HZ x l? •	h f-Hlu 1	/ff
1. štev.	Ljubljana, 26. junija 1920.	j. leto.
Ljubiteljem sporta.
Po tehtnem preudarku se je Športna zveza odločila, da začne izdajati slovensko športno glasilo. Pri današnjih razmerah je bilo treba vsekakor prave sportske odločnosti, da smo storili ta korak. Upamo pa, da bomo »našli pri svojem delu podporo najširših krogov in da bomo tako lahko izvedli svoje načrte v polnem obsegu.
Zanimanje za sport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje. V svesti smo si pa, da je ravno sport eno najvažnejših sredstev za obnovo duševnega in telesnega zdravja našega naroda in za okrepitev njegove življenjske sile, zato hočemo in moramo idejo zdravega in smotrenega športa čim bolj popularizirati in zainteresirati za njo najširše sloje. Vsak poedinec naj izvaja to ali ono stroko, z umevanjem pa zasleduje tudi razvoj ostalih panog. Ta smoter hoče zasledovati naše glasilo »Sport«.
S primerno izbranimi članki hočemo uvajati novince v športno življenje, poznavalce pa obveščati o gibanju in uspehu sporta po vsem svetu, obenem pa jim nuditi možnost čim širše strokovne izobrazbe. Samoumevno bomo vedno na razpolago našim domačim športnim organizacijam za njihova poročila.
Prosimo vse, ki se zavedajo potrebe in važnosti sport:ega gibanja med Slaven.V da nam priskočijo na pomoč z duševno in gmotno podporo.
Ljubljana, dne 26. junija 1920.
Športna zveza.
O sportu u obče.
(O priliki ustanovnega zborovanja »Olimp, pododbora« in »Športne zveze« predaval prof. J u g.)
Že tekom 19. stoletja, predvsem pa se je pokazalo v zadnjih desetletjih, da je gojitev telesnih vaj pri vseh kulturnih narodih zadobila na veljavi tako v mladinski vzgoji kakor v celokupnem življenju naroda. V najnovejšem času se je ta okus tako stopnjeval, da prisostvuje pri javnih športnih prireditvah številna masa in to iz različnih slojev naše družbe, tudi če je to združeno z visokimi izdatki. To je vsekakor v zvezi s spremembo našega kulturnega življenja in te spremembe ni morda obžalovati, temveč pozdravljati jo moramo kot zelo blagodejno. Dejstvo, da se široke mase interesiraj o za športne prireditve, je dokaz za to, da čutijo potrebo, skrbeti za svoje zdravje in za svojo telesno moč; te mase potrebujejo namreč oddiha po trudapolnem delu, ki jim ga nalaga poklic, one zadostujejo s tem svojim notranjim potrebam in svojemu duševnemu življenju. To je značilna poteza v življenju našega naroda, iz katere se učijo oni, katerim je zlasti vzgoja mladine pri srcu, da storijo pravočasno potrebne korake, da pride ravno mladina v pravi tir, da poudarjamo na stvari dobro stran, vse slabosti in napake pa da odstranimo.
Vse telesne vaje, ki so dandanes nekako usuelne, se dado združiti pod tremi imeni ali tremi označbami: telovadba, igra, sport. Natančna ločitev posameznih vaj, natančno določene meje za vsako teh treh vrst, bi se pač dale težko potegniti. Če vzamemo pojem »igre« v najširšem pomenu besede, potem sta seveda igri tako telovadba kot sport podrejena, medtem ko bo vnet telovadec zopet igro in vse športne vaje prišteval telovadbi, nasprotno pa bo sportsman gledal na telovadbo in igro le kot neko vrsto športa. Glede ločitve torej bi nastale težkoče, kajti en pojem prehaja v drugega. Zdi se mi, da smo najbolj pravični, če razumemo z ozirom na današnjo govorico pod pojmom »telo-
vadbe« ono šolske telovadbe. Najmanj natančno menda od vseh teh treh pojmov bi se dal določiti pojem »sporta«. Ni danes prilika za to, da bi razmotrivali o vsaki teh treh vrst posebej, računati moramo z namenom današnje prireditve, ki stoji v znamenju »sporta«, torej mi je samo o tem govoriti. Več kakor dognano je danes, da imajo smotrene telovadne vaje večjo vrednost v moraličnem oziru nego v fizičnem; zato bi bilo iskreno želeti, da se jih vsak človek v svoji otroški in mladeniški dobi poprime, kajti nič ne okrepi moči človeške volje bolj kot te telesne vaje. Poguma, odločnosti in prisotnosti duha se ne da učiti, toda smotrene vaje, zlasti če se goji tudi s stališča pedagogike, pri čemer spozna človeško telo svoje sile najbolj, pospešijo te lastnosti v precejšnji meri. Če naj bi imele te telesne vaje kolikor mogoče velik vpliv na značaj, potem je potrebno, da mlad človek spozna vse svoje moči in sposobnosti, kar se bo pa le tedaj zgodilo, ako se vse te vaje vršijo po gotovem redu in potem z vztrajnostjo in če niso samo predmet pouka v šoli, temveč stvar življenja in vsake življenske prilike. Te proste telesne vaje — dasi so zelo različne — imajo to prednost pred telovadbo, da jih goji mladina z veseljem, z ljubeznijo in vnemo in ker niso predmet pouka. Glavna peza leži na njih spontanosti. V bistvu so to torej vse one telesne vaje, ki jih danes pojmimo z besedo »sport« v najširšem pomenu besede. Telovadbo, kateri prištevamo tudi igre, goji ali šola ali kako društvo; vsak posameznik vadi tu po predpisih in zapovedih; vsak telovadec ima kolikor toliko omejeno prostost, on vadi po predpisih vaje, ki mu jih pokaže ali vaditelj ali učitelj. Igra pa da posamezniku večjo samostojnost, vkljub temu da je tudi pri igri vsak posameznik odvisen od zadevnih pravil in se ima ravnati po svojih soigralcih. Sportu prepušča torej individualiteta večje torišče. Pri besedi sport mislijo nasprotniki sporta samo na gotove telesne vaje, ki jih ne prištevamo niti telovadbi niti igri, eni si predstavljajo pri tem neko posebno vrsto vaje, in vaje, katere goji nek določen krog, krog športnikov. Ta kvalifikacija je slučajna in neopravičena. Temveč lahko rečemo, k sportu spadajo vse proste telesne vaje, seveda v širšem pomenu besede. V pravem in ožjem pomenu besede govorimo o sportu le tedaj, če goji te vaje ali mladina ali pa človek v zreli dobi — po gotovih pravilih in v gotove svrhe in namene. Če tako razširimo pojem sporta, potem seveda se to godi tudi na račun telovadbe, o čemer mi pa ni govoriti. In končno govorimo o sportu tudi v najožjem pomenu besede, če mislimo na razne izrodke sporta, ki bi vzgojeval svoje člane k efektu, za gigerle itd.	(Dalje prih.)
Major Jaklič:
Kolesarstuo kot sport.
