Komu račun m hudo uro?
Vlasta Bernard
Tega, kar se je včeraj godilo na italijanskem
oOSDnH arcVom -rvri »TrvrnCAn
^jurz niso pričakovan m ? Neozdravljivi pesimisti, šele premier Dini, ki Se mora pri sestavljanju gospodarskega manevra ooriti za vsako liro več v državni blagajni. Da bi Pomiril duhove na denar-Qem trgu, je te dni vztraj-d° prepričeval v dobro-dotnost svojih ukrepov, oo strani pa mu je - nje-djo. ki je bil Se nedolgo djon drugi mož - stala tu-dj centralna banka, ki si je širokosrčno prizadevala Ujeziti strmo padanje do-
^^Č6Pa tl£mVrvxrr*Q T TcruaVi
j« oii vec kot skromen, ci d® pa nedvomno visoka.
Tako je včeraj napočil ddn, na katerega so trgi po Ponedeljkovem premirju Čakali z velikim vzne-ddrjenjem, ker naj bi nakazal zanesljivejši trend 1 talijanske devize po poraznem koncu preteklega 6dna. Nič takega se ni ^godilo, nasprotno, marka i® zlezla čez vsako mero, ka nameček pa je inflacija oddala močan signal, da dt bila niti približno polena. Na dlani je, da iz-tedno močna rast indu-štrijske proizvodnje in djene izvozne dejavnosti de more mimo spod-dnjanja cen, ki so se seveda najbolj povečale prav tN- kjer je proizvodna ra-?t največja (beri avtomobi-dk Lira, inflacija, mane-Ver> javni primanjkljaj, Politična nestabilnost in 6 zunanji vzroki, med katerimi ima največji ypliv hitra in močna oši-oitev dolarja - to so torej emni oblaki, ki so se vče-taj kar naekrat in v en Idab sprostih nad itahjan-skim gospodarskim ob-korjem in ga zalili z ne-'dnto, katere moča bi ute-gnila povzročiti nevarne Poplave.
Centralna banka se je da koncu morala odločiti, da po svojih močeh pre-Pmti posledice hude ure.
Cttno ji ni preostalo drugoga, kot da podraži de-dar, tudi za ceno Dinije-J'Ojga manevra, ki bo izgu-U lep del učinkovitosti Pri omejevanju javnega Pmnanjkljaja. Nekateri že Napovedujejo, da bo za zvišanje obrestnih mer na državni dolg treba poiska-r novih deset tisoč mi-rjard lir. Odvisno delo do bo zmoglo dodatnih žrtev, podjetja pa bi tvega-a prekinitev komaj zače-^oga preporoda. Zato je daj še toliko bolj potreb-a tista strukturna refor-dra državnega finančnega Jdonanizma, o kateri se °tiko govori, a je doslej orajala le pri. besedah.
morski
t. 52 (15.154) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST -Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggfo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
7500 LIR
CISALPINA
GESTIONL,
investicijski skladi
pri
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SREDA, 22. FEBRUARJA 1995
ITALIJA / MARKA DOSEGLA SKORAJ 1.100 LIR, ŽIVLJENJSKI STROŽKI STRMO NAVZGOR
Lira in inflacija povzročili podražitev cene denarja
RIM - Lira je včeraj povsem kapitulirala pred marko in jo spustila praktično do 1.100 lir, kar bi že povsem zadostovalo za pravo katastrofo na denarnem trgu. Kot da to ne bi bilo dovolj, so iz Bologne zgodaj dopoldne posredovali drugo neugodno in Se manj pričakovano slabo novico, da je namreč inflacija v tem mesecu nevarno poskočila in se v primerjavi z enakim mesecem lani zvišala za 4, 3 do 4, 4 odstotka. Ob takih novicah seveda ni bilo pričakovati nič dobrega niti na milanski borzi, kjer so izgube nihale okrog dveh odstotkov. Poseg Banke Italije, ki je sredi dne ponudila na denarnem trgu marke v zameno za lire, je italijanskemu bankovcu le neznatno pomagal, tako kot so imela le delni uspeh zagotovila iz vladne palače, da bo manever po vsej verjetnosti dokončan že jutri.
Sklepamo lahko, da so ure v centralni banki tekle v mrzličnem iskanju nujnih rešitev, ki bi vsaj zajezile nadaljnjo erozijo lire, in posegov, ki bi preprečili razpihovanje inflacijskih žarišč. Proti večeru je prišel odgovor: povišanje madne eskomptne mere od 7,50 na 8,25 odstotka (veljati začne danes) in Se občutnejse zvišanje obrestne mere, po kateri emisijski zavod finansira bančni sistem.
Na 11. strani
7700-1-
Tečaj marke včeraj
1095-
1090--
1085
1080
tečaj Banke Italije 1.095 lir
poseg Banke Italije 1.092 lir
8.30	9.30	10.30	11.30	12.15	13.30	14.10	15.00	15.30	16.30 18.00
Vlada napoveduje višji davek IVA in dražji bencin
RIM - Jutri ah najpozneje v petek bo nared manever, ki ga pripravlja Dinijeva vlada. Tako sta povedala minstra za delo Tiziano Treu in za finance Augusto Fantozzi. Po njunih besedah bo obseg manevra 20 tisoč milijard lir, od katerih bo vlada 5 ali 6 tisoč milijard dobila s klestenjem izdatkov (pri storitvah in prispevkih krajevnim upravam), 14 tisoč pa s privitjem davčnega vijaka. Povišali naj bi davek na dodatno vrednost IVA, podražili bencin in naftne derivate ter na novo izrisali krivulji davka na dohodke pravnih in fizičnih oseb bpeg in Irpef. Govori se tudi o možnosti obremenitve pokojnin, vendar ni Se jasno, ali se bo vlada za ta ukrep odločila.
Sindikati svarijo vlado pred nevarnostjo višje inflacije, medtem ko industrijci pritiskajo za pokojninsko reformo. Ljudska shanka je ocenila manever kot »grenko, vendar nujno zdravilo«, medtem ko je svojega nekdanjega zakladnega ministra napadel Silvio Berlusconi, ki zahteva nove volitve.
Na 3. strani
TRAGEDIJA V BEGUNSKEM TABORIŠČU V VELENJU
Brezvestna mati in očim do smrti pretepla otroka
CELJE - Se ne petletni begunček A. F., ki je predlani z materjo iz BiH pribežal v Velenje, je v nedeljo zjutraj v celjski bolnišnici podlegel poškodbam, ki sta mu jih s pretepanjem zadala mati in njen izven-zakonski partner. Tako tragično se je slabo oskrbovanemu in podhranjenemu dečku končalo kratko in kruto otroštvo. Po nekaterih ugotovitvah naj bi ga namreč mati Ifeta F., Muslimanka iz Prijedora, in njen prijatelj Milan O., državljan Slovenije, sicer pa bosanski Srb iz Bosanske Krupe, zaposlen v velenjskem rudniku, že dlje časa pretepala in tudi sicer mučila. Tudi po zadnjem tepežu sta ga Sele po petih dneh odpeljala k zdravnikom, katerim je deček kljub velikim naporom po dveh urah umrl. Nenavadno se sliši, da v ponedeljek preiskovalni sodnik v Celju obeh odraslih ni niti
zaslišal. Preiskovalci celjske UNZ se s taksnim ravnanjem ne morejo strinjati, Se posebej zato, ker sta se Ifeta F. in Milan O. med uradnim postopkom vedla izjemno brezbrižno, mater umrlega fantka pa je naj-
bolj zanimalo to, kolikšen račun ji bodo izstaviti celjski zdravniki. Na sliki: postelja, kamor so privezovati malega A. F.
B. P., foto: Dokumentacija UNZ Celje / SHERPA
Danes v Primorskem dnevniku
Protestni shod novinarjev
Na včerajšnjem protestnem zborovanju v Rimu so italijanski novinarji ponovno poudariti, da so predlogi založnikov o delovni pogodbi nesprejemljivi, kot so nesprejemljivi pritiski na ustanovo UMPGI.
Stran 2
Kdo ribari v kalnem?
Dnevnik Trieste Oggi ostro napada slovensko manjšino in še zlasti Pomorski dnevnik.
Stran 4
Ko so po Trstu grozili »Pot«...
Pred tržaškim sodiščem se je naposled le pričel proces, na katerem je govor o podtaknjenih požarih in celo streljanju, v kar naj bi biti pred 7 leti vpleteni tako imenovani »Pot«.
Stran 5
Informiranje temelj sožitja
Na posvetu v Gorici o pojavu priseljevanja so včeraj poudarili vlogo medijev pri informiranju o različnih kulturah premagovanju predsodkov.
Stran 9
Politično preverjanje na Deželi
Politično preverjanje znotraj deželne vlade se je končalo brez pretresov in potresov. Ljudska stranka in Liga snujeta zavezništvo za bližnje upravne volitve.
Stran 10
NOVICE
Aretirali župana in odbornike
MILAN - Karabinjerji so včeraj zarana aretirali župana kraja Settimo Milanese pri Milanu Franca Leofredija in drugih Sest ljudi, med katerimi so bili Štirje občinski odborniki drugih občin iz okolice Milana. Leofiedi je obtožen, da je v letih od 1990 do 1993, ko je bil še občinski odbornik, prejel 40 milijonov lir podkupnine od gradbenega podjetja, kateremu je »pripomogel« k zmagi pri licitaciji za gradnjo ljudskih hiS. Zupan in ostah obtoženci so osumljeni podkupovanja.
Senator Podesta zapustil Ligo
RIM - Parlamentarne vrste Severne lige se vse bolj redčijo. Včeraj je Bossijevo stranko zapustil tudi senator Emilio Podesta. Pristopil je k Italijanski fede-rahstični ligi (UF). Vsedržavni koordinator te novonastale skupine Seigio Cappelh je ob tem izjavil, da se je »exodus« parlamentarcev Severne lige Sele začel. »Kmalu bodo k UF pristopili tudi številni poslanci,« je napovedal.
Sin policista odkril tatiča
RIM - Sadež ne pade daleč od drevesa, pravi ita-lijanski pregovor. Včeraj je v Rimu sin policista, ki so mu bili nekaj dni prej ukradli motorno kolo, odkril tatiča in mrežo prekupčevalcev z ukradenimi motorji. 14-letnemu fantu, sinu policijskega inšpektorja iz rimskega predmestja Montesacro, so 14. februarja ukradli motorno kolo, ki ga je parkiral pred Solo. Ker ga je bil pozabil privezati z verigo, ni povedal očetu ničesar o tatvini, saj se je zbal, da bi ga oče okregal. Zato je začel kar sam s preiskavo. Zaprosil je za nasvet očetovega prijatelja, tudi policista, ta pa mu je svetoval, naj pokuka v rajonski časopis, v katerem kar mrgoli oglasov o prodaji vozil. Fant je v časopisu res prebral oglas o prodaji motornega kolesa, odpravil se je na pripisani naslov in v avtomobilski delavnici takoj ugotovil, da gre za njegovo motorno kolo. Lastniku Alvaru Ce-settiju je dejal, da se bo vrnil naslednjega dne z denarjem.
Zvečer je Student povedal očetu vso zgodbo o kraji motorčka. Ta je obvestil delovne kolege, ki so naslednjega dne »pospremili« fanta v mehanično delavnico. Policisti so poleg fantovega odkrili še nekaj ukradenih motornih koles, in tako je sin policista nehote prišel na sled tudi tatinski tolpi, ki je prekupčevala z motornimi kolesi.
Podjetnik Micolini v zaporu
VIDEM - Podjetnik Luigi Micolini (64 let, po rodu je iz Cervinjana) je od 30. decembra zaprt v videmskem zapora. Obtožen je stečaja. Finančni stražniki so med preiskavo ugotovih, da ni Micolini, ki je bil lastnik nekaterih gradbenih podjetij, prijavil za skoraj 5 milijard lir dohodkov in da je »izmaknil« skoraj 4 milijarde lir.
Humin: 250 lir za RAI iz protesta
HUMIN (VIDEM) - Skupina prebivalcev iz Humina je izbrala svojevrsten način, da bi protestirala proti RAI, ker je premalo poročal o njihovem boju v bran bolnišnice v Huminu. Na sedež URAR-TV v Torinu, ki zbira televizijske naročnine, so poslali s poštnim tekočim računom vsak po 250 lir! Sedaj, ko so »dvignili svoj naročniški glas,« upajo, da jim bo RAI končno prisluhnil...
I
v: i:
■
RIM / PREDLOG TAJNIKA HRASTA MASSIMA D'ALEME
Stočlanska komisija za spremembo ustave
Člane komisije naj bi izbrali med parlamentarci - Eno leto časa za pripravo predlogov
RIM -1 »Ustavodajni pakt«, ki ga je tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema predlagal vsem političnim silam, ne predvideva izvolitve ustavodajne skupščine po vzorcu one, ki je leta 1946 pripravila novo italijansko ustavo, pač pa le dogovor med strankami, da bi po političnih volitvah ustanovili posebno parlamentarno komisijo, ki bi jo sestavljalo kakih sto parlamentarcev, izbranih na osnovi volilnih rezultatov za pro-porčno kvoto. Pojasnilo je dam sam D’Alema v nekem radijskem intervjuju. Člani komisije naj bi bili oproščeni sodelovanja v drugih parlamentarnih telesih ter naj bi imeli nalogo pripraviti predlog reforme drugega dela republiške ustave. Predlog naj bi pripravili v roku enega leta, nato naj bi se o njem izrekel parlament.
D’Alema je dejal, da se sicer ne boji ustavodajne skupščine, da pa so se proti taki rešitvi izrekli številni ugledni izvedenci ustavnega prava.. Ko bi bili namreč člani ustavodajnega telesa neposredno izvoljeni od ljudstva, bi bila njihova pristojnost neomejena in bi torej lahko napisali povsem novo ustavo, medtem ko je treba prvi del ustave ohraniti, ker je še vedno aktualen.
Tajnik Hrasta je tudi spomnil, da je že pred časom predlagal, da bi še v tej zakonodajni dobi na posebni skupščini, ki bi jo nalašč za to imenovali, obravnavali ključna
vprašanja reform. To pa bi terjalo sporazum med vsemi političnimi silami, ki naj bi dovolile Di-niju, da vlada še najmanj poldrugo leto. Desnica pa je zagnala kampanjo za takojšnje volitve, tako da je bil predlog neizvedljiv. D’Alema je tudi izrazil pomisleke v umestnost predloga, po katerem naj bi senatu in poslanski zbornici dodali še tretjo izvoljeno skupščino z ustavodajnimi pristojnostmi. Predlog o posebni komisiji je boljši, je zagotovil tajnik Hrasta, ker je edini, ki ne vnaša v politiko destabilizacijskih elementov.
Reakcije na D’Alemov predlog so za zdaj previdne, v nekaterih primerih pa izmikajoče. Se
najbolj jasno je predlog podprl, pa čeprav z nekaterimi pomisleki, predstavnik Nacionalnega zavezništva Gustavo Selva, sicer predsednik poslanske komi-sije za ustavna vprašanja. Ob premisi, da bi osebno sicer raje videl skupščino, ki bi bila neposredno izvoljena od ljudstva, je Selva dejal, da nima ugovorov na račun parlamentarne komisije. Edina njegova skrb, pa tudi skrb številnih drugih komentarorjev, predvsem na desnici, ampak tudi na levi, je, da se ne bi ponovile izkušnje z dvodomno komisijo iz prejšnje zakonodajne dobe, ki je sicer veliko razpravljala, a zaradi sporov med strankami sklenila malo ali nič.
Novinarji: »Sedaj je FIEG na potezi«
RIM - »Avtonomija italijanskih novinarjev je hudo ogrožena. Pogodbena določila in skrbstvena zaščita so pod udarom različnih sil, ki pa so enako napadalne«. Tako se začenja daljše sporočilo, ki so ga ob zaključku sprejeli udeleženci včerajšnjega protestnega shoda predstavnikov sindikata, zbornice in skrbstveno-zdravstvenih ustanov novinarjev. Kot že znano, je novinarski sindikat FNSI po prekinitvi pogajanj z založniki za obnovo delovne pogodbe oklical dvodnevno stavko vseh itaUjanskah novinarjev. Prvi bodo stavkali novinarji dnevnikov in tiskovnih agencij, in sicer v petek in soboto, tako da v soboto in nedeljo ne bodo izšli dnevniki.
V tiskovnem sporočilu novinarji poudarjajo, da predlogi združenja založnikov FIEG in ostali pritiski skušajo v bodoče potisniti novinarje v nekakšno avtoritarno
piramido. Sestavljali naj bi jo tri plasti-ravni: na dnu bi bili začetniki in sodelavci, slabo plačani in brez posebne pravne zaščite, v sredi bi se
znašli drugorazredni
novinarji, za katere založniki predlagajo znižanje plače in predvsem »tehnične« delovne obveznosti, in končno prva kategorija na vrhu, rezervirana za »prave«
ali »novinarje-funkcio-
narje«, katerim pa bi tudi- odvzeli garancije, ki jo nudita delovna podoba in statut delavcev.
Prav tako odločno pa nameravajo novinarji ubraniti pred številnimi napadi skrbstveni zavod HNPGI. Zato vztrajajo pri protestu, dokler založniki ne bodo pokazali pripravljenosti za pogovore na sprejemljivi osnovi. FIEG je včeraj pozval tudi tajnik sindikata novinarjev Sante-rini, ki je dejal, da bi založniki morali pokazati vsaj kanček pripravljenosti na razgovore in to v najkrajšem času.
RIM / NAPETOST V STRANKI KOMUNISTIČNE PRENOVE
Trinajst poslancev obsoja sen. Cossutto
Predsednik SKP jih je bil obtožil pretesnega sodelovanja z D 'Aiemo in z DSL
RIM - V stranki komunistične prenove se zaostruje ton notranje dialektike. Potem ko je strankina jamstvena komisja za šest mesecev suspendirala senatorja Umberta Carpija, ker je proti navodilom strankinega vodstva podprl vlado Lamberta Dinija, se dviga temperaturna tudi v odnosu med predsednikom Armandom Cossutto in nekaterimi parlamentarci, ki ne gledajo tako kot strankino vodstvo na odnos z ostalimi strankami levice in z vlado.
Cossutta je v intervjuju za milanski Corriere della Sera med drugim izjavil, da »si je tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema dovolil vzpostaviti politične in celo organizacijske odnose z nekaterimi parlamentarci SKP, čeprav
zavrača vsakršen odnos s komunistično stranko, kateri ne priznava enakega dostojanstva«. Po Cossut-tovi oceni je v zameno za sodelovanjem D’Alema tem poslancem zagotovil zopetno izvolitev. V bistvu, trdi predsednik SKP, je tajnik DSL ravnal z nekaterimi parlamentarci SKP podobno kot Silvio Berlusconi s parlamentarci, ki so zapustili Severno ligo.
Predsednik SKP sicer ne govori o komplotu in tudi vsakemu priznava pravico do oporečništva, vendar dodaja, da nihče ne sme pozabiti na temeljne dolžnosti strankinega člana.
Te Cossuttove izjave so izzvale ostro repliko 13 poslancev. Giulia-no Boffardi, Rita Commisso, bivši tajnik Sergio Garavini, Francesco Calvanese, Roberto Sciacca, Giusep-
pe Scotto di Luzio, Martino Dorig°> Valter Bielli, Nichi Vendola, Gian-franco Nappi, Adriano Vignali, Angelo Altea in Giuseppe Giulietti so obsodili Cossuttove izjave kot »n®' sprejemljive, ker so med drugim žaljive za dostojanstvo parlamentarcev«. »Mislili smo, da na pragu tretjega tisočletja ni več čas, da bi politično nesoglasje takoj označili kot "prodajanje nasprotniku", da bi osamili "okužene" in preprečili na ta način vsakršno razpravo,« 60 poudarili poslanci v skupni izjavi.
Po njihovem mnenju je treba sedaj »razpravljati svobodno in brez nevarnosti izobčenja o perspektiv1 SKP in njeni vlogi v obdobju, ki s® zdi bistvenega pomena za vso lem-co, za demokracijo in za delavski razred«.
Začetek Festivala italijanske popevke v Sanremu v znamenju tradicije
SANREMO - Petinštirideseti nikov in zvezdnic. Kot nasprotje festival italijanske popevke se je tradicionalnemu Baudovemu včeraj zvečer začel v znamenju uvodu pa je že prva nastopajoča, tradicije, saj je Pippo Baudo, ki ga prekršila festivalski bonton. Lore-vodi, najprej predstavil sodelavki dana Berte ni začela s popevko, Anno Falchi in Claudio Koli, ki ampak s pozivom, naj vodstvo bosta z njim delili trud pred- Raia ne ukine oddaj Blob in Fuori stavljanja popevkarskih zvezd- orario, ki s svojo izzivalno vsebi-
no tako motita sedanji upravni svet.
To je bil edini nekoliko nekonvencionalni trenutek včerajšnjega prvega festivalskega večera. Vse ostalo je potekalo po že ustaljenem scenariju: od nastopanja zvezdnikov do fansev, ki so čakali pred vhodi na nastopajoče in ovirali promet, vse je bilo tako kot se za festival popevke spodobi.
Nekoliko nejevolje in polemike pa je festival povzročil med parlamentarci. Zlasti levico je razdvojil zborček poslancev, ki naj bi v petek nastopili v pofestival-skem času v dobrodelne namene. Progresist Luigi Manconi je dejal, da se bo raje umaknil v »indijanski rezervat«, medtem ko je bolj sproščeni neapeljski poslanec Alfonso Pecoraro Scanio (Zeleni) skupno s predstavnikom SKP Pietrom Giurickovichem branil nastop, ker »pomoč zapuščeni otrokom ni domena levice ali desnice, nastop, da bi jim pomagali, pa odraz človeške solidarnosti«.
Na telefoto Ap Pippo Baudo z Anno Falchi in Claudio Koli med uvodnim večerom festivala
ATENTAT NA SODNIKA FALCONEJA
Proces o pokolu pri Capaciju
CALTANISSETTA - Pred tukajšnjim je bil navzoč na včerajšnjem odprtj11 porotnim sodiščem se je včeraj začela procesa. Proces se bo sedaj nadaljeva sodna obravnava proti domnevnim 19.aprila. Družine Falcone, Morvillo 111 mafijcem, ki so po mnenju javnega ubitih policistov so se že prijavile ko tožilca izvedli atentat pri kraju Capaci civilne stranke, kar so včeraj uradu0 v bližini Palerma. V pokolu so izgubili naredili tudi predsedstvo vlade, min1' življenje sodnik Giovanni Falcone, nje- strstvi za notranje zadeve in za pravo gova Zena Frančesca Morvillo in trije	sodje, ANAS, Dežela Sicilija, občim
policisti iz sodnikovega osebne straže.	Palermo in Capaci ter palermska p°k'
Na zatožni klopi je kar 41 obtožen- rajinska uprava, cev, med katerimi tudi vodja mafijske Na sliki (telefoto AP) strogo za tolpe »Cosa nostra« Salvatore Riina, ki stražena sodna dvorana v Caltanissetti.
ITALIJA / VLADA PRIPRAVLJA DODATNI GOSPODARSKI MANEVER
Povišanje davka IVA in podražitev bencina
RIM - Italijanska vlade 130 v tem tednu dokonC
110	izoblikovala gospo farski manever, s kate r'in bo skuSala nekolike Uravnovesiti državno bi larrco in s tem zajeziti tu di nezadržno padanje bednosti lire na denar Uem trgu. Manever pc obsegu najbrž ne bo pre ®egel 20 tisoč milijard li:
111	je samo prvi obliž Uiedtem ko bo jesen Verjetno potreben ra Oikalnejsi manever.
Finančni ministri sc Se včeraj zvečer pc srečanju s predstavnik družbenih in gospodar skih organizacij spet se flali, da bi tehnično izo blikovali ukrfepe, s kate rirn namerava vlade Prihraniti od pet do Ses tisoč milijard lir s kle stenjem izdatkov ter s Ugotoviti okoli 14 tisoč Urilijard lir novil Prihodkov. Nekateri uk repi so že znani, o neka terih drugih - kot je ne Primer možnost ob davcitve odpravnin - pe uiinistri Se razmišljajo Nejasnost je precejšnja Uajbrž pa je to bolj posle dica dejstva, da pred stavniki organizacij, k: Pm je vlada orisala ma Hever, vlečejo vodo ne svoj mlin in poudarjajc tiste ukrepe, ki so jiir Uajbolj všeč, obsojajo pc tiste, ki bi njihovo članstvo največ prizadeli. K Zlnedi so prispevali tud: nekateri ministri s svoji-rni dvoumnimi izjavami Minister za delo Tiziane rreu je na primer napovedal, da bo vlada pripravila do konca tega Jedna ves manever in ni vključil možnosti 1-odstotne obremenitve odpravnin, medtem ko je
Premier Lamberto Dini s predsednikom Confindustrie Luigijem Abetejem (foto AP)
na primer finančni minister Augusto Fantazzi ta prijem izključil.
Fantozzi, ki je včeraj orisal stanje italijanskega finančnega sistema pristojni senatni komisiji, je bil med ministri Se najbolj zgovoren. Fantozzi je zaCel s trditvijo, da bo vlada upoštevala vse pripombe predstavnikov sindikalnih in podjetniških organizacij. Dejal je, da vlada pod Dinije-vim vodstvom preCesuje vse postavke državnega proračuna, da bi oklestila izdatke, kjer je mogoCe. NajveC naj bi prihranili v izdatkih za storitve.
Manever bo razdeljen na tri dele. Najbolj nujne ukrepe bo vlada sprejela z odlokom, ki zaCne veljati takoj. Strukturne ukrepe, ki zahtevajo bolj poglobljeno analizo, bodo vključili v zakonski predlog, sledil pa bo se
tretji predlog, ki naj bi poenostavil in racionaliziral celotni italijanski sistem.
Fantozzi je povedal, da bo davek na dodatno vrednost IVA prilagojen. V glavnem bodo za odstotek ali dva dvignili vmesni davčni pas (od 9% na 11% in od 12% na 13%), nespremenjen naj bi bil pas proizvodov z najvisjo obremenitvijo, medtem ko naj bi se na primer nekoliko znižal davek na meso. Minister Fantozzi je govoril o tako zasnovani prilagoditvi, ki naj ne bi prispevala k višanju inflacijske stopnje. Napovedal je tudi višjo obremenitev vseh naftnih derivatov (za 100 lir naj bi se podražil bencin, za 25 do 30 Ih plinsko olje), vendar z mehanizmom, ki naj bi obremenil bolj onesnažujoče derivate. »Manever bo
uravnovešen in pravičen, seveda v mejah, ki nam jih dopušča trg,« je zagotovil novinarjem Fantozzi in dodal, da bo vlada »pazila, da bi inflacija ne poskočila«.
K tem ukrepom naj bi po novicah iz drugih virov vlada dodala Se omejitev davčnih olajšav za podjetja, na novo naj bi izrisala krivuljo davka za pravne in fizične osebe, ki bi obremenil dohodke na 30 milijonov, spremenil naj bi predpise o spajanju družb in omejil olajšave za podjetja, ki izkazujejo večletni pasiv, dvignili pa naj bi tudi skrbstvene prispevke neodvisnih delavcev. Sindikati so zaskrbjeni zaradi pri vitja davčnega vijaka. Predstavnik CISL Raffaele Morese je dejal, da so nekateri ukrepi »neustrezni«, drugi pa naj bi
upoštevali pripombe sindikata. Predstavnik zveze industrijcev Luigi Abete pa je dejal, da je v imenu svoje organizacije predlagal korenito pokojninsko reformo, ker bo »Italija tako spet pridobila zaupanje mednarodnih in domačih investitorjev«. Confindustria pa odločno nasprotuje dodatni obremenitvi odpravnin, ker bi se spremenila »v pravi davek na zaposlitev«.
Ljudska stranka je s svojim gospodarskim izvedencem Carlom Sec-chijem ocenila, da se zdi na prvi pogled manever uravnovešen, predvsem pa da gre za »grenko vendar nujno zdravilo«. Proti ukrepom svojega nekdanjega zakladnega ministra pa je začel ostro ofenzivo bivSi premier Silvio Berlusconi, po katerem »ni dopustno, da bi z rafalom dodatnih davkov in ukrepov, ki spodbujajo inflacijo, obremenili sloje, ki nosijo največje breme gospodarskega zagona«. Berlusconi je dejal, da je »gospodarska kriza predvsem posledica prekucije, s katero je bila zrušena moja vlada«. S tem je skušal dokazati, da bi lahko samo nove volitve temelj za pravičen gospodarski manever, ki bi temeljil »predvsem na klestenju izdatkov v okviru široko zasnovanega projekta gospodarske politike«. Pozabil pa je, da je svoj finančni zakon zasnoval prav na teh ukrepih in povzročil v državni bilanci vrzeli, ki sedaj silijo novega premiera Dini j a k dodatnemu manevru.
RIM - Ali grozi Ljudski stranki razkol? Njeni vidni predstavniki sicer zagotavljajo, da beseda razkol »ne spada v strankin besednjak«, toda staliSCa tajnika Rocca Buttiglio-neja in levega krila stranke so si tako narazen, da res ni videti, kako bo mogoče obnoviti tako razrahljano notranjo enotnost. In dejstvo, da so bili zagovorniki Prodijeve kandidature znotraj stranke klicani pred strankino razsodišče prav gotovo ne prispeva k pomiritvi duhov.
Buttiglione je vsekakor včeraj »potipal«, kaj meni periferija. V nekem rimskem hotelu se je sestal s krajevnimi upravitelji in deželnimi tajniki stranke in jim razložil svojo linijo: treba je zgraditi veliko sredinsko koalicijo, Sele nato se bo postavilo vprašanje sodelovanja s Finijevim Nacionalnim zavezništvom, ki pa vsekakor predstavlja demokratično desnico.
Svojih sogovornikov pa ni posebno prepričal. Vsi sicer soglašajo o nujnosti velike sredinske sile in pri tem ne ugovarjajo dejstvu, da v to sredino spada tudi Berlusconijeva Forza Italia, drugo vprašanje pa je zavezništvo z NZ, ki na periferiji ne kaže posebno demokratičnega obličja.
Ce bi se povezali s Finijem, bi nas skoraj vsi naši volilci zapustili, je včeraj zagotovil Guido Bodrato, ki je prevzel funkcijo »teh-
niCno-politiCnega koordinatorja« notranje opozicije. Bodrato je zavezništvo z desnico označil kot »zgodovinsko napako« in istočasno potrdil podporo kandidaturi bivšega predsednika Irija Romana Prodija na Čelu levosredinske koalicije. Zavezništvo z NZ pa bi po mnenju bivšega notranjega minisha Nico-le Mancina pomenila očitno kršitev sklepov strankinega kongresa in poznejšega vsedržavnega sveta. Bivši podpredsednik Višjega sodnega sveta Giovan-ni Galloni pa je vCeraj polemično sporočil, da je tudi formalno pristopil h komitejem, ki podpirajo Prodijevo kandidatmo. To je storil, je pojasnil, tudi iz protesta, ker so bili nekateri voditelji levega krila prijavljeni strankinemu razsodišču. »Ko razprava znotraj stranke konca pred razsodiščem,« je z njim soglaSal Mancino, »je to huda kršitev pravice vsakogar, da izraža svoje mnenje.«
Predsednik razsodišča LS Gaetano Vaho je sicer hitel pojasnjevat, da je prijava predstavnikov strankinega levega krila razsodišču nekaj povsem normalnega in da nima nobene politične valence, vendar njegove izjave niso bile posebno prepričljive, Ce je moral sam Buttiglione pojasniti, da se vsekakor ne strinja s prijavo, (»To je neljuba zadeva,« je dejal), ampak da je razsodišče povsem avtonomno.
POLEMIKE VSE OSTREJŠE
Ljudska stranka: razkola ne bo, stališča pa so nezdružljiva
Maria bo kmalu postala Mario
RIM - Prestopili so Prag Šestdesetih let, a so kljub temu sklenili, da bodo v jeseni življenja spremenili spol. V rimski bolnici San Camillo, ki se ukvarja s tovrstnimi operacijami, so trije šest-desetletniki zaprosili za spremembo spola. Gre za dve ženski in moškega, katerih imena niso znana. Ve se le, da bo ena od žensk operirana v marcu in 86 bo iz Marie postala Mario.
Primarij oddelka za plastično kirurgijo Al-do Felici je povedal, da v Rimu Caka na opera-mjo za spremembo spola okoli 50 pacientov. Večina je stara od 20 do 30 let, nekaj pa je tudi štirideset in petdesetletnikov.
O Šestdesetletnici, ki bo v kratkem postala Mario, je zdravnik dejal, da gre za žensko, M že dolgo let živi kot
moški, saj naj bi za marsikaterega znanca že »Mario«. Zenska, ki je doma v okolici Rima, ima trgovino z igračami in živi skupaj z žensko.
Kirurg je povedal, da bodo ženski s tkivom roke »zgradili« moško spolovilo. »Ne Čudi me, da se za take operacije in spremembo spola odločajo tudi priletni ljudje,« je dejal Felici, saj gre po njegovem mnenju za odločitev, ki dozori počasi in je odraz zelje, da bi prilagodili telo psihološkemu počutju.
Za spremembo spola je v Italiji najprej potrebna sodnikova razsodba, nato pa dveletno pripravljanje v bolnici s hormonsko in psihološko terapijo. Pacienti so v glavnem ljudje, ki imajo težave z identiteto ali pa probleme s hermafrodi-tizmom.
CATANIA / USPEH PREISKOVALCEV
V zapom človek, ki je pral umazani denar mafijcev
Aretirani Giovanni Canizzo
CATANIA - Človek z veliko domišljijo in zelo dober poznavalec bančnega in finančnega sektorja. Tako je general finančnih stražnikov Mario lanelli predstavil Gio-vannija Canizza, ki ga obtožujejo, da je v imenu mafijskih tolp pral umazani denar. Preiskovalci sumijo, da je Canizzo
(seveda nezakonito) recikliral približno tisoč šesto milijard lir, ki jih je mafija »zaslužila« z nezakonitimi oziroma s kriminalnimi posli na Siciliji in v tujini.
Canizzo je bil do aretacije, skupno z ženo, formalno lastnik neke manjše parfumerije, njegov sin Franz pa je predsednik Združenja mladih podjetnikov iz Catanie. Sodniki, ki so ga aretirali, so prepričani, da je Canizzo delal ne samo za krajevno mafijo, ampak tudi za mednarodne organizacije in tolpe razpečevalcev mamil ter morda tudi celo za nekatere politike, ki so bili vpleteni v razne podku-pinske afere. Gotovo je tudi, da je artirani aktivno sodeloval z znano mafijsko tolpo Nitta San-tapaole.
Finančni stražniki so Canizza aretirali z odločilno pomočjo nekaterih mafijskih skesancev.
RIM / ZNANI SODNIK NA NOVEM DELOVNEM MESTU
Di Pietro v poslanski zbornici
Časnikarjem je dejal, da se ne namerava politično udejstvovati
RIM - »Ne bom vstopil v politiko. Sem človek institucij in se ne nameravam udeležiti nobene volilne tekme.« Tako je povedal Časnikarjem znameniti sodnik Antonio Di Pietro (na sliki AP), ko se je vCeraj prvič pojavil na svojem novem delovnem mestu v poslanski zbornici, kjer bo deloval kot izvedenec za parlamentaro komisijo, ki preiskuje pokole.
Di Pietro se je pojavil v poslanski zbornici kot strela z jasnega. Nihče ga ni pričakoval, kljub temu pa se je takoj zbrala okoli njega gruCa parlamentarcev, Časnikarjev in drugih radovednežev, tako da je imelo njegovo številno spremstvo kar precej dela. Nekoliko zagonetna pa sta bila obiska, ki ju je Di Pietro opravil. Najprej je obiskal je predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti. Po vsej verjetnosti je slo za navaden predstavitveni
obisk. Veliko manj razumljivo pa je, da je Di Pietro obiskal tudi predsednika poslanske komisije za zunanje zadeve Mirka Tremaglio, ki je, kot znano, predstavnik postfasisticnega Nacionalnega zavezništva. Di
Pietro tega dogodka ni pojasnil, Tremaglia pa je dejal, da je šlo za »osebno zadevo«, in med drugim pristavil, da znameniti sodnik ne bo nikoli Prodijev minister, ker prav gotovo ne pripada progresistiCnim krogom.
KRIZA / ZASKRBLJENOST DELAVCEV SKEDENJSKEGA OBRATA
MANJŠINA / DNEVNIK TRIESTE OGGI
Kdo tako zavlačuje prodajo železarne?
V ponedeljek, 27. tm., srečanje pri ministru Clčju
Oster napad na našo manjšino
Tržaška desnica in njeni slovenski pomagači
Zakaj je prišlo do novega zastoja pri reševanju krize skedenj ske železarne? To je vprašanje, ki si ga danes v Trstu marsikdo zastavlja, v prvi vrsti neposredno prizadeti delavci. Zal pa pravih odgovorov ni, tako da že marsikdo sumi, da pravzaprav nekdo zavestno zavira reševanje škedenj-skega obrata.
Dejstva so namreC dokaj preprosta in zgovorna. Država oziroma družba IRI že dalj Časa pravi, da želi skedenjsko železarno prodati. In dejansko sta se pojavila dva kupca, in sicer najprej - Se lani poleti - skupina Bolmat, nato pa znani podjetnik iz Brescie Luigi Lucchini. Oba sta medtem predstavila svoji ponudbi, pa tudi industrijski naCrt za razvoj škedenjskega obrata. Zadeva se v resnici že dolgo vleče in zdaj gre za to, da se banzakcija zaključi.
Pri tem pa nastajajo novi in novi problemi, kakor da bi jih nekdo umetno postavljal. Minister za industrijo Alberto Cio bi moral določiti postopek, po katerem naj bi prodajo zaključili. Stvar je sorazmerno preprosta, toda minister je dal za to izvesti dodatno ekspertizo. V teoriji bi lahko razpisali dražbo, bolj naravno pa bi bilo, da bi stvar opravili prek zasebnih pogajanj, tudi zato, ker sta se obe dražbi, ki sta bili razpisani konec lanskega poletja, klavrno iznesli. A to bodo zdaj Studirali »izvedenci«. Cas pa medtem neusmiljeno teCe naprej, skedenjski obrat stoji, nihče pa ne more zagotoviti, da bosta
Bolmat in Lucchini v nedogled ohranila svoji ponudbi. Ni Čudno, da ob tem marsikdo izgublja potrpljenje.
Vse to je prišlo do izraza na skupSCini, na kateri so se predvčerajšnjim zbrali delavci škedenjske železarne. Udeleženci so zahtevali, naj se zadeva Cim prej razčisti, sicer pa so napovedali, da se bodo pojavili z novimi protestnimi akcijami. To Stališče je včeraj podrobneje razvil aktiv kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Potrdil je zahtevo, naj minister za industrijo Cio cim prej sprejme vse zainteresirane strani, okvirno pa je tudi določil, kako naj bi izvedli nekatere protestne akcije.
»Od ministra želimo najprej doseči, da določi točen rok, v katerem naj bo dodatna ekspertiza dokončana,« nam je po-
vedal pokrajinski tajnik FIOM Bruno Galante. »Potem bi želeli od ministra tudi doseči zagotovilo, da po opravljeni ekspertizi ne bo dodatnih zavlačevanj,« je Se pristavil. Na aktivu sindikatov so tudi sklenili, da bi v primeru, ko ne bi prišlo do srečanja na ministrstvu, priredili demonstracijo v Rimu, sicer pa bodo delavci manifestirali v Trstu na dan srečanja z ministrom, tako da bi podkrepili stališča svojih sindikalnih predstavnikov.
