mora pomagati. Svoje zadovoljstvo gradi na zadovoljstvu drugih in vesela je, ko vidi, da je naredila kaj dobrega.
Marsikdo bi morda porekel, da je pač v pokoju in ima čas, a Katici ni vseeno, kako ji minejo upokojenska leta. Pravzaprav si za svoj pokoj odškrt-ne le čas od 5. do 8. ure zjutraj. “To pa zato, ker sem, ko sem bila še knjigovodkinja na črnomaljskem Begradu, vstajala ob pol petih zjutraj, ker je ob petih že odpeljal avtobus. Sedaj hočem to nadoknaditi in se ne pustim motiti. Vse ostale ure pa se razdajam naokrog, ” živahno pripoveduje Katica, ki si zna tudi s prijateljicami iz vasi pripraviti pestre dneve. Pa naj gre za petje starih adlešičkih pesmi, za sejanje lanu, tkanje domačega platna, vezenje ali pisanje pisanic. Zaradi takšnih, kot je Adlešičeva, so Adlešiči še danes etnološki zaklad.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ZVONE ŠERUGA PREDSTAVLJA ZADNJI DVE KNJIGI - Na dolenjskem koncu bo v prihodnjih dnevih Zvone Šeruga imel vrsto predstavitev svojih zadnjih dveh knjig Prijazne poti in otroški potopis Indijanci brez perja. Jutri, v petek, bo Šeruga predaval v KC Janeza Trdine v Novem mestu, v soboto, 1. februarja, v dvorani CIK v Trebnjem, v dolenjskem koncu pa se bo zadrževal tudi prihodnji teden: v ponedeljek, 3. februarja, v Kulturnem domu Črnomelj, v torek, 4. februarja, v Kulturnem domu v Metliki, v sredo, 5. februarja, v Šeško-vem domu v Kočevju, v četrtek, 6. februarja, pa v Miklovi hiši v Ribnici. Vse predstavitve bodo ob 19. uri, vstopnina bo 600 tolarjev, na predavanjih pa bo mogoče s 30- in večodstot-nim popustom kupiti zadnje štiri popotnikove knjige.
• Sanje se uresničujejo le tistim, ki se pravočasno prebudijo.
Z GUSARSKO LADJO OKOLI SVETA
KRŠKO - ZPM Krško bo skupaj z društvoma prijateljev mladine Zdole in Dolenja vas organizirala pustno prireditev Potovanje z gusarsko ladjo okoli sveta. V okviru prireditve bo 8. februarja popoldne dogodek v šport-no-rekreacijskem centru Spodnji Stari Grad, v nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri pa v Domu Bena Zupančiča na Zdolah. Program prireditve, ki spada v projekt ZPM Krško Mladi za razvoj domačega kraja, bosta vodili Tatjana Škafar in Petra Umek z mladimi sodelavci. Najboljše maske bodo nagradili.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Članek medicinske sestre o kajenju še vedno odmeva ■ Puckov prestop le rezultat Peterletove šole - Na avtobus čez ograjo in magistralko ■ V Črnomlju težave s plačevanjem ogrevanja
Članek Zlo alkohol, ne pa cigareta, ki ga je v imenu nekadilk napisala medicinska sestra iz brežiške bolnišnice, je ostro obsodila tudi bralka Tatjana iz Krškega polja, ki je minuli četrtek prva poklicala dežurnega novinarja. “Že tako je brežiška bolnišnica na slabem glasu zaradi vedenja nekaterih sester - ne vseh, nekatere so zlate - sedaj pa so se v slabi luči še same pokazale v javnosti,” pravi. Bralki se smilijo sestre nekadilke in bolniki, ki morajo njihovo kajenje in smrad prenašati.
Bralec in dolgoletni naročnik Tone iz Soteske se je oglasil zaradi kritike nekaterih, da je r	1
Hab, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Dolenjski list strankarski časopis. Bralec meni, daje dostopen vsem barvam oz. vsakomur, ki želi izraziti svoje mnenje. Daje bil odprt že prej, pa je ponazoril s primerom, ki se je zgodil leta 1974, ko so se delavci v Novolesu pritožili vodstvu, da so kršene njihove pravice. O tem je poročal tudi Dolenjski list in se postavil na stran delavcev. “V tistem času je bilo to nezaslišano,” je povedal in še dodal, da je ta podpora delavcem veliko pomenila.