V vseh kulturnih državah se goji danes kolesarski sport v veliki meri in zavzema častno mesto med vsemi športi. Osobito zadnja leta se opaža velik napredek kolesarskega sporta, število in kvaliteta kolesarskih dirk v Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji in drugod je izredno veliko. Pred vojno se je koncentriralo vse naše športno življenje na Dunaju in v Gradcu. Dunaj je zastopal Avstrijo. Prvotno je sicer Gradec nadkriljeval Dunaj, a pozneje se je preneslo težišče kolesarskega sporta zopet na Dunaj, ki je ostal tudi med vojno zmagovalec v vseh kolesarskih in motocikliških dirkah na Dunaju in v Budimpešti. Izmed Slovencev razven Gregla, našega najboljšega dirkača, ni prišel nihče do velikih tekmovanj. Z ozirom na minulo Avstrijo je postal za nas povsem drug položaj. Nove naloge, nove dolžnosti.
nove možnosti! Kolesarski sport treba dvigniti v najkrajšem času na stopnjo mednarodne kvalifikacije, kajti danes bomo morali mi sami zaeno s Hrvati in Srbi zastopati na zunaj naš sport. Težkoče dela pomanjkanje lastne industrije, kar ovira hitrejši razvoj našega sporta, in pa visoke cene v tujini, ki onemogočajo našim športnikom nabavo primernih lastnih koles in motociklov.
je še isto leto pričel s prirejanjem dirk in se prav vneto oprijel dela. Tik pred vojno je priredilo vojaštvo v Ljubljani svoje dirke ter s tem mnogo pripomoglo, dvigniti zanimanje za ta sport. Med vojno je kakor povsod tudi v športu popolnoma počivalo delo. Po vojni smo stali pred žalostnim rezultatom, da je bila najdejavnejšim klubom, to je primorskim, odvzeta vsaka možnost obstanka. Ljubljanski kolesarski klub Ilirija se je opri-
Otvoritvena cestna dirka Ljubljana—Št. Vid—Ljubljana 10 km
dne 16. maja 1920. Prvi Rebolj v krasnem tempu, za njim Šiškovič in Bevc.
V razvojni dobi koles tudi Ljubljana ni zaostajala za drugimi večjimi mesti Avstrije, imela je lepo 400 m dolgo dirkališče, katero se je pa vsled mlačnosti, ki je Ljubljančanom prirojena, opustilo in je pozneje razpadlo. Od takrat ni bilo opaziti nikakega pravega sport-
jel dela kot edini svojega sporta v Sloveniji, stal pa je pred povsem novimi nalogami z ozirom na naše osvobojen j e.
Naš cilj bodi: vzgojiti in izpopolniti kolesarski šport tako daleč, da bomo lahko uspešno tekmovali s
Skupinska vožna Ljubljana—Kranj — Kamnik — Ljubljana 68 km
dne 23. maja 1920. Zmagovalna skupina Rebolj, Deržaj, Stopar, Šiškovič, vozijo skozi cilj.
nega življenja, kljub temu, da je število kolesarjev enormno naraslo. Medtem se je pa v primorskih krajih, osobito v Trstu in Gorici, lepo razvijal kolesarski šport, ki je zaeno tudi v nacijonalnih ozirih mnogo pripomogel k narodni zavednosti, obmejnih krajev s prirejanjem dirk in izletov. Šele leta 1913. se je začelo gibati zopet v Ljubljani, ustanovil se je kolesarski klub Ilirija, ki
hrvatskimi in srbskimi kolesarji in da bomo mogli uspešno nastopati pri velikih mednarodnih tekmah. V dosego tega namena je treba zbrati vse kolesarje po Sloveniji in jih organizirati v vseh večjih krajih v klube, da se morejo vzgojiti zmožni in kvalificirani kolesarji v prvovrstne tekmece. Organizirati trenažo smiselno in smotreno, da se ne trati brezplodno dragoce-
nih moči. V skupnih cestnih dirkah, ki bi sledile, bi se izpopolnjevali in spoznavali. Misliti bo treba na vzpostavitev dirkališča, kjer bi se mogle uprizarjati najrazličnejše dirke kolesarjev z vodstvom ali brez njega, dirke motociklistov itd.
Dela je ogromno, a hvaležno. Ako se ga oprimemo in vztrajno vzdržimo, bomo lahko v najkrajšem času stali v svetu na velikih tekmah kot Jugoslovani. In po športnih uspehih nas bo tujina spoznavala in cenila.
Podpolkovnik Ravnihar:
Pomen dirk in konjskih tekem.
Veliko ljudi ima napačne pojme o pomenu dirk in drugih konjskih tekem; mislijo da so samo v zabavo. V kratkem hočem pojasniti potrebo takih prireditev.
Dirke in tekme moramo ločiti v klasične in športne.
Klasične so one, ki služijo samo konjereji; športne dvigajo zanimanje za konja sploh, konjski sport in promet za konje.
Namen klasičnih dirk in tekem je preizkušnja konja glede vztrajnosti, hitrosti in njegovih zmožnosti, kar je odvisno od dobrih pljuč, dobrega srca, primernega okostja in dobrih kopit.
Na nobeni svetovni razstavi danes ne presojajo konja samo po eksterjeru (zunanjosti), marveč tudi po njegovih zmožnostih, kar je popolnoma pravilno, ker konj lepe oblike ni vedno tudi dober.
Dober konjerejec bo porabil za rejo ne samo lepega konja, marveč onega, o katerem ve, da ima dobre lastnosti.
Slab kupec je tudi oni, ki konja kupi samo vsled lepe zunanjosti, ne da bi ga preskusil; kupi — rekel bi — konjsko kožo.
Športne dirke in tekme imajo namen, da se širše občinstvo zanima za konje sploh; ž njimi se privabi mnogo ljudi, ki preje niso imeli smisla za konje. Več ko priredimo tekem, tem bolj raste zanimanje zanje, zlasti če gledalci poznajo konje, voznike ali jahače.
Vsako tekmovanje vspodbuja; posestniki, vozniki in jahači ne hrepene le po dobitkih, marveč po časti prekositi v borbi drug drugega. V to svrho morajo za tekme vežbati, popolnost dosežejo le z marljivim in vztrajnim delom.
Vse tekme pa dvignejo vsled večjega zanimanja konjski promet.
Klasične tekme in dirke so sledeče:
1.	trabne dirke (dirke v kasu),
2.	dirke v koraku,
3.	galopne dirke brez zaprek,
4.	championat de cheval d’armes, t. j. preiskušnja jahalnega (vojaškega) konja.
Pri trabnih in galopnih dirkah preiskusimo konje glede hitrosti in vztrajnosti, pri dirkah v koraku pa, je-li ima konj zmožnost v dobrem koraku prepeljati večjo težo. Championat de cheval d’ armes je splošna preiskušnja jahalnega konja, če ga je moči rabiti ob vsaki priliki in da se ugotovi, če je vztrajen in ubogljiv.
Posamezne točke te tekme so:
a)	ježa v terenu, najmanj 25 km v določenem času (na olimpijadah, t. j. internacionalnih tekmah do 50 km v 4 urah),
b)	skakanje črez zapreke,
c)	šolsko jahanje.
Te tri tekme se vrše v dveh sledečih si dnevih.