No, zadeva se je nekoliko razjasnila v popoldanskih urah, ko je deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moret-ton objavil sporočilo, da bo srečanje z ministrom Albertom Cio jem v ponedeljek, 27. t. m., v Rimu. Poleg Morettona se ga bodo udeležili tržaški župan Riccardo Illy, trije
komisarji škedenjske železarne Giampaolo De Ferra, Franco Asquini in Pino Fanciotti ter seveda predstavniki sindikatov.
Zanimivo je, da so sindikati za ponedeljek prvotno načrtovali tiskovno konferenco, na kateri bi pojasnili svoje poglede na celotno zgodbo. Očitno bodo srečanje s Časnikarji prenesli na poznejši datum. Videli bomo, kakšne vesti bodo pi-nesli iz Rima. Spomnimo naj, da je trenutno 308 delavcev železarne v dopolnilni blagajni, drugih 300 je rotacijsko v dopolnilni blagajni, dejansko pa dela v tovarni kakih 170 ljudi, in sicer bolj zato, da ne bi obrata povsem zaprli, kot pa zaradi same proizvodnje. Ce upoštevamo tudi inducirane dejavnosti, gre za usodo več kot tisoC delovnih mest.
Indagati per abuso d’ufficio due mernbri della commissione regionale per i fondi alb minoran®
Scoppia lo smndaio sloveni
La bufera giudiziam investe la societd editrice del Primorski
ct C-uuutu A Fontu**	iuatiarti mesti**- n*iti (jctie ci Mino Maver, peetrustitista
t Fmamusca Vkom	■* $**8 h* trn* jHrtedpetlene deiU lUs e mt-vnMfcde dr- tir
' ....kapsc e totnel. iaoltte, *ooo coli rvItutiU	r
Lipiodr to K#*Uto Uto, la stmsbri detla torom-it-one r» »etieoc. p.-euderae deusisooi Uemi fininanru ptt t traffics ftonale per la ripanletonr dei ttoat "CoeMgtie drHeaiMitz?* !> futijtonario e iae* drnsett ide assocuztoot žica* štev*#*' U romrolssio-
A tanca, ti ud*
nriaraMiMMn«
d* ulic H« * J Ud auittSunu "" I!
v, Urto UIKIH d d.d'd-
le ™wtud urt, loniHei-erL
lino dt.-. d-
»Slovenci tarča sodnikov.« »Izbruhnil je skandal Slovencev.« S tema dvema naslovoma je tržaški dnevnik Trieste Oggi ustvaril temo dneva. Osnoval jo je na vprašanju deželnih svetovalcev Nacionalnega zavezništva Dressija in Conten-ta, dostavljenemu očitno samo »prijateljskim« medijem. Uredništvo Primorskega dnevnika je ni prejelo, in smo zanjo naključno izvedeli od kolegov; prav tako je menda niso prijela nekatera druga uredništva. Pozanimali smo se na tiskovnem uradu deželnega sveta, vendar predsinočnjim vprašanja Se niso prejeli. Vloženo je bilo menda tik pred zaprtjem uradov in v seznamu vprašanj deželnega sveta nosi včerajšnji datum. Vse je bilo torej pripravljeno za »scoop« italijanskega desničarskega dnevnika, ki je prejel besedilo vprašanja že v zgodnjih urah. Cernu tolikšna vnema, je postalo jasno že ob bežnem pogledu na naslovnico Trieste Oggi in na način objave: vprašanje je bilo alibi, ki je desničarskemu dnevniku omogočil objavo napadov na manjšino, ne da bi ga kdo lahko obtožil objave preiskovalnih tajnosti.
Taktika ni nobena novost, pa tudi politična usmeritev tega dnevnika, ki pogosto in rad objavlja prispevke ricmanjskega Borisa Gombača, je vsem znana. Znano je tudi prijateljstvo, ki veže eno izmed avtoric članka, Ga-briello Fortuno, s tržaškim poslancem AN Robertom Menio. In končno so znani tudi nameni tega pisanja, saj sta jih Dressi in Contento jasno nakazala v zadnjem odstavku svojega pisanja z zahtevo po »preverjanju« prispevkov slovenskim kulturnim ustanovam. Preverjanje pa v italijanskem političnem besedišču pomeni dejansko »odvzem.« Očitno je torej, da gre za nov napad na prispevke za slovenske kulturne ustanove, na deželno zakonodajo in na deželno komisijo, ki izdaja mnenje. V tem napadu se je skrajna desnica nenavadno složno »ujela« s stališči Borisa Gombača, in ne samo z njegovimi. Ob tem seveda ni mogoče molčati; zato tej polemiki sledimo, in ji bomo Se sledili, saj je namen tega koncentričnega napada	dejansko
uničenje kulturnih dejavnosti manjšine, in ne samo Primorskega dnevnika, kot se morda kdo tolaži in si ob tem celo ma-
ne roke.
Članek, ki ga objavijo Trieste Oggi, ne vsebuje prav ničesar, kar ne bi bi' lo - v mnogo s tvarne j S1 obliki - napisano na Pic’ colu že pred desetinu dnevi. Novinarji tržaškega desničarska dnevnika so torej samo »pogreli« staro novico in jo po svoje prikrojili. Gre za informO' cijo o sodnih obvestilih Suadamu Kapiču bi Igorju Komelu, ki sta »kriva«, da sta se pridružila povoljnemu mnenju drugih elanov komisije, ko je slo za prispevke Primorskemu dnevniku. O tem smo že pisah mi in o tem je že pisal II Picco-lo. Nič novega, torej, le napad zaradi napada samega, s cilji, ki jih vsi poznamo.
Stopnjujejo se tore] »vojne napovedi« Primorskemu dnevniku in slo-
venskim kulturnim ustanovam sploh; vodijo jm dobro znani desničarski
krogi, ki pa imajo tokrat neposredne in posredne pomočnike tudi v vrstah slovenske manjšine same-Zato smo dolžni o tem vprašanju pisati tako obširno in tako podrobno-Brez dlak na jeziku, kajti prav je, da vsi naši brala in vsi zamejski Slovenci razpolagajo z vsemi podatki, da sami ugotovijo, kdo ribari v kalnem.
Bojan Brezigar
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Tist Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, V/ulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko DISTR1EST. Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PRI CONFESERCENTI VZTRAJAJO
Onemogočiti trgovino na črno
Vsi prodajalci na črno pa le ne povzročajo enako velike škode
Tudi v našem mestu v zadnjem obdobju prihaja do raznih pobud, ki niso prav izraz naklonjenosti do ljudi, ki prihajajo iz držav nečlanic evropske zveze. Agenti finančne straže so uprizorili prave »fotografske akcije« in kontrole, kar je verjetno posledica protestov nekaterih trgovcev. Kot pri vseh zadevah, pa je tudi pri tej potrebno ločiti med tistimi, ki po ulicah prodajajo prave komplete oblačil in drugega blaga, in pa tistimi, ki z nekaj vžigalniki in podobnimi drobnarijami nikogar ne bodo spravili v stečaj.
Pred dnevi se je oglasila pokrajinska tajnica Confesercenti Ester Pa-cor, ki pravi, da je združenje vedno zahtevalo poseg oblasti proti vsakršni trgovini na Crno. Natančno so tudi navedli kraje, kjer taka trgovina »cvete«. To so področja okrog pokrite tržnice, kjer poleg cvetja pro-
dajajo povrtnino in »včasih celo meso« ter menjujejo denar, na Nabrežju, v Terezijanski Četrti in na Trgu Liberta, kjer so parkirana dostavna vozila, s katerih raztovarjajo razno blago. Opaziti je tudi osebe temne polti, pravi še Pacorjeva, ki najprej padejo v oci prav zaradi barve kože. Tudi glede tega lahko pripomnimo, da vsega ne gre metati v isti kos. Menjava denarja in zalaganje tržiSCa na Cmo s tovornjaki je verjetno donosen posel in marsikatero menjalnico ali trgovca lahko res oškoduje, a koliko nese trgovina z nekaj šopki cvetja ali povrtnine zgovorno kažejo zgubani in izpiti obrazi ter zgarane roke ostarelih zenick, ki so bogve od kod iz Istre prinesle v Trst nekaj Šopkov cvetja ali povrtnine.
Pri Confesercenti Se opozarjajo, da bi nad temi osebami morali iz-
vajati natančno kontrolo: morajo imeti dovoljenje za bivanje in ustrezno dovoljenje za prodajanje, Čeprav drži, da jim zakon 112 z dne 28.3.91 omogoča, da »delajo«. V drugih evropskih deželah in drugje po Italiji so osebe, ki prihajajo iz držav izven EZ, prisotne na tedenskih sejmih in na posebnih mestih, ki jih občine dajejo na razpolago. Temu bi se morali prilagoditi tudi pri nas, pravijo pri Confesercenti, kar bi predstavljalo znak sožitja. S tem se strinjamo, vendar moramo znova poudariti, da gre ločiti med tistimi, ki se stalno ukvarjajo s prodajo raznih artiklov, in onimi, ki morebiti enkrat ali dvakrat na teden prinesejo nekaj povrtnine. Navsezadnje gre za ljudi, ki nadaljujejo dolgoletno tradicijo, ko so s Krasa ali iz Istre svoje pridelke nosili prodajat v Trst, kjer pa so tudi marsikaj kupili.
DEŽELA / V PRISTOJNI KOMISUl
Deželna vlada predstavila stališča o naravnih parkih
Deželna odbornica za gozdove in parke Viviana Londero je vCeraj v pristojni svetovalski komisiji deželnega sveta predstavila stabšCa deželnega odbora o zaščitnih območjih in naravnih parkih. Londero-va je v bistvu predložila kar osemdeset popravkov na zakonski osnutek, ki ga je lani oblikovala deželna vlada predsednika Renza Travanuta.
Odbor si bo prizadeval za poenotenje vseh vprašanj v zvezi z ustanovitvijo parkov in torej za predložitev enotnega zakonskega osnutka. Iz zelo skopega poročila, ki so ga izdali po včerajšnji seji komisije, kaže, da hoče Dežela pri upravljanju parkov ovrednotiti vlogo občinskih uprav, a le preko ustanovitve posebnih upravnih »ad boe« enot. Ce je tako, pomeni, da se sedanja deželna vlada ne strinja s predlogom Travanutovega odbora, da bi bodoči Kraški
park neposredno uprav' Ijala Kraška gorska skupnost.
Površina načrtovanih parkov in zaščitenih območij naj bi obsegala nekaj vec kot 10 odstotkov celotne površine Furla-nije-Juhjske krajine, kar je vec kot dvajset odstotkov manj od površine, ki j° r parkom namenjal urbanistični plan PUR iz leta 1978. Pristojna svetovalska komisija je vzela na znanje staliSCa in poglede deželnega odbora, tako da bo najbrž že prihodnji t® den nadaljevala s svojin1 delom v smeri oblikovanja enotnega zakonskega pre dloga.	,
Sedanja deželna vlada je doslej zelo zmeden0 obravnavala problematik0 parkov, začenši z vpra Sanjem Kraškega parka, pri čemer se pozna, da Je odbor pod močnim p° 1 ticnim vplivom desnice-To dokazuje tudi naspro tovanje, da bi Kraški park upravljala KGS.
DRAGINJA / V FEBRUARJU
Inflacija dviga glavo (+0,9%)
Najbolj so se podražili prevozi
Cene naraščajo tudi v Trstu. V februarju so poskočile povprečno za 0,9 odstotka v primerjavi z januarjem, v primerjavi z lanskim februarjem pa za 4,4 odstotka. Ti zaskrbljujoči podatki o rasti inflacije izhajajo iz mesečnega pregleda, ki ga je pripravila statistična služba pri Tržaški občini. Na podlagi teh podatkov spada Trst med najbolj draga mesta v Italiji, saj je februarja inflacija porasla pri nas bolj kot v Številnih drugih italijanskih mestih, na primer bolj kot v Milanu, Turinu in Genovi; višjo inflacijsko rast so zabeležili le v Bologni.
Na zadnji mesečni porast inflacije je najbolj vplivala podražitev javnih prevozov (3,1 odstotek veC kot januarja letos). Stroški za sanitarne službe so porasli za 1,9 odstotka, elektrika in goriva za cel odstotek, razne dobrine in službe za 0,9 odstofka, prehrana za 0,6 odstotka. Manjši porast so zabeležili na drugih potrošniških področjih. Tako so se na primer s troski za rek-
reacijske dejavnosti zvišali za 0,3 odstotka, stroški za uporabo raznih služb pa za 0,1 odstotka. Zanimivo je, da so ostali stroški za oblačila in stanovanje nespremenjeni.
V primerjavi z lanskim februarjem so pri občinski statistični službi izračunali sledeče. Povprečna letna inflacijska rast je znašala, kot reCeno, 4,4 odstotka. Najbolj so se podražili mestni prevozi (6,7 odstotka). Samo za spoznanje manjši je bil porast stroškov za stanovanje (6,5 odstotka). Hrana se je v enem letu podražila za 6,4 odstotke. Razne dobrine in službe so zabeležile 4,7 odstotni porast cen. Za štiri odstotke so se podražili elektrika in goriva.
Nižjo inflacijsko stopnjo so zabeležili pri stroških za uporabo raznih služb (2,7 odstotka), oblačila so se podražila za 2,5 odstotka, stroški za rekreacijske dejavnosti pa so poskočili za 2,1 odstotka. Najmanj so se podražile usluge sanitarnih služb, in sicer za 0,4 odstotka.
SVOJEVRSTEN PROTEST
Namestitve RAI: gladovna stavka zelene skupine
Pobuda v Trstu in v Rimu
Načrtovana namestitev nove, predvsem Časnikarske delovne sile, na deželnem sedežu RAI je Se predmet političnih polemik. Za svojevrstno protestno akcijo - gladovno stavko- sta se odločila predsednik vsedržavnega federalnega odbora Zelene liste, poslanec Franco Cor-leone ter deželni svetovalec te stranke Paolo Gher-sina. Slednji ugotavlja, da so napovedane namestitve v nasprotju z nedavnim sklepom parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI. Komisija (proti so glasovah edinole zastopniki Forza Italia in Nacionalnega zavezništva) je bila mnenja, da je treba novinarski kader zaposliti na osnovi javnih natečajev.
Ghersina ugotavlja, da
so glede tega vprašanja v naši deželi v teku zakulisni manevri. Poslanca Zelene liste Corleone in Mauro Paissan bosta na današnji seji parlamentarne komisije za nadzor na RAI spet zahtevala strogo spoštovanje sprejetih sklepov, Ce se bo državna radiotelevizijska ustanova odločila za dobro znane lotizacijske postopke pa bodo zeleni, kot napoveduje Ghersina, zahtevali poseg predsednice poslanske zbornice Irene Pivetti.
Ghersina, ki je za danes sklical novinarsko konferenco o tem vprašanju, poziva vse politične stranke (od levice do desnice), naj nadzorujejo potek dogajanj, da bodo pri zaposlitvah novinarjev RAI prevladah res prozorni postopki.
KROŽEK MIANI / INFORMACIJA MED LOT1ZACIJO IN MAMLJIVOSTJO
Lilli Gruber o poročanju televizije
Krožek Kreole Miani je si-noci odprl ciklus letošnjih srečanj z osebnostmi italijanskega javnega življenja in povabil voditeljico večernih dnevnikov 1. raieve mreže Lilli Gruber, ki je v polni dvorani hotela Excelsior govorila na tepao: Informacija med lotizacijo in mamljivostjo.
Novinarka je predavanje zacela s “težkimi" besedami: Rai ima najraje služabnike, ki Se podredijo volji in želji direktorjev raznih mrež kot pa novinarje, ki z veliko profesionalnostjo spremljajo razne dogodke. Sicer pa je Gruberjeva že uvodoma poudarila, da smo Ze 15 let v informativnem sek-iorju priče veliki anomalnosti:
eter je bil liberaliziran, kar pomeni, da bi morali prevladati demokracija in svoboda poročanja. Zgodilo pa se je, da je Berlusconi s svojimi mrežami ustvaril pravi televizijski monopol, ki zbira kar 93 odstotkov celotne reklame, na drugi pa Rai, ki se mora paC zadovoljiti le z drobtinicami. Tudi lotizacija je pri Rai vedno obstajala, v zadnjih letih pa se je Se znatno poslabšala. Zaradi tega in Se drugih problemov je delo novinarja zelo težavno. Vodstvo Zeli onesposobiti vse različnosti, glavni problem pa je po njenih besedah v upravnem svetu ustanove, ki ga je treba odstraniti in na osnovi novih pravil imenovati novega.
NOVICE
Urednik satiričnega tednika Cuore jutri v Društveni gostilni na Kontovelu
Obiskovalcem »Srečanj z avtorjem«, ki jih v Društveni gostilni na Kontovelu prireja Studij-sko-raziskovalni center N. Tommaseo se obeta jutri ob 19. uri Se posebno zanimiv večer. V goste prihaja tokrat Claudio Sabelli Fioretti, odgovorni urednik znanega italijanskega satiričnega tednika »človeške upornosti« Cuore. Tema pogovora s tem znamenitim avtorjem bo »Satira in svoboda tiska«. Skratka gre za večer, ki ga ne kaže zamuditi.
Giulietto Chiesa o Čečeniji
V	petek, 24. februarja bo v Trstu predaval dopisnik turinske Štampe v Moskvi Giulietto Chiesa. Tema njegovega predavanja bo »Čečenija, prvi znaki Sirjenja balkanizacije«. Srečanje z uglednim dopisnikom, ki bo ob 18.30 v dvorani Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice 13, prireja združenje Euroest Cultura.
WWF o delovanju za prihodnje leto
Tržaška sekcija WWF sporoča elanom in nečlanom, da bo 27. t.m. priredila srečanje, na katerem bo govor o smernicah delovanja združenja za prihodnje leto. Srečanje bo v dvorani Baron-cini v Ul. Trento 8 (v III. nadstropju).
Okrogla miza o pristopu Slovenije in Hrvaške EZ
Kulturno združenje Sandro Pertini - II Progetto prireja danes okroglo mizo pod naslovom “Pristop Slovenije in Hrvaške Evropski zvezi - Kulturni, socialni, gospodarski in ambientalni razlogi". Okrogla miza bo v hotelu Excelsior, zacela pa se bo ob 18. uri. Sodelovali bodo pisatelj Fulvio Tomizza, poslanec Dino Debeljuh, predsednik krožka Istria Marino Vocci, naravovarstvenik Livio Dorigo in komercialist Gianfranco Ciani.
Pustna prireditev in fotografije v krožku Assicurazioni Generali
V	krožku zavarovalnice Assicurazioni Generali je bila sinoči konferenca-predstava o tradicionalnem tržaškem pustovanju. Nastopih so sopran Federica Guina, bas Paolo Albertelli, trobentač Gabriele Metelli, pianist Tullio Simonet-ti, veCer pa sta vodila Claudio Grisancich in Li-liana Ulessi.
V	prostorih krožka je na ogled razstava fotografij Furia Casalija. Gre za zbirko nenavadno zgovornih in tehnično dovršenih fotografskih portretov, ki bodo na ogled Se do petka od 10. do 19.30.
Praznik včlanjevanja SKP
Krožek Kras Stranke komunistične prenove vabi elane in simpatizerje naj se udeležijo praznika včlanjevanja, ki bo danes, 22. februarja v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Praznik se bo pričel ob 20. uri. Prisoten bp tudi pokrajinski tajnik Jure Canciani.
jjIVAN / MORETTON NA OBISKU
Premični železniški most čez Lokavec za papirnico
Deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moret-t°n je včeraj obiskal Stivansko papirnico. Sprejela sta 8a direktor tovarne Luigi Cristiano in direktor proizvodnje Virginio Chierichetti.
Kot beremo v tiskovnem poročilu deželne uprave, je bil na srečanju govor o stanju in perspektivah Sti-Vanskega obrata, predvsem pa o premičnem želez-ttjskem mostu, ki naj bi ga zgradili Cez Lokavec. To bi papirnici omogočilo, da bi se v večji meri posluževala železniškega prevoza, pa tudi da bi bila z železnico povezana s trziskim pristaniščem. Seveda bi od iaga imela naj večjo korist stivanska tovarna, a okori-sWlo bi se tudi širše okolje, saj bi železnica nadomestila kamione, ki zdaj hudo bremenijo promet po državni cesti st. 14, pa tudi onesnažujejo okolje. Poudariti moramo, da v papirnico prihajajo ogromne ko-hcine surovin (lesa, celuloze, kaolina), iz nje pa odvažajo prav tako ogromne količine končnih proizvodov, se pravi papirja.
Realizacija premičnega mosta je predvidena že od ista 1989, se pravi od trenutka, ko se je skupina Bur-8° odločila za razširitev stivanske papirnice z iz-Sradnjo tako imenovane tretje proizvodne linije. Za ^ost se je svoj Cas obvezal konzorcij za tržisko industrijsko.cono, toda zadeva je potem ostala na mrtvi točki. Glavni problem je bil finančno kritje. Uresničitev nacrta bi namreč zahtevala okrog 5 milijard lir.
Deželni odbornik Moretton je izrazil zanimanje za ftaCrt, ni se pa dokončno obvezal za morebitne dežel-tte. prispevke. Diplomatsko se je odrezal rekoč, naj Stivanska papirnica skupno z devinsko-nabrežinsko lri. trzisko občino pripravi vso potrebno dokumenta-cijo in jo predloži deželni upravi.
NESREČA ANGLEŠKE PLESALKE
Vrata na vlaku naj bi sama odpila in padla na progo
Tudi včerajšnji dan ni prinesel bistvenih novosti in ni pojasnil, kaj se je dejansko pripetilo angleški plesalki Maxine Charlet Sa-muelsovi, ki so jo v soboto našli huje poškodovano, premočeno in podhlajeno ob železniški progi med Kr-minom in Koprivnim. Železniška pohcija iz Trsta, ki vodi preiskavo, jo je včeraj zjutraj obiskala v bolnišnici v Vidmu, kjer se zdravi na oddelku za intenzivno terapijo in skuSala izvedeh, kaj se ji je pripetilo. Z gestami naj bi dala razumeti, da je sama odprla vrata železniškega vagona. Bila pa je Se zmedena in preiskovalci ne dajejo odločilnega pomena taki vrsti pričevanja. Danes naj bi 33-letno Samuelsovo premestili v drug oddelek. Računajo, da si bo toliko opomogla, da bo jasno obrazložila svojo dogodivščino. Eno pa je že sedaj gotovo: ženska ni noseča, kot so nekateri trdih.
Zaenkrat torej lahko držijo vse domneve, od ti-
ste, ki govori o nesreči (vrata je odprla po pomoti), do tiste o poskusu umora ah celo samomora. Samuelso-va, ki je zaposlena v nočnem lokalu Onox v Osop-pu, se je vračala domov v Trst, kjer prebiva v Ul. Mo-lino a Vento. Svojega zaročenca je obvestila, da ne bo prišla z običajnim vlakom, temveč s tistim, ki pripotuje nekoliko kasneje. V vlaku je bila s prijateljico, rojakinjo Dorino Berette. Slednji je dejala, da gre v toaleto, vendar je ni bilo veC nazaj. Prijateljica je kmalu izstopila in je ni veC videla. Izvedenci pravijo, da bi sama zelo težko odprla težka vrata, in to celo prah vetru. Ce pa bi ji že uspelo, bi le stežka padla tako daleč od proge. Torej naj bi jo kdo porinil. Dvomijo tudi, da si je poskusila vzeti življenje: zakaj bi s sabo žela prenosni telefon, a torbico pustila na sedežu (morebiti pa je komu telefonirala in se po tem pogovoru odločila za usodni korak).
SODIŠČE / VRSTA PODTAKNJENIH POŽAROV
Eden od obtožencev tudi streljal proti javnim poslopjem in uradom
Se pozno sinoči se je po hodniku v predzadnjem nadstropju tržaškega sodišča gnetlo prič, utrujeno so čakale, da pridejo na vrsto, saj so bile tam že od jutranjih ur. Sodniku Mariu Trampušu bi morale pojasniti, kaj jim je znanega glede dogodkov, do katerih je prihajalo v letih 1986 in 1987, zaradi katerih se je na zatožni klopi znašlo pet oseb, ki jih je bremenila kopica obtožb. Tedaj so tako imenovani »pot« podtikali požare, streljali proti javnim uradom in zasebnim stanovanjem. Se najdaljša je bila obtožnica za 38-letnega Gerarda Deganuttija, pobudnika skupine »Prima organizzazione Triestina«: ogenj naj bi bil podtaknil v stanovanju bivšega podpredsednika deželnega odbora Gianfranca Carboneja, na sedežu patronata ACLI in drugod, poleg tega naj bi bil s pištolo streljal proti sedežu deželnega sveta, patronatu INCA-CGIL v Ul. Apollinare, patronatu ACLI v Ul. sv. Frančiška, združenju istrskih skupnosti v Ul. delle Zudecche itd. (Se prej, leta 1984, se je znašel v ospredju pozornosti zaradi demonstrativnega atentata proti tedanjemu zunanjemu ministru Andreottiju, ki je bil na obisku v Trstu, ter v zvezi s pištolama, ki so jih našli pred prefekturo ob obisku predsednika republike Cossige v Trstu). Obravnavo proti Deganuttijo so ločili od ostalih in tako je že včeraj izvedel, kaj ga Caka: pri-
sodili so mu osem mesecev ječe, ker je »nosil« pištolo, glede požarov pa ga je rešila amnestija.
Ostali štirje, 51-letni Francesco Fran-zil (sin bivšega župana Maria Franzila), 53-letni Paolo Matteucci, 46-letni Gran-franco Pumo in 48-letni Livio Suffi pa naj bi bili krivi za požar v uradih konzorcija »Gestione Servizi« v 1. nadstropju poslopja v Ul. Mazzini 21, ki ga je vodil prav Matteucci. Baje naj bi nameravali uničiti »nevarno« dokumentacijo. V obtožnici piše, da sta požar organizirala Franzil in Matteucci, ki pa sta to vselej odločno zanikala (Franzil je na primer včeraj povedal, da je bil tedaj po poslovnih opravkih v Južni Ameriki, požar pa naj bi nekdo dejansko zanetil z namenom, da zavre neki donosen posel, kar naj bi se zatem tudi zgodilo). Ogenj sta materialno podtaknila Suffi in Pumo, ki sta svoje dejanje priznala in jima bodo sodih po skrajšanem postopku, ostalima dvema pa sodijo po običajnem postopku.
Proces se bo nadaljeval 10. aprila, ko bodo zashsali Se dve priči in ko bodo tudi imeli na razpolago podatke o bančni inšpekciji, katero je zahtevala Franzilova obramba, kot je sinoči povedal odv. Cal-ligaris. Skoraj mesec dni prej, in sicer 9. marca, pa bosta na vrsti Suffi in Pumo, proti katerima se bodo poslužili skrajšanega postopka.
MESTNA ČISTOČA / OD 50 DO 150 TISOČ LIR KAZNI
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Za onesnaževalce globe samo na papirju
Najavili in nikoli ustanovili službe »ekoloških čuvajev«
Ko si se rešil le, če nisi mislil
Knjiga dr. Jezernika o Golem Otoku
Kdo ve, če je v bližini lastnik kodra, ki bo za njim počistil? (Foto KROMA/Ferrari)
Sodec po Številu pasjih iztrebkov, ki »krasijo« tržaške ulice in predvsem pločnike, bi si lahko mislili, da je tržaška občina obogatela, od kar je lani uvedla globo 150 tisoč lir za lastnike psov, ki za seboj puščajo nesnago. Pa ni tako: glob v bistvu niso skoro nikoli naprtili onim, ki jim je omikan odnos do Čistoče in torej do vseh someščanov deveta briga.
Tržaška občina je aprila lani pisemsko obvestila približno 8.000 lastnikov psov o globah, ki bodo stopile v veljavo z novim pravilnikom 1. junija: 50 tisoč lir globe, Ce pes ni privezan na vrvico, 50 tisoC, Ce med sprehodom po parkih in javnih vrtovih lastnik psa nima s seboj pripomočkov za pobiranje iztrebkov, 100 tisoC, Ce pes spusti svoj smrdljivi spominček pred vhodnimi vrati poslopij in trgovin, na prehodih za pešce in sploh na pločnikih, 150 tisoC Ce lastnik ne odstrani iztrebkov svojega psa.
Vnela se je živahna polemika. Ljubitelji psov so glasno reagirali: »Tudi naše živali imajo svoje pravice«, so trdili, in še »Mestne ulice so umazane zaradi smeti in druge nesnage, ne pa zaradi iztrebkov, ki jih odplakne prvi dež« in podobna, v glavnem iz trte izvita opravičila. Le ena trditev zagovornikov živali, pravzaprav njihovih iztrebkov pa res drži: občinski pravilnik ne ločuje med recimo tako trdimi in tekočimi iztrebki in, Ce bi se dobe-
sedno držali pravilnika, bi morali lastniki posušiti mesto, kjer so psi opravili svojo »malo potrebo«, kar je seveda praktično nemogoče.
S palaCe na Trgu Unita pa je odbornik za kakovost občinskih storitev Sergio Grioni napovedal vojno proti onesnaževanju in najavil, da bo v kratkem občinska uprava ustanovila posebno skupino »ekoloških Čuvajev«. Napovedal je, da jih bo 15, da bodo imeli razpoznavni znak na rokavu, da jih bodo izbrali med uslužbenci smetarske službe, prevsem pa, da bodo lahko kar na licu mesta kaznovali z globo vse one, ki onesnažujejo mestne ulice z različnimi odpadki, smetmi in živalskimi iztrebki. O »ekoloških Čuvajih« je odbornik spet spregovoril še jeseni, potem je vsa
zadeva utonila v pozabo.
Na globo so očitno pozabili vsi, menda tudi mestni redarji. Redarjev je premalo in se morajo ubadati z bolj nujnimi opravili, s prometnimi zastoji, z nepravilno parkiranimi vozili, pa tudi s številnimi birokratskimi opravki. Res nimajo Časa in možnosti, da bi še lovili nekulturne lastnike psov. In teh ni malo, saj je po začetnem strahu in protestih na globo pozabila velika večina onih, ki peljejo svoje ljubljenčke na sprehod, ne da bi se preveč menili za smrdljive kupčke, ki ostanejo na pločniku kot nekakšna past za podplate mimoidočih pešcev.
Se posebno umazani so nekateri mestni predeli, kot so Sv. Jakob, Sv. Ivan, Akvedot in okrog stare bolnišnice, pa tudi
Terezijanska Četrt. Ravno v tej Četrti je že dolgo let priletni gospod vsako jutro peljal na sprehod svojega psa po trgu pred cerkvijo sv. Antona novega in, še preden je stopila v veljavo občinska odredba o mestni CistoCi, je z lopatico in polivinilasto vrečko redno odstranjeval iztrebke svojega prijatelja ovčarja. Pravtako priletni ženski s svojima psičkoma sta se mu posmehovali, Ceš da je ponižujoče pobirati pasje iztrebke. Že nekaj Časa priletnega gospoda ni veC na spregled: morda je prestar tudi za sprehod s psom, morda pa mu dostojanstvo ne dopušča več, da bi prenašal posmehovanje starih Tržačank, ki obožujejo svojega edinega prijatelja in sploh ne spoštujejo svojih someščanov.
V ponedeljek 20. t.m. je bil tradicionalni večer Društva slovenskih izobražencev, posvečen obravnavi enega izmed najmanj svetlih aspektov polpretekle zgodovine bivše Jugoslavije - Golemu Otoku. Predstavili so namreC knjigo ”Non co-gito, ergo sum” s podnaslovom "Arheologija neke šale”, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik. Naslov knjige je avtor utemeljil z dejstvom, da v sistemu, kakršnega je predvideval Goli Otok, si se rešil le, Ce nisi mislil.
Na veCeru DSI je dr. Jezernik govoril o vzrokih nastanka Golega Otoka, ki je bilo le eno izmed tolikih taborišč v Jugoslaviji v povojnih letih, o primerih posameznih zapornikov, o režimu, ki je tam vladal ter je primerjal Goli Otok s taborišči, ki so jih dali zgraditi drugi totalitarni režimi v Evropi.
Vsi totalitarni režimi, je dejal predavatelj, so prej ali slej ustanovili taborišča, ki so služila za obračun s politično opozicijo in za vzbujanje strahu. Goli otok je posledica nekega procesa, ki se je začel že med vojno in takoj po njej s fizično likvidacijo političnih nasprotnikov. Najprej se je obračunalo z nekomunistično opozicijo, nato je prišla na vrsto opozicija znotraj komunistične partije same v obdobju informbiroja in Titovega spora s Stalinom. Dr. Jezernik je še dejal, da so bila taborišča za takozvane "informbirojevce” (ta obtožba je bila marsikdaj le
pretveza) po režimu najbolj podobna nacističnim koncentracijskim taboriščem iz prvih 30. let, saj so bila namenjena t.i. "prevzgoji”. Gestapovski sistem pa je bil dopolnjen s tistim, kar so se ustanovitelji in upravitelji teh taborišč naučili na izobraževanju v Sovjetski zvezi, ter z balkansko, bolje reCeno turško kulturno tradicijo. Število Človeških žrtev je bilo sorazmerno majhno, Človeško dostojanstvo pa je bilo v teh taboriščih hudo prizadeto. Poleg tega so bili zaporniki, ko so bili izpuščeni, prisiljeni podpisati izjavo, da ne bodo o taborišču ničesar spregovorili in da bodo sodelovali z UDBO, takratno jugoslovansko politično policijo, ki je zahtevala tudi ovadbo družinskih
elanov. T.i. "informbirojevce" so potem policijsko nadzorovali še četrt stoletja potem, ko so bili izpuščeni iz taborišča, katerega najhujse obdobje je potekalo od leta 1949 do leta 1953, ko je umrl Stalin. Strah, ki ga je Goli Otok vzbujal, je bil tako močan, da si celo na koncu 80-let ljudje niso upali P° telefonu govoriti o političnih stvareh, nekateri pa si še danes tega ne upajo delati.
Knjiga, je dejal dr. Jezernik, želi biti prispevek k temu, da bo možnosti, da se kaj takega ponovi, Cim manj. P° predavanju se je odvijala zanimiva razprava, med katero je bilo slišati tudi pričevanje dr. Bogdana Berdona, ki je bil sam interniran na Golem otoku.
Ivan Žerjal
Festival amaterskih dramskih skupin
Slovensko kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. jubja t.i. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca, za informacije lahko telefonbate na tel. št. 299798 (Antonič Katja) ah na tel. št. 299985 (Antonie Paolo) v večernih urah.
Še o koncertu Adria kvinteta
V včerajšnjem članku o koncertu Adria kvinteta je zaradi tehnične napake izostal zadnji odstavek, ki se glasi: V imenu repentabrskega kulturnega društva Kraški dom, ki je priredilo ta večer, je predsednica Vesna Guštin poklonila elanom ansambla Adria knvintet (v Repnu ima svoj »domicil« v Bubnice-vem domu in domačini so jih dejansko posvojili) majolko, s katero so nazdravili v podkrepitev prijateljstva in bodočega sodelovanja.
PROSLAVA NA LICEJU
V duhu obnovitve slovenskih šol
Prof. Pavle Merku gost prireditve
V soboto, 18. febraarja, je bilo na liceju Prešeren v Trstu vsakoletno praznično srečanje ob Prešernovem dnevu. Tokrat so dijaki in profesorji povabili v svojo sredo prof. Pavleta Merkuja, vsebino proslave pa oblikovali v duhu obnovitve slovenskih šol pred petdesetimi leti. Prav na spomine iz tega obdobja, ki jih je doživljal kot dijak in kasneje kot profesor, se je navezal prof. Merku, in podal nekaj utrinkov iz naše skupne preteklosti. Srečanju so prisostvovali tudi dijaki gimnazije iz Velikovca, M so nastopih s petjem in recitacijo, ter razred dijakov tržaškega zavoda Volta.
Program je bil zastavljen že povsem tradicionalno: prizoru iz šolskega življenja, ki ga je dijakom pomagala ob-
likovati prof. Matejka Maver po tekstih Irene Žerjal in Alojza Rebule, je sledilo branje dijaških sestavkov na tematiko. Osrednje doživetje pa sta tudi tokrat, kot se dogaja že nekaj let, pomenila nastopa dveh zborov, dijaškega, ki ga je s presenetljivo muzikalnostjo in sproščenostjo vodil dijak Martin Vremec, in profesorskega pod vodstvom ravnatelja, prof. Tomaža Simčiča.
Nekaj individualnih pevskih nastopov je prišlo na vrsto še pred Prešernovo Zdravljico, ki so jo zapeli vsi skupaj. Z njo se je zaključilo letošnje srečanje, opozorilo na raznolike sposobnosti in zanimanja dijakov ter dalo priložnost tudi bivšim dijakom in profesorjem, da so obnovili spomin na proslave izza prejšnjih let.
MEDNARODNO ZASEDANJE / O SOŽITJU NA BALKANU
Etniščansko okolje je »pomirilo« Slovence, Hrvate, Bosance in Šibe
V Cerveteriju, stari prestolnici EtrušCanov, se je pretekli teden zgodil Čudež. Na mednarodnem zasedanju so za isto mizo sedli predstavniki iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Crne gore in Makedonije in niso se ne stepli, ne prerekli in niti žalili. Vsak je zelo kulturno povedal svoje, mnenja so si bila v mno-goCem različna, a strpnost, ki so jo pokazali drug do drugega, odpira -kljub temačnim izgledom na vojaškem polju -žarek upanja za lepšo bodočnost na Balkanskem polotoku. Na zasedanju je bil poudarjen tudi velik pomen manjšin kot povezovalnega Člena med narodi, kar je prišlo do izraza predvsem v posegih predstavnikov italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški ter slovenske v Italiji,
podobno pa so se izrekli tudi predstavniki nekaterih obmejnih narodnostno mešanih občin v Italiji in v državah nekdanje Jugoslavije.
Na zasedanju je bil govor predvsem o vlogi Evropske skupnosti in krajevnih uprav pri reševanju medetniCnih konfliktov, da bi na narodnostno mešanih območjih zagotovili mir in sožitje ter spoštovanje manjšinskih pravic.
Bivši bosanski minister za kulturo Rade Petrovič, profesor zgodovine na sarajevski univerzi, je poudaril med drugim, da je mogoCe izpeljati ločitve na različne načine. Namesto sedanje, krvave, je predlagal drugačno: vsakdo naj prizna svoje napake iz preteklosti, šele tako bo mogoCe prihodnost jasnejša.
Dario Pertot
Predstavnik kulturne- stavljanja je treba preseči ga krožka Istria Marino ter stopiti na pot dialoga, Vocci je opozoril na ita- pri Čemer pa je treba lijansko-slovenki in ita- upoštevati enako do-lijansko-hrvaški spor.	stojanstvo vseh, velikih
Nacionalistična zopr-	in malih, je poudaril
Vocci. Italijanski posla-nec v slovenskem parla-mentu Roberto Battelli je podčrtal vlogo manjših' skih skupnosti v novih državah. Dejal je, da je odnos države do njih pravcati »barometer demokracije«. Na to temo so na zasedanju spregOj vorili tudi predstavnim obmejnih krajevnih uprav, med katerimi sta
bila tudi devinsko-na-
brežinsko občinski odbornik Dario Pertot in predstavnik hrvaške istrske občine Brtonigm Drago Kraljević. Poleg njih so se k mikrofonu priglasili tudi predstavniki slovenske in hrvaške ambasade ter ambasade ZR Jugoslavije v
Rimu in rimski občinski odbornik Giancarlo
D’Alessandro, ki je udeležencem prinesel pozdrav rimskega župana Rutellija.