Franci Knafelj iz Krškega je opozoril, da je že poldrugi mesec na cesti od Rake proti Krškem na več mestih odžagan asfalt, ki čaka in čaka na preplastitev. Ti odseki pa so še posebej nevarni in zoprni za voznike, ki ceste ne poznajo. Dodal je še, da so že dalj časa velike jame tudi na krškem mostu pri semaforju.
Franc Golob iz Stranske vasi je sporočil, da je v tej rubriki nekdo izrabil njegovo ime. Franc pravi, da on ni bil tisti, ki je pred kratkim v tej rubriki kritiziral pluženje cest v njihovi krajevni skupnosti in delo njihovega predsednika, zato hoče, da se mu “telefonist”, ki je zlorabil njegovo ime, opraviči.
Franc Tomšič iz Žužemberka obsoja Puckov prestop, čeprav pravi, da ga ne preseneča, saj je bil v Peterletovi šoli. “Lojze Peterle namreč pred skoraj letom dni ni hotel po končani
porodniški vzeti v službo glavno tajnico stranke dr. Vido Čadonič Špelič, v katero smo imeli volilci zaupanje in smo jo zato tudi volili. Tudi na ta račun je njihova stranka pri nas izgubila veliko glasov, prav tako pa se v parlamentu ni zavzel za upokojence. Če je gospod Peterle katolik, potem pozna pregovor: Vidi iver v tujem očesu, bruna v svojem pa ne,” je povedal.
Alojz Miklavčič s Hriba pri Šmarjeških Toplicah pravi, da tamkajšnje ljudi moti zamašen odtočni kanal v podvozu pri Dragi, že cel prejšnji teden pešci v čevljih niso mogli peš iz Bele Cerkve na postajališče v Drago, saj je bilo zaradi odjuge v podvozu več kot 5 cm vode. Tod okoli ob odjugah in večjih padavinah rad poplavlja potok Dolina. Pesek, ki ga nanese voda, pa zamaši odtočna jarka, tako da je bila v podvozu že tudi po 60 cm visoka voda. Najhuje pa je to, da morajo ljudje iz Bele Cerkve, ki gredo na avtobus v Drago, zaradi vode na drugo stran čez magistralko, zadnje čase pa morajo za to preplezati še železno ograjo. Kje so odgovorni?
Bralka Pavla iz Črnomlja je
opozorila, da je davčni urad zadnje tedne, ko ljudem pošilja njihove davčne številke, zagrešil veliko skoraj nerazumljivih napak v naslovih, tako je npr. davkoplačevalcu z Vojinske ceste v Črnomlju pisalo, da sodi
Vinska cesta ni namenjena le pivcenj
Ne gre le za projekt vinogradnikov in vinarjev, pač pa širše družbe, saj ob njej nt prodajamo le vino in hrano, pač pa tudi doživetje in naravne lepote
Z razvijanjem vinskih turističnih cest se počitka željnim odpirajo nove možnosti oddiha, vendar pa je za uveljavitev in uspešno delovanje vinske ceste najprej potrebna močna in uspešna pro-
TVi jelene zbil s plugom, nato pa kuto pokončal
Na Kočevskem je vse več krivolova ■ Zadnji po krutosti prekosi vse
KOČEVJE - Po podatkih policijske postaje Kočevje so v letih 1994 in 1995 obravnavali po tri primere neprijavljenega lova na divjad. Lani je bilo takšnih primerov 7, samo v prvih dneh letošnjega leta pa že dva. Zadnji obravnavani primer pa je, kot pravijo kočevski policisti, presegel vse do sedaj znane načine in je po svoji grobosti in krutosti vse presenetil.