H klasičnim tekmam moramo računati tudi razstave — ali kakor jih pri nas imenujemo premovanja —
plemenskih konj. Na teh gre več ali manj za to, da dobimo pregled, kakšne konje v posameznih krajih rede in goje, in kakšne žrebce je treba vdeliti, da se konjereja v gotovem kraju ohrani ali pa izboljša.
Z vsemi takimi prireditvami si napravimo gotovo merilo; katere konje moramo porabiti za pleme, da si vzgojimo konja, ki ga hočemo imeti za naše potrebe. S sistematično prirejenimi tekmami doženemo, katere konjske rodovine so najboljše in najbolj pripravne za nas. Iz teh rodovin bo dobri konjerejec vzel kobile in žrebce, da dobi zarod, ki ga hoče imeti.
Športne dirke in tekme so:
a)	za vprežne konje:
1.	trabne dirke (dirke v kasu),
2.	dirke v koraku,
3.	dirke z zaprekami,
b)	za jahalne konje:
1.	galopne dirke z zaprekami,
2.	šolsko jahanje,
3.	skakanje,
4.	championat de cheval d’ armes.
Primerna pravila za športne dirke sestaviti, je zelo težavno; ker moramo dati vsakemu dobremu konju priložnost, da zamore tekmovati tudi z uspehom; posebno pa domačemu konju možnost, da tekmuje s tujim.
V to svrho konje, ki so že dirkali, obremenimo, novincem in mlajšim se pa olajša tekmovanje; napravi se to s tem, da se prisodi pri eni in isti tekmi staremu dirkaču pri trabnih dirkah večjo daljavo, pri galopnih dirkah se pa obremeni jahač.
Trabne dirke z zaprekami imajo namen preiskusiti pokorščino konja in spretnost voznika (zapreke so ozka pota, mostovi, majhni prostori, na katerih mora voznik obračati itd.).
Šolsko jahanje pokaže, v koliko je konj izvežban in poslušen in koliko razume jahač jahati.
Skakanje čez zapreke je tekma, ki zahteva dobro izvežbanega konja, ki-skoči črez najrazličnejše zapreke (pri olimpijadah do 20 zaprek, visokih nad l-40 m in 4 m širokih.). Kdor se je mnogo s tem pečal, ve, kako težko je doseči cilj, ker preskakovanje teh težkih zaprek zahteva vstrajnega vežbanja.
Kdor hodi le od časa do časa k ^dirkam in ne zasleduje posameznih konj, se bo gotovo dolgočasil, če ne najde na dirkališču primerne družbe, godbe in dobre restavracije. Ljubitelj konj se pa od tekme do tekme bolj zanima za dirke in dobi s časom gotovo razumevanje za te prireditve.
Pri dirkah naj se vpošteva sledeče:
a)	kakšne kakovosti je konj, t. j.:	katerega rodu,
kakšne oblike, kakšni so hodi in kakšni so bili uspehi pri prejšnjih dirkah.
b)	V kakšnem stanju je konj. Konja za tekme treniramo, t. j. pripravljamo ga s premišljenim, vztrajnim delom. Strokovnjaki dobro razlikujejo, je li konj pripravljen za dirko, ni li preveč ali premalo treniran; v ta namen si ogledajo konja v koraku, da vidijo mišičevje in v trabu ali galopu, da vidijo, v koliko so razviti hodi.
c)	Katera oseba ga jaha ali z njim vozi, ker je to velika razlika. So konji, ki bodo pri dobrem vozniku Pokazali vse svoje zmožnosti, pri slabem, ki jih le ovira, pa sploh ne pridejo naprej. Iz teh podatkov se razvidi, da dirke in konjske tekme vendar niso brezpomembne; samo eno velja, da morajo biti dobro prirejene, če hočemo ž njimi doseči to, v kar naj služijo.
Športne organizacije 'okrožja Ljubljane.
Na zborovanju delegatov športnih klubov decembra 1919 v Zagrebu se je delokrog centralnih športnih organizacij v Jugoslaviji razdelil v okrožja Beograd, Ljubljana, Sarajevo, Zagreb, na zborovanju začetkom leta 1920 pa še v okrožja Novi Sad in Split. K okrožju Ljubljana spada Slovenija s Prekmurjem ter Reka z okolico, ako se svoječasno izreče za priklopitev k Ljubljani.
Organizacije prve stopnje so klubi, kakor se športna društva v splošnem nazivajo, s čimer že dokumentirajo, da je Anglija izvor modernega sporta. Pa tudi vzgled celotnemu ustroju, ki se zrcali v popolni samostojnosti vsakega kluba. Višje organizacije urejujejo le razmerje med klubi, ne določajo pa ničesar glede notranjega delovanja klubov. Izpodbuda za spopolnitev so edino tekme. Posebnost naših športnih klubov je, da se ne specijalizirajo, da torej goje ali da imajo vsaj namen gojiti več športnih strok; v državah z razvitim sportom goje običajno le nogometni klubi poleg nogometa še lahko atletiko, razumljivo', saj je tek del nogometnega treninga. Ostale športne stroke pa se goje v
Iz navedenega je že razvidno, da ima pri normalnem razvoju vsaka športna stroka svojo zvezo, svojo reprezentanco-. To nalogo je začasno za vse ostale sporte prevzela »Športna zveza«. Poleg splošnih zadev, ki so vsem strokam skupne, bo potom svojh odsekov opravljala posle specijalnih zvez, dokler dotična stroka ni dovolj močna za lastno zvezo. Namen »Športne zveze« je torej predvsem inicijativno pripraviti teren za krepak razvoj vseh športnih strok. V to svrho bode v prvi vrsti služilo naše skupno glasilo in splošne športne tekme, katere bode zveza vsakoletno v jeseni priredila. Služile bodo pregledu razvoja dotične sezone. Pripomnimo, da obstoja zveza le za okrožje Ljubljana; do ustanovitve centralne športne zveze za Jugoslavijo letos še ni prišlo.
Vse te obrazložene institucije služijo razvoju sporta v državi oziroma v svojem okrožju. Sport pa je že danes mednaroden in vsak narod, ki hoče sodelovati v sodobni kulturi, pošilja najboljše svoje športnike na mednarodne tekme naj večjega stila, na olimpijade. Vse zadevne predpriprave za kraljevino .opravlja »Jugoslovanski olimpijski odbor v Zagrebu«, in sicer potom svojih pododborov v Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu. Jugoslovanski olimpijski pododbor Ljubljana je torej del organizacije za celo Jugoslavijo,
Otok ob vrbskem jezeru.
specijalnih klubih. — Bodoči razvoj bo gotovo tudi pri nas jednak; začetek tej smeri je ustanovitev »Smuškega kluba«, ki bo od zimskih športov gojil le smučanje. Začasno pa še primanjkuje organizatornih delavcev, katerih potrebuje vsak klub precejšnje število.
Organizacije druge stopnje, ki so si med seboj koordinirane, so pri nas »Nogometna podzveza Ljub-
JuKa<<’i >-^P°r^:na zveza Ljubljana« in »Olimpijski pododbor Ljubljana«. Njih ustroj odgovarja našim športnim razmeram.