28. KRAŠKI PUST
Vneto se pripravljajo na pustni sprevod
Letos bo sodelovalo osem alegoričnih vozov
Vse, ali skoraj vse je že nared za letošnji 28. Kraški pust, ki bo v soboto z začetkom ob 14. uri na Opčinah. Organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno in da se bo pustne prireditve udeležilo čim več ljudi, ki naj bi se zabavali ob gledanju pustnega sprevoda, v katerem bo sodelovalo 8 vozov in Štiri pustne skupine; prav gotovo pa bodo v sporedu sodelovale tudi številne pustne maske, ki si želijo samo zabave in razvedrila.
V vaseh, kjer delajo vozove, potekajo še zadnje priprave. Vsi so prepričani, da so napravili naj-lepše, najbolj duhovite, najbolj izvirne vozove. Svoje navdušenje ter ideje in misli ob pripravljanju vozov bi udeleženci sprevoda radi posredovali občinstvu in tako prispevali, da bi bil tudi letošnji Kraški pust enkratna pustna prireditev, ki je postala že nepogrešljiv del naše stvarnosti.
Danes ob 17.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah tiskovna konferenca, na kateri bodo člani pustnega odbora seznanili javnost z vsebino letošnjega pusta. Med ljudmi pa že krožijo vabila za sobotno prireditev, v katerih je tudi Članek z naslovom »Živio pust«. Naj citiramo krajši odlomek:
»Predragi in preljubi pustni državljani, Kraševci in Tržačani, udarniki in plačani, zdravi in bo-lani, svobodni in tlačani, trezni in pijani, podložniki in podložnice, priležniki in priležnice, zacopra-ni od Berluskajzerjevega svobodnega poola televizije, priskledniki tangentopolskega duceja Bettina iz Hammameta, naprednjaki in
C4£/Ve t'*-' •
'CARSICOpms
nazadnjaki, lotizirani pristaši prve republike, ki se odlično znajdejo na vrhovih druge republike, privrženci prejšnjega tržaškega župana, ali simpatizerji zdajšnjega uspešnega razpečevalca kave, narodnjaki, korenjaki, dvolični volkodlaki, iskreni pustni ve-
seljaki... želimo si, da bi v teh
pustnih dneh zavladalo veselje, da bi se izpolnile vse dobronamerne želje, da bi v svetu in na Balkanu nehalo bratomorno klanje, da bi s Pustom zavladala povsod mir in blagostanje.«
Neva Lukeš
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22.	februarja 1995
MARJETA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 - Dolžina dne-ya 10.45 - Luna vzide ob 0.51 to zatone ob 10.36.
Jutri, ČETRTEK,
23.	februarja 1995 POLIKARP
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1024,3 tob ustaljen, veter 9 km na Uro severozahodnik, vlaga 86-odstotna, nebo rahlo poo-blaceno, morje skoraj mirno, tomperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI SO SE: Tommaso Vascotto, Luca Patriarchi, Marco Gasparini, Veronica Urbani, Massimiliano Valca-reggi, Francesca Bratuš, Davide Picinin.
UMRLI SO: 75-letna Car-men Marcovigi, 89-letna ma-ria De Paulis, 68-Ietna Luisa Esposito, 59-letni Carmelo Ippolito, 81-letna Giovanna Travan, 90-letna Santa Mancini, 72-letni Mario Vegliach, 75-letni Nicolo Michicich, 81-letna Giovanna Vragnaz.
M
■ ■
LEKARNE
Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
darove in prispevke
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Ci-cerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim umikom: 9-00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
DEVINSKI
ZBORI
PRIREJAJO
V
diskoteki
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster.
EKCELSIOR -	17.30,
19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i.
Michael Douglas, Demi Moore.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.00,	18.40, 20.20, 22.00 »Clerks commessi«, r. Kevin Smith.
AMBASCIATORI - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Starga-te«, i. Kurt Russell.
NAZIONALE 1- 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pallotto-le su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cusack.
NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Shovv«, r. Robert Redford, i. John Turturro.
NAZIONALE 3 - 16.45,
19.15,	21.45 »Pulp Fiction«, i. John Travolta, Bruce Wil-lis, prepovedan mladini pod 18. fetom.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Omici-dio nel vuoto«, r. John Badham.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’ultima volta di Moana«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.15 »Sotto il segno del pe-ricolo«, i. Harrison Ford.
ALCIONE - 18.00, 20.15,
22.00	»Once Were VVarriors«, r. Lee Tamahori, i. Rena Ovven, Tamuera Morrison.
LUMIERE - 16.15, 20.00 »Lo stato delle cose«, r. Wim VVenders; 18.30, 22.15 »Ap-punti di viaggio e moda in citta«.
a PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA
vabita jutri,,23. t. m., ob
20.30	v Peterlinovo dvorano na veCer »20 LET PO KOCBEKOVI AFERI «. Predavala bosta avtorja knjige »Edvard Kocbek - pričevalec našega Časa« pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. St. 573141.
ZAMEJSKA SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA priredi v nedeljo,
26.	t.m., od 15. do 18. ure v župnijski dvorani v nabrežini PUSTOVANJE za volčiče in veverice. Od 19. ure dalje pa za starejše elane, vabljeni.
ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 26. t. m. od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde.
KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 26. t. m. in v torek, 28. t. m. od 15. do 19. ure z ansamblom Adria kvintet v kulturnem centru A. U. Miro pri Domju.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, PUSTNI PLES ob zvokih ansambla »Keydea«: ples, glasba, jedača, pijaca, srecolov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na St. 51377.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita na DRUŽABNOST IN PUSTOVANJE v ponedeljek,
27.	t.m., ob 16. uri v Ul. Do-nizetti 3.
KD S. ŠKAMPERLE in ŠPORTNA SOLA Trst vabita najmlajse na PUSTNO RAJANJE. Za veselo razpoloženje in zabavo bodo poskrbele mlade animatorke v ponedeljek, 27. t. m., od 16. do 18. ure na Stadionu 1. maj.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM priredi na pustni torek, od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE za otroke do 12. leta starosti.
□ OBVESTItA
ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin v Bregu in Miljah na področno srečanje, ki bo danes, 22.t.m., ob 20. uri na sedežu KD Jože Rapotec v Prebenegu.
SKP - krožek Kras, vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo danes, 22.t.m., ob 20. uri, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: v soboto, 25. t. m.: Medja vas in Sesljan, v nedeljo, 26. t. m.: Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempoalj in Praprot ter v ponedeljek in torek Vižovlje, Nabrežina in Trnovca.
BRANI SVOJE ZDRAVJE -alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club aleolisti in trattamento - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov ) srečanje zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi boš spoznal "nov stil življenja”. Čakamo te na naSem sedežu v Ul. Foschiatti 1 v Trstu od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. 370690. OdloCi se za obi-sk!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob
20.30	v Peterlinovo dvorano na »Porabski veCer« s predstavitvijo raziskave »Podoba našega otroka v Porabju«. Govorili bodo Jože Hirnbk, Danilo Sedmak in sodelavci.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v
Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. št. 299798 (K.Antonie) ali 299985 (P. Antonič) v večernih urah.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča neuCno osebje (A.T.A.), da je Cas do 11. 3.1995 za vložitev prošenj za premestitve. Obrazci in informacije na sedežu SSS.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa nestalno osebje vseh stopenj, da bo v petek, 24. t. m. urad odprt tudi v popoldanskih urah in sicer od 16.30 do 18.30 za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc.
RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE F. ERJAVEC iz Rojana vabi vse starše, ki bi želeli vpisati svoje otroke v to Solo na informativni sestanek, ki bo danes, 22. t. m., ob 14.30 v šolskih prostorih v Ul. Montorsino 2.
BJ____________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in ogled pršutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Turel,' tel. št. 220266.
SK BRDINA sporoča, da v nedeljo, 26. t. m. odpade izlet v Trbiž zaradi slabih snežnih razmer.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. t. m., od 19. do 21. ure.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za ne-smuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure.
KLUB PRIJATELJSTVA
in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Kromberg na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, Ul. Paganini 2, do Četrtka 2. marca.
MALI OGLASI
ZAVAROVALNA AGENCIJA na Krasu sprejme v službo uradnico/ka, možna prva zaposlitev. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Zavarovalnica".
NA PROSEKU se je v nedeljo izgubil psiček svetlo rumene barve po imenu Simba. Kdor ga je videl, naj tel. na št. 251231.
ZARADI osebnih razlogov prodajam potovanje v Lanza-rote (Kanarski otoki) za tri osebe od 6. do 13.3.1995. Za informacije tel do petka, 24. t. m. na št. (040) 225734.
PRODAM avtomobil Niva, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. St. 228932.
DAJEM v najem vinograd. Tel. št. 231859.
KMEČKI turizem je odprt v Zagradcu št. 1 pri Ostrouški.
OSMICO ima odprto v Borštu Benedikt Žerjal -Diko.
PRISPEVKI
V spomin na sestro Santi-no Ferluga darujeta brata Gi-gi in Romano z družinama
250.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
[BIVŠA EUFORIA]
w (MMmm
^sak večer od 21. ure dalje ples z D. J. in ansambli: iut|f 23. t. m., igrata HAPPV DAY in KRAŠKI OVČARJI; v petek. 24. t. m., igra STATUS SVMBOL;
v soboto, 25. t. m„ HAPPV DAV; v torek, 25. t. m., igra STATUS SVMBOL
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30-17.00 (razen sobote)
V	spomin na Stefi Callega-ris daruje Marija Gorela
30.000	lir za SK Kras.
V	spomin na Rudija Vodopivca darujeta Vinko in Vida
30.000	lir za SD Zarja.
Ob 40-letnici smrti TonCi Turk darujejo Turkovi 50.000 lir za Evrošolo ’95.
Ob 5. obletnici smrti Albine Černe daruje hčerka Gra-ziella z družino 50.000 lir za
t
Po dolgoletni bolezni si pretrgal nit svojega mladega življenja. Zapustil globoko rano v srcu materi nesrečni
Roman Prašelj
Pogreb bo v petek, 24. t. m. , ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev.
Žalujoči mama Angela, stric Edi ter teti Marija in
Vera z družinami ter ostalo sorodstvo iz
Slovenije, Nemčije in Kanade
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Domjo, Lonjer, Dolina, Adelaide, 22.2.1995
Dragi Roman!
Ostal boš za vedno v naših srcih
Majda, Branko, Arianna, VValter in Natalie
Ob težki izgubi Romana Prašlja izreka družini globoko sožalje
MPZ F. Venturini
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga sestra in teta
Giuseppina
Strain
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Za njo žalujejo gospa
Ariella Reggio, sestri
Olga in Justina, brata Anton in Milan ter vsi nečaki
Posebna zahvala naj gre gospem Nadji, Jole in Gianni.
Dolina, Trst, 22.2.1995
t
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
Andrej Čok
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerka Branka, zet Silvano, vnuk Marko, Eldi in Erika
Pogreb bo v petek, 24. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Katinaro.
Lonjer, 22.2.1995
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekata hčerki Branki in družini iskreno sožalje
KK Adria in KD Lonjer-Katinara
SOVODNJE / PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU
Mladi igralci iz Trebč navdušili občinstvo z igrico Mestni godci
NA OBMOČJU ŠKABRUELA / 1 PADLIM 4. HONVED REGIMENTA,
Odkrili spominsko obeležje iz prve vojne
Zanimiva pot od iskanja informacij do odkritja
V nedeljo popoldne je v Kulturnem domu v So-vodnjah, na povabilo domačega kulturnega društva, gostovala mladinska skupina SKD Primorec iz Trebe z glasbeno igrico Mestni godci (na sliki - Fotostudio Re-portage). Predstava je naletela na veliko odobravanje občinstva, kar sicer ni neobičajen pojav, saj so mali igralci iz Trebe lani prav tako na sovodenjskem odru navdušili gledalce s pravljico Sneguljčica. Uspeh gre gotovo pripisati dobri kvaliteti teh nastopov, pa tudi dejstvu, da je pri nas zelo malo skupin, ki se ukvarja z dejavnostjo, namenjeno otrokom do 11. leta.
Skupina iz Trebč je z obema predstavama gostovala po celi Tržaški, na Goriškem pa v So-
V soboto so predstavniki zveznih sindikatov na srečanju z novinarji predstavili zamisel o nekakšnem "območnem paktu” za izhod iz globoke gospodarske in družbene krize. Podobno zamisel je pred kakšnim tednom predstavil tudi pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Alessandro Maran. Pobudi se razlikujeta v naslovniku: sindikati se obračajo predvsem do gospodarstvenikov oziroma do institucij, ki imajo možnost in pristojnost odločanja kar zadeva uravnavanje gospodarskega razvoja; predlog DSL je bil usmerjen predvsem na področje javne uprave oziroma političnih strank. Cilj pa je v glav-
vodnjah. Tako pravljico Sneguljčica kot Mestni godci sta sad požrtvovalnega dela Bože Hrvatič, ki je poskrbela za glasbo, besedilo in režijo (glasbena spremljava Tatjana Blokar). Zelo bogato in živahna je scena, ki so jo pripravili sami otroci s pomočjo društva. Mamice nastopajočih pa so se v obeh priložnostih izkazale za nadarjene in izkušene kostumografke. Takih predstav si še želimo, predvsem v korist otrok, ki se ob gledanju zabavajo, sprostijo in delno rešijo tesnega stika s televizijo.
Kulturno društvo So-vodnje je v zadnjih letih uresničilo več pobud v to smer. 2e tretjo sezono se vsak drugi ponedeljek srečujejo mali člani Ci-cikluha, ki pod mentorstvom animatorke Anke Krpan, preživijo nekaj
nem enak.
Pobudo sindikalnih zvez je ocenil pokrajinski tajnik DSL Maran in ob tem spomnil na predlog stranke. Po njegovem si je razvoj gospodarstva in nasploh storitev težko zamisliti, ne da bi poskrbeli za boljše in hitrejše poslovanje krajevnih ustanov, za uskladitev posegov, za dogovor o reševanju najbolj nujnih vprašanj.
Na področju storitev, ugotavlja Maran, bo treba poiskati nove rešitve, saj sedanja oblika upravne porazdelitve (veliko število majhnih občin) ne more zajamčiti novih ali boljših storitev. Marsikaj bo treba narediti tudi glede prekvalifikacije vloge in pristojnosti Pokrajine.
časa v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju. Lani je v sodelovanju z osnovno šolo Peter Butkovič - Domen stekel prvi Otroški direndaj, na katerem so pod vodstvom učiteljev nastopili otroci iz cele sovodenj-ske občine s kulturnimi, glasbenimi, plesnimi in pevskimi točkami.
Pobudo bodo vedno v organizaciji domačega kulturnega društva izvedli tudi letos in sicer predvidoma zadnjo nedeljo v marcu. Sodelovali bodo malčki iz obeh otroških vrtcev v občini in učenci osnovne šole Peter Butkovič - Domen ter osnovne šole z Vrha. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili zmagovalce natečaja na temo krvodajalstva, ki ga šola pripravlja skupno s sekcijo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj.
Skabrijel Goričani dobro poznamo, saj je s svojimi 646 metri viden daleč naokrog. Poleg tega je postal tudi dokaj dobro obiskana izletniška točka. Mlajše generacije verjetno tega ne vedo, toda ta gora bo v zgodovini ostala zapisana kot kraj s srhljivim prizvokom. Tu je namreč med koncem avgusta pa do 12. septembra 1917 potekala ena najstrašnejših bitk 1. svetovne vojne. Krvavi davek je bil strahoten, saj je na Skabrijelu v treh tednih padlo okrog 50.000 vojakov (35.000 Italijanov in 15.000 Avstrijcev); najmanj dvakrat toliko pa je bilo ranjenih in pogrešanih.
Kljub moriji tolikih razsežnosti, pa na gori ni obeležij, ki bi naključnega sprehajalca opozorila, kaj se je sploh tu dogajalo; vsaj tako smo do pred kratkim mislili.
Pred kakim mesecem pa je iz Tržiča prispelo kratko opozorilo, ki pravi, da bi se na podlagi nekaterih podatkov, morala nekje na Skabrijelu nahajati večja spominska piramida. Ta podatek je preko podpisanega posredoval gospod Alberto Querci della Ro vere, član tržiškega društva, ki skrbi za popravila in vzdrževanje obeležij in spomenikov iz časa 1. svetovne vojne. Se najbolj presenetljivo pa je to, da se je do tega podatka dokopal v vojnem arhivu v Budimpešti. Tam je namreč našel dokument, kjer piše, da so vojaki 4. Hon-ved regimenta v prvih mesecih 1918 zgradili na Goriškem štiri spominske piramide. Tri so že nekaj
let znane (dve se nahajata na doberdobskem Krasu, ena pa v Novi vasi pri Opatjem selu). Vse tri so popravljene in lepo vzdrževane. Četrta piramida pa je ostala pozabljena in se je za njo izgubila sleherna sled oziroma nihče ni sploh vedel, da obstaja.
Ob novici iz Budimpešte si seveda podpisani in nekateri člani novogoriškega društva Soška fronta niso dali miru in so kaka dva tedna podrobno raziskali celotno področje Skabrijela. Trud je bil naposled kronan z uspehom. Piramido smo našli na območju med restavracijo Kekec in vrhom. Skrivala jo je gosta robida. Spomenik je sicer precej poškodovan, kajti iskalci železja iz prejšnjih desetletij in zob Časa so pač opravili svoje. Namen pa je, da bi obeležje popravili in mu vrnili nekdanji videz. Za zdaj so člani novogoriškega društva počistili robido in grmičevje ter piramido spravili “na svetlo”. Sledila bo faza rekonstrukcije, ki bo nekoliko problematična, kajti ne obstajajo ne nacrti in ne fotografije spomenika. Obnovitelje rešuje le dejstvo, da so si vse štiri piramide skoraj enake in so imele v madžarščini vklesan isti napis, ki pravi “Slavnemu 4. kraljevemu Hon-ved regimentu in njegovim vojakom, ki so se tu borili in junaško padli”. Napis je sicer nekoliko retoričen, vendar moramo pomisliti na čas, ko so bila ta obeležja postavljena.
VILI PRINČIČ
KINO
GORICA
VTITORIA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. L Kurt Russel in James Spader. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Kika, un corpo in prestito«. Rež. Pedro Al-modovar. Prep. ml. pod 14. letom.
J PRIREDITVE
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI
(2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavih jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
PD RUPA-PEC vabi jutri ob 20.30 v društvene prostore na večer diapozitivov Pogled v naravo. Predvajal jih bo Viktor Selva.
SKD DANICA prireja v petek, 24. t.m., ob 20. uri v centru Danica Prešernovo proslavo. Na sporedu bodo recitacije in nastop pevskega zbora Jezero.
SKRD JADRO prireja v petek, 24. februarja, v občinski sejni dvorani v Ronkah ob dnevu slovenske kulture srečanje z novinarko Dorico Makuc, ki bo predstavila knjigo Aleksandrinke. Nastopil bo tudi Tržaški oktet.
SD SOVODNJE prireja 25. t.m. pustovanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabila so na razpolago pri G. Marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in Lucotu Fajtu.
KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo 24. februarja ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu.
SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na pustovanje v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu. Prijave po tel. 884160 in 531407.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v petek ob 18. uri na predstavitev monografije Borisa Paternuja France Prešeren 1800-1849. O delu bo ob prisotnosti avtorja govorila Lojzka Bratuž.
^3 OBVESTILA
SPD GORICA priredi 5. marca ob Zamejskega smučarskega prvenstva avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra. Prijave na sedežu danes od H-do 12. in jutri od 19. do 20. ure. Avtobus bo peljal, če bo dovolj prijav.
SPD GORICA obvešča, da bo redni letni občni zbor društva v četrtek, 16-marca v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpi' sujejo v začetniški in izpopolnjevalni teCaj igranja na diatonično harmoniko.
::	lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag' gio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes ob 8.00 Edes Bozzuffi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališč® 9.30 Paolo Šorli iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11-00 Mara Furlani iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavn° pokopališče; 12.00 Stanislav Sladic, iz splošne bolnišnice v Ljubljano; 12.30 Bruna Toros vd. dell’OrcO iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče. 13.15 Liha Marcuzzi vd. Zorzetto iz splošne bolnišnice v Foljan.
22. 2. 1994	22. 2. 1995
Eno leto je minilo, odkar nas je zapustil nas dragi
Milenko Peteani
Z žalostjo se ga sp0 minjajo
žena Marija ter hčerki
Antonietta in Rosanna
Sovodnje, 22. 2. 1995
GLASBA / NASTOP MLADIH VOKALNIH SOLISTOV
Koncert samospevov Štefana Maurija na Gradnikovo besedilo
V komorni dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel je bil v ponedeljek prvi koncert iz pomladanskega ciklusa, ki obsega skupaj šest prireditev. Na sporedu so bili samospevi Stefana Maurija na besedila Alojza Gradnika, izvajalci pa so bili sopranistka Tanja Kuštrin, tenorist Jože Kres, baritonista Marko Kobal in Zdravko Perger, basist Juan Vasle. Glasbena spremljava: Hubert Bergant (klavir) in David Šuligoj (kontrabas). (Foto Studio Reportage)
POLITIKA / OBMOČNI PAKT
DSL soglaša s stališči sindikata
Nekaj podobnega je stranka že predlagala prav pred kratkim
di
GORICA / POSVET ZVEZE ANOLF ZA POMOČ PRISELJENCEM
BREZPOSELNI
NOVICE
Informiranje je temelj sožitja in demokracije
Lilli Gruber: »Varujmo svobodo pred novimi barbari!«
Kakšna je vloga in odgovornost medijev do novih družbenih pojavov in Prispevek, ki ga informiranje lahko nudi v korist integraciji priseljencev. To je bila tema posveta, ki ga je združenje Anolf (Zveza za preseganje meja) priredilo vCeraj v Gorici. Pristonost znane televizijske novinarke Lilli Gruber pa je srečanju dalo tudi sirsi pečat v okviru prizadevanj za Cim popolnejše, demokratično in korektno informiranje nasploh.
Srečanje v nabito polni Logarjevi dvorani (prišli so dijaki nekaterih višjih srednjih Sol), je uvedel deželni podpredsednik Anolfa Abdellatif Deroui. Ugotovil je, da spremljajo Prehod v postindustrijsko družbo korenite spremembe. Stare vrednote izginjajo, nove se Se niso Uveljavile. Nepripravljeni smo na prihod priseljencev, ki predstavljajo že 2 odstotka vsega prebivalstva. Mediji pa doslej niso veliko prispevali k informaciji o kulturi “različnih”, kar je potrebno za premagovanje predsodkov.
O predsodkih, včasih tudi namernih, do arabskega sveta je spregovoril Samir Al Qaryouti, novinar palestinske televizije PBC. Mediji pogosto istovetijo islamski fundamentalizem s terorizmom in po tej poti vsiljujejo poslušalcem enačbo Ara-bec=musliman=zločinec. V resnici ni tako, a le malokdo je skuSal razumeti in razložiti, da je na primer krvoločni terorizem v Alžiriji prej politični in socialni kot pa verski Pojav. »Povprečen Italijan
ima o arabskih priseljencih predstavo, da so umazani in nekulturni. Ne ve, da jim vera predpisuje, da se petkrat dnevno umijejo in da dolgujemo arabski kulturi matematiko, pa tudi pomemben del astronomije, arhitekture, kemije in drugih ved.« Bodočnost je gotovo v pomesanju narodov in kultur, naloga medijev pa je, da s poštenim informiranjem omogočijo medsebojno spoznavanje.
Zanimiv pogled sta prispevala tudi Rešema Haračič iz Sarajeva in Artur Zajmi iz Tirane, dijaka na goriskem jezikovnem liceju. Zlasti je bilo ganljivo pričevanje bosanske begunke, ki je pred 3 leti prišla k nam (»Takrat sem mislila, da le za dva tedna, potem pa...«) in tu najprej doživljala bedo begunskega taborišča v Cer-vinjanu, potem pa solidarnost mirovnikov in dobrih ljudi. Ob vsej hva-
ležnosti pa je ohranila velik čut dostojanstva, ko je poudarila, da noče za vselej živeti od pomoči drugih.
Najbolj markanten pa je bil gotovo poseg bojevite Lilli Gruber, ki je brez ovinkov povedala, kaj misli o sistemu informiranja in zlasti o televiziji v Italiji. Poudarila je svoj južnotirolski izvor (»Manjšinska izkušnja je zame privilegij, saj ti omogoča večjo odprtost do drugih in SirSi pogled na svet«), potrebo po strpnosti in odprtosti do vseh razlik: »Mladi morajo biti cepljeni proti predsodkom. Toda, ko čutiš odpor in nezaupanje do drugih, ko te njihova drugačnost moti, si že na robu predsodka in sovraštva do vseh, ki niso taki, kot si ti po kulturi, jeziku, političnem ali verskem prepričanju«.
Prav glede tega je bila zelo zaskrbljena. Danes nevarno drsimo v barbar-
stvo in nestrpnost kot dokazujejo oholost in ekscesi nove oblasti (»kakšna 2. republika neki, to so drugorazredne figure iz prve, podkupninske republike«, je dejala). Politični nasprotnik je v tej logiki sovražnik, drugače misleči so označeni kot rdečkarji, pedri in podobno, predvsem pa je pod udarom svet informiranja. Prejšnjo strankarsko lotizacijo je nadomestila pravcata “vojaška zasedba” državne televizije in to s strani monopolista Berlusconija, ki direktno ali preko reklame že nadzoruje ves eter. Njegovi Sgarhi, Fede, Liguori in podobni kvazinovinarji pridno uporabljajo televizijo natanko tako, kot so nekoč fašisti pendrek.
Skrajni čas je že, da se tem novim barbarom upremo, je pozvala navidez brhka a v resnici zelo odločna in pogumna Lilli. Nekateri znani novinarji RAJ so začeli akcijo “Naročnik, dvigni glas! ” (precej podpisov so zbrali tudi včeraj v Gorici) in računajo na množično podporo javnosti. »Ne pozabite«, je Gruberjeva nagovorila mlade, »da je javna televizija vaša, vi in vaši starši jo vzdržujete z naročninami. Bodite kritični, nikoli ne pozabite, da vam televizija pokaže samo en del stvarnosti, predvsem pa ne pozabite tega, da je temelj demokracije v kontroli nad oblastjo, ki jo lahko izvaja le svoboden in pluralističen sistem informiranja.«
Na sliki (Fotostudio Reportage) prihod Lilli Gruber na posvet v Fo-garjevi dvorani
Čistili in urejali bodo poti na Kalvariji
Tako pravijo na občini
Goriška občinska uprava pripravlja načrt za zaposlovanje delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, na čakanju ali v pričakovanju prve zaposlitve. V vsej pokrajini je v sezname vpisanih okrog devet tisoč oseb, skoraj polovica je starejših od trideset let. O pobudi so pred kratkim razpravljali na srečanju med predstavniki občine in sindikati. Za pripravo in izvajanje načrta se bodo posebej zanimali odborniki Pesco, Francioso in Devetag, je na srečanju povedal koordinator svetovalske komisije za osebje Franco Bellini.
Občina namerava brezposelnim delavcem poveriti čiščenje in urejanje zelenih površin na območju Kalvarije. Tako naj bi očistili poti, ki vodijo do vrha tega razglednega griča, uredili parkirna mesta in okolico številnih spominskih obeležij. Območje Kalvarije je že nekaj let precej zanemarjeno, Poleg vegetacije, ki zelo hitro zarašča poti in druge objekte, dela precejšnjo škodo voda.
S predvideno zaposlitvijo delavcev na čakanju oziroma v dopolnilni blagajni (kar omogoča zakonski dekret št. 299/94), naj bi za silo, predvsem pa za majhen denar - občina bo namreč plačala samo manjši del stroška - uredi-li poti na Kalvarijo.
Pobuda je vsekakor zanimiva, vendar pa je že slišati pripombe, da bi bilo bolj primerno, ko bi te delavce zaposlili za urejanje zelenic na ožjem mestnem območju, ki so prav tako zanemarjene in potrebne odločnejših posegov za njihovo ureditev.
V	Kulturnem domu gostovanje gledališča “La Contrada”
s komedijo A. Campanileja
V	Kulturnem domu bo drevi, ob 20.30, gostovalo tržaško gledališče “La Contrada” z glasbeno komedijo A. Campanileja “Centocinquanta la gallina canta” in v režiji Antonia Calende. Gre za predstavo, ki je izven abonmaja in je treba zato vstopnice nabaviti posebej. Achille Campanile je napisal precej odrskih del, vendar pa, kakor se temu reče, ni imel sreče oziroma ni našel potrebnega razumevanja za svoje “komedije v dveh dovtipih”. Bolj je cenjen kot avtor proznih del in prav s fragmenti njegovih proznih del je sestavljena predstava v kateri nadstopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Ric-cardo Peroni in Gianfranco Saletta.
Sporočilo konzorcija CISAR
Medobčinski konzorcij za storitve na Tržiškem (CISAR) sporoča, da bo tokrat nekaj težav glede odčita vnja podatkov porabe plina. Tokrat izjemoma ne bodo uspeh dostaviti na dom posebnih dopisnic, pač pa bodo dopisnice na razpolago v uradih konzorcija, na županstvih in tudi pri okencih zadružnih kreditnih bank v Starancanu in Turjaku. Na dopisnice je treba vpisati količino porabljenega plina, na dan 28. februarja. Podatek o kohčini odčitajo občani na plinskem števcu. Dopisnice pa je treba poslati, v naslednjih desetih dneh (ni treba nalepiti znamke) na sedež CISAR. Za podrobnejša pojasnila občani lahko pokličejo tudi po telefonu 475330.
Omejitve in prepovedi prometa v pustnih dneh v Gorici
Goriški Zupan je te dni že izdal ukaz o začasni omejitvi prometa v dneh pred pustom in na pustni torek popoldne. V soboto, 25. t.m. bo od 14. ure dalje prepovedano parkiranje na območju trg De Amicis (Na Komu). Prepovedano bo tudi dostop vozil. Prepoved velja do konca prireditve, ki jo pripravlja klub Arniči del taieto. V torek popoldne pa bo za vsa vozila zaprt Korzo.
V	Tržiču od nedelje pogrešajo 61-letnega Ernesta Zacchigno
V	Tržiču že tretji dan pogrešajo 61-letnega Ernesta Zacchigno. V nedeljo popoldne je odšel od doma, namenjen na krajši sprehod, vendar ga do dogovorjene ure ni bilo domov, v stanovanje v ulico 25. aprila. Izginotje je karabinjerjem prijavila žena. Pogrešani je srednje postave, visok okrog 175 centimetrov, oblečen v žametaste hlače zelenkaste barve, športno bundo plave barve barve.
Pasguale Mautone je včeraj podlegel poškodbam
V	bolnišnici v Vidmu je včeraj umrl 75-letni upokojenec Pasquale Mautone iz Tržiča. Nesreča se je pripetila v ponedeljek, v križišču ulic Rossini in Sanzio v Tržiču. Težka prometna nesreča pa se je zgodila včeraj dopoldne pri Fiumicellu. Ponesrečil se je Fiorello Bergamasco iz Škocjana ob Soči. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil v globok jarek. S helikopterjem so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico na Katinari.
FINANCARSKA ŠOLA / PO BRATINOVIH NOVOSTIH
MUZEJI / BREZPLAČEN IN VODEN OGLED ZBIRK
Odbor za letališče pri županu Valentiju
Predlog za skupno iskanje alternativne lokacije
Na srečanju med županom Valen-tijem in skupino predstavnikov Odbora za varstvo in razvoj letališča so se včeraj pogovarjali o iskanju izhoda iz zmeraj bolj zapletene zadeve lokacije financarske šole. Do srečanja je prišlo, potem ko je senator Darko Bratina na tiskovni konferenci povedal, kakšno je stališče glavnega štaba finančne straže glede lokacije šole in da obstaja poleg letališča še vedno odprta tudi možnost alternativnih rešitev.
Iz poročila za tisk, ki smo ga Prejeli z občine, izhaja, da so predstavniki odbora za letališče poudarili nezdružljivost načrtovane gradnje z načrti bodoče dejavnosti in razvoja letališča. Odbor zato predlaga, da se sestavi poseben odbor, v katerem bi bili goriški parlamentarci, deželni svetovalci, župan in tudi nekaj predstavnikov Odbora za ovrednotenje letališča. Ta organ naj bi ponovno Preučil vprašanje in preveril vse možnosti, da se šola zgradi na drugi lokaciji zlasti ob upoštevanju novo-
sti, ki jih je iz Rima prinesel senator Bratina. Žal iz poročila za tisk, ki smo ga prejeli z občine, ne izhaja, če je župan sprejel predlog, ali pa je naletel na gluha ušesa.
Sicer pa sta obe strani zelo jasna povedali stališči glede reševanja spornega vprašanja. Zupan Valenti je znova zatrdil (pred dnevi je poslal v objavo celo fotokopije pisem), da je preveril vse možnosti glede alternativne lokacije, vendar je prejel samo negativne odgovore, tako s strani finančne straže kakor ministrstva za obrambo. »Ge so so se zdaj premislili, vendar o tem nimam še uradne vesti, bom pozorno ocenil to novost. Sicer sem že stopil v stik s poveljstvom finanžne straže«, je dejal Valenti.
Zelo jasno in odločno so svoje stališče in informacije, s katerimi razpolagajo, predstavili člani Odbora za ovrednotenje letališča. Poleg Maria Michelinija so odbor na pogovoru z županom predstavljali še Mario Zu-liani, Alberto Scafuri in Albino Gra-ziato.
Dijaki izkorislili ponudbo ob dnevu turističnih vodnikov
Šola Trinko v vojnem muzeju, v Gradišču odprta galerija
Tudi na Goriškem so se včeraj pridružili mednarodni pobudi ovrednotenja poklica turističnega vodnika. Možnosti brezplačnega vodenega obiska likovne galerije Spaz-zapan v Gradišču in vojnega muzeja na gradu -pobudo je uresničila uprava pokrajinskih muzejev v sodelovanju z deželnim združenjem turističnih vodnikov - so se poslužile predvsem Sole, med obiskovalci pa je bilo tudi nekaj posameznikov.
Tako so si vojni muzej na goriskem gradu včeraj ogledali dijaki tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko. Za vodstvo je poskrbela gospa Neda Rosani. V Gradišču pa so se s stvaritvami Luiša Spazzapana podrobno
seznanili dijaki tretjih	d’ Aquileia”. Dijake je na	slikarja Spazzapana.
razredov nižje srednje šo-	ogled galerije pospremil Na sliki (Fotostudio
le “Ulderico Ferdinande	Angelo Felmer i, seveda	Reportage) dijaki nižje
della Torre” in dijaki 4.	poskrbel za ustrezno in	srednje šole Ivan Trinko
razreda kmetijskega teh-	predvsem strokovno	med obiskom vojnega
ničnega zavoda “Paolino	predstavitev znanega	muzeja na gradu.
POLITIČNO PREVERJANJE NA DEŽELI
Liga in Ljudska stranka pred volilnim paktom?
Forza Italia bo še dalje ostala v večinski koaliciji
VIDEM - Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako bi lahko ocenili potek in zaključek političnega preverjanja v deželni vladi predsednice Alessandre Guerre, ki sta ga z različnimi utemeljitvami sprožili Forza Italia in Ljudska stranka. Berlusconijevi pristaši so hoteli preveriti politično »lojalnost« Bossijeve stranke, nekdanji demokristjani pa nekatere odborove izbire, s katerimi se očitno ne strinjajo. Vse skupaj se je, kot rečeno, končalo brez posebnih pretresov in potresov, tako da bo lahko sedanji odbor še dalje vodil deželno upravo.
Stranke deželne koalicije skrbijo vsekakor predvsem bližnje občinske volitve. Liga in Ljudska stranka že nekaj Časa snujeta sredinsko volilno zavezništvo, nekateri pa bi radi, da bi v to koalicijo pristopila tudi Forza Italia. Podpredsednik deželnega odbora Roberto Antonione, ki je edini Berlusconijev zastopnik v deželnem svetu, pa je zahteval, da bi v to zavezništvo na nek način pristopilo tudi Nacionalno zavezništvo. Temu pa, vsaj za sedaj, odločno nasprotuje Ljudska stranka.
Ljudska stranka ima na deželni ravni dve politični usmeritvi. Na Tržaškem se stranka zavzema za levosredinsko koalicijo in torej odklanja vsakršno sodelovanje s Finijevo desnico, njeni pokrajinski voditelji so se tudi že precej odkrito zavzeli za Prodijevo kandidaturo za premierja. V Furlaniji pa
je politični položaj drugačen. Tamkajšnja Ljudska stranka je odkrito na strani vsedržavnega tajnika Rocca Buttiglioneja, ki se poteguje za desnosredinski kartel z Berlusconijem in Casinijem, morda pa tudi z Nacionalnim zavezništvom.
Spomladi bodo v naši deželi občinske volitve v mnogih večjih in manjših občinah. NajveCja občinska uprava, kjer bodo prvič neposredno izvolili Zupana, bo Videm. Ljudska stranka in Severna liga že snujeta volilno zavezništvo, v katero pa hoCeta za vsako ceno pritegniti tudi Forza Italia, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah postala Cez noC prva stranka na občinski ravni.
Podpredsednik deželne-vlade Roberto Antonione
Slovenski konzul šušmelj se je poslovil od Cruderja
TRST - Predsednik deželnega sveta Giancarlo Cmder je včeraj dopoldne sprejel na poslovilnem obisku slovenskega konzula Jožeta Sušmelja, ki po nekaj veC kot štirih letih odhaja na novo službeno mesto na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve.
Predsednik zakonodajnega telesa Furlanije-Julijske krajine Cruder se je slovenskemu diplomatskemu predstavniku zahvalil za opravljeno
dragoceno delo v korist vsestranskega razvoja plodnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Omenil je tudi usodo mednarodne delovne skupnosti Alpe-Ja-dran in se na koncu zavzel za se tesnejše sodelovanje med našo deželo in sosednjo državo.
Na sliki (foto Rizzo) srečanje med predsednikom Cruderjem in konzulom Sušmeljem.
Pravica do zdravstvene oskrbe ni vezana na plačevanje prispevkov
Vpr.: »Ze dobrih 20 let opravljam trgovsko dejavnost in plačujem prispevke za pokojnino in zdravstvo. Sedaj zaradi ekonomskih in tudi družinskih razlogov razmišljam, da bi se zbrisala kot trgovka. Preden naredim ta korak, bi se rada prepričala, da ne naredim napako. Zanima me, kako bo z zdravstvenim zavarovanjem, če ne bom več plačevala prispevkov. Tvegam, da ostanem brez kritja? Bi lahko bila v breme moža ali bi se morala vpisati - kot imam možnost - v kmečko zavarovanje? M.R.«
Vsi državljani imajo pravico do zdravstvene oskrbe, ki je av-
tomatično priznana - tako novorojenčkom kot upokojencem, nezavarovanim osebam, odvisnim in samostojnim delavcem, pa tudi enotam v breme drugega družinskega elana. Zavarovalne prispevke morajo po zakonu plačati delodajalci za odvisne delavce, samostojni delavci plačujejo »davek na zdravje« za vsedržavni zdravstveni sklad na osnovi ustvarjenih dohodkov, medtem ko nezavarovane državljane bremeni »davek na zdravje«, Ce imajo lastne dohodke od samostojne dejavnosti. Nihče torej ne tvega zdravstvene oskrbe, niti Ce ni morda plačal dolgovani »davek
na zdravje«, kar bo pristojna služba nadoknadila s terjatvijo z upravnim postopkom.