Pri pluženju ceste med Dolom in Bilpo je zasebnik, kije kooperant cestnega podjetja, 7. januarja ponoči na razdalji vsega le treh kilometrov s plugom zbil tri jelene. Jeleni so po vsej verjetnosti lizali sol s ceste, in ko so zagledali plugove luči, se zaradi visokega snega in poledenele snežne skorje, ki se pod divjadjo udira, niso mogli umakniti s ceste. Plug jim je pri udarcu polomil noge, nakar jih je voznik pluga z udarcem s kovinsko palico po glavi usmrtil. Dva jelena je že naložil v posipalec, tretjega pa je imel pripravljenega ob cesti, ko ga je zalotila policijska patrulja.
Kot pravijo na policijski postaji Kočevje, bodo zoper storilca, ki je s krutostjo “svojega načina nedovoljenega ulova divjadi” presegel do sedaj znane primere krivolova z zanko ali strelnim orožjem, dali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Ker so bile živali uplenjene v varstveni dobi, je za takšen prekršek zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.
M. L.-S.
pod pošto Vinica. Bralka se pridružuje tudi mnenju Fanike Požeg glede pisanja medicinske sestre iz brežiške bolnišnice o kajenju.
Bralka iz Dolenjskih Toplic je
pohvalila nesebično in požrtvovalno delo ansambla Novina, ki pomaga bolnim otrokom, in dodala, da imamo v Sloveniji veliko ansamblov, ki bi lahko tudi kaj prispevali.
Zadnji je poklical Jože Jerman iz Črnomlja, ki se sprašuje, do kdaj bodo še partizanske penzije, saj delavci v primerjavi z njimi dobijo mizerne pokojnine, pa so delali tudi po 40 let. Jože meni, da Dolenjski list podpira pomladne stranke in bi se po njegovem moral imenovati List pomladnih strank.
Pisala nam je tudi Vida Derganc iz Črnomlja, ki pravi, da med uporabniki ogrevanja na Čardaku že nekaj časa vlada slabo razpoloženje zaradi plačevanja ogrevanja. Nekaj časa je za ogrevanje skrbela črnomaljska Komunala, nato je ogrevanje prevzela Terca (takrat se je cena ogrevanja povišala za 80 odst.), pred kakšnega pol leta pa so dobili dopise, da je ogrevanje prevzel Apegas, ki je začel pošiljati tudi za okrog 800 tolarjev višje položnice od Tercinih. Ljudje ne vedo, ali naj plačujejo po starem ali po novem. Pred volitvami smo dobili v nabiralnikih lističe s podpisom ene stranke, naj ne plačujemo po novem, da se bo problem rešil na občinski ravni. Po tistem pa vse tiho je bilo. “Po nekaterih informacijah pa veliko ljudi sploh ne plačuje ogrevanja, prav bi bilo, da se objavijo imena. Pravila naj veljajo za vse enako,” pravi bralka. j j->.
mocija. Možnega gosta je treba prepričati, da se bo namesto na morja ali v hribe odločil za pot po vinski cesti, in to med 20 nastajajočimi prav po naši. O tem sta v okviru prireditev Praznik vina Sremič 97 v Krškem spregovorili agronomki Milena Kulovec in mag. Tanja Strniša.
V zavesti ljudi ob vinskih cestah se še ni uveljavilo prepričanje, da vinske ceste niso le projekt vinogradnikov in vinarjev, pač pa vseh kmetijcev in občanov. Ne smemo namreč pričakovati, da se bodo po vinski cesti odpravili tisti, ki želijo zgolj uživati vino. Lahko ga konec koncev kupijo v najbližji trgovini. “Po vinski cesti bodo šli zahtevnejši gostje, zato ne prodajamo zgolj vino, hrano in sobe, pač pa tudi doživetje - rekreacijo, kulturne, družabne in športne prireditve, vse, kar je vredno ogleda in pozornosti obiskovalca,” pravi Tanja Strniša iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Zato bi bilo prav, ko bi bile ob vinski cesti urejene na primer spominske sobe, vinogradniški muzeji, etnološke zbirke, ponudimo lahko tudi izdelke domače obrti in še kaj.