Najbolj razvita športna stroka je nogomet, ki je dovolj močen za lastno organizacijo t. j. vsi nogometni lubi kraljevine tvorijo svojo zvezo s sedežem v Za-gLe.. .. 'eza d^uje po okrožjih potom podzvez. Poleg » hmpijskega odbora« je »Nogometna zveza« edina celotna organizacija Jugoslavije. V kratkem ji sledi Konjski sport, v teku sezone pa upajmo tudi kolesarstvo ter avtomobilni šport.
katera pripravlja udejstvovanje jugoslovanskega sporta izven državnih mej.
Ti podatki naj služijo v splošno orijentacijo. Celoten ustroj posameznih institucij bodemo pa obrazložili v prihodnjih številkah.
Koroška 5!ouenija.
Prvič stopa letos na plan Koroška Slovenija kot jugoslovanska letoviška deželica. Primerno je, da sc zanimamo in spoznamo te lepe, rodovitne, zgodovinsko znamenite in predvsem pokrajinsko najbogatejše obdarovane kulturne pokrajine naše kraljevine. Umestno je, da jih posečamo še tembolj, ker s tem vzbudimo v srcih koroških Slovencev zaupanje in samozavest ter jih bodrimo za bližajočo se borbo ob plebiscitu, ko se ima odločiti: da - li se Slovenska Koroška definitivno priključi Jugoslaviji ali pa padejo z njo vred tisoči in tisoči zavednih Slovencev v nemško robstvo!
Predolgo bi bilo naštevati podrobno vsa koroška letovišča, zato se omejimo na najvažnejša letovišča, kopališča • in klimatična zdravišča. Predvsem priporočamo:
VRBSKO JEZERO,
439 m, na j večje jezero v Sloveniji; letovišče slovi po celi Evropi kot naj top lej še alpsko jezero s toplino 22—27° C. -— Mnogo zelo dobro urejenih hotelov in gostilen. Cene solidne in zmerne (dnevna panzija od 70 K dalje); poleg tega je mnogo prostora v privatnih vilah; prehrana dobra.
Dohod: Po železniški progi »Ljubljana - Jesenice-Vetrinj« (najbolje z jutranjim vlakom iz Ljubljane!). Iz železniške postaje Vetrinj redna autozveza v posamezne postojanke (ob delavnikh enkrat tja in nazaj, ob nedeljah in praznikih dvakrat dnevno).
Postojanke ob vzhodni obali: (Sekira):	Eta-
blissement »Majernik«, Sommerfrische »Alpe«.
Postojanke ob sredini južne obale (Ribnica): »Gostilna ob jezeru« (Pavlič), Strandhotel in Etablisse-ment »Walcher«, 10 min. od jezera. — Na otoku ob Vrbskem jezeru (naj lepši del ob jezeru!): Etablisse-ment »Pirker« in gostilna »Ebner«. Dole:	Hotel
»Lampel«.
Postojanke ob zapadni obali (Log): Grand Hotel »Excelsior«. Log a ves nad Logom % ure nad jezerom: gostilna »Schleicher«.
KLOPINJSKO JEZERO
446 m največje in najlepše jezero v Podjuni! Krasna okolica. — Oskrba: Grandhotel »Klopinjsko jezero« (L Drufovka) vže v prometu. — Dohod: Iz železniške postaje S inč a vas (3u ure) na križišču prog: »Sinča vas - Dravograd - Maribor ali Celje« ter »Sinča vas-Železna Kapla«) dotod redni autopoštni promet »Železna Kaplja - Bela - Jezersko - Kranj.«
Turiste - hribolazce opozarjamo pa še posebej na sledeče krasne višinske točke v Karavankah:
OBIRSKA KOČA 2040 m (najimenitnejša jugo-slov. višinska metereolog. opazovalnica!) na Ostrcu ali Vel. Obirju 2141 m. Prostora komodno za 50 oseb. Celoletna oskrba. Oskrbnik Slovenec. Pristop: najugodnejši iz Železne Kaplje čez Ivanje 4—4V2 ure. — Brez najmanjše nevarnosti! — Znamenit razgled in flora.
ROŽANSKA KOČA 1660 m na Mačenski planini pod Stolom (najlepša koča v Karavankah). Dohod: Iz železniške postaje Bistrica v Rožu 3V2 ure, zelo lahko ali iz Prešernove koče na Malem Stolu.
Koča na Jepici 1587 m. Krasna postojanka pod Kepo z divnim razgledom na Blaško jezero in Rožno dolino! Pristop iz železniške postaje Dovje - Mojstrana ali iz B 1 a č ob Blaškem jezeru (3 ure).
Pojasnila: Tourist. office, Borovlje in Ljubljana ter Slov. plan. društvo, Ljubljana.
Blaško jezero.
BLAŠKO JEZERO 554 m.
Le-ta prekrasni »biser« Zgornje Rožne doline ob železn. progi »Ljubljana - Jesenice - Blače ob Blaškem jezeru« priporočamo posebno turistom, da ga posetijo na sledečih turist, pohodih: a) iz Kranjske gore preko Srednjega vrha na planino Grajščico in sestop čez planino »Pri Panirju« na Stari grad - Ratenče in Blače (krasna tura!) — b) iz železniške postaje Dovje - Mojstrana preko Jepice 1587 m (Koča na Jepici) najkrajše! ali preko Kepe 2143 m (le za vajene turiste!) v Loče in Blače. — c) Iz železniške postaje Dovje - Mojstrana preko Babe 1894 m s sestopom na Podrožčico skozi Rdečico ali čez planino Rožčico (ugodneje). — Iz Otoka na Blaškem jezeru »sijajna slika« — panorama Karavank, kar naj si nihče ne zamudi ogledati! — Čolni na razpolago.
Oskrba: Gostilna na »Otoku«. Gostilna »Pri Pložu«, Loče pri Biačah in »Pri Uršiču« (Martiči, Ratenče pri Ločah. — V okolici (Spodnje in Zgornje Dobje) privatna stanovanja.
Nogomet.
NOGOMETNE TEKME dne 27. in 29. junija.
Na športnem prostoru »Ilirija« pred drž. kolodvorom. Dne 27. junija ob 18.30 uri ob vsakem vremenu
HAŠK, ZAGREB : »ILIRIJA«, Ljubljana.
Dne 29. junija ob 18. uri ob vsakem vremenu
»DERBY«, Zagreb : »ILIRIJA«, Ljubljana.
Drv. akademski športni klub je eden najbolj priljubljenih in najbolj znanih gostov v Ljubljani. Vsakdo, ki se zanima z,a nogomet, ga pozna kot odličnega reprezentanta hrvatskoga sporta. Nastopil bo proti »Iliriji« ojačen z nekaterimi igralci »Victorije«. »Ilirija«, ki bo gotovo stremila popraviti znani neuspeh v Zagrebu, ne bo imela lahke naloge.
»Derby« se bori za I. mesto med drugorazrednimi klubi v Zagrebu. Znan je po svoji lepi skupni igri in veliki fairnessi. — Rezerva »Ilirije« je istotako v dobri formi. Dosegla je letos že lepe rezultate in bo »Der-byju« enakovreden protivnik, kar jamči za zanimivo, napeto in lepo igro.