V konkretnem primeru ima naša bralka povsem proste roke in se lahko odloči za katero koli opcijo. Zadoščeno je že minimalnim zavarovalnim pogojem za uveljavitev starostne pokojnine po dopolnitvi 60 leta starosti. Zdravstveno varstvo pa tako ali drugače ni vprašljivo in ob morebitnem zbirsu iz trgovskega seznama bi se nič ne spremenilo, le da bi bili dolžni plačati »davek na zdravje« na dohodke. S pokojninskega in zdravstvenega vidika vpis v kmečko ali kako drugo obliko zavarovanja ni torej nujen. (B)
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih
pravic
Slovencev v Italiji
Člen 109 uresničuje predvsem jezikovno pravico priznane jezikovne manjšine. Premoženjske koristi so tudi prisotne v kazenskih postopkih. Oškodovanec je osebek kazenskega postopka, ki uveljavlja premoženjske pravice in ima celo vlogo pomožnega (stranskega) tožilca. Za določena kazniva dejanja uresničuje pogoje kazenskega pregona (»delitti punibili a querela della persona offesa«).
Iz navedenega sledi, da je člen 109 novega Kazenskega postopnika odvzel pravno veljavnost členu 122 civilnega pravnega postopka zaradi neskladnosti med njima. Prišlo je do tihe (implicitne) razveljavitve. Neskladnost (inkompatibilnost) pa je v pravnem (kakor tudi v fizičnem) svetu pojav, kjer ena sestavina zmanjša ali uniči drugo sestavino. Splošno pravno pravilo je, da novi zakon odpravi starega v primeru inkompatibilnosti.
Člen 109 Kazenskega postopnika priznava jezikovne pravice italijanskim državljanom pripadnikom slovenske
manjšine, ki nastopajo v postopku kot priče, obdolženci, obtoženci in oškodovanci.
Oškodovanec (»parte lesa« - »parte civile«) je, kljub nevednosti Predsedstva Ministrskega sveta, osebek civilnega postopka in kazenskega postopka, ki lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku (t.i. adhezijski postopek). Lahko pa ga uveljavlja samo v civilnem'pravdnem postopku.
Po členu 74 kazenskega postopnika oškodovanec lahko vloži civilni premoženjski zahtevek v kazenskem procesu.
Po Členu 75. »Premoženjskopravni zahtevek vložen v civilnem pravdnem postopku se lahko prenese v kazenski postopek« («L’azione civile propopta davanti al giudice civile puo essere trasferita nel processo penale«),
To neskladnost je zaslutil tudi tržaški pretor dr. Raffaele Morvay. V sklepu z dne 30. novembra 1990 o prenosu zadeve Ustavnemu sodišču je zapisal, da je treba, »v zvezi s Členom 122 Civilnega postopnika, omeniti njegovo vzporednost s členom 137 prejšnjega Kazenskega postopnika« (»Con specifico riferimento all’art. 122 Codice di procedura civile, va riaffer-mato il suo parallelismo con Part. 137 del vecchio Codice di procedura penale«), da glede na to, da je novi Kazenski posto-pnik (cl. 109) priznal italijanskemu državljanu, pripadniku priznane jezikovne manjšine, pravico do izražanja v lastnem jeziku, je treba zaključiti, da je nepravilno, da ostane v veljavi v pravnem redu Cl. 122 Civilnega postopnika, ki
izključuje to pravico.
»Bržkone se na ta način kršijo ne le 6. Cl. Ustave in 3. cl. Deželnega statuta, temveč tudi 3. Cl. Ustave, v kolikor, kar zadeva obravnavano vprašanje, med kazenskim in civilnim postopkom ni zaznati take razlike, ki bi dopuščala razumu sprejemljivo in z Ustavo uskladljivo različno ravnanje v dveh postopkih z italijanskim državljanom in različno zaščito razvoja njegove osebnosti.«
»(»Poiche il nuovo C.P.P. - art. 109 - ha puntualmente dato applicazione ...confe-rendo al cittadino italiano che appartenga ad una minoranza linguistica riconosciu-ta il diritto di esprimersi nella propria lingua, se ne deve dedurre Tincongruenza della permanenza nell’ordinamento vi-gente dell’art. 122 c.p.c., che tale diritto preclude. Sembrano cosi violah non solo Part. 6 della Costituzione e Part. 3 dello Statuto regionale, ma anche Part. 3 della Costituzione, in quanto ai limitati fini che qui interessano, tra processo penale e processo civile non e riscontrabile una differenza che renda razionalmente am-missibile e costituzionalmente compatibi-le il diverso trattamento del cittadino italiano e la diversa tutela dello sviluppo dela sua persona nei due tipi di processo«).
To dokazuje pravilnost in osnovanost izvajanega stališča, po katerem je člen 122 Civilnega postopnika prenehal veljah že 24. oktobra 1989, ko je stopil v veljavo Člen 109 Kazenskega postopnika.
(Se nadaljuje)
PISMI UREDNIŠTVU
Ob rob občnemu zboru ZSŠDI v Štandrežu
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
Pred dnevi smo v Časopisu brali dolgo poročilo s 24. občnega zbora ZSSDI, ki je bil v Štandrežu minuli teden. Zal pa je iz poročila izpadel pomemben, celo bi rekel, s prisCrnostjo obarvan dogodek. Dogodek kot tak ima sicer malo skupnega s shodom zamejskih športnih krogov in s problematiko le-teh; vseeno pa je prispeval k obogatitvi samega večera ter izpričal vsesplošno življenskost zamejskega človeka.
Za občni zbor si je naša športna krovna organizacija tokrat izbrala Standrež, ki za naš šport veliko pomeni, saj v tej vasi delujejo kar tri uspešna športna društva. Zato sem prepričan, da je bil kraj povsem pravilno izbran.
Da se povrnem k dogodku, ki sem ga na začetku omenil. Stan-drežko kulturno društvo »Oton Zupančič«, ki skrbi za dom »A.Budal« in ki nas je v petek gostilo, nas je vse skupaj prijetno presenetilo s sprejemom, ki smo ga bili deležni. Pred začetkom zasedanja nam je društveni mešani pevski zbor izrekel dobrodošlico, in to na način, ki mu najbolj leži: z lepo slovensko pesmijo! Neobičajno otvoritev, ki je športni novinar ni zabeležil, so prisotni športni delavci in številni gostje sprejeli z dolgim aplavzom. Predsednik
ZSSDI, Jurij Kufersin se je zboru in društvu javno zahvalil ter podčrtal dejstvo, da večkrat podzavestno pozabimo, da sta tako šport kot kultura del našega vsakdana in zato morata hodih vštric in se dopolnjevati, posebno se v tednu, ki smo ga Slovenci izbrali za kulturni praznik.
Zato se mi je zdelo prav, da ta sicer neznaten, vendar pomenljiv dogodek zabeležimo tudi v Časopisu, seveda s ponovno zahvalo štandrežkemu društvu za izkazano pozornost ter z Zeljo, da bi podobne pobude tudi v bodočnosti postale običaj.
Vili Prinčič
Zakaj napis
samov
italijanščini?
Spoštovano uredništvo
Ob vhodu v kriški Ljudski dom se je pred kratkim, pod reklamo znanega tržaškega proizvajalca kave, pojavil samo italijanski napis "Trattoria". Ljudski dom je bil zgrajen z udarniškim delom domačinov, ki so še vedno stalni obiskovalci gostilne. V njej lahko beremo tudi Primorski dnevnik, dvojezičnost pa je v domu od vedno doma.
Zato me res Čudi, da je iz napisa odpadla slovenščina. Kot mnogi domačini in predvsem redni obiskovalci bara, ki so z veliko nejevoljo sprejeli samo italijanski napis, upam in pričakujem, da bosta upravitelj gostilne in upravni odbor Ljudskega doma cimprej popravila ta spodrsljaj.
Zadružna^!
BANKA
OPČINE

rjr 'QV'SH ;
Zadružna
, BANKA ^NABREŽINA^J
r ^
Zadružna
KRAŠKA RANKA

U/. de/ Rlcreatorlo, 2 k	OPČINE-TRST
TEL 040/21491 FAX 040/211879
■K
J
EKONOMSKA GIBANJA / MARKA DOSEGLA SKORAJ 1.100 UR
L/flA
SRE ČET PET PON TOR
■■■■■■ 1604,4	1605,4	16085	15978 16168
Lira dol, cone gor
Porazen dan za liro in nov poseg Banke Italije, ki je zvečer zvišala ceno denarja - Inflacija februarja spet kaže zobe - Na borzi plaz prodaj
RIM - Tokrat ni bil ne petek in niti 17. dan v mesecu, pa je lira vseeno doživela nov dan negativnih rekordov v menjavi z marko, za katero se je zdelo, da se ne bo ustavila niti pri 1-100 lirah. Nemški bankovec se je v resnici skoraj dotaknil te Se nedolgo neslutene visine, pri vzponu pa mu niso pomagali samo razlogi, o katerih smo zadnje dni veliko pisali, ampak so se jim je pridružili še presenetljivo negativni podatki o novem vzponu inflacijske krivulje.
Včeraj smo sicer napovedali, da bo torek za liro precej usoden dan, saj ji je v ponedeljek praznično zaprtje ameriških denarnih in finančnih trgov Podarilo dan premirja, vendar kljub temu najbrž ni bilo pričakovati tako poraznega obnašanja italijanske devize. Njeno gibanje na denarnem trgu se je začelo skoraj v zatišju, z marko okrog 1.080 lir, le pol ure kasneje pa se je začelo strmoglavljenje, ki se je zavrta komaj v prvih popoldanskih urah, ko je dolar začel kazati znake oživljanja. Iz VVashingtona je namreč Prišla vest o sporazumu med ameriško in mehiško vlado, po kateri bodo ZDA pomagale južni sosedi s finančno injekcijo za 20 milijard dolarjev. To je vzelo marki zalet, Čeprav se ni spustila pod 1.093 lir, v zameno Pa se je zeleni bankovec povzpel vse do 1.621 lir, kar je 22 lire veC kot je veljal po včerajšnji tečajnici Banke Italije.
V ozadju novega Črnega dne za italijansko devizo, ko je morala znova Poseči centralna banka s prodajo mark za lire, je prava mešanica notranjih in zunanjih dejavnikov, ki so Ze od druge polovice preteklega tedna močno pritisnili na liro. Tem so se včeraj, kot reCeno, pridružile Se bojazni zaradi oživljanja inflacije, ki jo po drugi strani spodbuja tudi lirina Šibkost. Vest o moCnem dvigu inflacij-
ske krivulje v vzorčnih mestih je prišla prav v Času, ko je izpopolnjevanje Dinijevega gospodarskega manevra Se v polnem teku in ko tudi s političnega prizorišča ni znakov o pomiritvi. Za-raCarni krog je tako sklenjen, vendar bi bilo neprevidno zvracati vso krivdo na notranje vzroke. Tako kot drugi šibki bankovci plačuje namreč tudi lira ceno za prevlado marke in za nazadovanje ameriškega dolarja.
»Smo med najšibkejšimi med šibkimi državami (v krogu razvitih, seveda, op.ur.), zato bomo Se naprej trpeli zaradi moCi marke, ki postopoma zamenjuje dolar v njegovi vlogi investicijske dobrine,« meni nek italijanski operater na londonskem trgu, ki je prepričan, da bo teCaj lire Se za dva do tri mesece nihal pri približno 1.100 lir za marko. Za naprej so predvidevanja veliko težja, pravi, vendar bi se položaj lahko izboljšal, Ce ne pride do novih »napačnih korakov«. Takrat bi morali trgom postreči z napovedjo bližnjih »strukturnih ukrepov širokega dosega« za sanacijo javnih financ, na kar ti trgi nestrpno Čakajo. Tisto, Cesar gotovo ne bi želeli, je zvišanje eskomptne mere, medtem ko so posegi Banke Italije za pomoč svojemu bankovcu samo začasno učinkoviti, saj pomagajo zgolj za zavrt j e pretiranih špekulativnih potez. Kar zadeva zunanje dejavnike, pa ni mogoče predvideti trajne okrepitve dolarja, saj cena, ki jo doslej plačal za mehiško krizo, ni dokončna in bi se lahko Se zvišala.
Ce je marka včeraj v razmerju do lire potolkla vse dosedanje rekorde, se veliko bolje ni godilo niti ostalim Šibkejšim bankovcem in sploh vsem tistim, ki gravitirajo v območju dolarja. Poleg lire so se včeraj znašli v težavah tudi francoski frank, španska pezeta, britanski funt Sterling in portugalski eskudo.
Inflacija čez 4 odstotke
BOLOGNA - Inflacijska krivulja doživlja v tem mesecu nepričakovano visok zasuk navzgor. Nepričakovano visok, ne pa tudi nepričakovan, saj so prav včeraj Časopisi postavili v ospredje bojazen sindikatov za oživljanje inflacije, ki so jo tajniki CGIL, CISL in UIL v ponedeljek zvečer izrazili predsedniku vlade Diniju na srečanju o novem gospodarskem manevru. Njihovo napoved so le nekaj ur kasneje, včeraj dopoldne, potrdili podatki o gibanju življenjskih stroškov v devetih italijanskih vzorčnih mestih. Toda poglejmo, kaj pravijo.
MeseCni porast življenjskih stroškov se v vzorčnih mestih februarja glede na januar giblje med 0,8 in 0,9 odstotka, tendenčna letna stopnja njihove rasti (torej v primerjavi z enakim mesecem lani), ki je konec januarja znašala 3,8 odstotka, pa bi se morala zvišati na 4,3 do 4,4 odstotka. Povprečna letna inflacijska stopnja pa bi se na tej osnovi morala zvišati od 3,9 na 4 odstotke, kar je občutno kot znaša stopnja za letos programirane inflacije in ki ne bi smela preseži 3,5 odstotka.
Glede na januar so se v tem mesecu življenjski Stroški daleC najbolj zvišali v Bologni, in to za kar 1, 7 odstotka, medtem ko so sorazmerno najnižja povišanja zabeležili v Genovi (0, 7%), Turinu in Palermu (oba 0, 6%). Za Trst, Benetke in Neapelj velja 0, 9-odstotno, za Firence in Milan pa 0, 8-odstotno mesečno zvišanje življenjskih stroškov. V primerjavi z lanskim februarjem se je inflacijska stopnja v Šestih od devetih vzorčnih mest povzpela za več kot 4 odstotke, pod katerimi ostajajo samo Genova, Turin in Palermo, najvisjo rast pa je dosegla v Neaplju s 4, 9 odstotka. Kot je zapisano v spremni noti statističnega urada Občine Bologna, ki podatke zbira, so na tako nepričakovan dvig inflacijske krivulje v najvecji meri vplivale podražitve na področju prevozov in komunikacij (v prvi vrsti rast cen avtomobilov) in na po-rocju dobrin in storitev za gospodinjstva (predvsem cene pohištva in gospodinjskih strojev).
MESTO MESEČNA VAR. TEND. LETNA VAR.
Bologna	1,7	4,6
Benetke	0,9	4,2
Trst	0,9	4,4
Neapelj	0,9	4,9
Firence	0,8	4,4
Milan	0,8	4,0
Genova	0,7	3,7
Turin	0,6	3,5
Palermo	0,6	3,2
r INFLACIJA / NEPRIČAKOVANO
Banka Malije posegla z zvišanjem eskomptne mere
Od danes znaša 8,25 odstotka
RIM - ObraCun včerajšnjega valutarnega dne je bil očitno tako težak, da Banki Italije ni preostalo drugega, kot da se je zatekla k skrajnemu in po svoje tudi dvoreznemu koraku, namreč zvišanju uradne obrestne mere. Od danes znaša tako 8, 25 odstotka, kar pomeni, da se je zvišala za 0, 75 odstotka, saj je doslej že od lanskega avgusta vztrajala pri 7,5 odstotka.
Centralna banka je sinoči pojasnila svojo odločitev z uradno noto, v kateri je zapisano, da je bila h koraku prisiljena zato, da bi »za-vrla rast inflacijske stopnje in slabšanje inflacijskih pričakovanj« in da se poseg »vključuje v smer, ki jo je zarisala vladina davčna politika za nujno in znatno znižanje javnega primanjkljaja«.
Zvišanje uradne es-
komptne mere je v veliki meri presenetilo trge in opazovalce, pa Čeprav je odločitev centralne banke sledila zelo klasičnima »simptomoma«: večdnevnemu prostemu padanju vrednosti bankovca in znakom novega, občutnega oživljanja inflacije. Gre za dva izmed zelo tipičnih elementov, ki silijo k poseganju na področje cene primarnega denarja. Uradna eskomptna mera je namreč vzvod celotnega obrestnega sistema posamezne države, saj je tista obrestna stopnja, po kateri lahko centralna banka refi-nansira bančni sistem. Ni torej naključje, da je Banka Italije zvišala tudi mero na anticipacije s stalno zapadlostjo, torej tisto, po kateri finansira bančne zavode, in sicer Se občutneje kot eskompt (od 8,5 na 9,75 odstotka).
Lira in inflacija “kaznovali« borzo
MILAN - Dogajanje na denarnem trgu in negativni podatki o inflaciji seveda niso mogli mimo milanskega borznega trga, ki je krepko občutil depresivno ozračje in se temu primerno odzval. Borzni sestanek se je seveda končal s padcem. ki se je sicer tik pred zaključkom rahlo ublažil. Zadnji kazalec Mibtel je upadel za 1, 54 odstotka, vendar je v teku sestanka večkrat zdrsnil za veC kot 2 odstotka. Edini blažilne padanja je bil tudi včeraj sorazmerno nizek obseg poslov, ki dosegli skupno vrednost 734 milijard lir, kar pomeni, da ni prišlo do paničnega prodajanja vrednotnic.
Do najhujsih pretresov je prišlo dopoldne, posebno po prvih podatkih o gibanju inflacije, vendar je Mibtel tudi popoldne padel
za 2 odstotka, takoj nato pa so ga zavrla zagotovila iz palače Chigi, da bo manever po vsej verjetnosti nared že jutri. ObraCun borznega sestanka je za vodilne vrednotnice nedvomno težak, edino izjemo pa predstavljajo Fer-fin, ki so po predvčerajšnjem znižanju teCaja zaradi odstopa predsednika Guida Rossija včeraj rasle in pridobile skoraj tri odstotke vrednosti. Za vse ostale vodilne certifikate, vključno s Fiatovimi, Generali, Me-diobanca, Telecom itd. pa velja, da so zapustile na terenu lep delec svoje vrednosti.
Kazalec MIB milanske borze se je ob koncu sestanka znižal za 1,93 odstotka, Mibtel je kot rečeno izgubil 1, 59 odstotka, ožji kazalec Mib-30 pa se je razvrednotil za 1,87 odstotka.
Za razliko od sindikatov se industrije! ne bojijo inflacije
RIM - »Bližnja prihodnost italijanskega bankovca je tesno odvisna od razvoja notranjega političnega položaja, v tem trenutku pa ni mogoCe ugotoviti smeri njenega gibanja: ni namreč jasno, ali se krepi, ali pa Se vedno pada.« To je mnenje znanega ekonomista in nobelovca Franca Modiglianija, ki je v nekem intervjuju skuSal razvozlati Čuden zaplet okrog lire. Po njegovem mnenju je tisto, kar se z bankovcem dogaja, močno odvisno od dejstva, da mednarodni trgi niso prepričani v podporo Dinijevi vladi, ki bi bila dovolj trdna, da bi lahko izpeljal svoj zahtevni program. Za Modiglianija je torej dober program Se ne zadostuje, saj ga je treba izvajati, za to pa je potrebna široka in trdna podpora vladi. Na vprašanje o oceni, ki jo daje za trajanje Dinijeve vlade, je nobelovec odgovoril, da mora trajati toliko, kolikor je potrebno za rešitev Štirih velikih problemov, torej reforme pokojnin, volilnega sistema, televizije in priprave novega finančnega zakona.
Izmed ostalih reakcij na včerajšnja dogajanja na denarnem trgu in na področju inflacije naj izpostavimo nasprotujoči si stališči Confin-dustrie in sindikatov. V imenu prve
je predsednik Luigi Abete po srečanju s predsednikom vlade o manevru izjavil, da vzpon inflacijske krivulje ni v nobeni zvezi z napovedanimi manevrskimi ukrepi, kar pomeni, da vlada ne bi smela spreminjati načrtovanih posegov. To seveda ne pomeni, da se industrije! navdušujejo nad visoko inflacijo, saj potrjujejo, da ostaja stroga protiinflacijska politika ena od glavnih prioritet italijanskega gospodarstva. Veliko bolj vznemirjeni pa so voditelji CGIL, CISL in UIL, ki zavračajo vsako podcenjevanje nevarnosti oživljanja inflacijskih zarise in vabijo Dinija, naj pri izpopolnjevanju strukture novega manevra upošteva njihove pripombe.
Predsednik druge podjetniške organizacije, Confcommercio, France-sco Colucci pa meni, da Italija inflacijo uvaža. To se po njegovih besedah dogaja zaradi razvrednotenja lire in zaradi večanja povpraševanja po italijanskem blagu v tujini, kar povzroča napihovanje cen tudi na domačem trgu. Colucci je ob tem napovedal, da bo konCno ustanovljena opazovalnica za cene, ki jo je predvidel že predlanski sporazum o ceni dela in ki jo trgovci že dolgo vztrajno zahtevajo.
Po radiu problemi nakupa nepremičnin
TRST - Niz oddaj«V studiu z vami«, ki je ta teden posvečen vprašanjem in problemom hiše oziroma stanovanja, se bo danes nadaljeval z osrednjim razgovorom o lastnini nepremičnin z vidika kupca. Z urednico NataSo Sosič se bodo pogovarjali notarska pripravnica Damjana Kralj, Mira Bole kot zastopnica nepremičninske posredniške agencije in Pavel Morpurgo, kot zastopnik oglaševalne agencije. Pred pogovorom bo ob 9.30 arhitekt magister Ljubo Lah govoril o arhitekturni identiteti, predvideni pa so še drugi strokovni prispevki.
ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ ^IDBIJANg V jpRANKFURT J^ONDON ]yjUNCHEN jSTANBUL ]yjQSKVQ jj^OPENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRAN0 pi'NA.1 jZURICH

Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
SLOVENSKA KRONIKA
Sreda, 22. februarja 1995
KRANJ / MESTNA UPRAVA
NOVA GORICA / ZUPANOVI ODGOVORI
GRAHOVO / GRADNJA
Zupanova
samovolja?
Načelnik upravne enote protestira proti Grosovemu ravnanju
Tri vprašanja -trije odgovori
Občina bo sofinancirala državno cesto
Sanje se le uresničujejo
Po dvajsetih letih bodo končno dobili novo šolo
Na današnji (šele) drugi seji kranjskega mestnega sveta bodo svetniki prejeli tudi gradivo, v katerem jih v. d. načelnika upravne enote Kranj Metod Ferbar prosi za ureditev normalnih pogojev dela.
Ferbar je mestnim svetnikom sporočil, da so se 23. januarja letos zgodile »resne motnje«, ko je župan mestne občine Kranj od delavke kadrovske službe zahteval, naj se nemudoma izseli iz pisarne, ukazal zakleniti pisalno mizo, arhivske omare in pisarno.
To dejanje je vzdignilo prah v sami občinski hiši. Verzija vodstva mestne uprave je drugačna, praktično predstavlja nadaljevanje slabih odnosov, ki vladajo v odnosu med mestom in državo. Ce sta
Koliko časa še po makadamu?
PODBRDO - Cestarji so se lotih jeseni začetega dela širitve in posodobitve sedmih kilometrov dolge makadamske ceste med Petrovim Brdom in Podro-štom, ki še vedno ločuje Selško dolino in Baško grapo. Začeto delo zbuja vtis, da so cestarji namerno zadeli z delom takoj, ko je bilo to mogoče.
Kljub temu bodo cesto za zdaj »podaljšali« le za približno 1800 metrov. Ostalih več kot pet kilometrov naj bi prenovitev in asfaltiranje dočakalo v naslednjih treh letih. Podbrdčani in vsi Graparji na sodobnejšo cesto težko čakajo. V Podbrdu so imeli jeseni celo zborovanje, na katerega so poklicali odgovorne za gradnjo in vzdrževanje cest v državi in jim natresli kopico zamer, ker Slovenija zanemarja najkrajšo cestno povezavo med Tolminsko in prestolnico. Ti so jim povedali, da lahko zgradijo le toliko cest, kolikor imajo denarja, ki pa ga določa državni zbor. »Prav zdaj potekajo dejavnosti za pridobitev pohebnih sredstev,« pravi predsednik odbora za razvoj Baške grape Ernest Kamperle, ki je tudi zadovoljen, da je več naklonjenosti težavam Graparjev vendarle čutiti tudi v parlamentu. Podporo prizadevanjem sosednji tolminski občini izraža tudi župan občine Železniki, ki sta ga tolminski župan Ivan Božič in občinski svetnik Ernest Kemperle nedavno obiskala. (V. C.)
Županu Nova Gorica Črtomirju Špacapanu res ni mogoče očitati neučinkovitosti. Osebno se je zavzel, da bodo vprašanja in pobude odbornikov že na naslednji seji odgovorjena. Na zadnji seji mestnega sveta je odgovoril na vprašanja svetniku Tomažu Marušiču in Se nekaterim. Marušič je zastavil vprašanja o občinski obvezi pri modernizaciji ceste Cepovan-Vrata, parkiriščih v mestu Nova Gorica, o gradnji podzemne garaže na travniku pred sedežem mestne občine, pa tudi o ureditvi mestnega in primestnega potniškega prometa.
Gros in Ferbar prve dni po novem letu trdila, da gre samo za »manjše delovne kratke stike«, je položaj zadnje dni povsem spremenjen. Boljše obveščeni celo trdijo, da se prav na kranjskem primeru v pravi luči kaže nepripravljenost države pri prehodu na nov način lokalne samouprave.
Osrednja točka današnje seje mestnega sveta bo sicer razprava o osnutku mestnega statuta, obljubljeno pa je tudi poročilo župana o stanju v Kranju. Zanimivo je, da slednje vabilu za sejo ni bilo priloženo v pisni obliki. Ne nazadnje pa bo danes zanimiva tudi točka »razno«, saj sta svetnika Igor Dolhar in Franci Globočnik (SNS) vložila zahtevi za profesionalizacijo svoje funkcije.
Vine Bester
Pričakujejo približno dvesto tisoč nočitev. Med njimi bo približno pet tisoč veslačev veteranov in njihovih družin. Namen srečanja je druženje nekdanjih veslaških asov. Na tekmovanje se morajo kandidati prijaviti. Prijave so dvosmerne: športne in turistične.To bo 22. srečanje veslačev veteranov. Po tehnični plati bo najtežje izpeljati Start tekmovanja, ki bo sredi je-
O cesti Cepovan-Vrata je župan povedal, da je to državna prometnica. Lani je država zanjo prispevala osem milijonov tolarjev, letos pa bo iz državnega denarja zanjo namenjenih še dvanajst milijonov. Sedanjo mestno občino obvezuje obljuba prejšnje novogoriške občine, da bo za posodobitev iz občinskega proračuna prispevala štiri milijone tolarjev. »Čeprav,« pravi župan, »ni v navadi, da bi občina financirala državne ceste in obratno. Primer ne sme postati pravilo, kajti tudi
zera. V ta namen si bodo priskrbeli sestavljeni plastični splav avstrijske izdelave v skupni vrednosti 130 tisoč mark, ki bo v času regate služil kot Startno mesto.
Sicer pa ga bodo kasneje s pridom lahko uporabljali tudi v turistične namene v grajskem kopališču kot del kopališke ponudbe, v večerih pa za prireditveni prostor na jezeru. Splav je velik
lokalnih, krajevnih in vaških cest je še veliko in in občina je po zakonu dolžna skrbeti samo za te.« Glede parkirišč in gradnje podzemne garaže je povedal, da so potekah dogovori z SKB banko, in sicer za gradnjo poslovnega središča po sprejetem zazidalnem načrtu Trgovski center in podzemno garažo na travniku pred občino. Obe gradnji sta bili med seboj povezani. Investicijsko podjetje je izdelavo finančnega načrta zaupalo podjetju Urbis d.o.o. iz Nove Gorice. Zdaj čaka na
približno dvesto kvadratnih metrov, v tujini pa je njegova uporaba že precej razširjena.
Denar zanj bo prispevalo turistično društvo in druge zainteresirane turistične organizacije, pa tudi organizacijski odbor prireditve, ki mu predseduje minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar. Navsezadnje gre le za turistično promocijo Slovenije.
2e pred sezono bodo posodobili veslaški center v Mali Zaki, ki je za zdaj več ali manj divje kopališče, in uredili športno rekreacijski center.
obravnavo. Ce investitor (SKB) dobi zemljišče in dovoljenje za gradnjo, je pripravljen zgraditi tudi podzemne garaže. O mestnem prometu je župan izrazil nezadovoljstvo. Avtobusi so preveliki in vozijo premalo pogosto. Ljudje se jih izogibajo in se raje vozijo z osebnimi avtomobili. Zato so avtobusni prazni, parkirišča pp mestu pa zasedena. Dejavnost zdaj opravlja zasebno podjetje Avrigo d.o.o. Mestni svet se mora odločih med različnimi možnostmi: posodobitev prevozniškega parka, ureditev postajališč in izboljšanje kako-vosh storitev; razpis koncesije za opravljanje mestnega in medmestnega prometa ali ustanovitev posebnega komunalnega podjetja za mestni promet, ki bo v stoodstotni lasti občine.
Predvsem pa bodo organizatorji morali razširiti parkirišča, ki jih ne načrtujejo v bližini jezera. Urediti nameravajo tudi nekakšen kolesarski center, pokrili bodo tenis igrišče.
Ker je cesta od križišča za Lesce do klanca pod Betinom izjemno slaba, bodo morali pred začetkom veslaške regate veteranov poskrbeti tudi za to. Za ureditev ceste skozi Bled pa jim bo verjetno zmanjkalo denarja, energije in časa. Celotna prireditev bo stala pribhžno pol milijona mark.
Mateja Faletič
Stavba, v kateri je cerkniška podružnična osnovna šola v Grahovem, je stara pribhžno 120 let in danes niti najmanj ne ustreza več zahtevam sodobnega pouka. Tega se zavedajo tako krajani kot Sola, vendar v preteklih letih niso nikdar dobili občinskega samoprispevka, s katerim bi zgraditi novo Solo.
V	zadnjem času pa je vse bolj jasno, da se bodo dolgoletne želje o novi šoti Grahovcem le uresničile. Prostorska vprašanja osemletne osnovne šole 11. maj v Grahovem, ki jo obiskuje 160 učencev, med njimi kar 95 odstotkov vozačev, je postala še bolj zaskrbljujoča pred dvema letoma. V šoti ni prostora za kabinetni pouk, ure telovadbe potekajo v dvorani zadružnega doma, ki je od šole oddaljen tristo metrov, pot do njega pa vodi prek dveh »nevarnih« križišč. Na šoli je samo osem učilnic, dva razreda so morah lani združiti, v stavbi pa popoldne gostuje tudi mala šola. Z bližajočo spremembo osnovne šole v devetletko bo normalni pouk v sedanji stavbi postal praktično nemogoč.
V	želji, da bi težave rešiti vsaj začasno, so šolniki pred dvema letoma začeti razmišljati o prizidku šole. Obisk predstavnikov šolskega ministrstva je njihove načrte ocenil za neustrezne, saj bi z razširitvijo po njihovem mnenju »prišli le z dežja pod kap«. Ugotoviti so, da bi bila najboljša rešitev gradnja nove šole in hkrati obljubili tudi denarno pomoč. Obljube so se uresničile, saj je ministrstvo na natečaju v program šolskih investicij za leto 1996/97 uvrstilo tudi gradnjo nove grahov-ske šole. To pomeni, da bo
Vojko Cuder
BLED /ŠPORTNA PRIREDITEV
Srečali se bodo veslači veterani
Priprave na letošnjo največjo slovensko športno prireditev so že v polnem zamahu
Na Bledu se že zdaj pripravljajo na Športno prireditev, ki bo v začetku septembra in bo trikrat večja od vseh svetovnih prvenstev v veslanju, hkrati pa največja letošnja slovenska športna prireditev. Na tako imenovani Masters regati se bodo srečati svetovni veslaški veterani.
ministrstvo iz državnega proračuna dve leti prispevalo po 50 odstotkov potrebnega denarja za novo gradnjo. Sklep o zagotovitvi druge polovice denarja iz občinskih virov je lani sprejel cerkniški izvršni svet. »Upamo, da bodo za uresničitev tega sklepa imeti do-
Kljub izjemno hudi prostorski stiski se v gra-hovski šoti lahko pohvalijo z zelo prizadevnim kolektivom in pridnimi učenci. Ti se poleg rednega pouka dejavno vključujejo v številne izvensolske dejavnosti, skupaj z učitelji in starši pripravljajo kulturne in druge prireditve, sodelujejo na tekmovanjih... skratka: »živijo s šolo«, pravi Ivanka Kranjc, vodja šole v Grahovem.
volj posluha in denarja tudi sedanji novi občinski možje. »Kljub temu brez krajevnega samoprispevka ne bo šlo,« je povedala vodja grahovske šole in pomočnica ravnateljice na centralni osnovni šoli v Cerknici Ivanka Kranjc. To pa zato, ker imajo v načrtu nekoliko večjo telovadnico, kot jim pripada po normativih, saj bo služila tudi potrebam krajanov.
Trenutno na občini in v krajevni skupnosti potekajo priprave za odkup zemljišč, kjer bo nova šola. Izbrana lokacija je nad vasjo, pod Spi-eko. Veliko dela imajo tudi s pripravo potrebne dokumentacije za.začetek gradnje, saj morajo temeljni kamen nove šole položiti do oktobra letos, sicer se utegne zgoditi, da ministrstvo »njihova« sredstva nameni kakšni drugi šoli.
Mateja Godejsa
CERKNO / GASILSTVO
Gasilci želijo svojo zvezo
Ukvarjajo se zlasti z lastninjenjem skupnega premoženja
V Alpskem turističnem servisu želijo zadovoljiti evropske goste (Foto: M. F.)
Na rednem letnem občnem zboru so se minulo soboto zbrati člani gasilskega društva Cerkno, ki šteje približno 200 elanov. Predsednik Ivan Rojc in poveljnik Marko Močnik sta poročala o delu v preteklem letu in predstavila program dejavnosti za letošnje leto. Cerkljanski gasilci so v lanskem letu pomagati pogasiti 11 požarov in sodelovati v 29 drugih primerih.
Tako so okoliškim krajem priskočili na pomoč v sušnem obdobju, v zimskem času pa poskrbeti za čiščenje utic in pločnikov. S svojo mehanizacijo so se z vlečno službo vključiti tudi v reševanje prometnih zagat. Med pomembnejše naloge so v letošnjem letu uvrstili izobraževanje svojih članov, zlasti podmladka, ki jih je več kot tretjino.
Vprašanje, kateremu se bodo tudi posvetiti v letošnjem letu, je nadaljnja organiziranost gasilskih društev na Cerkljanskem, ki so bila doslej vključena v idrijsko občinsko zvezo. Gasilci, ki so na Cerkljanskem organizirani v okviru devetih društev, po razdelitvi na dve občini razmišljajo o ustanovitvi samostojne gasilske zveze. Dragi problem, ki še ni dokončno razrešen, pa je vprašanje lastništva v skupnih objektih. Med te sodi tudi gasilski dom v Cerknem in del njihove opreme, pri čemer je s svojim deležem zastopana tudi tovarna ETA. Kot je opozoril predsednik idrijske občinske zveze Ivan Jereb, pa od države in novih občin v prihodnje pričakujejo predvsem večjo denarno pomoč gasilstvu kot v preteklih letih. Roman Bric
BLED / TURIZEM
Majhen servis z velikimi načrti
Na Bledu že dva meseca posluje zasebno podjetje Jožeta Kuralta, Alpski turistični servis (ATS).
Jože Kuralt se je povezal s približno šestdesetimi zasebnimi oddajalci sob. Po podatkih blejskega turističnega društva je na Bledu na voljo približno tisoč zasebnih turističnih sob, zadnja leta pa se z omenjeno dejavnostjo ukvarjajo tudi v Gorjah, Zasipu in drugih manj znanih okoliških krajih, ki pa se po svoji lepoti ne razlikujejo od Bleda. Jože Kuralt je prepričan, da je prihodnost Bleda in slovenskega turizma nasploh v ponudbi manjših tako imenovanih družinskih hotelov, ki imajo na voljo približno 40 ležišč. V ATS bo imel gost na voljo več možno-
sti. Lahko se bo odločil za izlete v bližnjo okolico, za planšarstvo in podobno, med oddajalci sob pa bodo skušati spodbuditi zanimanje za bio-
prehrano. ATS se povezuje tudi s turističnim društvom, kjer pripravljajo dva nova prospekta, na katerih bodo na posebnem zemljevidu
označeni zasebni oddajalci sob in njihova ponudba, saj se zavzemajo za ustanovitev sekcije zasebnih oddajalcev sob.
Mateja Faletič
Pomembno je ne izgubljati priložnosti
Z Italijo se je začel nov dialog, ki se vprašanj loteva globalno
Ljubljana - slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na včerajšnji tiskovni konferenci potegnil crto pod prvih šestindvajset dni svojega ministrovanja. Označil jih je za zelo Živahne in dejal, da je »mašinerija« na zunanjem ministrstvu v teku.
Prioritete, ki si jih je zadal, so razvidne iz njegovih Prvih poti v tujino: prestolnice sosednjih držav, glavna mesta evropskih inte-Sracij,. zveza Nato in drugi mehanizmi kolektivne var-
prej prisiljeni pogovarjati le o temah, ki jih je narekovala italijanska stran. »Zadovoljen sem, da priprave na sestanek predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške potekajo po dogovoru; ta teden se bo sestala tudi mešana diplomatska komisija za mejo«, je dejal Thaler. Nedavne izjave Miljen-ka Žagarja, hrvaškega veleposlanika v Sloveniji, Ceš, da bo Hrvaška v Piranskem zalivu omogočila koridor na odprto morje, ni želel posebej komentirati, dejal
Odbor državnega zbora za mednarodne odnose bo tudi P° današnji seji komisije za volitve in imenovanja (Kviaz) 86 naprej brez predsednika. Vodje poslanskih skupin se namreč še niso sestah, da bi se dogovorih o ustrezni zastopanosti strank pri vodilnih mestih v državnem zboru, kot je Kviaz sklenil na seji pretekli teden, zato danes te točke ne bodo obravnavah. Dogovor vodij poslanskih skupin bi bil hidi temelj za odločitev, koga bo Kviaz predlagal za predsednika odbora za mednarodne odnose. Včeraj se je javno ^glasil tudi vodja poslanskega kluba LDS Tone Anderlič, Id )e poudaril, da je dogovor o novem predsedniku odbora za mednarodne odnose v rokah poslanskih skupin, ne pa vladnih strank. Anderlič trdi, da ni bilo nikakršnega dogovora med LDS in SKD, ki bi pomenil izvohtev Lojzeta Peterleta, takšne interpretacije pa temeljijo na nepopolnih in neresni-Cuih dejstvih, ki jih je navajala glavna tajnica SKD dr. Vida Čadonič - Špehe. Anderlič trdi, da na osnovi dogovora na začetku mandata državnega zbora mesto predsednika odbora za mednarodne odnose pripada LDS. Njihov kandidat Marjan Šetinc izpolnjuje vse pogoje in ima bogate izku-suje na področju mednarodnega sodelovanja.
Uosti ter države, ki so v mednarodni skupnosti najvplivnejše. Thalerju se zdi uajpomembnejše, da Slovenija ne izgublja priložnosti, ki se ji ponujajo, sedanji trenutek pa ocenjuje kot Ugodno priložnost za napredek pri urejanju odnosov s sosedami.