Konkurenca je v turizmu vse hujša. O tem priča tudi podatek, daje v Sloveniji že 200 izletniških kmetij, prav toliko jih še nastaja, veliko pa je tudi kmetij, ki nudijo sobe. Zato ni čudno, da so pogoji za priglasitev dejavnosti, pa naj
PO TRDINOVI POTI
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto oziroma popotniški odsek bo v soboto, 8. februarja, pripravil prvi letošnji izlet po Trdinovi poti. Popotniki bodo ob 8. uri krenili izpred hotela Krka v Novem mestu (nekdanji hotel Metropol) proti Frati do Soteske, od koder se bodo vrnili z avtobusom nazaj v Novo mesto. Pot je lahka, hoje je za pet ur, zaradi zimskih razmer pa je nujna dobra obutev in topla oblačila. Prijave bo do četrtka, 6. februarja, zbirala Marica Praznik po telefonu 068 22 948.
gre za vinotoče, kmetije odprtih vrat ali prenočišča na kmetiji, vst strožji in zahtevajo dodatne inve-sticije. Če je na primer domač* predelava mesa za javno potrošnjo nedavno še bila dovoljena, ti sedaj brez urejene klavnice it prostorov za predelavo ni več.
Vse bolj je pomembna tudi kakovost vina. Res, da smo Slovenci s povprečno letno porabo 4t litrov na prebivalca med večjimi pivci v Evropi (v državah Evropske unije je poraba več kot polovico manjša), vendar se bo s pridruževanjem mednarodnim gospodarskim združbam in sporazumom trg odprl tujim vinom, k bodo našim zelo konkurirala Zato se bo zahtevnost trženja vi« povečala in nekateri strokovnjak napovedujejo, da se bodo po leti 2000 tržni presežki vina pojavil verjetno pri vseh vrstah oz. sortah K promociji domačih vin lahke prispevajo tudi kmetije ob vinski! cestah z dnevi odprtih vrat, pokuš njami novih letnikov vin, praznovanjem obletnic, vodenjem lis' stalnih kupcev, poznavanjem vin* in ponudbe, predvsem pa ne smemo pozabiti, da morajo biti < ospredju zahteve kupcev.
T. GAZVOD/
mag. Tanja Strniša
SALAME V DIMNICAH IN NA PREPIHU - Dolenjski in posavski saiamat' ji se marljivo pripravljajo na letošnje pokušnje in ocenjevanje popularnik suhomesnih dobrot. Tako kot po cvičku je Dolenjska vse bolj znana tudi p1 salamah, saj dobivajo salamarji z našega območja že vrsto let prve nagrad tudi na ocenjevanjih v državnem merilu. Poznavalci trdijo, da se rezina dob re salame ob požirku cvička v ustih dobesedno raztopi. Eden znanih brežiškil salamarjev je tudi Miloš Krošelj. Na sliki ga vidimo, kako si v svoji prektt' jevalnici ogleduje učinek dima na salamah. (Foto: M. Vesel)
Dolenjske Novice
■MB 1885-1919 fHHHH kratkočasnice izbral Jože Dular
Nerodna primera
V malem selu službujoči samec pride v gostilno ter reče gostilničarki: “Rad bi k vam na obed hodil, ako mi boste dobro hrano dajali!”
“Gospod, poglejte moje debele svinje! V štirinajstih dneh boste ravno tako debeli, če boste k meni na hrano hodili. "
Vedno prvi
Upnik: “Pred pol leta ste mi že rekli, da bom jaz prvi, ki dobim svoj denar. ”
Dolžnik: “Saj še nobeden ni nič dobil. Vi še vedno ostanete prvi. ”
Za deset vinarjev prej
Tujec: “Gospod oštir, jaz imam le dvajset vinarjev. Koliko stane prenočišče?”
Oštir: "Trideset vinarjev!"
Tujec: “Doklej se pa lahko spi za trideset vinarjev?"
Oštir: “No, do osmih zjutraj!”
Tujec: “Veste kaj, pokličite me potem za deset vinarjev prej!"