Nogometne tekme 19. in 20. junija. »Ilirija«, Ljubljana : »Rote Elf«, Maribor 10:1 (4:6), »Ilirija«, Ljubljana : »Hertha«, Maribor S:0 (1:0). V soboto, 19. in v nedeljo, 20. junija je igral S. K. »Ilirija« prvenstveni tekmi s S. Iv. »Rote Elf« in S. K. »Hertha«. Tekmi sta se vršili v Mariboru na prostoru S. V. »Rapid«, ki je sicer nekoliko majhen, a drugače lep. Tekma 19. junija; »Ilirija« prične z igro in je takoj očividno v premoči. Prvi napad ubrani goalman. Slede nadaljni napadi na goal »Rote Elf«; v 8. minuti pade 1. goal (Oman), 2 minuti kasneje 2. (Oman). »Ilirija« se popolnoma ustali v polovici R. E. Prost strel in 2 kota proti R. E. kon-
slabo moštvo, ki igra sicer požrtvovalno, vendar pa proti starim, rutiniranim igralcem »Ilirije« ne more uspeti. Pri »Iliriji« se posebej ne da hvaliti nikogar, ker je vsakdo bil zopet enkrat popolnoma na svojem mestu. Mariborsko publiko je zlasti frapirala tehnična izvežbanost in brezhibno planiranje poedinih igralcev. Tejina -0. junija. »Hertha« prične z igro in pokaže takoj veliko energijo in dober start na žogo. Goalman »Herthe« dobi takoj delo. V 4 minutah 4 koti proti »Herthi«. Dva opasna napada »Ilirije« ubrani goalman. zopet 2 kota proti »Herthi«. Goalman / / / H. brani opetovano težke žoge. Solo Balinca konča v outu. Sledi dalj
■	' D
:vpr~;
Iz tekme Viktorija (Zagreb) —-
čata v outu. V 17. minuti enajstmetrovka proti »Iliriji«; Pelan efektno brani. Minuto kasneje inscenira Bregar krasen napad, vendar R. E. ubrani. Več kazenskih strelov in kotov proti R. E. konča zopet v outu. V 43. min. krasen gol po Vidmajerju. Tukaj zatem Vidmajerjev
Ilirija (Ljubljana), 9 V. 1920.
časa otvorjena igra z menjajočimi se napadi, ki pa končajo navadno v rokah goalmanov. »Ilirija« je od prejšnjega dne očividno nekoliko utrujena ter ne more priti v tempo, tudi streli na goal so nesigurni. Moč »Herthe« lezi v obrani; vratar in oba branilca so dobri, napadalci
Moment pred goalom pri tekmi (Beogradski športni klub) — (Ilirija) Ljubljana), 13. V. 1920.
solo, pa goalman zopet ubrani. 2 min. kasneje najde N idmajerjeva »bomba« vendarle zppet pot v goal. — i?l0'V-ea 4:0. Drugo polovico prične R. E., vendar žogo takoj izgubi in po nekaterih brezuspešnih napadih pade '?• ^Bregar) in min. kasneje 6. goal za »Ilirijo« (Vidma-•• ecv? 2 kota za R. E. in po Bregarju 7. gol za »ilinjo«. Enajst inetrovko proti R. E. ubrani goalman. lakoj na to strelja Vimmajer efektno 9. goal. Par minut kasneje vsled nesporazumljenja med Pelanom in Pretnarjem edini gol za R. E. »Ilirija« se takoj revanžira z 1°. .golom. — Končni rezultat 10:1. Koti 7:2. Moštvo »Ilirije« Pelan - Kranc, Pretnar I - Betetto, Zupan-čič II, Držaj - Spihal, Vidmajer, Bregar, Oman. Zupančič II. Držaj - Splihal, Vidmajer, Bregar, Oman, Zupan-Friedau. »Rote Elf« je premalo rutinirano, tehnično
pa skoro ne poznajo skupne igre ter brezmiselno bijejo žogo semintja. Šele v 37. minuti zabije Bregar »Herthi« 1. gol. Polovica konča z 1:0. V drugi polovici pospeši »Ilirija« takoj tempo. »Hertha« bolj in bolj popušča ter dobiva goal za goalom. Že v 4. min. pade po Vidmajerju krasen goal. Cez 8 minut sledi 3. (Bregar) in nato zabije Baline v 18 minutah 5 golov zapored. Zadnji 10 min. igra »Hertha« le z 10 igralci. Igra je bila zlasti v drugi polovici zelo ostra, mestoma celo brezobzirna. Končni rezultat 8:0 Koti 10:0. —- Sodnik Hrast. — Mariborska publika je še zelo nedisciplinirana. Moštvo »Ilirije«: Pelan - Kanc, Pretnar II — Hus, Zupančič II, Držaj-Vidmajer, Pretnar II (Baline), Betetto, Bregar, Zupančič I. — Goli: Pretnar II 5, Bregar 2, Vidmajer 1.
Dr. R. Koprivnik.
Ljubljanski nogometni podsavez. Iz kazenskega odbora: Hobacber H. (Herta) je izključen za vedno od igranja tekem v vseb klubih JNS. vsled težkega prestopka napram saveznemu sodniku Picku. — Avmannu V. (Herta) se prepove tekmovati do 31. decembra 1920 vsled opetovanega nešportnega ravnanja pri tekmi 7. marca proti »Rapidu«. — Bregar Alojzij (Slovan) in Kodela Henrik (SY. Celje) se kaznuje vsled nešportnega obnašanja pri tekmi 23. maja s strogim ukorom. — jHerta«, Maribor, je dobila ukor, ker je hotela nastopiti z neprijavljenim igralcem F. Ferkom. — Klubi se ponovno opozarjajo, da je strogo prepovedano nastopiti z neprijavljenimi ali tujimi igralci. Klubi so tudi dolžni vsako tekmo podsavezu pravočasno prijaviti.
Sportverein Celje : „Rote Elf‘“ Maribor 5:0 (1 : 0) • Prvenstvena tekma v Celju dne 20. VI. Nezanimiva igra brez oso-bitega tempa. Po 1 igralec vsake strani vsled prestopkov proti pravilom po sodniku izključen od igre. — Sodnik: Fink.
„Ilirija" II: „Svoboda" Ljubljana 3:1 (2:1). Prijateljska tekma 20. VI: v drugi polovici občutna premoč „Svobode". — Sodnik: Černovic. — Publike blizu 1000.