V zvezi z Italijo je minister Thaler dejal, da se je začel nov dialog, ki pa se odnosov med državama loteva globalno. »Ničesar ne spuscamo«, je dejal Thaler in opozoril, da so se bili
je le, da jo šteje za enega od pozitivnih znakov, ki v zadnjem času prihajajo iz Zagreba.
Pred današnjim obiskom v Avstriji je minister ocenil odnose s to državo kot odlične in strateško pomembne za Slovenijo. Omenil pa je tudi položaj slovenske manjšine, ki še vedno ne dosega ravni, kot bi si jo želeli v Sloveniji, ter veliko neravnovesje v trgovini med državama, prav tako v škodo Slovenije.
Boštjan Lajovic
Zoran Thaler: Prvi tedni na ministrstvu so bili zelo živahni (Foto: Boban Plavevski/BOBO)
PO VRNITVI VLADNE DELEGACIJE S KITAJSKE
Ne povezujejo nas s krizo na Balkanu
Podjetja so podpisala nekaj pogodb o izmenjavi visoke tehnologije
LJUBLJANA (STA) - O obisku slovenske vladno gospodarske delegacije po vodstvom predsednika vlade Janeza Drnovška na Kitajskem so na včerajšnji novinarski konferenci spregovorili minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc, državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnos in razvoj Vojka Ravbar ter direktor vladnega urada za informiranje Borut Šuklje.
V slovenski delegaciji so bili tudi predstavniki podjetij in Slovenske izvozne družbe. Minister Bohinc je predstavil rezultate obiska slovenske delegacije ministrstva za znanost in tehnologijo v
Koreji. Premier Drnovšek se je med obiskom sestal s predsednikom kitajske vlade in ministri. Pogovori so pokazali, da Kitajska obravnava Slovenijo kot srednjeevropsko državo in da je ne povezuje z balkansko krizo, Slovenija pa je zanjo enakopraven gospodarski partner. Slovenska vladno gospodarska delegacija je za kitajska podjetja pripravila dve brošuri, v katerih je predstavila Slovenijo in njeno gospodarstvo ter podjetja, ki želijo sodelovati s kitajskimi partnerji. V času premierovega obiska na Kitajskem se je sestala tudi meddržavna komisija za gospodarsko sodelova-
nje, ki je podpisala protokol o izmenjavi informacij o carinah, zakonodaji in drugem. Med obiskom slovenskega premiera in gospodarstvenikov so podjetja podpisala nekaj pogodb in pisem o namerah, predvsem o sodelovanju in izmenjavi znanj visoke tehnologije. Kitajska je namreč, kot je dejal minister Bohinc, izrazila veliko zanimanje za znanstveno in tehnično sodelovanje, zato se bo mešani slovensko kitajski odbor za tovrstno sodelovanje sestal že prihodnji teden v Pekingu, kjer naj bi spregovorili tudi nahelih sodelovanja in pravic iz naslova industrijske lastnine.
KOMENTAR
Zunanja politika med »ad rem« in »ad personam«
V Sloveniji se je nevarno razpasla navada, da se politiko vrednoti in ocenjuje skozi njene izvajalce, ne pa skozi koncepte in rešitve, ki jih ponuja. Učeno se temu reče, da Slovenci razmišljamo »ad personam« namesto »ad rem«. V tako sprevrženem dojemanju temeljijo tudi Številni nesporazumi v slovenski politiki, ki se navzven največkrat pokažejo v obliki afer. Zdi j Boštjan Lajovic se, da je po »obračunu pri
Ogleju« med Lojzetom Peterletom in Janezom Drnovškom postala ujetnica taksne logike tudi slovenska zunanja politika. Kandidatura Mojce Drčar Murko ni uspela ravno zaradi principa ad personam, enako se obeta tudi Borutu Pahorju in njegovemu predsednikovanju odboru za mednarodne odnose, pa tudi ocenjevanje uspešnosti novega zunanjega ministra Zorana Thalerja poteka skozi primerjavo z njegovim predhodnikom. Po tej logiki naj bi bil Thaler Nepeterle, biti Nepe-terle pa pomeni odpraviti nakopičene težave v slovenski zunanji politiki, od italijanskih do hrvaških. Taksna logika je seveda mnogo preveč poenostavljena, da bi zdržala kritično presojo, pa tudi krivična do prejšnjega ministra, saj spregleduje objektivne okoliščine, v katerih je opravljal svoje delo. Primerjava s predhodnikom ad personam se je v prvih dneh Thalerjevega ministrovanja kazala kot njegova prednost - spomnimo samo na bliskovito turnejo po sosednjih državah ter njegovo samozavestno rokovanje s kolegi ministri in spretno iskanje fotogmfskih objektivov, ki je za pojmovanja zadržanih Slovencev tako netipično - po mesecu dni pa se utegne spremeniti v neprijetno nadlogo. Javnost namreč od Nepeterleta pričakuje zeleno luč Italije, ko se bo 6. marca odločalo o mandatu za pogajanja o evropskem sporazumu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo. Javnost pričakuje tudi Piranski zaliv in nasploh za Slovenijo ugodno določitev meje s Hrvaško, kar se najverjetneje tudi ne bo zgodilo. Prvrženci principa ad personam bodo zato razočarani v stilu cesarjevih novih oblačil: v čem pa je potem Thaler boljši od Peterleta? Potuje naokrog, prijazno govori, rezultatov pa ni? Zoran Thaler se te nevarnosti bržkone zaveda, saj ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi opozarjal, da so pričakovanja slovenske javnosti previsoka. Včeraj je stopil Se korak dlje in napovedal, da bomo preprosto morali skleniti določene dogovore, če hočemo urediti odnose s sosedi, pri tem pa je pozival tudi na »zrelost političnega mzreda v najvisjem smislu«. Ce smo ga prav mzumeli, se je zavzel za uveljavitev principa ad rem, torej vsebinsko razpravo v slovenski politiki. Javnost, odrešena osebnih zamer in frustracij posameznih slovenskih politikov, bi tako lažje doumela, da so Hrvati in Italijani mvno tako ponosni na svojo zgodovino, kulturo in suverenost kot Slovenci. Od tega spoznanja potem do razumnega kompromisa o ključnih vprašanjih, ki zdaj kalijo dobrososedske odnose, ni več težko priti. Ne Thalerju, Peterletu ali komu tretjemu.
Janez Rugelj odprt vrata Fundacije dr. R in ponovil svoje zahteve
_____________________ŠOLSTVO____________________
Mrzlica pred vpisi na srednje in visoke šole se začenja
Informativni dnevi na srednjih šolah in univerzah bodo 10. in 11. marca
LJUBLJANA - Doktor Janez Rugelj je včeraj ponovno pojasnil vzroke za svojo gladovno stavko, ki je »posledica sinhroniziranega orkestrskega valja proti njegovemu delu in njemu osebno«. Tiskovno konferenco, na katero je povabil tudi direktorico Instituta za varovanje zdravja (IVZ) doktor Metko Macarol Hiti, je sklical v prostorih Fundacije dr. R, ki jo je hkrati tudi prvič uradno predstavil.
Doktor Rugelj je ponovil svoje obtožbe na raCun »zarotniške gonje« in posebej »ignorantskega obnašanja« rninistra za zdravstvo in direktorice IVZ. Prepričan je, da so vsi postopki proti njemu politične narave, saj strokovnih oporekanj ni, trdi Pa tudi, da so ga novembra lani na IVZ upokojili na podlagi ultimativne pisne zahteve ujegovega nekdanjega
pacienta. Sredi decembra mu je generalni sekretar Zdravniške zbornice sporočil, da še zlepa ne bo dobil koncesije, ker je, po Rugljevih besedah, v »insceniranem« postopku pred zborničnim razsodiščem, konec decembra pa je bil obveščen, da je ustavljeno financiranje njegove dejavnosti.
»Doktor Rugelj ne verjame, da želimo, da se stvari pravno uredijo,« je dejala doktor Meka Macarol Hiti. Po pojasnilu IVZ dejavnosti doktorja Ruglja - zdravljenja alkoholizma - ni med dejavnostmi, ki jih zakon o zdravstveni dejavnosti opredeljuje v nalogah inštituta, kar pomeni, da Rugljeva metoda ni izbrisana iz njegovega organograma. IVZ je tudi pričakoval, da bo status doktorja Ruglja razrešen do začetka letošnjega leta in bo lahko dalje delal kot zasebni zdravnik. Inštitut
je, kot pravi doktor Hitijeva, storil vse, da bi doktor Rugelj pridobil koncesijo za opravljanje svoje dejavnosti. Zdravniška zbornica še ni izdala soglasja za začetek zasebne prakse, vendar IVZ še vedno financira Rugljevo dejavnost, saj pacientov niso želeli pustiti brez terapevta.
Rugljev odvetnik Du-špn Jelušic pa se sklicuje na akt, ki ga je sprejela tedanja vlada pred desetimi leti in po katerem naj bi psihiater delal do leta 1997, zdaj pa je to z ukinitvijo financiranja ustavljeno. Doktor Rugelj še dodaja, da bo, ko bodo v Sloveniji izčrpana vsa pravna sredstva, sodne ukrepe proti sebi posredoval v oceno Evropskemu sodišču. Danes bo o gladovni stavki doktorja Janeza Ruglja na svoji tiskovni konferenci spregovoril minister za zdravstvo.
Katarina Novak
LJUBLJANA - Osmošolci in Četrtošolci so danes v šolah dobili obsežno publikacijo z razpisnimi pogoji in drugimi informacijami v zvezi z vpisom v srednje šole in na fakultete. Dijaki in učenci bodo izbrane šole lahko obiskati na informativnih dnevih 10. in 11. marca, do 24. marca pa morajo oddati prijave za vpis v prve letnike. Srednješolcem, ki so uspešno opravili maturo, ne bo treba opravljati sprejemnih izpitov, tisti, Id pa so srednje šolanje zaključili prej, pa bodo na šolah z omejenih vpisom sprejemne izpite morati opraviti.
Za vpis v prve letnike slovenskih srednjih sol je na voljo 32.563 mest, za razliko od lanskega leta pa so nekaj vec mest nameniti za vpis v triletne srednješolske programe in gimnazije. Na kranjski in ravenski gimnaziji bodo letos
odprli oddelka za športnike, sicer pa v srednješolskih programih ni bistvenih novosti.
Mariborska in ljubljanska univerza sta letos razpisali približno sedemsto razpisnih mest za redne Studente vec kot lani, med katerimi jih sto prispeva Visoka Sola za hote-
lirstvo in turizem v Portorožu, ki se razpisa udeležuje prvič. Sicer letošnji razpis vsebuje še nekaj novosti.Tako je prvič doslej mogoče vpisati psihologijo kot izredni študij. Za vpis v visokošolske programe je pogoj opravljena matura, za vpis v višješolske ali
strokovne programe pa matura ali zaključni izpit, zato so ti programi v razpisu ločeni in zanje niso predvideni sprejemni izpiti.
Razpis je mogoCe dobiti tudi v enotah Zavoda za zaposlovanje ter na vseh srednjih in visokih šolah. (A. 2.)
Samo en nov študijski program na Univeizi Maribor
MARIBOR - Rektor Univerze Maribor je včeraj pripravil prvo rektorsko tiskovno konferenco, ki so se je poleg vseh dekanov mariborskih fakultet udeležili tudi drugi gostje, med njimi tudi predstavniki Tehniške državne univerze iz Cetijabinska v Rusiji. Prorektor mariborske univerze dr. Rasto Ovin pa je prisotne seznanil s podatki in pogoji za vpis v prvi letnik fakultetnega in visokošolskega študija za prihodnje študijsko leto. Na fakultetne programe se bo v jeseni lahko na mariborski univerzi vpisalo 2400 rednih študentov, na visokošolske strokovne programe pa 1490 rednih Studentov. Glede na razmere, ki kažejo upad zanimanja za Studij tehnike,
bo na štirih tehniških fakultetah, kjer je prostora za 1570 rednih študentov, zagotovo ostalo nekaj mest praznih, medtem ko takšna predvidevanja za družboslovni študij ne veljajo. V novem študijskem letu na Pedagoški fakulteti uvajajo nov program, in sicer slovenski jezik s književnostjo, medtem ko je visokošolski program zootehnike na visoki kmetijski šoli zavrnilo ministrstvo za šolstvo in šport zaradi formalnosti. Na visoki kmetijski šoli pričakujejo, da se bo ministrstvo odzvalo njihovemu protestu in s pojasnilom, kakšne formalnosti je treba še izpolniti, do jeseni razpisalo omenjeni program Študija.
Martina Pavšič
NOVICE
Zunanji minister Thaler danes na delovnem obisku na Dunaju
DUNAJ/LJUBLJANA - Zunanji minister Republike Slovenije Zoran Thaler se bo danes mudil na enodnevnem delovnem obisku na Dunaju. Pogovarjal se bo s svojim kolegom Aloisom Mockom in državno sekretarko za evropska vprašanja Brigitto Ederer, sprejela pa ga bosta tudi zvezni kancler Franz Vranitzky in predsednik avstrijskega državnega zbora Heinz Fischer. Thalerjev obisk v Avstriji sodi v kontekst prizadevanj Slovenije za dobrososedske odnose in njenih naporov za približevanje in vključitev v Evropo. Kot smo poroCah, so Thalerjeve kritične izjave v zvezi z avstrijsko manjšinsko politiko - v pogovoru za dunajski dnevnik Kurier je dejal, da 7. člen Avstrijske državne pogodbe ni zadovoljivo rešen - posebej pri svobodnjakih naletele na oster protest. Haiderjeva stranka namreč trdi, da so vsa določila 7. člena ADP izpolnjena. Hkrati je namestnik koroškega deželnega glavarja Grasser Slovenijo obtožil, da »stalno diskriminira nemške govoreče Staroavstrijce«.
Kari von Habsburg kandidat ljudske stranke za parlament EZ
SOLNOGRAD - Karl von Habsburg, vnuk zadnjega avstrijskega cesarja, je glavni kandidat avstrijske ljudske stranke (OVP) v volilnem okolišu Solnograd na volitvah v parlament Evropske zveze spomladi letos. Deželno vodstvo OVP je Habsburga pri tajnem glasovanju uvrstilo na prvo mesto kandidatne liste (dobil je deset glasov), na drugo mesto je bil uvrščen Karl Mayr (devet glasov), šele na tretjem mestu pa tajnik deželnega glavarja Katsch-thalerja, Andreas Kiefer (tri glasove). Slednji je pred glasovanjem veljal za kandidata z največjimi možnostmi. Karl von Habsburg, ki ni elan ljudske stranke, je svojoo izvolitev za glavnega kandidata označil kot »znak odprtosti ljudske stranke«.
Alois Mock o varnostni politiki
DUNAJ - Zunanji minister Alois Mock je v zvezi z vprašanji bodoCe avstrijske varnostne politike poudaril, da je trenutni opazovalni status Avstrije pri pobudi »Partnerstvo za mir« ter tudi v Zahodnoevropski uniji (WEU) »dobra osnova, ki jo je treba tudi koristiti«. Izrekel se je za pragmatično postopanje pri vključitvi v evrospke varnostne sisteme, prav tako je menil, da se pravica soodločanja majhnih držav znotraj EZ ne sme omejiti.
Inflacija narasla na 2,7 odstotka
DUNAJ - Življenjski stroški so v Avstriji v januarju letos spet narash. Napram januarju leta 1994 je potrošniški indeks narasel za 2,7 odstotka, napram decembru lani pa se je inflacija povišala za 0,1 odstotka. Podražili so se predvsem izdatki za stanovanjske potrebe, komunalne storitve, narash pa so stroški tudi v bolnišnicah ter zavarovalnine, dražje pa je postalo tudi sadje.
VranHzky zaenkrat ne bo nadomestil Marizzijevo mesto
DUNAJ - Predsednik avstrijskih socialdemokratov, zvezni kancler Franz Vranitzky, zaenkrat ne namerava nadomestiti Marizzijevo mesto drugega zveznega poslovodje v stranki. V pogovoru za novinarje je dejal, da bi raje okrepil mednarodni sekretariat SPO. Kot znano, sta sekretariat zvezne stranke doslej skupno vodila Josef Cap in Peter Marizz. Slednji je zaradi svoje vpletenosti v pro-vizijsko afero moral oddati funkciji zveznega poslovodje SPO in poslanca v avstrijskem državnem zboru.
INTERVJU - MATE V Ž GRILC
»Koroški Slovenci bomo morali najti enotnost zelo hitro, čez nekaj let bi lahko bilo prepozno«
Ivan Lukan
CELOVEC - Kot smo poročali, je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc (slika) na izrednem občnem zboru pred nekaj dnevi v Celovcu napovedal, da na prvih neposrednih volitvah predsednika NSKS, ki bodo še pred poletjem, ne bo več kandidiral za naj višjo funkcijo v tej organizaciji. Z odhajajočim predsednikom se nismo pogovarjali le o vzrokih za to odločitev, temveč smo ga vprašali tudi za mnenje o prihodnosti slovenske narodnostne skupnosti, ki je po Grilčevih besedah v tem trenutku v dramatičnem položaju.
Na obenem zboru NSKS ste svojo odločitev utemeljili z izjavo, da hoCete s tem, ko se ne potegujete več za predsedniško mesto, dokazati, da ne gre za boj za oblast med predsednikoma obeh osrednjih političnih organizacij na Koroškem, temveč za vsebinsko vprašanje, ki je tesno povezano z nadaljnjo usodo koroških Slovencev kot narodnostne skupnosti. Je bil to edini vzrok?
GRILC: Glavni vzrok, da ne kandidiram več za predsednika NSKS, je v tem, da sem v največji meri dosegel cilj, ki sem si ga zastavil pred 19 leti, ko sem postal predsednik te organizacije. Takrat sem dejal, da je za narodnostno skupnost edina možnost, ki vodi v uspešno skupno prihodnost, skupna organizacija, ki slOni izključno na pripadnosti slovenski narodnostni
skupnosti. Se danes sem prepričan, da narodnostno vpašanje ni in nikoli ne bo ideološko, temveč da gre za vprašanje, ali bomo lahko obdržali to družino, to vas v okviru slovenske narodnostne skupnosti, nikakor pa ne za vprašanje, ali je nekdo pripadnik leve ideologije ali pa je klerikalen.
Končno pa s svojo odločitvijo hočem dokazati, da nikakor ne gre za oblastniški boj v narodnostni skupnosti ali - po domače rečeno - kdo bo koga. Mislim, da vsi vidimo, da gre za obstoj narodnostne skupnosti in ne za posameznika. Zato dajem znak, da v smislu narodnostne skupnosti ne kandidiram več, in hkrati odpiram vrata vsem.
Je torej odločitev, da ne boste kandidirali, dokončna? Kaj bi bilo, če bi se ime Matevž Grilc množično pojavilo na volilnih lističih za predsednika NSKS?
GRILC: Tudi če bi se to zgodilo, se ne bi odzval. Nova pravila NSKS predvidevajo, da se mora vsak potegovati za mesto predsednika. Jaz se ne potegujem. Ob tem bi poudaril, da je v naši organizaciji še vrsta dobrih ljudi, ki lahko prevzamejo predsedniško mesto.
Osebno tudi menim, da nihče ne ostaja desetletja na kakšni poziciji, kajti vsak pošten človek mora priznati, da če vodiš - kot jaz 19 let - neko organizacijo in si kolikor toliko odgovoren, tako pozicijo pravočasno zapustiš. Tudi če si ne pri-
znavaš, ti le zmanjka idej in tistega elana, ki je potreben za vodenje organizacije, še posebej manjšinske.
Seveda ni izključeno, da se lahko človek kadarkoli spet vrneš na po-litčno prizorišče. Toda še enkrat: menim, da bi moral vsak, ki ima v narodnostni skupnosti desetletja neko pomembno funkcijo, to temeljito premisliti.
Na občnem zboru ste poudarili, da če obnova NSKS in s tem povezana demokratizacija notran-jeslovenskih struktur ne bosta uspeh, bi to hkrati pomenilo »konec za koroške Slovence kot narodnostno skupnost«. Ste zadevo namenoma dramatizhali ali dejansko ustreza stanju oziroma nevarnosti, ki grozi slovenski skupnosti na Koroškem?
GRILC: Izjava sploh ni preveč dramatizirana.
Menim, da so Slovenci na podeželju danes zelo demotivirani in spor v narodnostni skupnosti temu prispeva svoje.
Razvoj narodnostne skupnosti na podeželju je dejansko dramatičen, če opozarjam samo na upadanje znanja slovenščine, predvsem pri otrocih in mladini, pojemanje uporabe slovenskega jezika v javnosti in na čedalje manjšo identifikacijo z narodnostno skupnostjo. Zato sem prepričan, da narodnostna skupnost rabi neki vzrok, da bo zopet moti vhana.
In najboljši način motivacije je, da se narodnostna skupnost na vrhu združi in formulira interes narodnostne skupnosti. Tako bi slovenski narod na Koroškem lahko spet zaživel. Prepričan pa sem, da bomo morali najti tako skupnost zelo hitro, čez nekaj
let bi lahko bilo prepozno.
Koliko časa imajo torej koroški Slovenci, da slovenski narodnostni skupnosti zagotovijo preživetje? NSKS bo zdaj znotraj svoje organizacije izvedel demokratizacijo in volitve, kdaj bi se mu morah pridružiti drugi?
GRILC: Absolutno zadnji termin so po mojem volitve znotraj slovenske narodnostne skupnosti v štirih letih. Koroški Slovenci nismo bili v tem smislu nikoli demokratično organizirani, zato bodo tudi prve volitve povezani s problemi-Tudi zato, ker jih hočemo izvesti razmeroma hitro. Naglica je potrebna, kajti skrajni čas je, da zaključimo razpravo o organizacijskih strukturah manjšine in se spet posvetimo delu.
Ce do naslednjih volitev v štirih letih ne pridemo do skupnega imenovalca znotraj narodnostne skupnosti, osebno ne vidim nobene možnosti za preživetje slovenske manjšine.
Podoben razvoj ugotavljam pri Slovencih v Italiji. Tudi tam je mnogo ljudi, ki gledajo na narodnostno skupnost podobno in - kot mi pri Narodnem svetu - menijo, da se manjšina v prihodnje ne bo mogla zanašati na druge. Konkretno na Slovenijo in -v našem primeru - na še tako demokratično uradno Avstrijo in na nemško govoreče demokrate.
Odvisno bo od nas, vse drugo je lahko samo pomoč.
Hvala za pogovor.
V MOSKVI / TAJNI POGOVORI O BILATERALNI DEKLARACIJI
Zeli Dunaj obiti nevtralnost in Avstrijsko državno pogodbo?
ADP v novem sprazumu naj ne bi bila več omenjena
MOSKVA/DUNAJ -Avstrija se vse bolj očitno žeh na tihem posloviti od svoje nevtralnosti kot tudi od določil Avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri je v 7.členu zajamčena tudi zaščita slovenske manjšine na Koroškem in na Stajerksem ter Hrvatov na Gradiščanskem.
Po že dalj časa načelno vodeni razpravi o smislu nadaljnje veljavnosti ADP iz vidika avstrijskega pristopa k Evropski zvezi (EZ) s 1. januarjem letos, je avstrijska javnost včeraj izvedela, da se že od začetka tedna dalje v Moskvi mudi delegacija visokih avstrijskih uradnikov z namenom, da bi -v tajni misiji - z Rusi razpravljala o možnostih sklenitve bilateralnega spo-
razuma med obema državama. V njem, tako se je izvedelo, pa naj ne bi bila več omenjena ne leta 1955 med Avstrijo in štirim velesilam (ZDA, SZ, Francija in Velika Britanija) sklenjena Avstrijska državna pogodba in tudi ne od avstrijskega parlamenta v istem letu sklenjeni ustavni zakon o trajni avstrijski nevtralnosti.
Po poročilu avstrijskega radia (ORF) pogajanja z Rusi pa ne potekajo po želji Avstrijcev. Moskva da vztraja pri tem, da bi morala biti tako Avstrijska državna pogodba kot avstrijska nevtralnost sestavni in veljavni del nove skupne deklaracije..
Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj po seji vlade povedal,
da je Avstrijska državna pogodba bil zelo pomemben dokument, »ki se pa -kot vsak sporazum - počasi umika v zgodovino«. Pri tem je priznal, da so
nekatera določila ADP še danes pravno relevantna. Dodal je tudi, da bo treba počakati na dokončno obliko bilateralnega sporazuma, ki ga Avstrija želi podpisati še pred letošnjo proslavo ob 40-letnice podpisa ADP in na katero želi Dunaj povabiti tudi ruskega predsednika Borisa Jelcina.
Kot smo poročati, je že pred tednom dni državna poslanka in manjšinska govornica zelenih Terezija Stojsič izpostavila, da razprava o ADP spravlja pravice avstrijskih narodnostnih skupnostih v nevarnost in da je državna pogodba kot magna char-ta manjšin, ki kot edina zavaruje pravice avstrijskih narodnostnih skupnosti in ki so tudi mednarodne. Ivan Lukan
H KOROŠKA / SIMPOZIJ h
Cerkvi na Koroškem leta 1945 ni bilo treba začeti znova
Enakopravnost jezikov je dana
CELOVEC - Na simpoziju »Cerkev na Koroškem v letu 1945«, ki ga je priredila krška škofija v Domu prosvete v Tinjah, je dekan graške teološke fakultete Maxi-milian Liebmann med drugim ugotovil, da pre-strukturacija katolicizma v Avstriji po 1. 1945 nikakor ni bila nov začetek, temveč da je temeljila na osnovah, ki so bile izdelane že v času avstrofašizma.
Po mnenju strokovnjaka za cerkveno zgodovino je tudi politični katolicizem po L 1945 ponovno zaživel, »čeprav v veliko subtilnejši obliko kot pred drugo svetovno vojno«.
Dunajski cerkveni zgodovinar Karl Heinz Franki pa je menil, da
Cerkev na Koroškem v letu 1945 ni bila prisiljena začeti popolnoma znova, saj je bil sistem župnij nedotaknjen. Takoj po razpadu 3. rajha pa da se je Cerkev na Koroškem prizadevala, da južnokoroške župnije obnovi po načelih jezikovne pripadnosti vernikov.
Arhivar krške škofije Peter Tropper je za razvoj v preteklih desetletih v škofiji dejal, da je nanj najbolj vplival 2. Vatikanski koncil, ki je uvedel tudi soodgovornost lajkov. Se posebej pa je koroška Cerkev bila zgled celi družbi z njeno odločno držo v zvezi z manjšinsko problematiko oz. z uveljavitvijo enakopravnosti slovenščine na Južnem Koroškem.
KOROŠKA
Tone
Pavček
TINJE - V okviru serije srečanj s pisatelji pod ge' slom »Slovenska mesta ' slovenske pokrajine« v tinjskem domu je pred nekaj dnevi bil gost Tone Pavček, rojen v Šentjurju na Dolenjskem, med koroškimi Slovenci poznan kot avtor otroške in mladinske literature.
Izredno zanimiv pogovor z gostom, ki je bil leta 1953 skupno s Kovičem, Menartom in C. Zlobcem izdajatelj zbirke »Pesmi štirih«, je vodil kulturni urednik slovenskega oddelka koroškega študija Avstrijske radiotelevizije (ORF) Horst Ogris.
Uvod v dobro obiskan literarni večer z močno poetično refleksijo dolenjske pokrajine in ljudi je bila otvoritev razstave del Ivana Klariča.
ZALOŽNIŠTVO
Jadranski koledar '95: almanah s pestro in bogato vsebino
V letu osvoboditve je tudi Jadranski koledar vstopil v petdeseto leto svojega neprekinjenega izhajanja. Almanah, ki je pred nami, sicer še ni jubilejni po letih, je pa vsekakor po vsebini že zato, ker se ta večkrat nanaša na 50-letnico osvoboditve. Prvi koledar, takrat in še naslednje leto kot koledar Gregorčičeve založbe, je izšel za leto 1946. Do letnika 1951 je izhajal kot koledar Osvobodilne fronte, od letnika 1951 dalje pa izhaja pod sedanjim imenom. Z letnikom 1954 je od Gregorčičeve založbe prešel na Založništvo tržaškega tiska in je kot tak izhajal vključno do letnika 1994.
Od izida za leto 1946 dalje se je v seznamu glavnih urednikov zvrstilo kar nekaj imen. Vsak je dal koledarju svoj pečat. Z večanjem kroga sodelavcev se je večal tudi njegov obseg in, kar je pomembneje, bogatila in kakovostno dvigala se je tudi njegova vsebina. Od vsebine starih vzornikov Mohorjeve, Vodnikove, Prešernove in drugih laičnih in cerkve-
nih družb, je ta vsebina začela preraščati v pravi almanah našega narodnega življenja in delovanja v slovenskem zamejstvu v Italiji.
Koledar za leto 1995 je kot prvi Goričan uredil v Gorici delujoči mladi kulturni delavec Aleš Doktorič, njegovo izdajanje pa je od Založništva tržaškega tiska prevzela nova zamejska založba Devin, za katero odgovarja ljubljanski zasebni založnik Jaro Mihelač. V uredniškem odboru so navedeni še Lojze Abram, Jasna Cebron, Karlo Devetak, Živa Gruden, Dušan Kalc, Igor Komel, Ksenija Jelen, Branko Marušič, Jo-le Namor, Milan Pahor, Aldo Rupel, Vojmir Tavčar in Franko Vecchiet. Izvirno in moderno koncepirano platnico je izdelal Bojan Maraž-KREA iz Gorice, oprema, stavek in prelom so delo Paola Magnanija iz Trsta, tiskala pa ga je tiskarna Graphart v Trstu v tradicionalnem formatu.
V uvodnih besedah je urednik Doktorič zapisal, da »vsebina in sestava Jadranskega koledarja 1995 ohranja vsebinsko nit s prejšnjimi izdajami, pa je vendar tudi drugačen«. In še: »Zelje se malokdaj izpolnijo v celoti, zato pa ostaja prepričanje, da prizadevanje ni bilo zaman.« S prvo ugotovitvijo se strinjam, z drugo pa le delno. Vsebinska nit se res navezuje na prejšnje letnice, čeprav ji je treba priznati tudi marsikatero dodatno plemenito vlakno, kar pa se izpolnjenih (ali neizpolnjenih) želja tiče, skromnost nikakor ni na mestu. Koledar 1995 se namreč predstavlja z izjemno bogato in pestro vsebino, ki ne zajema le vse zamejske geografske regije in še čez, pač pa tudi vso razvejanost zamejskega življenja od političnega do gospodarskega, od kulturnega do šolskega, od umetniškega do znanstvenega, od aktualnega do zgodovinskega in poudarjeno še polpreteklega - narodnoosvobodilnega. Sestavke je prispevalo kar 53 avtorjev, pretežno zamejskih pa tudi iz matične Slovenije in, kar je še dodatna obogatitev, tudi iz vrst tistih razumni-
Jože Koren
kov italijanske narodnosti, ki so doumeli, da je sožitje na istem prostoru bogastvo, ki ga kaže negovati in razširjati v obojestransko korist. Končno ne gre prezreti natise umetniških del vrste naših zamejskih likovnikov: Ani Tretjak, Lojzeta Spacala, Rudolfa Sakside, Jasne Merku, Vladimira Klanjščka, Marjana Kravosa, Deziderija Svare, Franka Vecchi-eta, Klavdija Palčiča, Silvana Beučarja in Hijacinta Juse.
Uvodno misel je napisal predsednik SKGZ Klavdij Palčič z naslovom »Ne bodo nas ukinili«. V njej povzema politično situacijo pri nas, za katero je bil v letu 1994 in je Zal še vedno, značilen vzpon italijanske desnice na oblast in z njim povečan pritisk na našo manjšino in njene gospodarske in kulturne inštitucije. Vendar Palčičeve zaključne besede ne izzvenijo v resignacijo, nasprotno, že v naslovu je zapisano prepričanje, da je v naši skupnosti toliko upornih življenjskih energij, da nas ne bodo ukinili.
Vsebinsko je koledar na naslednjih straneh razdeljen v več pomenskih sklopov, ki pa niso zaključeni, marveč pomešani, včasih se tudi vsebinsko prekrivajo. Podrobneje jih v tem zapisu ni mogoče navajati, zato le bolj na splošno. V sklopu »Pregledi in mnenja« obravnavajo avtorji poglavja vezana na dogodke v letu 1994: volitve, gospodarstvo, šolstvo, knjižne izdaje, gledališče, radio in TV, likovna umetnost, glasba, šport. Naslednji sklopi so: aktualno, osvoboditev, obletnice, In me-moriam, gospodarstvo, politika, kultura, iz naše preteklosti, glasba, pogled s strani, preko meja, ekologija, arheologija, intervju, esej vse tja do seznama in preglednice s tradicionalnima Slovensko bibliografijo v Italiji in Slovensko šolstvo v številkah.
V vsakem od teh sklopov so nanizani izredno zanimivi sestavki, ki zaslužijo pozorno branje. Ne zaustavljajo se samo pri opisano-vanju in prikazovanju, posegajo globlje v bistvo in večkrat izzivajo tudi kritično razmišljanje predvsem o tem, koliko so za našo zamejsko stvarnost krive objektivne okoliščine, koliko sami, koliko pritiski in koliko popu-
ščanja.
K takemu razmišljanju navajajo zlasti sestavki »Vprašanje jezika kot vprašanje obstoja« Majde Kaučič-Baša, »Široka fronta italijanskega neoiredentizma« Paola Parovela, »Slovensko gospodarstvo v Italiji na prelomu zgodovine« Branka Jazbeca, »Na mejah« (Razmišljanje o Sloveniji in Evropi) Lucijana Vuge, »Odprta meja, danes, jutri brez meja« Cvetka Vidmarja, »Primer Gorica« (Predstavniki »novega« kot ostalina starega?) Marka Marinčiča, »Skupina 85 - Gruppo 85« (Deset let kulturnih pretokov) Patrizie Va-scotto, »Postaja Topolovo« (Izziv obkoljeni kulturi) Morena Miorellija in še drugi.
Iz organiziranega manjšinskega političnega življenja izstopa članka Milana Pahorja »40 let Slovenske kulturno gospodarske zveze« in Metke Gombač o njenem predhodniku »-PNOO za Slovensko primorje in Trst«.
Med prispevki, ki se navezujejo na 50-le-tnico osvoboditve, izstopa po iskrenosti zapisa in pripovedovalni lepoti jezika Cirila Zlobca spomin »Kako sem osvobajal Trst«, pa Lada Poharja o zadnjih treh številkah Partizanskega dnevnika v Trstu maja 1945 (pred izidom Primorskega dnevnika), Borisa Možine opis ustanavljanje Kmečke banke v Gorici (-zdaj pod prisilno komisarsko upravo), itd.
Posebej kaže poudariti skrbno sestavljene preglednice o številu otrok in dijakov v slovenskih vrtcih, na slovenskih državnih osnovnih in srednjih šolah v Italiji z dodatkom zasebne slovenske dvojezične šole v Spetru Slovenov in - prvič - šol Glasbene matice v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini. Zal, podatki za državne Sole niso razveseljivi.
Pri vsej pestrosti in bogastvu pa v koledarju le nekaj pogrešam. Res je, da v njem prispevkov s kulturno vsebino ne manjka, ni pa sledu o leposlovju ne v prozi ne v poeziji. In vendar iz bibliografije izhaja, da se kljub založniški krizi pri nas še mnogo ustvarja tudi v literaturi. Seveda gre za uredniško izbiro, ki mora računati tudi s prostorom in obsegom pa še z dejstvom, da je letošnji koledar le poudarjeno almanah, kar je spričo časa, ki ga živimo zelo umestno. Sicer pa bo Jadranski koledar še izhajal in bo tudi za leposlovje prišel čas.
Fotografska govorica Rok Alfreda Dovolijo
V ateljeju Accademia Arti Applicate v ulici Rossini 12 v Trstu bo do 24. februarja odprta fotografska razstava Alfreda Davolija z naslovom Mani (Roke).
Alfredo Đavoli se je lotil fotografije leta 1979, potem ko se je že preiskusil v slikarstvu. Svojemu umetniškemu delu se posveča z mirno zavzetostjo, prej v iskanju lastnega zadoščenja kot pa hrupnega javnega priznanja, kljub temu pa je prejel že marsikatero nagrado na državnih in mednarodnih natečajih ter svoje slike objavil v nekaterih specializiranih revijah.
Posveča se tako barvnim kot črnobe-lim fotografijam. Pri fotografiranju ga privlači ga zlasti izražanje občutka, manj pa opis konkretne stvarnosti. Taksne so tudi slike na razstavi. V njih izraža občudovanje do rok, ki govorijo obče razumljiv jezik. Z njimi prebijemo jezikovne pregrade. Njihovi gibi nam omogočajo, da takoj vzpostavimo odnos s sogovorniki, tudi mimo besed. V obrednih plesih afriških in azijskih ljudstev roke izražajo mistične izkušnje, odnos z božanstvom.
Ta razmišljanja je Adfredo Đavoli prelil v svoje fotografije, v katere je ujel roke s kipov, ki stojijo tu in tam v našem mestu, na portalih, v cerkvah, na pokopališču... Njihovo statičnost je razgibal s tem. da je razvijalec nanesel s čopičem, tako da v neenakomernih obrisih rahlo rjavkasto obarvane slike čista gesta rok, skoraj vedno polna simbolizma, zaživi, kot da se je iztrgala iz ravne ploskve belega papirja in se obstala v brezčasni večnosti.	(bov)
Četrta knjiga o glasbenem potovanju vzdolž Donave
Glasbeno potovanje po Donavi je prišlo do zadnje postaje. Gre za izredno zanimivo pobudo Občinskega gledališča iz Tržiča, ki je spomladanske glasbene sezone zadnjih let posvetilo avtorjem in skladbam, ki so nastajale ob Donavi. Kot zanimiv dodatek koncertom so pripravili tudi obsežne publikacije, četrti del, posvečen Hrvasli, Srbiji, Bolgariji in Romuniji pa je pravkar izšel. Glavni pobudnik tako abonmajskih sezon kot tudi publikacij je tržaški priznani in zagnani muzikolog Carlo De Incontrera. V sodelovanju z Albo Zanini je de Incontrera tudi uredil četrto knjigo niza Donava - Glasbena omika (Danubio - Una civilta musicale).
Kot pripominjajo uredniki, so imeli pri sestavi certe knjige nemalo težav zaradi vojno-političnih razmer. Zato so se poslužili metode razgovorov z nekaterimi vidnejšimi predstavniki glasbenega sveta omenjenih območij. Ponekod je bilo povsem nemogoče priti do arhivov, istočasno pa npr. hrvaški strokovnjaki niso sprejeli, da bi bili njihovi eseji natisnjeni v isti knjigi s prispevki srbskih muzikologov.
O posledicah vojne priča tudi slika porušene notranjščine hrvaškega gledališča v Osijeku (iz knjige).
NOVO NA VIDEU
Drakula
Bram Stoker's Dracula
Grozljivka, distribucija Aries/Continental film, scenarij James V. Hart, koproducent in režiser Francis Ford Coppola, 1992,120 minut.