„Rapid", Maribor : „Rapid", Graz 1:1. Obojestranska igra brez napetih momentov. Obe moštvi brez skupne igre; pla-ciranje posameznih igralcev slabo, tudi start na žogo pomankljiv. H koncu igre je imel mariborski „Rapid" več od igre. Pri Mariborčanih dober desni branilec, pri Gradčanih golman in backa prav dobra, drugi pa prav slabi. — Sodnik Friedau nepristranski. — Občinstvo čez 1000.	H.
se je vršile skupinska vožnja na progi Ljubljana-Kranj-Kamnik-Ljubljana, 68 km. Dirkači so imeli voziti v skupinah po 4 razdeljeni v oddelke z lahkimi in težkimi kolesi. Uspeh- prva v lahkem oddelku skupina Rebolja z Deržajem, šiškovičem in Stoparjem, ki je vozila 2 uri 25 min. 5714 sek., druga skupina Siarda z Bevcem in Šolarjem v 2:34:45. V težkem oddelku prva skupina, Porenta z Zano.škarjem in Perdanom v 2:552:6 in druga, skupina Praček z Butinarjem in Peganom v 3:15:57. Startalo je vsega 7 skupin z 28 dirkači. Kot III. letošnja, prireditev se je vršila dirka Ljubljana-Logatec (demarkacijska linija) -Ljubljana, 48 km, dne 6. junija. Startna lista je obsegala 11 dirkačev v težki in 10 v lahki skupini. Prvi je dospel v lahki skupini Deržaj v 1:36:45, ki je nrevozil progo kljub skoro 7 km klancu s 30 km tempom. Drugi je bil Babnik v 1:37:30 in tretji Šolar v 1:39:20. V težki skupini je bil prvi Zanoškar v l:47:264/5, drugi Perdan v 1:47:33, tretji, tretji Bar Vinko v 1:48:17. Ilirija, jim še ne da odmora. 13. junija vozi zopet na Bled, 50 km. Kljub trajno slabemu vremenu in dežju starta celotna lista: 11 v težki, 10 v lahki skupini. In zopet vozijo naši kolesarji sijajno. Deržaj pride v lahki skupini v 1:50:55 kot prvi na cilj, Siard Al. kot drugi z 1:51:22 in Šolar z 1:53:10 kot tretji. V težki skupini je prvi Zanoškar z 2:2:92/5, drugi Perdan z 2:2:10 in tretji Bar Vinko z 2:4:42. Šele po
Prvo moštvo ljubljanske Ilirije — Beogradski športni klub, 13. in 14. V. 1920.
Kolesarstvo.
Sport pri nas. Ako pišemo o kolesarskem športu v Sloveniji, ni treba mnogo iskati. Začne in konča se pri klubu kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani. Edini klub na tako razseženem ozemlju, v pokrajini, kjer bi nas mnogi zavidali za ceste, in pri ogromnem številu kolesarjev. Ali mrtvilo gospoduje! Le peščica ljudi giblje in dela, da zopet ne izumre ta sport pri nas. Ilirija je pokazala v svojih lanskih dirkah, da ji vojna vendar ni škodovala preobčutno in da je na svoje tekmovalce lahko ponosna. Letos se je povspela še dalje, osobito s tem, da je razdelila dirkače v oddelke z dirkalnimi in oddelke s težkimi kolesi. S tem si je pridobila mnogo novih športnikov, ki so se kvalitativno izkazali. Svojo letošnjo sezono je otvorila dne 16. maja s cestnimi dirkami na progi Ljubljana - Št. Vid. Prvi so startali novinci, 14 po številu, ki so vozili 5 km z enkratnim obratom. Prvi je dospel na cilj Babnik Alojzij v 9:412/5, drugi Stopar Ivan v 9:45V5, tretji Bar Vinko. Kot drugi so prišli na start juniorji, 8 po številu, ki so vozili enako progo kot novinci. Prvi je bil Bevc v 9:19V5, drugi Siard Al. v 9:213/5 in tretji Deržaj v 9:22. Nato je sledila glavna dirka na progi 10 km z enkratnim obratom. Start je obsegal 10 dirkačev. Prvi je bil znani Rebolj Ivan v 18:323/5, drugi Šiškovič v 18:34 in tretji Bevc Pepi v 18:35V5. Kot zaključna dirka je bila tolažilna na 5 km, v koji so startali štirje dirkači in je odnesel prvenstvo Šolar v 9 mdls. Teden na to. 23. maja,
tej dirki jim je odredila Ilirija odmor za trenažo. Iliriji želimo le: s to vnemo in tem delom naprej, pa bo uspeh siguren. Že sedaj so pokazali dirkači izvrstne kva-lite, upajmo, da se bodo pod spretnim vodstvom gosp. majorja Jakliča povspeli do končnega cilja — prvenstva v Jugoslaviji.
Sport v Hrvatski. Zagrebški Klub Biciklista Sokol je priredil koncem maja glavno dirko na 10 km na cesti Rakitje-Samobor in juniorsko na progi 5 km. Dne 6. junija je priredil Zagrebački koturaški klub Orao dirko juniorjev na 20 km.
Dne 16. junija so dirkali juniorji Sokola na 20 km. Startalo je 12 dirkačev, izmed kojih je prišel prvi Vi-lešič v 37:45, drugi neki S. v 38:15 in tretji Šanti v 41:25.
K. K. in m. Ilirija. Sestanek dirkačev in vseh onih, ki bi se hoteli udeleževati dirk, se vrši klubovi sobi pri Novem svetu dne 30.- junija ob Vi 8. zvečer. Oglasite se zanesljivo vsi! Odborova seja K. K. in m. Ilirija je dne
2.	julija ob pol 8. uri zvečer v klubovi sobi. Udeležba vseh vsled važnosti dnevnega reda potrebna.
Pregled tekem v Evropi.
Francija: 2./V. Pariš—Tours 342 km, startalo 68 tekmovalcev: Italijani, Belgijci in Francozi. Prvi je došel Francoz Eu-gene Christophe v 13:22:30, drugi Barthelemy, tretji Dejoughe. 16./V. Francoski cestni derby: Bordeauv—Pariš, 591 km, proga se je vozila šestindvajsetič. Startalo je 15 dirkačev 15./V. ob 7. uri zvečer. Prvi je došel na cilj 16. ob 4 40 uri pop. Eugene Christophe v 21:35:15, H. Louis Hensghem, III. Mottiat. Vozili sp ob najhujši nevihti in dežju ter dosegli prvi 27'36 km tempo. Četrti
je došel skoro 6 ur za prvim. Za cestno prvenstvo Francije na 100 km so startali samo 4 dirkači. Prvi je dospel Jean Alavoine v '2:48:35 (tempo 35'590 km), 11. Pellisier. 23. in 24 /V. Brest—Rennes—Brest na 500 km 1. Polletier, H. Engel, 111. Le Gouff. 23./V. Pariš—Nancy 340km I.Bollenger 12:14:25, II. Rice.lII. Barthelemy_ Belgija je imela izmed večjih tekem krožne vožne po Belgijih v sedmih etapah od 23—30./V. I. je bil Etiene vanHevel,
11.	Mettiat, III. Vermandel. 4./VI. Vilverde-Yser-Vilverde, 287 km,
I.	van Hecke 11:8, II. Deman, III. Claerhaut.
Italija je imela v aprilu poznano: Milano-San Remo na 290 km. I. Belleni Gastone v 9: 28, II. Pellissier, III. Girardengo: Začetkom maja: Milano-Torino 258'8 km. I. Girardengov 9:08:25,
II.	Bellene, III. Tericelli. 9. V. krožne vožnje po Piemontu 316 km. I. Girardengo v 11:44:40, II. Sivocci, III. Belloni.
Čehoslovaška. Omeniti bi bilo dirko Praga -Bolesla-ya Praga 146 km s Predo kot prvim v 5:06:6, dalje Praga— Češki Brod Praga 50 km s Kundertom kot prvakom v 1:32:09 in Praga—Mechov—Praga 40 km v 1:22:25 s Kundertom kot prvim.
Nemčija ima nešteto dirk, navajamo le par važnejših-16./V. Cestna dirka pri Krefeldu na 100 km. Startalo je 63 dirka, čev iz cele Nemčije. Prvi je dospel Fischer v 4:01:53, II. Kintzen:
III.	Niessen. 23 V. Berlin Stettin—Berlin 260 km. 1. Hoffman v 9:20:20, II. Haering, III. Orloviez. l./VI. Okrog Kdlna 251 km, 109 dirkačev. I. Sachs v 10:00:05, II. Richter, III. Deuischer.
Avstrija je vozila med drugimi zvezino dirko na 54 km s startom 84 dirkačev. I. Kokoli v 1:42:37, II. Gfdrer, III. Deger. Jubilejno dirko na 20 km, I. Peressen v 38:00:4, II. Puhrr, III. Zenkay.
Splošno je opažati v kolesarskem sportu nenavadno živahno gibanje. Povsod se prireja mnogo več dirk kot kedaj preje. Deloma s prav dobrimi uspehi. V Nemčiji je poznani Landreck v aprilu vpostavil nov svetovni rekord za dirkališče brez vodstva in sicer na 37.400, katerega mu pa prav pridno skušajo zopet iztrgati.
Konjski šport.
Slovenski dirkalni klub v Ljubljani objavlja spored za 3. {vozno) in 4. (galopno) dirko, ki se vrše v nedeljo dne 29. jun.t.l. na vojaškem vežbališču. Začetek ob 15. (3. uri) popoldan.
Spored 3. vozne dirke.
1.	Enovprežna za toplokrvne konje. Amerikanci in njih potomci izključeni. Dirkalni voz prepovedan. Vozijo kmetje ali ljubljanski izvoščeki. Daljava 1600 m, štiriletni konji 30 m odpusta, konji, ki so v Sloveniji rojeni, 50 m odpusta. Konji, ki so pridirkali več kot 500,;K za vsakih 500 K 10 m doklade. Vloga 50 K. Dobitki: L 1000 K, II. 600 K, III. 400 K.
2.	Enovprežna za toplokrvne konje. Daljava 2000 m. Konji, ki so že pridirkali 3000 K, za vsakih 500 K in od 3000 K naprej vsakih 1000 K 15 m doklade. Konji, ki še niso pridirkali 1000 K, 15 m odpusta in za vsakih 500 K po 15 m. Konji, ki so v Sloveniji rojeni, 150 m odpusta. Vlaga 100 K. Dobitki: L 1000 K, II. 800 K, III. 600 K.
3.	Enovprežna za mrzlokrvne konje. Dirkalni voz prepovedan. Daljava 800 m. Triletni konji in konji ki so v Sloveniji rojeni po 30 m odpusta. Vloga 50 K. Dobitki: L 1000 K, II. 600 K, III. 400 K.
4.	Dvovprežna za toplokrne konje. Daljava 2400 m. Konji, ki so že pridirkali 3000 K, za vsakih 500 K in od 3000 K naprej za vsakih 1000 K, 15 m doklade. Konji, ki še niso pridirkali K 1000’— 15 m odpusta in za vsakih K 500-— 15 m odpusta. Konji ki so v Sloveniji rojeni 200 m odpusta. Vloga K 100-—. Dobitki: L K 1.500--, II. K 800—, III. K 600-,
5.	Prva cestna dirka v Ljubljani za eno in dvo-vprežne. Amerikanci in njih potomci izključeni. Dirkalni voz prepovedan. Daljava približno 24 km in sicer od starta na dirkališču k savskemu mostu pri Tacnu, od tam nazaj k cilju na dirkališču. Pot si izbere voznik poljubno. V Tacnu se javi pri sodniku, ki bo stal na južnem bregu, dobi od njega potrdilo in se po 10 minut-nem odmoru vrne. V Sloveniji rojeni konji imajo 10 minut odpusta. Vloga K 100-—. Tekmovalci se odpuste v presledkih po 5
Dobitki: L časino darilo in K 1000-—, II. K 800-, III. iv bOO’—.
ki so bili v so izključeni.
Spored 4, galopne dirke, dirka, polnokrvni konji in konji,
Daliava 1200 mnk dirki Placirani> L 1- 2. ali 3. so i/Kijua nnhftm i k ?„„Brez zaPrek brez izenačenja teže. Vloga K 50' Dobitki: L K 800--, H. K 600-, III. K 400--.
....2' Dirkaz zaPrekami za častnike dravske divizijsk oblasti in člane kluba na lastnih konjih. Daljava 3000 m, 10 za
nnh’t,eZ? 4tt e-tn'm x 5 ietni 74 kg, 6 letni in starejši 78 kg Dobitki: L, II. m III. častno darilo.
,, Djrka za rn a s trom za podčastnike dravske divizijski oblasti na državnih konjih. Daljava 5000 m, brez izenačenja teže Jahač1 v uniformi. Dobitki: L K 800 -, II. K 600-—, III. K 500'-
IV.	K 400 —.
Automobilizem.
Na občnem zboru Kranjskega avtomobilnega kluba
dne 6. majnika t. 1. se je sklenilo razširiti delovanje na celo Slovenijo in temu primerno predrugačiti ime v Av-tomobilni klub za Slovenijo ter povišati število odbornikov na 15, v katerem naj bi bile zastopane vse pokrajine Slovenije. Kot predsednik razširjenega avtomobilnega kluba je bil izvoljen g. Vinko Majdič, veleindu-strijalec, Kranj, kot podpredsednika sta bila izvoljena gg. baron Born, veleposestnik, Tržič, in Hinko Pogačnik, tovarnar, Ruše. Kot odborniki so bili izvoljeni gospodje: dr. Rudolf pl. Andrejka, vladni svetnik, Ljubljana, Karol Govekar, ravnatelj, Ljubljana, Dragotin Hribar, tovarnar, Ljubljana, Peter Kozina, tovornar, Ljubljana, Demeter Majdič, zasebnik, Ljubljana, Žan Polak, tovarnar, Ljubljana, Avg. Praprotnik, ravnatelj, Ljubljana, in dr. Ciril Žižek, pristav finančne prokura-ture, Ljubljana. Kot članarina se je določila za izvršujoče člane 400 K, za podporne člane 120 K ter enkratna vstopnina za nove člane 100 K. Nadalje se je sklenilo stopiti v stik z evrop. avtomobilnimi klubi in doseči lažje prekoračenje državnih mej. Novi člani se sprejemajo na podlagi pismene prijave ter morajo biti vpeljani po dveh članih.
Propagandni izlet na Koroško, ki bi se naj vršil 29. t. m., je preložen na poznejši čas. Spored se bode pravočasno objavil.
Športna zveza.