Francisa Forda Coppolo ni potrebno posebej predstavljati, prav tako zvezdniške igralske zasedbe ne, v kateri je združil starega mačka Anthonyja Hopkinsa, senzibilnega Garyja Oldmana in dve zvezdi mlajše generacije, Wynono Ryder in Keanuja Reevesa. Tako kot smo pri Coppoli vajeni je tudi v njegovi ekranizaciji Drakule polno krvi, megalomanskih prizorov z bogato kostumografijo, razkošnim dekorjem in velikim poudarkom na fotografiji in močnih barvah. Čeprav je poudarek ravno na formi, na simbolnih rezih in montaži polni asociacij, je ob učinkih specialnih efektov najboljši del filma ravno igralski prispevek, in to predvsem Garyja Oldmana v vlogi grofa Drakule (ki za razliko od kasnejšega Intervjuja z vampirjem še vedno prihaja iz Romunije). Forma kljub profesionalnosti in izpiljenosti namreč daje filmu prav odtujitveni učinek, pretirana artificielnost. Na drugi strani pa so najintenzivnejši ravno prizori med Garyjem Ol-dmanom in Wynono Ryder (Mina), ko je poudarek na njuni igri, gibanju telesa in obrazu, kjer je pogled osrednje mesto odnosa. Coppola je ob tem 01-dmanu postavil tudi zahtevno nalogo transformacij od starega in zlobnega Drakule do pošasti in nežnega ljubimca, ki jih je Oldman opravil odlično. Zgodbo o krvi željnem vampirju je Coppola preoblikoval v zgodbo o ožalošCenem in nad bogom razočaranim vojščakom in vladarjem, ki po smrti svoje ljubljene Elizabete postane pošast, ki mori in pije človeško kri. Odpovedi bogu, ki jo pooseblja Drakula kot vir vsega zla in strasti, nemoralnega, postavi kot nasprotje, tako kot v Romeu in Juliji, Cisto ljubezen, ki ima moC odrešitve. Drakula štiri stoletja po smrti Elizabete končno najde svojo ljubljeno, reinkarnirano v Mini, ki ga odreši večnega prekletstva in s tem tudi sebe (kot Elizabeta je namreč naredila samomor). Za spoznanje preveč moralistično, film pa je ogleda vsekakor vreden, Ce ne zaradi drugega - zaradi odlične igralske kreacije Garyja Oldmana.	(V. R.)

<$IK
f jr V <
Mali človek Tote Little Man Tote
Drama, distribucija Aries/Continental film, scenarij Scott Frank, režija in glavna vloga Jodie Foster, glasba Mark Isham, 1991, 96 minut.
Mali človek Tate je režijski prvenec Jodie Foster, ene najinteligentnejših in najzanimivejših igralk, ki je znana po tem, da premišljeno izbira nekonvencionalne (mladoletna prostitutka v Scorsesejevem Taksistu; posiljeno žensko v Obtožena; dekle, ki jo najdejo v divjini v najnovejšem filmu Neli Michaela Apteda) in zahtevne vloge. Igri je zapisana že od mladih let potem, ko se je prvič kot otrok pojavila v znani reklami Coppertona. Tudi sama je bila Čudežni otrok tako kot junak njenega filma Mah človek Tate, saj je tudi priznala, da je film v mnogd-Cem avtobiografski. Junak filma je sedemletni Fred (Adam Hann-Byrd), Čudežni otrok, ki slika, piše eksistenciahstiCno poezijo in rešuje najtežje matematične naloge. Toda Tate ni le otrok z visoko inteligenco, ampak tudi izredne občutljivosti in pronicljivosti, ki mu intelektualni dosežki ne pomenijo vsega. Živi v majhnem stanovanju z materjo Dede (Jodie Foster), natakarico, ki skrbi predvsem za njegove čustvene potrebe, toda intelektualno ga ne zadovoljuje. Se bolj kot po tem, da bi imel intelektualno stimulacijo, hlepi po prijatelju med vrstniki. Sola ga dolgočasi, sošolci se ga izogibajo. Zarek upanja se mu vzbudi, ko se zanj začne zanimati Jane Grierson (Diane VViest), sama nekoč čudežni otrok, ki je življenje posvetila iskanju majhnih genijev. Najde tudi Freda, toda on je nekaj posebnega. Običajni formalni pristopi ji ne uspevajo, Fred ■ je boljši kot ostali, toda k njej ga je privleklo občudovanje in želja po tem, da bi končno našel prijatelja. Po razočaranju s starejšim prijateljem in z Jane, ki skrbi samo za njegov um, se vrne k materi.
Jodie Foster se je s pretanjeno občutljivostjo vživela v psihologijo otroka, genialnega, a vendarle otroka, ki bolj od vsega potrebuje bližino in prijateljstvo. Preko kontrasta med na eni strani preprosto a ljubečo materjo in na drugi hladno intelektualko, jasno nakaže notranji konflikt, ki ga med intelektom in Čustvi bije Fred. Film otožnosti in samote, ki je veC kot vreden ogleda. (V. R.)
Odločitev žirije izžvižgana
Na 45. Berlinalu simbolična zmaga evropskega filma pred ameriškim
LJUBLJANA - V ponedeljek zvečer so na podelitvi nagrad 45. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu francoskega režiserja Bertranda Tavemiera, ki mu je predsednica žirije Lia van Leer izročila najvisjo nagrado - zlatega medveda za film Vaba (L appat) - izžvižgali. Favorit občinstva in kritike je bil namreč film Wayna VVanga Dim (Smoke), ki je dobil srebrnega medveda in posebno nagrado žirije. Tavemier je reakcijo občinstva v Zoo Palastu sprejel hladnokrvno, nagrado je posvetil nemškemu kolegu Volke-rju Schlondorfiu in z besedami Bernarda Shawa izrazil svoje občutke: »Morda soglašam z vami, toda narediti ne morem ničesar«.
Zakaj se je žirija odločila tako, kot se je, je drugo vprašanje. Res je, da je 53-le-tni Tavernier strasten ljubitelj filma in angažiran cineast, ki si prizadeva za ohranitev evropskega filma. Doslej je posnel sedemnajst filmov in svojo edino mednarodno filmsko nagrado dobil pred dobrimi desetimi leti v Cannesu za režijo (Nedelja na deželi). Res pa je tudi, da je v tekmovalnem delu programa bilo več kot polovica filmov evropskih, tako da je dejanje podelitve najvišje nagrade francoskemu filmu na nek način simbolična gesta v letu, ko si evropski film vse bolj prizadeva upreti prevladi ameriškega filma v Evropi, in to še filmu iz evropske države z najmočnejšo filmsko produkcijo.
Vaba Bertranda Tavemierja je namreč moralističen film o bolni družbi in odsotnosti morale, klasičen film z izrazito mlado igralsko zasedbo, in kar morda ni najmanj pomembno, za nasilnost štirih junakov »krivi« določen ameriški film. Film Wayna VVanga Dim pa je po formi sodo-
bnejši, film topline, humorja in optimizma. Sicer pa so filmu tekmovalnega dela programa bili povprečne kakovosti, sicer zanimivi, a brez večjih presenečenj, po krivem spregledan pa je vsekakor bil britanski film Metuljev poljub (Butterfly Kiss) Michaela VVinterbottoma, ki je med kritiko in občinstvo naletel na dober odziv. Edini film iz vzhodne Evrope, ki je bil uvrščen v tekmovalni del, ruski Igra za potnika Vadima Abdrashitova, pa je bil žalosten dokaz o vse slabšem položaju vzhodnoevropske kinematografije, ki je konec 80-ih na Berlinalu prevladovala. Žirija mu je tudi namenila posebnega srebrnega medveda. Tako kot se pogosto dogaja, je bilo veliko več zanimivih filmov predvajanih v spremljevalnih programih. V Panorami in Forumu so tako cinefili lahko našli nekaj po svojem okusu - od večkratnega nominiranca za oskarje Shawshank Redeption do dokumentarnega VVigstock: The Movie o festivalu travestitov do filmov o aidsu, v spremljevalnem programu pa je bil tudi poseben program posvečen izraelskemu filmu, dokumentarni filmi pa so prikazovah življenje Che Guevare, nasilje med indijskimi skupnostmi, Bosno - politične teme skratka, ki jih v tekmovalnem delu, kjer so prevladovale družinske teme, skoraj ni bilo.
Pa še to: tako kot je festival potekal brez zvezd, tako jih ni bilo niti na podelitvi. Po svoja medveda sta prišla le Tavernier in ameriški neodvisni režiser Richard Linklater, ki ga je dobil za režijo filma Pred zoro (Before Sunrise). Paul Nevvman in Josephine Sao po svoja srebrna medveda za najboljša igralca nista prišla, za Dim pa ga je prevzel kar scenarist filma Paul Auster.	(APF, V. R.)
Fest hoče pokazati, kako različen je svet
Deborah Yong: »Slovenija si poskuša zagotoviti mesto v evropskem filmu, kar se ji bo posrečilo.«
BEOGRAD - V začetku februarja je bilo mesto v znamenju filma. Po dveh letih je spominjal FEST spet na tisti stari festival, kakršnega imamo v spominu iz najlepših časov. Umetniškemu direktorju Nenadu Dukiču se je posrečilo uresničiti svojo zamisel na najboljši možni način. V dveh kinodvoranah Centra Save so prikazali več kot 60 filmov, in sicer s po štirimi projekcijami vsak dan.
To ni bil distributerski festival, kar je privedlo tudi do nesporazuma z distributerji, ki niso v celoti podprli programa, Čeprav so bili v svetu FEŠTA. Zanje je bilo v pro-gamu premalo »kinematografskih filmov« in preveč t. i. »umetniških«. Publika, ki je lačna novih filmov, je odlično sprejela festival. Za vse projekcije je vladalo veliko zanimanje, pri najbolj znanih pa je bila dvorana tudi razprodana. Ob glavnem programu so predvajali tudi ciklus kitajskih filmov, ciklus evropskih filmov, dokumentarni film o Leni Riefen-stahl, filme, ki so prejeli nagrade FIPRESCI-ja na festivalih, retrospektivo Nikite Mihalkova, dva nova filma Klausa Marie Brandauerja, ki je bil tudi gost festivala.
Na festivalu je bilo tudi sicer nepričakovano veliko tujih gostov, filmskih kritikov iz znanih filmskih Časopisov ter igralcev in režiserjev, katerih
filmi so bili predvajani. Tako je v Beograd prišla tudi Deborah Young, urednica Varietyja za Evropo, Američanka, ki živi v Italiji in odlično pozna film z območja nekdanje Jugoslavije, saj je 12 let prihajala na filmski festival v Pulo. Tujim gostom so prikazali tudi izbor iz jugoslovanskih filmov, ki so nastali v zadnjih dveh letih in gostje so se nanje zelo dobro odzvali. Na vprašanje, kaj misli o slovenski kinematografiji, je Deborah Yong odgovorila: »Slovenski film je videti zelo zahodnoevropski. Tak je novi film Francija Slaka, ki je dobil tudi ponudbo za delo v Ameriki. Mislim, da bo nekaj snemal v Chicagu. Slovenija si skuša s svojim zahodnoevropskim pristopom zagotoviti mesto v evropskem filmu, da bi tako prodrla na to tržišče, kar se ji bo po vsej verjetnosti posrečilo.« Med tujimi gosti so bili še novinarji iz Makedonije, ki so bili pogosto tudi v spremljajočih
televizijskih in radijskih oddajah.
Svečana otvoritev je bila pretehtana, enostavna in pretresljiva, v režiji Jadranke AndeliC in Dijane Miloševič ter izvedbi Dah teatra z Emirjem Kusturi-co, predsednikom sveta festivala, in Vladimirjem Pogacičem, ki sta govorila o stoletnici filma, o Čarovniji, ki se ji ni mogoče upreti. »FEST hoče pokazati, kako je svet različen, kako različni so filmi, da je film kultura, ki ne sme izginiti. FEST bo proslavil to obletnico filma s projekcijo tistih fimov, ki se jih ne sramuje.« To so besede Emirja Kusturice, natisnjene kot uvodne besede Festovega kataloga.
Prikazali so angleške, nemške, novozelandske, ameriške, kitajske, kubanske, španske, tajvanske, iranske, ruske, Češke, grške, finske, avstralske in belgijske filme. Na svečani zaključek festa je prišel posebni gost Harvey Kei-tel. Drugo leto bo FEST potekal v drugem tednu junija, neposredno za cannskim festivalom. Ambicije so velike, toda Ce sklepamo po letošnji organizaciji, verjamemo, da bo tudi prihodnji FEST uspešen.
Snežana Ristič
Bertrand Tavernier kljub žvižganju zadovoljen
Nekaj nagrad, ki so jih tudi podelili na Berlinalu:
FIPRESCI (mednarodno združenje novinarjev) - Dim (tekmovalni program), Državljan Langlois Edgarda Co-zarinskyja (Forum), Duhovnik Antonia Birda (Panorama)
GCAE (mednarodno združenje kinematografov) - Fant imenovan sovraštvo (A boy called hate) Mitcha Marcu-sa (ZDA)
NAGRADA FESTIVALA OTROŠKIH FILMOV -Kradljivec torbic Marie Peters (Nizozemska)
GAY MEDVEDEK (podeljuje žirija združenja gay in lezbičnih filmskih festivalov) - Poslednja večerja (The last supper) Cynthie Roberts (Kanada) za igrani in za dokumentarni Pritožbe hčerke (Complaints of a dutiful dau-ghter) Deborah Hoffinann (ZDA).
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 13. do 19. februarja)
Prejšnji teden so bile v Ljubljanskih kinematografih kar štiri premiere: Maska, Kviz, Samo ti in Zaupanje. Med njim je levji delež gledalcev pobrala Maska (skupaj kar 42, 21 odstotka vseh obiskovalcev prejšnji teden v Ljubljanskih kinematografih), dobro sta se odrezala tudi drama Kviz in ljubezenska komedija Samo ti, lansirana za Valentinovo. Precej slabše pa jo je odneslo Haretleyevo Zaupanje (na 3 predstavah 36 gledalcev in 21.600 SIT), Cesar si ta izvrstni film gotovo ne zasluzi (za primerjavo: na petih predpremiemih predstavah v dvorani Kinoteke je Zaupanje imelo skupaj 203 gledalcev in 84.900 SIT). Specialist se je s skupaj 33.285 gledalci umaknil z lestvice (zadnjic se nam je pomotoma zapisalo, da jih je imel skupaj 10.263, dejansko pa jih je bilo že 32.489). Sicer pa je bilo prejšnji teden v Ljubljanskih kinematografih vsega 33.362 gledalcev, kar je le za malenkost (0.26 odstotka) manj kot zadnjič.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Maska / Fim-Mladina film
33 (33)	14.081 (14.081)	7.040.500 (7.040.500)
2.	Pred dežjem / Continental
21 (31)	3.542 (5.359)	1.714.500 (2.623.000)
1.606.000 (1.606.000) 1.371.000 (1.371.000)
3.	Kviz / Cenex
17(17)	3.212(3.212)
4.	Samo ti / Continental
13 (13)	2.742 (2.742)
5.	Intervju z vampirjem /Lj. kinematografi
17 (121)	1.920 (22.334)	905.400	(10.931.500)
6.	Varuh časa / Karantanija film
23 (70)	1.863 (14.373)	870.800	(7.052.000)
7.	Končna hitrost / Cenex
13 (46)	1.024 (6.869)	483.000	(3.360.800)
8.	Divja reka / Karantanija film
12 (121)	1.023 (21.532)	483.200	(10.503.500)
9.	Levji kralj / Cenex
10 (250)	1.001 (46.055)	350.350	(20.891.200)
10.	Halgato / Lj. kinematografi
25 (111) 885 (8.407) 425.300 (3.651.900)
V tednu med 30. januarjem in 6. februarjam je na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija, Avstralija in Japonska) prvo mesto spet prevzel Stargate, za eno mesto se je povzpel Disclosure, Intervju z vampirjem pa je zdrknil z drugega na tretje mesto. Novinca na lestvici sta Divja reka in Elisa. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1.	Stargate	8,31 (24,64)
2.	Dislosure	5,67 (23,97)
3.	Intervju z vampirjem	4, 55 (51, 91)
4.	Divja reka	2,27 (3, 98)
5.	Elisa	2,67 (2,67)


Igor Kernel |
FILM / KULTURA
Sreda, 22. februarja 1995
17
IZŠLO JE / KNJIGI
Ivan Rob
Življenje in delo, leposlovje, založba Branko, Nova Gorica 1995,192 strani, trda vezava, 21 x 14, 5 cm, 2.800 SIT.
V knjigi je zbrano delo literata Ivana Roba ( Trst 1908 - Ljubljana 1943), satirika, pisca in urednika naprednih predvojnih Studentskih listov, sodelavca radia in mariborskega To-tega lista, znanega zlasti po satirični travestiji znamenitega Jurčičevega Desetega brata. Poleg te prinaša knjiga Se številne literarne prispevke, predvsem krajšo prozo in poezijo, vezano na trenutke iz ljubljanskega Študentskega okolja in ustvarjanja, na osebna razmišljanja in Čustva, socialno motiviko, satirične poglede na kleri-kalnost in nazadnjastvo, parodije znanih slovenskih literarnih prispevkov... Portret Ivana Roba je skozi svoje spomine na burno predvojno Studijsko življenje v Ljubljani in prijateljevanje z njim prispeval Igor Torkar. Knjiga je opremljena z dokumentarnimi fotografijami, reprodukcijami Robovega rokopisa, reprodukcijami objav iz tiska in številnimi ilustracijami - po fotografiji izdelano sliko na naslovnici in risbami, deli Robovega nečaka, slikarja Ivana Roba, ki je prispeval tudi stricev življenjepis. Ta sega od otroških let, nemirnega Studijskega obdobja, literarnega dela in odnosov do predvojne družbe vse do tragične smrti leta 1943, ko so ga kot talca - pripadnika NOB ustrelili italijanski okupatorji.	(V. U.)
Ivan Kosovel: Pod črto
Esejistika, založba Branko, Nova Gorica 1994, 106 strani, mehka vezava, 209 x 14 cm, 1.800 SIT.
Knjiga Pod crto Ivana Kosovela prihaja med knjižno ponudbo naših knjigam za tremi že izdanimi deli istega avtorja. Vzgoja proti izobraževanju (1990), O veri in verjetju (1991) in Magija in metamorfoze duha (1993). Najnovejše delo, ki je izšlo pri mladi novogoriški založbi Branko d. o. o., in ki ga odlikuje zelo tekoč in duhovit jezik, je avtor prav tako namenil vprašanjem religije, izobraževanja, filozofije, etike, psihoanalize, značaju slovenske družbe. V knjigi je objavil številne krajše spise, ki jih je organiziral na poglavja o resnosti (s kratkim kurzom o magiji v šestih lekcijah), o Soli, kjer govori o Descatresu, Casanovi, alternativnih možnostih in vvaldorfski Soli, o etiki in psihoanalizi, kjer piše o poslovni morali, postmodernem subjektu, New Ageu, etiki šolskega kurikuluma in o nelagodju v kulturi. Knjiga pa je namenjena predvsem Slovencem in njihovim frustracijam. Ali, kot je zapisal sam: »Resnost se pri Slovencih pojavlja tam, kjer ni potrebna. Pojavlja se kot prepreka sproščenemu življenju. Resnost, ki se pojavlja v moraliziranju, politiziranju itd., je nesmiselna in škodljiva še posebej zato, ker je slovenski značaj zanjo tako dovzeten. Potrebno se jo je torej otresti in jo obrniti drugam. O tem govore spisi Pod Crto.«	(V. U.)
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA O MIKIJU MUSTRU
Parada
junakov
Eden izmed »izdelkov« nestorja slovenskega stripa
NOVO MESTO - Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neevve, Poslednjega Mohikanca in drugih junakov mnogih stripov in slikanic? Pa nagajivih zajčkov s televizijskega cikcaka, reklame za Viki kremo in Sumi bombone, hudobnega volka in Rdeče kapice iz Hermeli-ke in številnih drugih zgodbic? Avtor teh stvaritev je akad. kipar Miki Muster, brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in tudi evropskem merilu.
Ze v študentskih letih se je zaCel ukvarjati s stripom, za risani film pa se je navdušil, ko si je še ne 13-leten ogledal Disneyjevo risanko. Tako je Muster spoznaval Disneyjev stil in ga kmalu tudi obvladal. Vendar ga ni kopiral, prevzel je le njegovo gledanje na figuro. Mustrova risba je z leti dozorevala in se spreminjala. Karakter njegovih junakov se je oblikoval in dobival nove poteze. Sčasoma si je pridobil tudi jasno prepoznavnost. Pri svojem ustvarjanju je pero zamenjal s Čopičem, s Cimer si je pridobil fleksibilnost in pri stripu potrebno mehkobo.
Čas, v katerem je Muster ustvarjal, ni bil naklonjen takim zvrstem umetnosti. Strip je veljal za slab produkt gnile-
ga zahoda in za kic, ki kvari mladino. Kljub temu je neizpodbitno dejstvo, da je Muster v svojem preteklem, ustvarjalno bogatem obdobju ustvaril bogat stripovski opus, zaokrožen z risanim filmom.
V tem letu, ko praznuje okroglo obletnico ustvarjanja in delovanja, ga predstavljajo v Dolenjskem muzeju na razstavi stripa in risanega filma. Prvič v takem obsegu so predstavljene Mustrove naslovnice in številne animacije iz različnih risanih filmov. Namen te razstave ni samo pred-
stavitev Mustra in njegovega dela, ampak tudi spodbujanje k razmišljanju o deveti umetnosti, ki v slovenskem prostom še vedno ni našla ustreznega mesta. Otvoritev razstave je bila v petek v Dolenjskem muzeju. Popestrila jo je lutkovna skupina iz Novega mesta, ki bo predstavila glavne junake Mustrovih stripov - Zvitorepca, Lakotnika in Tr-donjo. Razstava bo odprta do 27. marca. V tem Času bodo organizirane tudi ustvarjalne delavnice, srečanja z Mikijem Mustrom ter predavanje o pomenu in vlogi stripa. PR
Rojena morilca
Natural Bom Killers, akcijski triler, scenarij Quentin Ta-rantino, koproducent in režiser Oliver Stone, igrajo Woody Harrelson, Jubette Levvis, Robert Dovvnev jr., Tormnv Lee Jones, Tom Sizemore, Ixtlan/New Regencv, distribucija VVamer, premiera jutri v Ljubljani v kinu Vic in Siska in prav tako na rednem sporedu.
Kontraverzen in Sokaten film o fasciniranosti sodobne družbe z nasiljem Oliverja Stonea in izpod peresa Quentina Tarantina prihaja tudi na naša filmska platna. Film Rojena morilca je zgodba o dveh srhljivih, neusmiljenih in hladnokrvnih množičnih morilcih, hkrati pa tudi ljubezenska zgodba o Mickeyju (Woody Harrelson) in Mallory Knox 0uliette Levvis), ki sta si obljubila ljubezen do smrti. Je pa tudi zgodba o ameriški javnosti, ki jo prelivanje krvi neustavljivo privlači, tudi tedaj, ko se človek zaveda, da bi lahko bil naslednja žrtev prav on. Woody Harrelson in Juliette Levvis upodobita brutalni izgubljeni dusi, ki ju senzacij željni mediji spremenijo v kultna junaka. Robert Downey jr. je televizijski voditelj Wayne Gale, Cigar preračunljivo in hkrati brezglavo prizadevanje, da bi dvignil gledanost oddaje, pripelje do nepričakovanih posledic. Oskarjevec Tommy Lee Jones tokrat igra surovega, Čudaškega zaporniškega paznika, ki misli, da pozna vse svoje kaznenjce - dokler ni prepozno.	(V. R.)
NOVO V KINU____________
Woody Harrelson in Juliette Levvis sta množična morilca v filmu Rojena morilca
NA KRATKO
Izšli še neobjavljeni zapisi Jeana -Paula Sartra
PARIZ (AFP) - Založba GaUimard je nedavno izdala še neobjavljene zapise Jeana-Paula Sartra, ki jih je septembra in oktobra 1939 pisal na fronti. 34-letni Sartre, ki je pred vpoklicem v Alzacijo že napisal Gnev in Zid, je bivanje na fronti opisal v leta 1983 objavljenem dnevniku Zapisi iz smesne vojne. Nova izdaja, ki jo je predstavila filozofova posvojenka Arlette Elkaim Sartre, pa je dopo-Ijenena s 179 doslej neobjavljenimi stranmi. V njih Sartre opisuje dneve »fantomske vojne«, ko sta bili vec mesecev francoska in nemška vojska v stalni pripravljenosti, Čeprav sovražnost uradno Se ni bila napovedana. To nenavadno stanje so zgodovinarji označili z besedami »Čudna vojna«. Sartre je zapisal: »Vojna na Kafkov način. Nisem je občutil, preprosto se mi je izmuznila«. Ko je razčlenjeval svoje občutke do te »vojne brez primere«, »kitajske vojne«, kot jo je tudi označil, je Sartre odkrito priznal, da ni imel »intelektualne moči, da bi se odločil za eno od nasprotnih si strani: za tisto, ki je podpirala Hitlerja ali za drugo, ki se mu je upala upreti«. V Času mobilizacije je Sartre napisal 15 zvezkov. V izdaji iz leta 1983, tri leta po njegovi smrti, je bilo objavljenih le 5 zvezkov, kljub novi izdaji pa jih 9 še vedno pogrešajo.
Zapoznelo priznanje O. VVildeu
LONDON (dpa) - Oscarju VVildeu sicer ne bodo postavili spomenika, vendar pa bo v krogu britanskih velikanov duha od 14. februarja spominjal nanj ornament z imenom in osebnimi podatki. ToCno sto let po premieri njegove komedije Bunbury ali Važno je imenovati se Ernest bodo tako dramatiku in liriku, ki je bil nekoC razvpit kot'homoseksualni »enfant terrible«, svoj prostor priznali v katedrali VVestminster Abbey v Londonu. Za Alexandrom Popeom in Robertom Herri-ckom je Oscar Wilde tretji obeleženec na tem mestu. Wilde se je rodil leta 1854 v Dublinu in je veljal za vodilnega predstavnika angleškega estetskega gibanja. Proslavil se je predvsem z deli, kot so Pahljača lady VVindermere, Zenska brez pomena in Idealni soprog -parodijami viktorijanske družbe ter njenih družbenih norm in moralnih predstav.
Zaključeni so moški misteriji v času zimskega praznovanja
LJUBLJANA - Kot je sporočila tajna agentka veristične državice PticjestraSilne, ki obstaja na Zelenjavnem vrtu Vile Katarina v Rožni dolini, Anelim Lesok, so Moški misteriji v času zimskega praznovanja - kljub dejstvu, da so se v javni natečaj za njihovo izvedbo umešale demonske ženske sile in ga izjalovile - na simbolni ravni uspešno zaključeni. Kot navaja sporočilo, ki se opira na trdno formirane moške skupine, se bliža javno pomladno praznovanje na Kozjanskem, natančnejših informacij pa ne navaja. (V. U.)
Izšla je prva številka ICOMOSovih novic
LJUBLJANA - Občasno predsedstvo ICOMOS / SI (Nacionalni komite Slovenije v okviru Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja) je izdalo prvo številko ICOMOS-ovih novic v nakladi 250 izvodov. Ob sodelovanju številnih domačih spomeniskovarstvenih strokovnjakov jo je pripravil in uredil Jovo Grobovšek, predsednik Nacionalnega komiteja. Prva Številka prinaša predstavitev organizacije ICOMOS, nevladne oigani-zacije, ki je nastala leta 1965 v Varšavi in danes združuje elane v skoraj 80 državah. Številka zajema Se predstavitev Nacionalnega komiteja, in med drguim napovedi letošnjih dogodkov v mednarodnem prostoru. (V. U.)
E. Johnu oskar za življenjsko delo
LONDON (Reuter) - Britanska glasbena industrija je ročkovskega veterana Eltona Johna nagradila z Oskarjem za življenjsko delo. Podelitvi nagrade je prisostvovalo tudi blizu 2.000 ljubiteljev Eltonove glasbe, ki so buCno pozdravili svojega ljubljenca. »Stara gospa Se ni za na odpad,« jim je zagotovil in kipec podal svojemu prijatelju Stingu, rekoč: »Prijetno je dobiti tako pomembno nagrado prav v Času, ko se me loteva moška menopavza...«
Afera Lucona
Triler, scenarij Jim Havvldns po delu Afera Lucona Hansa Pretterbnerja, režija Jack Gold, igrajo David Suchet, Jiirgen Prochnovv, Dominique Sanda, Marty Fried, Franco Nero, Tele MunchenAVega film, distribucija Infomedia 3 Filming, na rednem sporedu v Trebnjem, Novi Gorici in Hrastniku. Rudi VValtz (David Suchet) je spoštovan lastnik kavarne na Dunaju in trgovec orožja na mednarodni ravni. Nato pa leta 1977 sredi ocena eksplodira tovorna ladja Lucona in se potopi, z njo pa tudi pol posadke in tovor, zavarovan za visoko varščino. Novinarju Hansu Strasserju (Jiirgen Prochnovv) se zazdi zadeva sumljiva in začne poizvedovati. Stalno je za petami VValtzu in elanom njegove elitne kavarne, v kateri se zbira pokvarjena avstrijska visoka družba političnih in industrijskih mogotcev. Tisto, kar ugotovi, zapise v knjigi in kljub prizadevanjem Rudija VValtza le izide pod naslovom Afera Lucona. Vec ministrov odstopi in VValtz panično zapusti Avstrijo. Izbruhne škandal, ki pretrese deželo. Skupina mogočnikov se ob sodelovanju z mafijo (enega od Sefov igra Franco Nero) in na pobudo VValtza namreč odloči, da bo staro tovarno razstavila, jo dala na ladjo, zavarovala kot dragoceno opremo in ladjo potopila. Režiserja je pritegnila relanost zgodbe, M govori o pokvarjenosti visoke družbe, ki jo je obarval z obilico cmega humorja in ironije.	(V. R.)
Jakec iz džungle
Jungle Jack, dansko-švedsko-norveški risani film, scenarij Flemming Quist Moeller, režija Stefan Fjelmark in F. Q. Moeller, animatorji Michael Helmut Hansen, Joergen Ler-dman, Karsten Killerich, Per Holst/A-Film, distribucija Infomedia 3 Filming, premiera jutri v kinu Bežigrad in prav tako na rednem sporedu (obiskovalcem bodo delili Čokolade, prvih sto otrok, ki bodo prinesli s seboj igračo pa si bo risanko lahko ogledalo brezplačno).
Jakec iz džungle je najbolj ljubka in najredkejsa živalica na svetu. Prehranjuje se s sadjem, ki ga nabira na drevju. Je očarljiv, domiseln in nagajiv, pa tudi pogumen in predrzen. Filmska zvezdnica Izabela se s svojim možem odpravi v džunglo, da bi ujela Jakca, saj ga zeli imeti za zvezdo svojega najnovejsega filma z naslovom Lepotica in žival. Priletni Indijanec jima pomaga ujeti Jakca, vendar jim pobegne na plantažo banan, ki jih tovorna ladja odpelje v veliko evropsko mesto. Na ladji Jakec sreča ladijskega kuharja Carlija Pleskavico, ki ga proda živalskemu vrtu. Ko to zve Izabela, vdre v živalski vrt in ga ugrabi, vendar Jakcu ponovno uspe pobegniti. Tako se znajde sam v velikem neznanem mestu, kjer doživi marsikaj zanimivega. Sreča uglajeno psičko z rodovnikom, tolpo potepuških mačk, dva otroka, toda hrepeni po svoji džungh. Če se bo vrnil domov, pa ugotovite sami in si oglejte to pustolovsko, zabavno risanko.	(V. R.)
SVET
Sreda. 22. februarja 1995
VELESILE IN SRBIJA
Beograd spet zahteva »enakopravnost«
PARIZ - Čeprav Beograd Se najprej zahteva odpravo mednarodnih sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji, pa svetovne velesile vztrajajo pri vrhunski konferenci, ki naj bi se je udeležili srbski, hrvaški in bosanski predsednik. Skupina za stike načrtuje, naj bi Srbija na srečanju med Slobodanom Miloševičem, Franjom Tuđmanom in Alijem IzetbegoviCem v zameno za odpravo ukrepov proti Beogradu priznala Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Francija, ki je predlagala sklic konference, je v Beograd že poslala svojega diplomata z nalogo, naj skusa zbližati raztiCna staliSCa, saj po njenem mnenju srbske oblasti niso zavrnile predlaganih točk sestanka, temveč le njihov vrstni red.
Srbske oblasti niso pripravljene priznati nekdanjih jugoslovanskih republik, Ce ne bo odpravljen mednarodni embargo, predvsem pa ne začasno, kot to predlaga skupina za stike. Beograd hkrati poudarja, da Zvezna republika Jugoslavija se vedno ni mednarodno priznana, Čeprav so bile tega priznanja deležne že Bosna, Hrvaška, Makedonija in Slovenija. Zato zahteva »enakopravno obravnavo« znotraj mednarodne skupnosti; z drugimi besedami -najprej odpravo sankcij, nato vse ostalo. London in Pariz, ki imata v sestavi modrih Čelad največ voja-
kov, menita, da srbski »ne« nacrtu ni dokončen, Čeprav ga neprikrito podpira Sef ruske diplomacije Andrej Kozirjev. Ta se je med svojim zadnjim obiskom v srbski prestolnici prejšnji konec tedna strinjal s predsednikom Miloševičem, ki zateva odpravo mednarodnih sankcij že zaradi dosedanjih »srbskih mirovnih ponudb«.
Lani poleti je Miloševič sprejel mirovni predlog skupine za stike, po katerem naj bi Bosno razdelili na dva domala enaka dela. V zameno so svetovne velesile Srbiji odpravile vse prepovedi mednarodnih poletov in dovolile
Sarajevo včeraj (Teiefoto: AP)
nastopati v tujini srbskim in črnogorskim umetnikom in športnikom. Beograd je prav tako sprejel zahtevo po zaprtju meje z Bosno in ob njej dovolil razmestitev mednarodnih opazovalcev.
Kakorkoli že, Članice skupine za stike se strinjajo, da je za preprečitev novih spopadov, do katerih bi lahko prišlo že spomladi, potrebna »diplomatska poteza«. Zadnji dan marca se izteCe mandat 15 tisoč modrim Čeladam na Hrvaškem, vlada v Zagrebu pa jim ga ni pripravljena podaljšati, ker imajo nadzor nad dobro Četrtino hrvaškega ozemlja se vedno Srbi.
Svetovne velesile se obenem bojijo, da jim zaradi pomanjkanja učinkovitih diplomatskih potez ne bo uspelo podaljšati pred Štirimi meseci podpisanega sporazuma o prekinitvi spopadov v Bosni. V vseh evropskih prestolnicah se dobro zavedajo, da bi v primem novih spopadov, predvsem na ozemlju Hrvaške, postali še glasnejši ameriški kongresniki, zagovorniki odprave embarga na uvoz orožja za Bosno, zato bi nedvomno prišlo tudi do predčasnega umika vseh modrih čelad z ozemlja BiH.
Bruno Franceschi AFP

JEDRSKO OROŽJE
Omejevanje atoma v nevarnosti
Ni Se jasno, ali bo pogodba o neširjenju jedrskega orožja preživela
LONDON - Prihodnost mednarodne pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki zmanjšuje najhujso nevarnost po hladni vojni, je na kocki, ker se podpisnice prepirajo, ati naj spora-zmn podaljšajo ali ne.
Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja so podpisali leta 1970 in ji določili rok trajanja četrt stoletja, aprila pa naj bi jo podaljšali na posebni konferenci v New Yorku. Stosedemdeset podpisnic pogodbe nadzomje obnašanje petih jedrskih velesil - ZDA, Rusije, Kitajske, Francije in Velike Britanije - ter skrbi, da ne dobijo jedrskega orožja tudi druge države. V zadnjem času pa obstaja vse večja nevarnost, da se klub lastnic jedrskega orožja razširi. Kot sta dobro pokazali krizi z Irakom in Severno Korejo, je po razpadu Sovjetske zveze na trgu veliko nenadzorovanega jedrskega materiala. Velike sile bi zato rade pogodbo podaljšale v nedogled in tako ohranile sedanji status quo. Da bi to dosegle, potrebujejo pri glasovanju navadno večino, kar danes pomeni več kot 85 glasov.
Toda diplomati se bojijo, da se velesilam ne bo posrečilo. Številne države v razvoju namreč zahtevajo, naj ZDA, Rusija in drage lastnice jedrskega orožja najprej korenito zmanjšajo svoje arzenale in prepovejo jedrske poskuse. Sploh pa se jim zdi ekskluzivni jedrski klub malce preveč dvolična stvar: zakaj bi ene države lahko imele atomsko bombo, drage pa ne?
Pogodba je vprašljiva tudi zato, ker je niso podpisale nekatere države, ki so po prepričanju strokovnjakov že razvile jedrsko orožje, ati pa ga kupile na črnem trgu. Med temi državami so Izrael, Indija in Pakistan. Arabske države in Iran še posebej jezi, da Zahod gleda skozi prste svojemu bližnjevzhodnemu
zavezniku Izraelu. Egipt pravkar ogorčeno očita židovski državi, da noče podpisati pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ti spori celo pomembno ovirajo bližnjevzhodni mirovni proces.
Ali Alatas, zunanji minister Indonezije, predsednice 111-članskega gibanja neuvrščenih, je v torek jedrske velesile obtožil, da ne izpolnjujejo svojih dolžnosti iz pogodbe. Neuvrščene države se zato še niso odločile, ali bodo podprle podaljšanje pogodbe, je povedal Alatas.
Zahodni diplomati zato niso prepričani, ali bo ZDA in njihovim zaveznikom uspelo zbrati dovolj glasov. Za podaljšanje je ta trenutek približno 70 držav, to pa je petnajst glasov premalo. »Za« so vse članice Evropske zveze in vojaške organizacije Nato, zato se bodo zahodni diplomati lotili prepričevanja »na tujem terenu«, večinoma v državah tretjega sveta. »Usoda pogodbe je še neznana,« meni neki visoki evropski diplomat, ki je prepričan, da potrebujejo za resnično veljavnost pogodbe kaj bolj prepričljivega od navadne večine.
Ce pogodbe ne bodo podaljšali v neskončnost, jo bodo morda vsaj za nekaj let. V najslabšem primera pa je sploh ne bodo podaljšali, čeprav so diplomati prepričani, da se jim bo v zadnjem trenutku posrečilo sporazumeti. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja je najpomembnejši način za nadzorovanje najbolj nevarne vojaške tehnologije sodobnosti. Severni Koreji, ki ni spoštovala določil pogodbe in ni dovoljevala rednih pregledov svojih jedrskih naprav, so na primer zagrozili z ostrimi povračilnimi akcijami. S tem so jo prisilili v pogajanja, pa Čeprav morda s figo v žepu, kot se bojijo številni opazovalci.
Nicholas Doughty / Reuter
Santer zaupa Van Miertu
BRUSELJ (Reuter) - Predsednik Evropske komisije Jac-ques Santer je izjavil, da belgijski komisar Karl Van Miert uživa vse njegovo zaupanje, Čeprav je komisarjev urad zaradi njegove morebitne vpletenosti v korupcijski »škandal Agusta«, ki pretresa Flamsko socialistično stranko, preiskala policija. Santer je poudaril, da gre izključno za belgijsko notranjo zadevo. Van Miert je bil v Času spornega nakupa Agustinih helikopterjev za potrebe belgijske vojske vodja socialistov.
HAITI /ČETRTEGA JUNIJA PRVE PRAVE PARLAMENTARNE VOLITVE
Demokracija že to poletje?
PORT-AU-PRINCE (AFP) - Začasni volilni-svet, Id zagotavlja«povsem svobodno« volilno kampanijo, je včeraj objavil, da bo prvi krog splošnih volitev na Haitiju 4. junija, drugi pa 25. junija. V dokoCno oblikovani volilni zakonodaji so odpravljene vse omejitve, po katerih so lahko nekateri poslanci in senatorji prepredli opravljanje državnih fimkrij ljudem z visoko izobrazbo, duhovniki pa se niso smeh potegovati za politične funktije, ce se niso odrekli svojemu poklicu.