Dosedanje delo je bilo osredotočeno na predpriprave za glasilo. Z današnjo prvo številko je to delo zaključeno in se odbor iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem s prošnjo, da posvetijo vsi športniki bodoče tedne pridni agitaciji za naše glasilo.
Poslovanje odselkov zveze bo vsled prijazne pomoči generalnega. komisarijata za tujski promet omogočeno začetkom julija. Podrobnosti bodemo pravočasno poročali; danes že opozarjamo, da čaka odseke v;ažno delo za jesenski splošni športni miting, ki se bode vršil istočasno z vojaškimi športnimi prireditvami.
Olimpijski pododbor.
Njegova Visokost prestolonaslednik regent Aleksander — pokrovitelj »Jugoslovanskega olimpijskega odbora« — se živahno udeležuje športnega življenja. Na lastno željo se priredijo v času njegovega bivanja v Zagrebu športne prireditve v Maksimiru, katerih se bode udeležil. Radi kratkega časa bivanja v Ljubljani se slovenskim športnikom ni mogla dati možnost, da bi Njegovi Visokosti na športnih prostorih pokazali razvoj slovenskega sporta. — Začetkom julija se vrše v Zagrebu izbirne tekme športnikov, ki so se priglasili za letošnjo olimpijado v Antvverpnu. Čas in ostale določba bode pododbor vsem tekmecem poročal pismenim potom.
LISTNICA UPRAVE.
Vsi trgovci s športnim orodjem in športnim blagom ter vsa podjetja, koja reflektiraju na promet s tujci, naj takoj prijavijo svoje oglase upravi. Opozarjamo, da je inseriranje v našem listu najcenejše in najuspešnejše, ker ga čitajo predvsem oni, koji potrebujejo te tvrdke. Za objavo poznejših naročil ne moremo jamčiti, ker je inseratni prostor momentano omejen.
„Šport"
izhaja vsako soboto. Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru.
Uredništvo in 'upravništvo: Ljubljana, Tourist-Office, Dunajska cesta.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, tiska „Narodna tiskarna" v Ljubljani.
— Priporočamo ........
modno in manufakturno trgovino
T. EGER
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2
Solidne cene!	Točna postrežba!
--------Prepričajte se sami! ---
J
r'
^^piŠalni stroji ,IMPERIAL pisalni stroj^^
NAJNOVEJŠI ANGLEŠKI IZUM, NAJBOLJI VOJNI MATERIJAL CENA ZMERNA
FRANC BAR
LJUBLJANA. CANKARJEVO NABREŽJE ŠTEV. 5 TELEFON ŠTEV. 5 MEHANIČNA DELAVNICA

-----
f Pozor!
Kdor se hoče dobro in poceni uoziti s kolesom, motorjem in --automobilom -naj se obrne u Šelenburgouo -ulico G - - - -
Fran —
qtt T T 'rp laneno in konopljeno
^ ^ L -t-' SEME, OGRSICO, SOLNČ-NICE, KUMNO TER VSE druge PRIDELKE KU-^PUJE TRGOVINA S SEMENI
SEVER & KOMP., LJUBLJANA
PAPIRNA trgovina
IVAH GAJŠEK, IiJUBIiJAflA
SV. PETRA CESTA ŠT. 2.
Ima vedno v zalogi: pisarniške, šolske, slikarske in risarske potrebščine. —- Razmnoževalne aparate in galanterijo.
fotfalske
gotieišiine
ima
ADRIJA
DROGERIJA, FOTO-MANUFAKTURA
B. ČVANČARA
LJUBLJANA
Rezeruirano za turdko
Brata Seuer*
Zaloga pohištua. Ljubijana-Kolizej.
	
!Mi Sl Ljubljanska kreditni Delniška glavnica 30,000.000-— K.	StfitarjeVS l M Podružnice v Splitu, Celovcu, Trsti ^	Borovljah ter ek: X	Sprejema S vloge na knjižice in tekoči račun X] proti ugodnemu obrestovanju."	i banka v Ljubljani S lika Štev. 2.	Rezervni fondi 20,000.000— K. ^ i, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, 1 spozitura v Ptuju.	| kupuie in prodaja vse vrste vred- [X nostnih papirjev, valut in dovoljuje [X vsakovrstne KREDITE. fS

Jadranska
banka
mmmm
Beograd, Celje, Dubrovnik, ko tor, kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo,
~ sprejema vioge na hranilne knji- Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ^ žice, žiro in druge vloge pod naj- ——.■ jrs\7 Wie^	—
* ugodnejšimi pogiji.	—-—
Prevzema vse iraeriie posle pod oalissodoelšimi pogoji. Poslovne zieze z vsemi verjiml tišji lu-in Inozemstvo.
p.
li
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA.
Mabilo na subskripcšjo
25.000 novih delnic po 400 K nom. v skuiM znesku 10,000.000 K.
P. n.
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28. maja 1920 VI. št. 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od
kron 10,000.000-— do 20,000.000-—
in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400’— nominale pod sledečimi pogoji:
1.	Posestnikom starih delnic se ponudi 12.000 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarj za vsaki dve delnici eno novo po kurzu 550*—.
2.	Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu K 670*—.
3.	Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsed česar povrnemo subskribentom 4 0/0 obresti od dneva vplačila do 31. decembra 1920, t. j. pri optiranih delnicah okroglo K 11'— in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo K 13'— za vsako delnico.
4.	Subskripcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati nadalje do 10. julija 1920.
5.	Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4°/0 obresti do dneva vrnitve denarja.
c . ,	6. Prijave sprejemajo glavna blagajna in menjalnica podpisanega zavoda, Hrvatska ejkomptna banka v Zagrebu,
srbska banka v Zagrebu.
....	7. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši
emisijske stroške in pristojbine
o UsPe.h subskripcije je zajamčen po garancijskem sindikatu.
ai ?.+ *ni^arP L 'n H- emisije naših delnic, katere se glasijo na „Ilirsko banko*, morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje njih prenos na „Slovensko eskomptno banko".
Upravni svet Slovenske eskomptne banke.
tovarne Peter Kozina & Co.
dobe se zopet v prejšnji solidni kvaliteti na
zalogi Ljubljana
F. 3ATJEL
) LJUBLJANA
; STARI TRG ŠTEV 28
Trgovina vsakovrstnih strojev in posameznih delov
mehanična delavnica

Zalepke ^
— za srečoiov in šaljivo pošto .;	— priporoča v najnovejši obliki
M. Tičar, Ljubljana
s
2VETLA
JANKO POGAČAR
ELEKTROTEHNIKA -TEHNIKA
CENT P AL A'UUBUANA
PODRUŽNICE.-8EOGRAD ZAGREB • OTI J E K « KRANJ
LA/TNHZDELKI
|LEf TENCI MODERNA 1 RAZ/VET-LJAVA
*
NAMJ2NE
MODERNE
/VETILKE
• l-T'D’
*
m
s ^
5 "o
c	N _
o	> £ m
a ni .S
>1/1 > ^ —
>
0/
Q)
C
fO
t/5
01
m
c 3 ^
■»» —J gj
ro	I
>	o
<0	^
fe ® a m'S'
Anton Černe
/. <5v ORAVEUR ^ N