Prevolilna kampanja se bo začela 24. aprila in bo trajala do 2. junija. Ker se je v Času vojaškega režima veliko ljudi izselilo, se morajo tisti, ki
želijo kandidirati, vrniti v domovino vsaj tri mesece pred volitvami. Na njih bodo lahko sodelovale vse pomembne politične stranke. Poleg stranke Lavalas, ki je blizu predsedniku Aristi-du, bo kandidate imenovala tudi njena največja nasprotnica, Nadonalna fronta za demokratične spremembe, sodelovali pa bodo tudi sredinsko Gibanje za vrnitev demokracije, Nacionalna-industrijsko-kmeCka stranka ter socialistična Nacionalni kongres demokratičnega gibanja in Revolucionarna nacionalno-progresivna stranka. Po ustavi iz leta 1987 je prepovedana udeležba na volitvah »vsem, ki so kakorkoli prispevali za ohranjanje diktature v zadnjih 29 letih.«
V Leopardovem taboru urijo prve haitske policiste
FRERES - Znotraj trdno sezidanih sten, obdani z žicnato ograjo, nekdanjega vojaškega oporišča, ki je bilo znano pod imenom Leopardov tabor, približno 400 rekrutov v potu opravlja svoje vsakdanje naloge ter glasno izreka gesla, ki se nanašajo na njihovo poslanstvo, saj bodo postati prvi pripadniki nove haitske policije.
V domad kreolšCini se tako mladi kadeti zaklinjajo, da bodo »služili« vsem Haitcanom ter v odsekanem ritmu skandirajo imena mest, ki jih bodo varovali: »-Cap Haitien! Port-au-Prince! Gonaives!« V državi, ki desetletja ni poznala drugega kot surove vojake in zloglasno tajno policijo, pomeni usposabljanje novih apolitičnih policijskih sil hkrati velik eksperiment in izjemno zahtevno nalogo, zagotavljajo častniki. Bodoči policisti pa so polni vprašanj, ki jih postavljajo svojim učiteljem. Ti so prišli z vseh koncev: iz ZDA, Kanade, Francije in od drugod, da bi pomagali postaviti na noge prvo civilno po-lidjo v haitski zgodovini. Ali lahko osumljenemu streljam v hrbet? Ali lahko ljudem naženem strah v kosti z gumjevka-mi? »Vse to jim moramo pojasnjevati,« pravi nekdanji policijski častnik iz Severne Karoline, ki uci mlade Haitcane. Ati lahko streljamo v zrak? »Moramo jim pojasnjevati, da krogle v tem primera slej ko prej padejo tudi na zemljo in so prav tako smrtne,« še pojasnjuje Reidhe.
Vsi Častniki, ki poučujejo, zagotavljajo, da so njihovi gojenci, mladeniči in mladenke, stari približno 20 let, za hait-
ske standarde dobro izobraženi, predvsem pa lačni novih informacij o zakonih, civilnih svoboščinah in odgovorov na vsa druga vprašanja, povezana z nalogami policije v demokraciji. Vse jim je treba razložiti od začetka, saj so bili njihovi dosedanji »zgledi« popolnoma napačni: Edina policija, ki so jo lahko videli pri delu, so bili pripadniki paravojaških sil, ki jih je ustanovil se prejšnji diktator »Papa Doc« Frangois Duvalier.
Prav početje te nasilne policije in represija nad haitskim prebivalstvom je odločilno sooblikovalo podobo o Haitiju, ki je to državo uvrstila na samo dno spoštovanja človekovih pravic. Seveda mladim novim policistom ob taktiki in samoobrambnih veščinah dopovedujejo tudi to, da ne bodo smeli sprejeti nobene podkupnine, hkrati jih učijo osnovnih oblik komuniciranja, temeljnih pravic in sploh vseh razsežnosti njihove nove službe.
»Ni enostavno postaviti na noge policijo. Gre za skrajno kritično vprašanje zagotavljanja varnosti haitskemu prebivalstvu,« meni tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva na Haitiju Stanley Schrager. »Prvič v 200 letih se bo namreč zgodilo, da bo imela ta država svojo civilno, pravo poklicno policijo,« še doda. »Skušamo jim dopovedati, da policija nikakor ni isto kot okupacijska vojska,« pojasnjuje John Meiklejohn, dragi človek, odgovoren za izvedbo programa v tem oporišču. Nova policija bo poglavitna udarna pest predsednika Jeana Bertranda Aristida. Pri njegovem nacrtu stabilizira-
nja države, katere temelje so omajala desetletja diktatorstva in vojaške vladavine. Aristid je prišel znova na oblast mednarodnih sil pod vodstvom ZDA po treh letih, ki jih je preživel v izgnanstvu, potem ko so ga leta 1991 odstranili s krvavim vojaškim udarom. V skladu z načrtom usposabljanja policijskih enot naj bi ta štela do 4500 mož. Zato pa bodo vojsko zmanjšati le na 1500 pripadnikov.
Za kakšno zahtevno nalogo gre, nemara nazorno priča tudi podatek, da se je januarja za službo v policiji prijavilo vec kot 6 tisoč HaitCanov. Oblasti bodo namreč morale močno stopiti na prste vsem tistim, ki se bodo hoteti sami razglašati za branilce zakona in reda, zlasti takrat, ko se bodo zaceli spopadati med seboj v želji, da bi svoj položaj tudi upravičiti.
Prva skupina 375 pripadnikov, med katerimi je tudi 20 žensk, se je začela usposabljati na policijski akademiji v začetku februarja. Njihovo intenzivno usposabljanje bo trajalo približno 4 mesece. Vsak mesec pa se bo sedanjim silam pridužilo 375 novih pripadnikov, tako da bo policija izpopolnila svoje vrste v približno 18 mesecih. Z namenom, da bi bilo usposabljanje Cim bolj očiščeno nekdanjih primesi, je Aristid prepovedal poučevanje nekdanjim vojakom in Častnikom, zlasti v začetku, čeprav jim bo to dovoljeno pozneje. Po Schra-gerjevem mnenju ta naloga, ki Caka Haiti, ni niti najmanj lahka. »Preskočiti morajo pac 200 let zgodovine.«
Jim Loney/Reuter
Ko so prišli vojaki.,
■ESE
19. sept. - Domačini pozdravijo 20.000 pripadnikov mednarodnih čet kot osvoboditelje.
3.	okt. - Glavni policijski poveljnik Joseph Moichel Francois zapusti državo.
Mednarodne enote razpustijo poveljstvo razvpite paravojaške skupine Fronta za napredek in razvoj Haitija.
10. okt. - Vojaški poveljnik general Raoul Cedras odstopi.
13. okt.- Cedrasa in njegovega sodelavca generala Philippa Biambya izženejo v Panamo.
15. okt. - Predsednik Jean-Bertrand Aristide se vrne iz izgnanstva in poziva k spravi.
25. okt. - Aristide imenuje za premiera poslovneža Michela Smarcka.
17. nov. - Aristide postavi na čelo haitske vojske generala Bernardina Poissona.
22. dec. - zvolijo volilni svet, v katerem imajo večino Aristidovi privrženci.
Svet bo nadzoroval tako zakonodajne kot tudi lokalne volitve, ki naj bi jih izvedli predvidoma maja.
6. jan. - Razpustijo haitsko vojsko.
12. jan. - V spopadu z nekdanjim haitskim častnikom pade prvi ameriški . vojak.
i o. jan. - Ameriška obalna straža prepelje v vojaško oporišče Guatanamo na Kubi še zadnjega haitskega begunca.
31. jan. - Mednarodna skupnost obljubi Haitiju 900 milijonov dolarjev, ki naj bi jih izplačala v prihodnjih petnajstih mesecih. Odprejo novo policijsko akademijo, ki jo vodi ameriško pravosodno ministrstvo.
4.	feb. - Parlament sprejme zakon, s katerim dobijo napovedane volitve tudi
zakonski temelj.
Karibsko morje
ČEČENIJA / NOVI SPOPADI
Ruski stroj spet melje po Kavkazu
GROZNI, MOSKVA (dpa, Reuter) - Movladi Udugov, tiskovni predstavnik vodstva čečenskih upornikov, je za agencijo Interfax povedal, da je rusko letalstvo znova začelo izvajati bojne akcije v CeCeniji. V torek so ruski bombniki napadli cilje v južnih predmestjih glavnega mesta Grozni in mesto Argun, šestnajst kilometrov vzhodno od Prestolnice. Ruske oborožene sile so CeCenske položaje napadle tudi s pehoto, tanki, težkim topništvom in raketami zemlja-zemlja.
Cilj nove ruske ofenzive je utrditev položajev ob strateško pomembni cesti Rostov na Donu - Baku, ki poteka južno od Groznega. CeCenci trdijo, da so napade uspešno odbili in sestrelili ruski jurišnik Su-25. Pilot naj bi pri tem izgubil življenje. Rusko poveljstvo letalskih sil je te trditve zanikalo, medtem ko agencija Itar-Tass, M se sklicuje na dobro obveščene vire, poroča, da so ruska letala v noči na torek napadla južni del Groznega, Argun, Gude-rnes in Sali. Novi napadi po-
trjujejo nedeljske besede generala Anatolija Kulikova, poveljnika ruskih sil v CeCeniji, da je »vojaško poveljstvo izčrpalo vse možnosti za ustavitev spopadov, zato mora začeti izvajati ustrezne ukrepe...«
Usklajeni ruski napad, ki se je začel ob peti uri zjutraj po lokalnem Času, pomeni prve večje boje v Čečeniji, odkar je rusko poveljstvo v nedeljo enostransko preklicalo prekinitev ognja, ki je veljala le nekaj dni. V bojih, ki so potekali ves dan, naj bi
Zaradi prisluškovalne afere odstopil šef kriminalistov
PARIZ (dpa) - Francoski premier Edouard Balladur se je v zvezi s prisluškovalno afero, v katero je tudi sam vpleten, postavil na stran notranjega ministra Charlesa Pasque. Pa-squa je »zelo dober minister«, je dejal Balladur, ki bo kandidiral na predsedniških volitvah maja letos. Notranji minister, cigar odstop zahtevajo francoski socialisti, je včeraj sprejel odstopno izjavo šefa kriminalistične policije Jacquesa Franqueta. Balladur je potrdil, da gre za »politično afero«. V razgovoru za radio France-Inter je dejal, da »na leto ukažejo po telefonu prisluškovati približno tritisočim«. Balladur je opozoril, da »obstaja afera na ravni kriminalistične policije in ne na ravni notranjega ministrstva« in ponovil, da ima Pa-squa vse njegovo zaupanje. Socialistična opozicija je v ponedeljek, kot se je včeraj izvedelo iz premierove pisarne, zahtevala, da trdoroki notranji minister odstopi.
NOVICE
Ameriško posojilo Mehiki
WaSHINGTON - ZDA so se včeraj z Mehiko dogovorile 0 pogojih za dvajsetmilijardno posojilo, s katerim bodo poskusile reševati hude denarne in gospodarske težave te srednjeameriške države. Finančna ministra Robert Rubin in Guillermo Ortez sta na posebni slovesnosti razglasila dogovor, ki ga mednarodne borze že težko Čakajo, nista pa povedala vseh podrobnosti. Opazovalci so Prepričani, da bo Mehika VVashingtonu in Mednarodnemu denarnemu skladu, ki bo posodil še dvajset milijard dolarjev, zagotavljala varnost posojil s svojo nafto. Zato so se pred veleposlaništvom ZDA v Ciudadu de Mexico zbrali demonstranti (na sliki AP), ki nasprotujejo podreditvi nacionalne suverenosti VVashingtonu. (Reuter)
Korenski gverilci so se umaknili
^lAE SOT - Karenski gverilci so se v torek umaknili s svoje zadnje obrambne Crte. Pri tem so vladne sile obtožili, da so uporabile kemična bojna sredstva. Poveljnik tajskih obmejnih sil je sporočil, da so burmanske vladne sile prevzele nadzor nad uporniškim oporiščem po celonočnem topniškem obstreljevanju. Približno tisoč branilcev se je zeCelo umikati že pred zoro. Prestopili so tajsko mejo, kjer fo jih razorožili in poslali nazaj. Vrnili so jih na območje južno od Mae Šota, ki je še vedno pod nadzorom gverilskih sil. Gverilci, pripadniki Karenske nacionalne unije, so tožili zaradi hudih bolečin v prsih, težav z dihanjem in Pekočih oči. Burmanske sile so začele z ofenzivo proti ka-ranskim avtonomistom sredi decembra lani. Izkoristiti so Želele upor 500 budističnih vojakov med 5000 borci v ka-mnskih vrstah, ki so pretežno krščanske vere. (Reuter)
ruska vojska vsakih deset sekund s težkim topništvom obstreljevala CeCenske upornike na jugu Groznega. Predsednik republike Ingušije, Ruslan Aušev, ki je doslej že večkrat posredoval med sprtima stranema, je pripravljen nadaljevati svoje poslanstvo. Včeraj se je Aušev večkrat po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom vlade Viktorjem Cemomirdinom, v In-
gušijo in Severno Osetijo pa naj bi kmalu prišel tudi podpredsednik ruske vlade Oleg Soskovec, ki bo poskušal pojasniti stališča Kremlja glede morebitnih pogovorov s Čečenskimi uporniki.
Ruski varuh Človekovih pravic Sergej Kovaljov je v Moskvi predstavil poročilo, ki so ga na podlagi pričevanj sestavih neodvisni opazovalci v CeCeniji. V desetih te-
dnih spopadov na Kavkazu je bilo ubitih veC kot 24 tisoč civilistov, od tega približno 3700 otrok mlajših od 15 let, 4650 žensk starejših od 15 let, 2650 moških starejših od 50 let in 13.350 neoboroženih moških v starosti od 15 do 50 let. Poročilo govori tudi o 650 padlih oboroženih moških, čečenskih upornikih, vendar pa je pravo število verjetno veliko večje.
BLIŽNJI VZHOD / ZASEDANJE V KAIRU
Vodstvo PL0 bo »znova premislilo«
Mirovnega procesa ni mogoče nadaljevati pod sedanjimi pogoji
KAIRO, JERUZALEM (Reuter) - Palestinski voditelj Jaser Arafat, zaskrbljen zaradi negotove prihodnosti mirovnega sporazuma z Izraelom, Id nikakor noče zaživeti, je včeraj v egiptovski prestolnici otvoril zasedanje izvšnega odbora PLO, na katerem naj bi to 18-člansko telo skušalo najti izhod iz slepe ulice, v katero je zašel bližnjevzhodni mirovni proces.
»Odbor bo znova preučil celoten sporazum. Po mojem mnenju ostajajo odprte prav vse opcije. Mirovni proces se sicer mora nadaljevati, toda pod pogoji, kakršni vladajo zdaj, se preprosto ne more,« je povedal pogajalec PLO Sa-eb Erekat. Arafat je zasedanje sklical po vrsti neuspelih srečanj z izraelskimi predstavniki, na katerih sogovornikom ni uspelo premakniti sporazuma z mrtve točke. Dejstvo, da uresničevanje dogovora o razširitvi palestinske samouprave na druga območja zahodnega brega, torej prek meja Gaze in Jeriha, zamuja že osem mesecev, dela voditelju PLO že hudo sive lase.
Kljub temu je Arafet pred zasedanjem poudaril, da odstop od zgodovinskega dogovora z židovsko državo ne pride v poštev.
Visoki palestinski uradnik Abed Rabo pa je pozval vodstvo PLO, naj začasno prekine mirovna pogajanja z Izraelom in si vzame dovolj časa za učinkovito revizijo sporazuma. Dva vidna predstavnika palestinskega vodstva, »zunanji minister« Faruk Kadumi in podpisnik mirovnega sporazuma iz leta 1993 Abu Mazen, se seje v Kaira ne udeležujeta, saj se ne strinjata z zdajšnjo Arafatovo politiko. Medtem so se tla pod nogami zamajala tudi izraelskemu premiera Rabinu, kijev Jeruzalemu imenoval dva nova elana vlade iz vrst svoje Delavske stranke ter tako razjezil koalicijske partnerje. Stranka Me-retz, katere glasove Rabin nujno potrebuje za vzdrževanje parlamentarne večine, je zagrozila z vladno krizo, ki bi imela nedvomno nevarne posledice tudi za sam mirovni proces, zato je premier svojo odločitev začasno preklical.
O čem pišejo drugje po svetu
O Jelcinovem obisku v Belorusiji
»Danes se uradno zaCne obisk ruskega predsednika Jelcina v Belorusiji, na katerem naj bi se pogovarjali o nadaljnji gospodarski integraciji Belorusije v Rusko federacijo. Ruski nasprotniki gospodarske integracije Belorusije pa izražajo svoje nezadovoljstvo. Zakaj bi prehranjevali obubožano republiko, Ce niti sami nismo premožni? Ce preletimo paket gospodarskih sporazumov in se ustavimo pri carinski uniji in sporazumu o prosti trgovini, postane očitno, da se prav v teh suhoparnih dokumentih skrivajo šelesteci bankovci.« (Komsomolskaja Pravda, Moskva)
O ruskih gospodarstvenikih
»Ruski poslovni krogi so razočarani nad govorom predsednika Jelcina, ki ga je imel pretekli teden pred obema domovoma ruskega parlamenta. Finančniki in podjetniki so pričakovali bolj kritično in realistično analizo situacije - predvsem gospodarske, ki je na dnu. Noben od ciljev, ki so bili zastavljeni lani, ni bil uresničen... Se hujša pa je druga stran “dosežkov", zaradi katerih so ruski bančniki najbolj zaskrbljeni. Posledica inflacije je splošno obubožanje prebivalstva. Povprečni mesečni dohodek v Rusiji ne znaša veC kot pet odstotkov povrecnega dohodka v razvitih državah... Znova moramo ujeti ostali svet« (Isvestija, Moskva)
O položaju v Afganistanu
»Zal je afganistansko politično prizorišče zaradi prodora nove sile, borcev Talibanov, postalo še bolj zapleteno. "Študentje religije” grozijo, da bodo potem, ko so tretjino države spravili pod svojo oblast, zavzeli še Kabul. Neposredno jih podpira Pakistan, posredno pa tudi ZDA. Zato zdaj Talibani postavljajo pogoje, ki izničujejo mirovni proces, ki so ga zacrtali Združeni narodi. Islamabad in VVashington skušata uveljaviti svoj pogled na rešitev spora... Toda nihče ne more zagotoviti, da bodo Talibani zanesljivejši partnerji od Gulbudina Hekma-tjarja. “Študentje religije", ki so obenem tudi fundamentalisti, lahko podobno kot Hekmatjar začnejo delati po svoji logiki. Dejansko zahodne sile vedno podležejo istim sanjam: zavezništvu z nasprotnikom sovražnika.« (Le Figaro, Pariz)
O bosanskem mirovnem procesu
»Ali je iniciativa skupine za stike zaenkrat pozabljena? Ko-zirjev se je v nekem pogledu obnašal še bolj rojalistično, kot sam kralj Miloševič, ki se je stalno izogibal temu, da bi izrazil svoj pogled na mirovni predlog zahodnih sil. Posredovanje ruskega zunanjega ministra je vsekakor še bolj otežilo pot, ki sta si jo izbrala Pariz in VVashington. Tistim, ki iz moralnih razlogov kritizirajo prizadevanja skupine za stike, je francoski zunanji minister Alain Juppe pred kratkim odgovoril: "Kdo ima kakšen drug predlog? “ Dejansko pa je pot k miru v Bosni omejen s prosrbsko demagogijo Moskve in z načinom, kako se skušajo nekateri ameriški republikanci s pošiljkami orožja izogniti moralni odgovornosti.« (Le Monde, Pariz)
O odstopu Sefa pariške policije
»Najnovejši razvoj spreminja predpostavke za francoske predsedniške volitve. Francozi so zdaj spoznali, da imajo “ušesa države" to grdo navado, da se vtikajo v zasebna življenja državljanov. Sef pariške policije Jacques Franquet je prva napo-sredna žrtev, ki je morala odstopiti zaradi prisluškovalne afere. Posredno pa njegov odstop zadeva tudi notranjega ministra Charlesa Pasquaja in premiera Eduarda Balladurja. Slednji je favorit na predsedniških volitvah. Njegove muCne razlage v zvezi s prisluškovalno afero niso omilile polemike v zvezi z njo... Balladur je Pasquaja očitno grajal, kar je veliko ljudi razumelo kot poziv k odstopu. Toda tudi to lahko slabi Balladurjevo pozicijo glede predsedniških vohtev.« (La Repubblica, Rim)
SEVERNA IRSKA
Ulsterski unionisti zavrnili okvirni dokument
LONDON, BELFAST (dpa, Reuter) - Vlada Velike Britanije je v torek na svoji izredni seji razpravljala še o zadnjih podrobnostih z republiko Irsko sklenjenim okvirnim dokumentom, s katerim naj bi štorih še korak več k miru na Severnem Irskem. Britanski premier John Major bo v sredo skupaj z irskim predsednikom vlade Johnom Brutonom predstavil dokument tudi javnosti. Medtem ko je britanski kabinet se razpravljal na Dovvning Streetu, pa so protestantski politiki na Severnem Irskem dokument že zavrnili. Major bo danes najverjetneje vse prebivalce Severne Irske pozval, naj dokumenta ne zavrnejo že prvi dan in naj ga raje najprej proučijo doma. V ta namen je dal natisniti tudi 600 tisoč izvodov tega okvirnega dokumenta.
Tiskovni predstavnik ulsterske unionistične stranke, ki je doslej podpirala Majorjevo vlado, je okvirni nacrt zavrnila, ces da je preveč teoretičen in težko razumljiv. London in Dublin naj bi s tem dokumentom, ki so ga sestavljali veC mesecev, le doprinesla k oblikovanju trdnih temeljev za mir na Severnem Irskem. Z njim ne ponujata nobenih novih možnosti, je menil James Molyneaux, voditelj ulsterske unionistične stranke, ki je hkrati prebivalce Severne Irske posvaril, naj se pripravijo Se na naslednjih deset let negotovosti in nasilja. Protestantski politiki se predvsem bojijo, da bi irska vlada v Dublinu imela prevelik vpliv na dogajanja v tej britanski provinci. To bi ji lahko uspelo z močnim vplivom v skupni britansko-irski komisiji za reševanje pomembnih severnoirskih vprašanj. Ulsterska unionistična stranka zato predlaga, da Velika Britanija in Irska skupaj s strankami v Belfastu pripravita umik za počasen potek pogajanj, ki naj bi vodila k oblikovanju zaCa-snega parlamenta na Severnem Irskem.
EVROPSKA ZVEZA
Prevoz živine - velik kamen spotike
Kmetijski ministri EZ se ne morejo dogovoriti o enotnih standardih
BRUSELJ (dpa, Reuter, AFP) - Sporu med državami Evropske zveze, M se je spletel okoli prevoza živine, še vedno ni videti konca. Južnih in severnih držav ni spravil niti pogajalski maraton, ki so ga v Bruslju zaceli v ponedeljek, v torek pa nadaljevati kmetijski ministri. Pogajanja so vzbudila tudi veliko medijskega hrupa, med demonstranti pred stavbo Evropske komisije pa je bila tudi znana francoska borka za varstvo živali Brigitte Bardot. Britanski glasbenik Paul McCartney, ki ga francoska tiskovna agencija imenuje »militantni vegetarijanec«, pa je pisal francoskemu predsedniku Francoisu Mitterrandu.
Francija, ki bo še do konca junija predsedovala Evropski zvezi, je pred torkovimi pogajanji zagotavljala, da je pripravila kompromis, ki bo sprejemljiv za vsakogar in bo prebil leto in pol trajajoče tavanje po slepi ulici.
Jean Puech, francoski kmetijski minister, je zjutraj svojim kolegom predstavil kompromis: »intervalni prevoz«. Po večurnih poga-janjih s posameznimi ministri je moral Puech priznati, da njegova zamisel ni uspela. Nemci, Britanci, Danci, Avstrijci in Nizozemci, tako imenovana skupina severnih držav, so temu predlogu nasprotovali, Ceš da so intervali, ko naj bi živina počivala, prekratki, potovalni čas pa predolg. Južne države, ki jih vodita Španija in Italija, pa nasprotujejo temu načelu, Ceš da bi to precej povi-
šalo stroške. Puech je predlagal, da bi dolžino potovalnega časa prilagajali vsaki posamezni vrsti živali, tako bi na primer svinje, ki postanejo agresivne, prevažali največ osem ur, potem bi jih nakrmili in napojili, vse skupaj pa jih ne bi smeli prevažati veC kot 24 ur. Po tem Času bi jih morali za dvanajst ur spustiti. Na ta način naj bi preprečili, da živina pride na cilj, ki je največkrat klavnica, sestradana in žejna. Po avstrijskih zakonih mora živina že po šestih urah vožnje dobiti hrano in pijačo in Dunaj ne namerava svojih standardov zniževati, je bilo včeraj slišati v Bruslju. Za Italijo pa je prevoz živine veC kot prestižno vprašanje. VeC kot polovico mesa namreč uvozi, kar pomeni veC kot pet milijonov živali na leto. Italijanski predstavnik je poudaril, da bi stroge transportne omejitve postavile na kocko mnoge od 170 tisoč delovnih mest v klavnicah in podjetjih, ki se ukvarjajo s prevozom živine. Ce bi stroški prevoza narasli, bi živino klali že v državah izvoznicah in je ne bi prevažali žive, ugotavljajo južne države Evropske zveze.
Bolj načelne narave pa so pomisleki borcev za varstvo živali. Nekdanji Beatles Paul McCartney je v svojem pismu Mitterrandu tudi zapisal: »Mahatma Gandhi je spoznal, da so brez dvoma živali zadnje, ki imajo koristi od Človeške dobrote, ko je dejal, da lahko veličino naroda sodimo po tem, kako se obnaša do svojih živali.«
NOVICE
Odkrili viseči most majevske civilizacije
NEW YORK - Ameriški arheologi so v mehiškem pragozdu odkrili ostanke enega od najstarejših in najdaljših visečih mostov v zgodovini človeštva. Zgradili so ga Maji v VII. stoletju pri mestu Yaxchi-lan preko reke Usumacinta. Dolg je bil kar 183 metrov, na obeh bregovih reke pa so bile zidane nosilne strukture. Po mnenju arheologov je most iz vrvi in desk vsaj pet stoletij služil svojemu namenu.
Kokosovo olje kot gorivo
SYDNEY - Dizelski avtomobili na tihooceanskih otokih bi lahko kaj kmalu namesto nafte uporabih za gorivo mešanico nafte in kokosovega olja. To je odkril avstralski univerzitetni raziskovalec Dan Etherington, ki je novo gorivo že preizkusil. Dizelskim motorjem je treba le dodati rezervoar za'kokosovo olje in napravo za prvilno mešanico. Prednosti so precejšnje, ker bi otočani uvažah manj nafte, izpušni plini pa imajo prijeten vonj.
Ločitve na Kitajskem vodijo v družinsko nasilje
PEKING - Kitajska reform in gospodarskega razcveta se sedaj ubada s krizo družin in z nasiljem med ločenimi zakonci. To ugotavlja poglobljena raziskava ženskega združenja iz Heilongjianga. Iz nje izhaja, da so se razporoke v zadnjih treh letih potrojile, kar je treba prepisati boljšemu gmotnemu položaju družin, skakanju čez plot in odhajanju na delo v tujino. Kar 41% družinskega nasilja se pripeti med ločenci, ker morajo zaradi stanovanje stiske še leta živeti pod skupno streho. V glavnem je za nasilje kriv ločeni mož, ki še vedo smatra ženo kot svojo imovino in ne pojmuje, da ga je zapustila.
Kosi ženskega trupla v dveh državah ZDA
EL PASO (TEKSAS) - Ameriška policija išče neprisebnega morilca, ki je dele ženskega trupla raztrosil v Teksasu in Novi Mehiki, nekatere celo prebarval s kričečimi barvami, tako da bi jih lažje odkrih. Prve kose so našh v petek, ostale pa konec tedna. Prsni koš so našh ob avtocesti pri Chaparralu v Novi Mehiki, prebarvan je bil v zlato barvo in zavit v rjuho srebrne in zelene barve. Glavo so našh pod klopco pred nekim stanovanjskim blokom v teksaškem El Pasu. V tem mestu so kasneje našh še ostale kose. Zensko je po prvih ugotovitvah nekdo ubil z malokalibrskim orožjem.
Prevrnil se je hidroavion, pogrešajo 10 japonskih vojakov
TOKIO- Med vojaškimi manevri japonske morarice se je pri otoku Oki iz še nepojasnjenih vzrokov med pristajanjem na morju prevrnil hidroavion. Morje je bilo namreč mimo, vidljivost pa dobra. Dva vojaka so rešili, deset pa jih pogrešajo.
Težave bagdadskega živalskega vrta
BAGDAD - Potem ko baškemu režimu ni uspelo s prizori o trpljenju baških obok omehčati Zahoda, tako da bi omilil gospodarske sankcije proti baku, se je sedaj spomnil bagdadskega živalskega vrta. Tu naj bi bil položaj dramatičen, ker živah dobesedno sbadajo. Bržkone režim upa, da bo Zahod lažje omehčal s trpljenjem živah kot s trpljenjem obok.
- PAKISTAN / PREGANJANJE KRISTJANOV n
Etnično čiščenje drugovercev
Na udaru tudi šiiti in hindujci
ISLAMABAD - Pakistanski kristjani (kakih 1.300.000) so do skrajnosti zaskrbljeni zaradi smrtne obsodbe, ki jo je sodišče v Lahoreju 9. februarja izreklo proti 14-letnemu Salmatu Maisu in njegovemu 44-letnemu sbicu Rehmatu, ker naj bi pisala bogokletna gesla na mošeji v pandžabski vasi Rata Dhoran.
Tudi v primeru, da bi vrhovno sodišče v Lahoreju razveljavilo to razsodbo, so kristjani prepričani, da se je v Pakistanu že začelo neke vrste etnično čiščenje kristjanov in pripadnikov drugih verskih manjšin, muslimanskih šiitov, muslimanskih Ahmediadov in hindujcev. Prvi znaki te verske nesb-pnosti so se pojavili že prejšnjo pomlad, ko so islamski fundamentalisti začeli ščuvati ljudi proti drugove-rujočim in drugomislečim ljudem. V vasi Rata Doran so tako islamski skrajneži začeli šikanirati kakih 50 krščanskih družin. Salmata Maiša in njegovega vrstnika Manzurja Masiha so obtožili, da sta skupaj s Salmatovim stricem Rehmatom po zidovih mošeje pi-
sala protiislamska gesla. Masiha sta dva neznanca ubila, ko je po nekem zaslišanju zapuščal sodno palačo. Zaradi tega umora niso sprožili nobene preiskave, tako da se kristjani bojijo, da je ta umor tiho privoljenje oblasti, tako da si lahko večinski sunitski mu-slimai sedaj kar sami krojijo pravico. To jim navsezadnje omogoča zakon proti bogokletstvu, ki ga je leta 1986 sprejel diktatorski režim predsednika Zia-ul-Haka in s katerim obsodijo na smrt vsakogar, ki žali preroka Mohameda ah islam. Ta zakon lahko skrajneži izkoristijo za svoje podle načrte, kar se je bržkone zgodilo tudi v primeru obeh Maišev, ker ni dokazov, da sta res pisala bogokletna gesla, med drugim je fant nepismen.
Se bolj zgovoren dokaz verskega nasilja se je zgodil avgusta v dvanajstih vaseh pri pandžabskem Sialkotu, kjer so muslimaski skrajneži napadli kakih sto krščanskih družin, pretepli moške, posilili ženske in jim zažgali hiše, ne da bi policija posegla.
Frizerka
Dekle na vratih enega od številnih frizerskih salonov v kitajskem Shenzhenu, ki sojih odprli po liberalizaciji. (AR)
Ni bil rak, pač pa črvi
KAIRO - Potem ko so osemletnega egipčanskega oboka celi dve leti zaman zdravih s pomirjevalnimi sredstvi, da bi mu prenehale hude be-bušne bolečine, so naposled sklenili, da ga bodo operirali. Sumili so, da ima raka na črevesju, med posegom pa so ugotovili, da je bebušne bolečine povzročalo kar 250 črvov, od katerih je bil vsak dolg natanko 25 centimebov.
V črevesju je deček imel nekakšno okroglasto vrečo, v kateri je bilo kar 62 mebov črvov. Ussa-ma Fathi, zdravnik, ki je dečka operbal, je videl, da je iz domnevne novotvorbe pokukal črv in ga je potegnil iz vrečice. Črvov pa ni hotelo biti konca, tako da sta Fathiju morala pomagati še dva zdravnika.
Dnevnik »el Messaa« je poročal, da si je deček črve nakopal, ker je jedel neoprano zelenjavo, kar je sicer v Egiptu zelo razširjena navada. Dnevnik je tudi objavil sliko kopice črvov, ki so videti kot nekakšne testenine. Ko jih je dečkova mati videla, je mislila, da gre za kače in omedlela.
Ze tri leta brez plače
LONDON - Prebivalstvo Shetlandskih otokov podpira upornike bolgarske ribiške ladje Rotalia, zasidrane v pristanišču Lerwick na jugu Škotske. Posadka ladje je začela stavkati, ker bdi, da ne prejema plače že bi leta, vlada pa se je na protest odzvala tako, da je ribiče od januarja prepustila svoji usodi.
Prebivalstvo škotskega otočja je bratovsko podprlo bolgarske ribiče. Ogorčeni nad obnašanjem bolgarskih oblasti, so se otočani spoprijateljili s 26 člani posadke in jim začeli nositi hrano, obleke, oblačila in najrazličnejše pobebščine. Zadeva je naposled pritegnila pozornost angleških sindikatov, tako da je včeraj upor na Rotaliji bil v središču dveumega in žal brezplodnega srečanja na bolgarski ambasadi v Londonu. Vodja delegacije otočanov, ki se je udeležila srečanja, je naposled začel groziti z bojkotom bolgarskih proizvodov. Medtem ko se lastniki ribiške ladje izmikajo, je moral bolgarski zunanji minister obljubiti, da se bo zavzel za posadko.
Babica človeštva ima 120 let
PARIZ - »Dobri Bog je name pozabil,« pravi s kančkom vraževerja 120-letna Jean Cal-ment, najstarejša ženska na svetu. Calmentova se je šele pred bemi leti odpovedala vsakodnevnemu kozarčku porta in cigaretam, do stotega leta pa je še kolesarila. Kdor jo pozna, pravi, da je njena skrivnost ta, da se ne jezi. Nekateri zlobno dodajajo, da je mnogo odvisno tudi od tega, da ni nikoli delala.
Smola Francije
Francozi na regati America's Cup imajo res smolo, saj je njihova jadrnica France2 med treningom kakih 10 milj od obale izgubila balastno kobilico. (Telefoto AR)
ZDA / ZNANSTVENIKI SO PODPISALI DEKLARACIJO
Pojem rase je napačen
VVASHINGTON - Znanstveniki bdijo, da rase sploh ne obstajajo. Antropologi, biologi in strokovnjaki za genetiko so na posevetu Ameriškega združenja za znanstveni napredek, ki poteka te dni v Atlanti v Združenih državah Amerike, objavili manifest, v katerem bdijo, da čista rasa ni nikoli obstajala, pač pa so ljudje na zemlji že zdavnaj rasno mešani.
Luigi Cavalli Sforza, profesor genetike na stanfordski univerzi, je s tem v zvezi izjavil, da beseda rasa nima nikakršnega pomena za znanstvenike. »Med ljudmi obstajajo le navidezne razlike, ki so odvisne od človekove prilagoditve podnebnim razmeram. Različne barve kože dajejo misliti, da obstaja več ras, če pa pogledamo pod kožo, vidimo, da razlik v resnici ni in so vsi ljudje enaki,« je izjavil Sforza. Stališče strokovnjakov bodo podpisniki deklaracije posredovali Organizaciji združenih narodov, ki jo bodo tudi pozvali, naj temu prilagodi razne listine in dokumente, v katerih je omenjen pojem rase. »Naš cilj je dati znanstveno podlago tezi, ki
nasprotuje rasizmu, enemu od najbolj škodljivih predsodkov našega časa,« je dejal pobudnik deklaracije Solomon Katz, profesor na univerzi zvezne države Pennsylvanije.
Dokument bi lahko imel velik odmev, glede na to, da v ZDA še danes ločujejo državljane na podlagi etnične pripadnosti. Kdor se hoče vpisati v šolo oziroma išče delo ali dom, mora skoraj vedno jasno povedati svojo rasno pripadnost. Ker se zgodovinske in politične razmere neprestano spreminjajo, pride včasih do takih protislovij, da še sama vlada ne ve, kaj storiti: Indijci, ki so bili še leta 1923 »temnopolte kavkaske rase«, so po drugi svetovni vojni postali belske rase, od leta 1977 pa so se spremenili v Azijce. Prišlo je do res protislovnih primerov. Američani arabskega porekla so se dolgo borili, zato da bi jih smatrali za belce, podobno kot Žide. Ko jim je naposled uspelo, so po zalivski vojni doživeli napade Ku Klux Klana in drugih ekstremističnih gibanj. Zakon, ki manjšine ščiti pred rasizmom, pa ne ščiti pripadnikov belske
večine, zaradi tega so si Arabci premislili in sedaj zahtevajo nastanek posebne »srednjevzhod-ne skupine«.
V to zmedo je sedajo poseglo mnenje znanstvenikov, da rase ne obstajajo. »Kriteriji, po katerih ameriška vlada uvršča džavljane v različne rasne skupine, so politični, ne pa znanstveni,« je podčrtal profesor Michael Orni, ki predava sociologijo na univerzi v Berkleyu. V dokumentu, ki so ga poslali OZN, sbokovnjaki bdijo, da vsi narodi sveta izhajajo iz skupne praskupine in torej pojem čiste rase sploh ne obstaja. Poleg tega se nobena rasna skupina ne more ponašati s takimi značilnostmi, ki bi ji zajamčile, da bo prav ta rasa pripomogla bolj kot druge, k ohranitvi človeškega rodu. »Z biološkega vidika ni mogoče trditi, da je ena skupina boljša od druge,« poudarjajo v deklaraciji. To pa še ni vse: mešanje etničnih skupin izboljšuje človeški rod, katerega napredek je vezan na povprečno izobrazbo naroda, ne pa na genetske razlike. Nobena etnična skupina m bolj inteligentna od ostalih.
AFRIKA
Lakota pesti 28 držav Črne celine
NAIROBI - Čeprav je oskrba s hrano na afriški celini veliko boljša, območja, ki so jih prizadela suša in vojne, Se vedno živijo le od tuje pomoti - piše v letnem poročilu organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Strokovnjaki so ugotovili, da ho letos pomoč potrebovalo 28 afriških držav; skupaj to pomeni 2,3 milijona ton hrane oziroma dvajset odstotkov manj kot lani, kar gre pripisati boljši letini.
Lakota bo pestila predvsem konfliktna območja, nekatere države pa naj bi imele celo za 34 odstokov boljšo letino. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo afriške države zato precej manj odvisne od uvoza hrane. V Eritreji bodo na primer poželi 265 tisoč ton žita, lani pa so jih 86 tisoč ton. V Etiopiji, kjer je zaradi lakote umrlo milijon ljudi, naj bi bila letošnja žetev za sedem odstotkov bogatejša - ocenjujejo, da bodo požefr 7,7 milijona ton žitaric. »Občasne in Časovno daljše padavine so občutno prio-pomogle k boljši letini,« so zapisali strokovnjaki. Tudi v Somaliji, kjer je zaradi lakote v letih 1991-1992 umrlo 300 tisoC ljudi, bo letos boljša letina, Čeprav zalog nimajo dovolj. V Sudanu, kjer je bilo zaradi 12-letne vojne najbolj prizadeto kmetijstvo na jugu države, bo letošnja žetev rekordna - za 85 odstotkov večja od lanskoletne. Ugodne vremenske razmere, predvsem veliko padavin, bodo vplivale tudi na žetev v Keniji. FAO v svojem poročilu ne navaja pričakovanih številk v kenijskem kmetijstvu. Zaradi etničnih spopadov so najbolj kritične razmere v Burundiju in Ruandi, pet milijonov ljudi na severu in severovzhodu Afrike pa bo zaradi neugodnih vremenskih razmer odvisnih le od tuje pomoti. Najbolj so razmere kritične v AngoU, kjer vlada pomanjkanje, zato ljudje še vedno umirajo od lakote. Ce bodo sprte strani uresničevale decembra podpisan mirovni sporazum, se bodo tudi tam razmere v kmetijstvu popravile. Zaradi sušnega obdobja so zaCeb z žetvijo pozneje v Bocvani, Lesotu, Namibiji, Svaziju, Zambiji in Zimbabveju pa tudi v zahodnih predelih Južnoafriške republike.
»Kazalci kažejo, da naj bi zaradi pridelka na rodovitnih afriških predelih letos Cma celina potrebovala manj tujih žitaric, večji uvoz pa je pričakovati prihodnje leto, ker naj bi vec žitaric potrebovale Angola, Mozambik in Svazij. Zaradi državljanske vojne v nekaterih za-hodnoafriskih državah je precej prizadeto tudi kmetijstvo v Liberiji in Sierra Leoneju, zato bosta državi v veliki meri odvisni od tuje pomoti.
Buchhizya Mseteka / Reuter
BURUNDI
Stavke je konec, razmere se umirjajo
Humanitarne organizacije so se bale najhujšega
BUJUMBURA (AFP, Reuter) - Včeraj so se razmere v prestolnici Burundija začele počasi umirjati. Sprti strani sta se dogovorili o kandidatu za premiera ter razglasih konec sedem dni trajajoče splošne stavke, ki je pognala politično temperaturo do vrelišča in ohromila vso državo.
Predsednik Ntibantunganya je že v nedeljo opozoril, da se utegne ta srednjeaMska država pogrezniti v podobne, Ce ne Se hujSe etnične obračune od tistih, ki so izbruhnili lani v Ruandi, v kolikor ne bodo hitro slopih na prste skupinam skrajnežev iz obeh plemen. »Ce se bo kriza v Burundiji stopnjevala, bo prišlo do Se hujšega genocida kot v Ruandi. Za vsako ceno moramo osamiti hujskače teh nemirov,« je izjavil Ntiban-tunganya. Spregovoril je neposredno po odpovedi sobotnega afriškega vrha v Butunburi, ki naj bi razpravljal o kriznem vprašanju beguncev v Ruandi. Srečanje na vrhu so odpovedah, ker si zanj niso uspeli zagotoviti dovolj podpore pri predsednikih sosednjih držav.
Dramatično oceno o položaju v Burundiji, ki jo je izrekel predsednik Ntibantunganya, je s svojo izjavo podprl tudi Šalim Ahmed Šalim, predsednik Organizacije afriške enotnosti, z njo pa je soglašala tudi Sadato Ogata, visoka komisarka za begunce ZN, ki se je prejšnji teden v Bu-jumburi udeležila tridnevne konference o beguncih. V burundski prestolnici že od decembra velja policijska ura, s katero skušajo zmanjšati nasilne obračune med hutujskimi in tutsijskimi skrajneži. Policijski viri poročajo, da je prejšnji Četrtek izginil vojaški helikopter na severu države. Preiskava zaenkrat ni uspela odkriti ničesar. Bujumbura in večina države je bila povsem ohromljena že od torka prejšnjega tedna, ko je Uprona razglasila sploSno stavko zaradi odstopa premiera Antole Kanyenkika, ki je odstopil v
sredo, prejšnji teden. Čeprav Kanyenkika prihaja iz njihovih vrst, je Uprona zahtevala njegovo glavo, ker ni hotel podpreti uspesne decembrske kampanje, s katero naj bi odstavili hutujskega predsednika parlamenta, ki so ga obtožili huj-skastva. Tako Uprono kot vojsko v Burundiji obvladuje tutsijska manjšina. Na sestanku opozicije je dobil 52-letni Nduwayo 12 glasov, Aster Gi-rukvvigomba, nekdanji svetovalec za gospodarska vprašanja nekdanjega predsednika Buyoye, pa le dva glasova.
Kot poročajo, se je včeraj na bujumbursko tržnico že začelo vračati življenje, prav tako so bile odprte nekatere banke, Čeprav veliko ljudi Se zmeraj ni prišlo na delo, kljub Številnim klicem opozicijske stranke Uprona, ki je že od nedelje pozivala h koncu stavke. Opozicija, ki ji v okviru dogovora o delitvi oblasti pripada premierski položaj, je morala do včeraj predsedniku Sylvestra Ntigantuganyi formalno sporočiti ime svojega kandidata za premiera. Kandidat za predsednika vlade je Antoine Nduwayo, nekdanji izvršni sekretar gospodarske komisije Držav Velikega Jezera, regionalne organizacije v osrednji Afriki.
Predsednik Ntibantuganya je se poudaril, da ne more zaupati vojski, ki mu je ubila ženo in otroka v vojaškem udaru leta 1993. Po njegovem bo slejkoprej potreben vojaški poseg iz tujine, ce se bo položaj v Burundiju Se naprej zaostroval. Sicer bo prišlo ne le do genocida Hutujcev, paC pa tudi »do medsebojnega genocida« med pripadniki obeh sprtih plemen. Številni tuji opazovalci menijo, da bo predsednik Ntibantuganya »naslednja žrtev, ki jo bo zahtevala opozicija«, Čeprav do tega zaenkrat Se ni prišlo zaradi razmeroma mirnega razpleta skrajno napetega položaja prejšnjega tedna z imenovanjem obeh novih kandidatov, ki pa pomeni le kratek predah v nadaljnjem zaostrovanju krize.
___________________GABON_____________________
Tudi v Afriki ne marajo tujcev
»Črni emirat« preplavljajo revni in brezposelni iz vse Afrike
NADROBI / I.TBREVTT.I.E -Za mnoge Afričane država Gabon predstavlja nekaj podobnega raju na zemlji. Državica na zahodni obali je daleč najbogatejša država Afrike. Zaradi naftnih nahajališč imenujejo Gabon tudi »Crni emirat«. Ze desetletja ta država privlači iskalce dela iz vseh koncev afriškega kontinenta. Vlada v gabonskem glavnem mestu Libreville pa je pred kratkim omejila nekontrolirani priliv tujih delavcev. Vse tujce so ultimativno pozvali, da si za veliko denarja priskrbijo dovoljenje za bivanje ali pa zapustijo državo.
Zahtevo »tujci ven« je v zadnjem času postala aktualna tudi na afriškem kontinentu in se ne omejuje vec zgolj na zahodnoevropske države. Nigerija je leta 1983 izgnala vec kot milijon nezakonitih priseljencev. V Gabonu pa se je rok, ki ga je vlada postavila »ilegalcem«, iztekel v četrtek. Rezultat tega je, da je državo zapustilo 55 tisoč tujih delavcev, 15 tisoč pa si jih je priskrbelo potrebne dokumente. Desettiso-Cim, ki so v državi ostali brez dovoljenja gabonskih oblasti, zdaj grozijo visoke denarne kazni in prisilni izgon. Pozivi k izgonu tujcev so postajali vse glasnejši pred enim letom, ko je prišlo do petdesetodstotnega razvrednotenja domače valute. »Uvoz se je kar dvakratno podražil. Pri iskanju dežurnega krivca pa so si izbrali tujce«, nam razloži zahodni dilo-mat v Librevillu.
V bistvu pa ne gre le za iskanje grešnega kozla. Gabon ima namreč s sedemnajstimi odstotki kar visok delež tujcev. Od 1,2 milijona prebivalcev, je 200 tisoC ljudi tujih delavcev. Večina jih je prišlo iz Nigerije,
Malija, Senegala ter Kameruna. Od izgona »ilegalcev« ga-bonska vlada pričakuje vec delovnih mest za domačine in zmanjšanje stopnje kriminala. Menda gre kar 70 odstotkov vseh zločinov na račun tujcev. Gabon seveda ne namerava izgnati vseh tujih delavcev. Poglavitni cilj teh prizadevanj naj bi bilo, da »ostanejo v državi dobri delavci, odide pa dno, torej kriminalno podzemlje«, piSe gabonski Časopis L’Union.
Splošnega sovraštva do tujcev pa si Gabon niti ne more privoščiti. »Gospodarstvo države sloni predvsem na tuji delovni sili«, pravi zahodni diplomat. »Veliko Gaboncev se je navadilo, da njihovo delo opravljajo tujci.« Posledica izgona tujcev pa je, da zdaj primanjkuje taksistov, kuharjev, pekov ter hišnih pomočnic. Gabonska vlada skuSa preprečiti izbruh splošnega sovraštva proti tujcem. V ta namen obstaja telefonska Številka, na kateri se lahko tujci pritožijo, Ce policija z njimi ni ravnala po predpisih. Tujci, ki so želeli ostati legalno, pa so morali globoko seči v žep. Dovoljenje za bivanje stane med 95 (za Francoze) in 1000 dolarji (za Malijce).
Nekaj od 55 tisoč tujcev, ki so zapustili Gabon, se bo prej ali slej vrnilo. Mnogi so se le za nekaj tednov umaknili Cez mejo. V tem je tudi bistvena razlika med izgonom tujcev v Afriki in zahtevo »tujci ven« v zahodni Evropi. »Ce je v Afriki slišati zahtevo »tujci ven«, je v končni fazi prizadetih le deset do dvajset odstotkov ilegalcev, ostali pa Se naprej ostanejo v državi«, pravi zahodni diplomat.
HuberiKahl/dpa
Kot poročajo opazovalci OZN, se etnična kriza v Burundiju zaostruje. Visoki komisariat za begunce (UNHCR) se boji, da bo znova prišlo do prelivanja krvi, morda do še hujšega kot lani v Ruandi.
Prebivalstvo
število: 5,6 milijona (ocena)
Plemena: 85 odstotkov Hutujcev 15 odstotkov Tutsijev, ki so bili v kolonialnem obdobju zemljiški posestniki.
Zgodovina
1962: Razglasitev neodvisnosti od Belgije.
1966: Stotnik Micombero odstavi kralja Ntaro in pomaga Tutsijem okrepiti vpliv v vladi in vojski.
1972: Po umoru odstavljenega kralja je pobitih približno sto tisoč ljudi, večinoma Hutujcev.
1976: Polkovnik Bagaza vrže z oblasti stotnika Micombera ter z zemljiškimi reformami ukine nadvlado Tutsijev.
1987: V nekrvavem vojaškem udaru prevzame oblast major Buyoya.
1988: Hutujski upor terja pet tisoč življenj, zato mora Buyoya prvič po letu 1965 na položaj premiera imenovati Hutujca.
junij 1993: Na večstrankarskih volitvah izvolijo predsednika Ndadayeja. Njegova izvolitev pomeni konec vojaške vladavine.
iktober 1993: V izjalovljenem državnem udaru ubijejo Ndadayeja. Izbruhnejo nemiri, ki zahtevajo več kot 50 tisoč smrtnih žrtev.
april 1994: V raketnem napadu na letalo izgubita
življenje predsednika Burundija in Ruande, Ntaryamira in Habyarimana.
RUANDA
Časi safarija in bogatih belih lovcev so minili
NVAGATARE - V gricevnastih predelih Ruande, v Akageri, so se nekoč pasle le zebre, antilope in bizoni, zdaj pa se po travnatih savanah pase živina: safarijev, ki so se jih udeleževali lovci in turisti, ni vec. Območje, bogato z vodnimi viri, je nekoč pripadalo Tutsijem, vendar so pred hutujskimi grozodejstvi v času 50. in 70. let pobegnili v sosednjo Ugando in Tanzanijo.
Zdaj, ko je na oblasti vlada, ki jo sestavljajo Tutsiji, se vec deset tisoč Tutsijev vrača domov. Lokalne oblasti ocenjujejo, da se je v zadnjih desetletjih Število živali povečalo za 250 tisoC, zato je pokrajina povsem osiromašena. Narodni park izgublja svojo nekdanjo podobo. Deževno obdobje zagotavlja ozelenitev, ko pa se začne suSna doba, živali ostanejo brez hrane in vode, zato jih veliko pogine.»Akagera ni rodovitno območje, narodni park je postalo zato, ker ne nudi hrane večjemu številu živali,« je povedal Tom Glue iz Svetovne organizacije za prehrano. Dodal je, da se v obdobju suše zemlja hitro osiromaši, v deževnem pa reke odnašajo zemljo. Njegovo izjavo je potrdil tudi veterinar VVilson Ruta-ganira iz ministrstva za kmetijstvo: »Tudi v primeru, Ce bi zemljo odstopili živinorejcem, ne bi bilo dovolj hrane. Kmetje bi morali zmanjšati število živali, ker bodo sicer poginile.«
Zmanjšanje Števila živali bi prineslo novo težavo: veliko Živah je okuženih s tuberkulozo in slinavko, pljučnico in spalno boleznijo. Vse te bolezni se prenašajo tudi na človeka, saj ljudje uporabljajo vodo iz istih vodnjakov, iz katerih se napajajo živali. Lokalne oblasti ljudi, ki se vračajo, sicer skušajo zadržati v narodnem parku, vendar jih je preveč. Odgovorni bodo morali ljudi prepričati, naj zmanjšajo Število glav živine, ki za svoj obstoj porabi veliko vode in poje večino rastlinja, daje pa le malo mleka in mesa. »Morati bi vpeljati poseben program, s katerim bi vzpodbujali načrtovano- rejo živali, ki se ne bodo prehranjevale kar same, ampak jim bodo dodajali hrano, jo cepili in predvsem omejili njihovo razmnoževanje,« meni Rutaganira. Agakera bi spet lahko postala narodni park, taksen kot nekoC - v njem bi se razmnoževale predvsem divje živali. Živinorejce bo seveda težko prepričati, naj zmanjšajo število glav živine, saj je velika Čreda simbol bogastva. »Ce bi jim lahko ponuditi obdelovalno zemljo in semena, bi se morda premislili,« meni Rutaganira. Seveda bi vlada za to potrebovala denar. Mednarodna skupnost v državo pošilja le humanitarno pomoC, prošnje za drugačno pomoč so doslej naletele na gluha ušesa.
Michela VVrong / Reuter
SLOVENSKI	PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1	
08.00
08.20
08.40
09.05
09.30 10.00
10.30 10.55
13.00
13.05
15.25 16.15
16.45
17.00 17.10 17.40
18.00
18.45 19.13 19.30
20.05
20.25
22.05
22.25
22.50
23.25
He - Man, ameriška risana nanizanka Iz stare skrinje
Zimska tekmovanja, pon. 19/26 dela francoske risane serije
Otroci glasbe, zabavnoglasbena oddaja
NajhujSi dan v življenju, 3. epizoda avstralske nanizanke
Zmešnjava v studiu
Ljubezen in slaba riba, EBU drama
Azijska magistrala, pon. 2/5 dela japonske dokum.nad.
Iz življenja za življenje, pon.
Scepec širnega sveta: Paprika, angl. dokum. nad., pon.
Alpe - Donava - Jadran, pon.
Poročila Video strani
Doktor Finlay, pon. 1/6 dela škotske nadaljevanke Slovenci v zamejstvu, pon.
Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik
Svinčnik piše s srcem, dokumentarna oddaja Kdo je napravil Vidku srajčico, lutkovna igrica RPL - Studio Luwigana Pari, tv igrica Risanka
Tv dnevnik 2, vreme, šport Forum
Film tedna: Življenje z Billyjem, kanadski film
Tv dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova
Eno leto v Provansi, 6/12 del angleške nanizanke Umor, je napisala, 5/21 del ameriške nanizanke
IT SLOVENIJA 2
12.50
13.00
15.05
15.35
16.20
17.05 17.45
18.35 19.10 19.15
20.05 21.40 22.30 00.35
Video strani Euronews Zgodbe iz školjke
Most, 5/8 del nizozemsko - belgijske nadaljevanke, ponovitev
Videošpon, pon.
Sova, ponovitev
Z eno nogo v grobu, 11/12 del angleške nanizanke
Umor, je napisala, 4/21 del ameriške nanizanke
Arhiv zemlje, 3/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije
Podarim - dobim
V vrtincu
Športna sreda
PEP v košarki (M): Smelt Olimpija - CSKA, prenos Med odmorom: Priprave na Zlato lisico Finale slovenskega pokala v odbojki (2):
Cimos - Celje, posnetek iz Kopra Omizje:
Narkomanija - zdravljenje in preventiva Video strani
A KANALA
Video strani Spot tedna
A - shop, televizijska prodaja
Luč svetlobe, ponovitev 362. dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Spot tedna CMT
Spot tedna
A - shop, televizijska prodaja
Male živali, ponovitev oddaje o hišnih ljubljencih
Upravljanje, ponovitev 18. dela dok. nan. o managementu
Zadeto, ponovitev oddaje o aktualnih dogodkih
Divje palme, pon. 6. dela ameriške nanizanke
A - shop, televizijska prodaja
Poročila
Risanka
Luč svetlobe, 368. del ameriške nadaljevanke Benny Hill, 25. del angleške humoristične nanizanke Dance Session, oddaja o plesu Vreme
Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
Album show, glasbena oddaja
Živeti danes, ponovitev dokumentarne oddaje
Epikurejske zgodbe, ponovitev oddaje o slov. gostilnah
Spot tedna
A shop, televizijska prodaja CMT
Video strani
ižHBf M MTV (62. kanal)
17.15
19.10
19.40
20.10
20.40
21.50
Živa scena, ponovitev
Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja
MMTV shop, televizijska prodaja
Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas
Klepet na MMTV, kontakna odaja z gostjo Mišo Molk, eno
najbolj priljubljenih Slovenk. O njenem privatnem življenju
se bo z njo pogovarjala Simona Vodopivec.
Kratki film
22.10
22.55
00.25
Karte pripovedujejo, vedeževanje iz kart
Queen Of The Road, film
Video strani in nato Deutsche Welle
e
RAI 1
RETE 4
Hl Koper
OtO
Hrvaška 1
	Aktualna oddaja Uno-		Nan.: Tre cuori in affitto	
	mattina, vmes (7.00,		Nad.: Diritto di nascere,	
	8.00, 9.00, 9.30) dnevnik		8.10 Manuela, 9.05 Gua-	
	Nan.: Cuori senza eta,		dalupe, 9.30 Catene	
	vmes (10.00) dnevnik		d’amore	
	Film: La colpa deri mari-		Variete: Buona giornata,	
	naio (dram., VB ’52),		vmes nad. 11.00 Febbre	
	vmes (11.00) dnevnik		d’amore, 12.00 Rubi,	
H	Oddaja koristnih nasve-		13.00 Sentieri, vmes	
■	tov Utile Futile		(11.25) TG4	
	Vreme in dnevnik		Dnevnik	
	Nan.: La signora in giallo		Rubrika o lepoti	
	Dnevnik		Nad.: Sentieri, 15.20	
	Kult. tednik Primissima		Cuore selvaggio	
	Kviz: Sala giochi		Aktualno: Perdonami,	
	Nan.: Cahvalk		18.00 Funari News, vmes	
	Mladinski variete Solleti-		(19.00) dnevnik	
	co, risanke		Film: Sacrificio satanico	
	Danes v Parlamentu		(dram., ZDA ’89, i. A.	
	Dnevnik		Zerbe, S. Knight)	
	Neverjetne zgodbe		Film: Mimi metallurgico	
	Variete: Luna Park (vodi		ferito nell’ onore (i. G.	
	Milly Carlucci)		Giannini, M. Melato),	
	Vreme in dnevnik, 20.30		vmes (23.45) dnevnik	
	11 fatto (E. Biagi)		Pregled tiska	
lijanske popevke (vodijo P. Baudo, A. Falchi, Claudia Khol)
Dnevnik
Variete: DopoFestival Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Stoletinica bienale (1930-1995) Aktualno: Sottovoce Nad.: Le mie prigioni
RAI 2
Oddaja za najmlajše Quante storie!
Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Buon Compleanno Cine-ma
Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta in vreme Nogomet: Italija-Romu-nija Under 21 večerni šport, dnevnik in šport
Film: Gorilla nella neb-bia (dram., ZDA ’88, i. S. Weaver, B. Brovvn) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik
Pregled tiska in vreme Boks: Branco-VVoodhall (EP v srednji kat.)
RAI 3
Jutranji pregled tiska Odd. Videosapere: Španščina, Sapere, Filozofija, Ženske v glasbi, Fantastica eta, Euro-news, Enciklopedija, itd. Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu, smučarski tek
Odprta šola, Parlato sem-plice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti
CANALE 5
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio 3 Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: VVings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village,
18.50	Tutti al college Odprti studio, vreme,
19.50	Sport studio Variete: Karaoke
Film: II bambino d’oro (fant., ZDA ’86, i. E. Murphy, C. Lewis)
Fatti e misfatti Nan.: Quelli della speciale
Aktualno: Mai visto
# TELE 4
19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Tre soldati (pust.) LionTrophy Show Film: Aragosta a colazio-ne (kom., It. ’79)
Variete: Tappeto volante
Euronews - tv novice Aktualnosti, tedenska rubrika
Rhythm & News, vodi Andrea F.
Tierras de Espana Slovenski program Bližnja srečanja - tv mladinska oddaja Primorska kronika Tv dnevnik
Tečaj angleškega jezika, »Career Choices« Euronevvs
»Bersaglio«- v studiju Silvano Sau
Leteči zdravniki, tv nanizanka Vsedanes
Asphyx, angl. zf film, 1972
Igrajo: Robert Powell, Robert Stevens; režija: Peter Nevvbrook
3 Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke
TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film:	Tommyk-
nockers, le creature del buio (fant., ZDA '93, 2.) Nan.: X-Files Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
(□MF Avstrija 1
Dobro jutro Poročila Šolski program:
Dober dan, učenci Andrija Kačič Miošič Portreti hrvaških skladateljev
Likovni ustvarjalci: Vladimir Becič
Deklica iz prihodnosti, 22/24 del serije Poročila
Cesarica, 103/211 del nadaljevanke
Neptunova hči, ameriški film,1949
Igrajo: Esther VVilliams, Ricardo Montalban in drugi; režija: Edvvard Buzzel Risanka
Šolski program, pon. Nekaj važnega Kako je kaj nastalo Ko vprašam odrasle Prvič, 8/10 del nanizanke za otroke Poročila
Učimo se o Hrvaški: Hrvaško gledališče, 6. del Pazi, steklo!
Hrvaška danes Kolo sreče
Santa Barbara, 939. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Sport
Iz strankarskega življenje Ameriški Cezar, 5., zadnji del ameriške dokumentarne oddaje Poslovni klub Slika na sliko Resna glasba
	Cas v sliki Naš hrupni dom, pon.		Poročila Sanje brez meja
	Gospod Moto in tihotapska organizacija, pon.		
	Nismo sami, pon. Zunanjepolitično poroči-	OtO Hrvaška 2	
	lo, pon.		
	Cas v sliki		
	Mi, pon.		Tv-koledar
	Pravica do ljubezni		Izsiljevanje, pon. 3., za-
	Blagoslovljena dvojica		dnjega dela serije
	Pogledi od strani		Žametna taca, ponovitev
	Otroški program		2/7 dela dokumentarne
	Mini čas v sliki		nanizanke
	VVurlitzer		Risanka
	Cas v sliki		Dnevnik
	Dobri prijatelji		Vreme
	Naš hrupni dom		Sport
	Cas v sliki, vreme		Cheers, 4/44 del ameri-
	Sport		ške humoristične nani-
	Hočem obdržati sina,		zanke
	ameriški film, 1993		Udobna vožnja, 1/6 del
	Režija: Michael Dinner		angleške nadaljevanke
	Nismo sami, zadnji del		Igrajo: Kevin McNally,
	italijanskega filma, 1992		Reece Dinsdale, Sue
	Režija: Paolo Poeti		Johnston in drugi
	Cas v sliki		Vohun, francoski film,
	Viva Zapata, ameriški		1982
	film, 1951 z Marlonom		Igrajo: Nathalie Baye,
	Brandom		Richard Berry, Maurice
	Režija: Elia Kazan		Ronet in drugi
	Simon Templar		Video strani
	Video strani		
GMF Avstrija 2
Trojica s štirimi pestmi Department S Maščevanje Rožnatega Panterja, angl. kriminalna kom., 1978 Moč strasti Poklici
Zemlja in ljudje Mi
Vseh devet kijev Avstrija danes Cas v sliki, vreme Kultura
Moja draga s Tirolskega, nemška kom., 1958 Pogledi od strani Večerni studio Sport
Dialog s smrtjo, dokumentarec o Tahitiju Ponoči tihotapijo cigare, ameriška kriminalka, 1977
Režija: Ricou Brovvning Hello Austria, Hello Vi-
enna, pon. Video strani
(^5 Madžarska
Vaška tv
Sončni vzhod, jutranji informativni program Poročila Mejno mesto Dopoldan, Ognjeni prstan
Opoldanski zvon Posel
VVelcome To Hungary Zgodovina za šolarje Dnevnik
Zavozlano, vesela slovnica
Gospodična, serija Vklopi, za otroke Smernica, vera in znanost Posel
Maček v žatiju, kviz Pravljica
Muza, novice iz kulture Dnevnik
Columbo, kriminalka Zgodovinske anekdote Kot v kinu, vmes Čriček, fcti) film. 1963
TV SLOVENIJA 2_________18.35
ARHIV ZEMLJE, poljudnoznanstvena oddaja
7. V južni Ameriki je biti naravovarstvenik težko in celo nevarno. Umor Chica Mendeza v Braziliji je morda eden izmed najbolj znanih primerov mu-čeništva. Mendez je izgubil življenje, ko se je zavzemal za ohranitev deževnih gozdov. Manj znan je primer Carlosa Mendesa iz Gvatemale, ki je igubil sina v boju za simbol države - ptico quet-zal. Živopisna ptica je povezana s kulturo naroda, vendar je ogrožena, ker izginja njeno življenjsko okolje.
2.	Verska sekta iz severozahodne Indije je morda prva moderna naravovarstvena organizacija. že 500 let člani sekte upoštevajo 29 pravil, ki jih je njihov prerok Jambshwarji sestavil po katastrofalni desetletni suši leta 1476. Med drugim zahteva, naj ne sekajo drevja in spoštjejo naravo. Po zaslugi teh pravil so suho zemljo Radža-stana spremenili v zelenico s pravim bogastvom rastlinskega in živalskega sveta. Vsako leto slavijo obletnico pokola leta 1744, ko je bilo ubitih 363 ljudi, ker so hoteli zavarovati drevo khejri.
3.	Peter Garrett je vodilni pevec avstralske rock skupine Midnight OH, pa tudi goreč naravovarstvenik. Skupina spodbuja skrb za okolje s svojimi pesmimi, pa tudi koncerte prirejajo na ogroženih področjih. V Kanadi so priredili koncert proti izsekavanju gozdov. Prispevek pojasnjuje, zakaj je skrb za okolje tako pomembna za Petra Gar-retta.
4.	Največje nasade palm v Evropi v okolici španskega mesta Alicante ogrožajo predpisi, ki so jih sprejeli, da bi jih zavarovali. Zdaj prihaja do polemik, kako najbolje zaščititi dediščino mavrske okupacije Španije.
5.	Vse več mladih se pridružuje gibanju »Nova doba«, saj so razočarani nad življenjem v velemestih in obremenjeni z grožnjo brezposelnosti. Po nekih ocenah 50 000 ljudi potuje po glavnih in stranskih poteh Anglije in išče načine, kako bi se vrnili k naravi.
TV SLOVENIJA 2	17.40
V VRTINCU, oddaja o filmu	
Režiser Oliver Stone nas je šokiral že vsaj dvakrat: za film »Vod smrti« so vojni veterani rekli, da je tisti pravi prikaz umazane vietnamske vojne, s triurno rekonstrukcijo atentata na predsednika Kennedyja pa je razburkal ameriško javnost in jo opozoril na smrdljive in sumljive zarote ameriške politike. Zadnja provokacija dvakratnega dobitnika oskarja za režijo se imenuje Rojena morilca. Tokrat je Oliver Stone vzel na piko moč ameriških medijev, neučinkovit kaznil-niški sistem in propadanje vrednot v ameriški družbi 90. let. Glavni vlogi v izredno nasilnem in težavnem, a vseeno odličnem filmu sta upodobila Woody - Nespodobno povabilo - Harrelson in Juliette - Kalifornija - Levvis. Rojena morilca, po imenu Mickey in Mallory, vam bomo predstavili v Zadetku v polno.
A KANAL_______________20.00
BENNV HILL,
angleška humoristična serija
Tokratna epizoda je skoraj v celoti posvečena kulturi. Ljubitelji francoskih šansonov bodo navdušeni nad dekliško pevko Mirelle Motvoz. Sledi intervju s filmskim režiserjem Stefanom Spilbergerjem, ki bo doživeto opisoval svoje brhke igralce in odlomek iz filma o mladeniču, ki se noče poročiti.
< < z 2 'jrJ	20.30
j DANCE SESSION, 1 oddaja o plesu	
V plesni šoli Urška uči klasični balet pedagoginja Mariza Torres, ki prihaja iz Čila. V Zagrebu smo se pogovarjali s koreografinjo, pedagoginjo Vesno Mimico, sedaj tudi urednico podobne oddaje o plesu na HTV, ki se imenuje Body Language. Napovedali smo tudi plesni teden na Dunaju.
	
IB	ITALIA 1	20.45
	THE GOLDEN CHILD, ameriški film, 1986
Rezija: Michael Ritchie
Igrata: Eddie Murphy, Chariotte Lewis, Charles Dance in drugi
Čudežnega otroka, ki se rodi samo vsakih tisoč generacij in prinaša mir in harmonijo, ugrabijo zlobne sile. Po starodavni prerokbi ga lahko reši samo kalifornijski detektiv Chandler Jarrell. S sodelavko potuje v Tibet, nato pa ju v Los Angelesu čaka spopad z Zlodejem. V Chandierjevih rokah je usoda vsega sveta.
	
	ITALIA 1	04.00
	THE CORN IS GREEN, ameriški film, 1979
Režija: George Cukor
Igrajo: Katherine Hepburn, lan Saynor, Bill Fraser, Patricia Hayes
Leta 1895 se učiteljica iz Londona preseli v rudarsko vas na severu VValesa. Ljudje so revni in njenim učencem šola ne diši, zato je nezadovoljna. Toda nekega dne odkrije, da je eden izmed __učencev zelo nadarjen.___________
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25
Življenje z Billyjem
Scenarij: John Frizzell & Judith Thompson po knjigi Briana Valleeja
Režija: Paul Donovan Glasba: Marty Simon Montaža: David Ostry Fotografija: Les Krizsan Igrajo: Stephen McHattie, Nancy Beatty, Ted Dykstra, Matthevv Ferguson in drugi Kanadski film ŽIVLJENJE Z BILLVJEM se vpisuje v tradicijo kvalitetnega televizijskega filma, ki ne beži pred življenjskimi problemi, ampak jih prikazuje prepričljivo in neposredno.
Scenarij za film je namreč nastal po resničnem dogodku oziroma po življenjski zgodbi, ki - žal - ni osamljena. Film ŽIVLJENJE Z BILLVJEM pripoveduje o nasilju v družini, natančneje o nasilju moža in očeta nad ženo in sinovoma.
Film se začne z dogodkom, ki se je zgodil 11. mar-
ca 1982. Tistega dne je Jane Stafford zaprosila starejšega sina, naj ji prinese puško. In potem je ustrelila spečega in pijanega moža Billyja. Kljub grozljivemu dejanju je Jane Stafford čutila predvsem olajšanje, kajti tako se je zaključila njena dolgoletna mora, njeno življenje z Bil-lyjem. Na začetku je njuna zgodba zgledala lepa; Jane je pritegnila zlasti Billyjeva mačistična samozavest, neposrednost in strast. Toda kmalu je Billy Stafford pokazal drugo stran svojega obraza. Iz dneva v dan je vse bolj maltretiral tako Jane kot oba sinova. Prvim udarcem so sledili novi in novi, vsak dan je prinesel nova ponižanja. Billy Stafford pa se ni samo izživljal nad svojimi najbližjimi, ampak je poniževal tudi svoje prijatelje, sosede in - tudi - policaje. Vsa soseska je vedela, ka-
kšen brutalnež je Billy Stafford, vendar nihče ni mogel pomagati nemočni ženski in njenima sinovoma. Tudi beg ni prišel v poštev, kajti Billy je zagrozil ženi, da jo bo že našel...
Jane Stafford se pred sodiščem brani, da je bilo njeno dejanje storjeno v silobranu, v obrambi pred neznosnim in neskončnim poniževanjem in nasiljem. Poleg obtožene se tako na sodni klopi znajde - nasilje v družini. Ustvarjalci filma so rezko prikazali nasilje v družini Staffordovih, predvsem pa je Nancy Beatty zelo prepričljiva kot Jane Stafford, ki pod težo vsakodnevnega trpljenja vidno in boleče vene.
Leta 1994 so film ŽIVLJENJE Z BILLVJEM na filmskem festivalu v San Franciscu nagradili z Zlatimi vrati za najboljši televizijski film.
i mm 0 sa EBBEB
A
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 Soul On MTV; 13.00 Greotest Hite; 14.00 Popoldanski Mix; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop;
19.30	The Zig Zag Show; 20.00 Greatest Hite;
21.00	Most VVanted; 22.30 Beavis Sc Butthead; 00.00 The End?
SKVONE
11.00	Koncentracija; 12.00 Saily Jessy Raphael;
13.30	E Street; 14.03 St. Elsewhere; 15.00 Kalni izvir; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Fa-mily Ties; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 A Mind To Kili, triler; 23.00 Star Trek
PROT
05.00	Serije; 10.00 Zakon v Los Angelesu; 12.00 Neizprosna, a prisrčna; 13.00 Chariiejevi angelčki, serija; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Brisco Coun1ry; 21.15 Renegade, serija; 23.05 Peace-maker, am. fant. film., 1990
PREMIERE
14.00	Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Randy, am. film, 1993; 16,15 Biancin otrok 18,05 Red Rock West, am. triler, 1992; 20.00 Premiere; 20.15 Sledi rdečega, am. triler, 1992;
22.00	Stalingrad, nem. vojna drama, 1992
SATI
07.30	Ponovitve serij; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Fdl-con Crest; 14.25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 15.55 MacGyver;
17.00	Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik, 2/13 del nem. družinske serije; 21.15 Hunter
EUROSPORT
08.30	Eurotenis; 09.30 Res; 10.30 Tenis, posnetek;
12.00	Aerobika; 13.00 Evroski; 14.00 Umetnostno drsanje, posnetek; 15.00 Atletika, magazin;
16.00	Jahanje, posnetek; 17.00 Tenis, prenos ATP turnirja iz Stuttgarta; 21.30 Športna poročila;
22.00	Motorji; 23.00 Boks; 00.00 Jahanje; 01.00 Športna poročila
RTL
09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin;
14.10	Umor, je napisala, ameriška serija; 17.00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Maščevanje Amy Fischer, ameriška drama, 1994; 21,55 Štern TV, magazin; 23.15 Gottschalk- Late Night Show; 00.00 Poročila; 00.30 Nočni program
RTL 2
05.50 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Najmočnejši mož na svetu, am. akc. film, 1984; 22.00 VVrestling; 23.00 Mission Casablanca, fran. - ital. film, 1966
SKY MOVIES
13.10	Author! Authori; 15.10 A Funny Thing Hap-pend On THe Way To The Forum; 17.00 Victim Of Love; 18.50 Octopussy; 21.00 Death Beco-mes Her; 23.00 Lush Life
MOVIE CHANNEL
11.15 The Seven Lrttie Foys; 13.00 The Ust Of Adrian Mesenger; 14.40 A League Of Their Own; 16.55 Bugs Bunny Superstar; 21.00 A League Of Their Own; 23.05 Tvvillight Zone
FILMNET +
14.00	Hot Shots! Part Deux; 15.30 FYE: Timothy Dalton, Joanne Whaley - Kilmer; 16.00 K-TV;
18.00	Attack Of The Killer Tomatoes; 20.00 South Central
SUPER CHANNEL
14.00	Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Golf; 20.30 Dateline, magazin; 21.30 Inside Editi-on; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show;
23.30	Res osebno, talk show
CNN
06.00	- 23.00 VVorld News; 07.30 MoneyLine;
11.30	VVortd Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 Worid Sport
WĐm
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8,00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00.
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz na 2. programu.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv;
17.05	S festivalov; 20.00 Radioteka; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8,30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne prireditve; 9.45 Na rešetu -odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba, po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
\18.00 Mix magazine;
18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice;
12.15	Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9,20 Ureditev Podljubeljske doline; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Stopovi Viktorji; 17.20 Svetovni praznik skavtov; 19.30 do
24.00	Večerni - Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
. 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr.
Radio študent
11.00	106. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-info);
15.00	Recenzije &. Napovedi; 17.00 Rock Indok;
19.00	TB: Supersuckers;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13,00
14.00.	17.00.19.00,Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik;
9.15	Odprta knjiga: Ettore Mangialupi, protagonist Tržaških humoresk (prip. A. Rustja); 10,30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: 2PZ Ivan Grbec; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Trieste Prima 1994; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki;
18.30	Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila: 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Društva se predstavljajo; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik^/
	
SLOVENIJA	
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Sofa Trio - TTTA-NDČ IN JAZ. Gostovanje iz Budimpešte.
V	nedeljo, 26., in v torek, 28. februarja, ob 19. uri: G. Puccini- TURANDOT.
V	ponedeljek, 27. februarja, ob 11. uri: B. Adamič -SNEGULJČICA.
SNG DRAMA, tel: 061/221-511
V	soboto, 25. februarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMA-CE, za izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
Danes, 22. februarja, ob 20. uri: Z. Hočevar - SMEJ-CI, za izven.
V	Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven.
Vpetek, 24. februarja, ob 20. KLASA, za izven.
uri: A. Nicolaj - PRVA
V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven.
SNG OPERA, tel.: 061/331-950
Danes, 22. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RIGO-LETTO, za izven.
V	petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - NA-BUCCO, za izven.
V	soboto, 25. februarja, ob 19. uri: T. VAN SCHAVK - BALETNI VEČER, premiera.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 22. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. Predstava bo še v petek, 24. februarja, ob isti uri, za izven.
V	Četrtek, 23. februarja, ob 19.30: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven.
V	soboto, 25. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven. Ob 19.30: M. Camo-letti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
V soboto, 25. februarja, ob 19.30: L. Kraigher -ŠKOLJKA, premiera, za abonma red premierski in izven. Predstava bo še v nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri, za abonma red nedeljski popoldanski in izven.
LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER
Danes, 22. februarja, ob 17. uri: R. Dahl-A. TkaCev -VDV, za izven.
V četrtek, 23. februarja, ob 17. uri: N. Simončič -VELIKI KIKIRIKI, za izven. Predstava bo še v soboto, 25. februarja, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CABARES, CABAREI. Predstava bo še v petek, 24. februarja, ob isti uri.
V	nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri: spopad impro-vizacijskih ekip LOVKE: GILS NASA KABINET. CEUE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332
DNEVI KOMEDIJE
do 26. februarja
V	petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA.
V	soboto, 25. februarja, ob 19.30: VVaechter-Dekleva - KLOVNI.
V	nedeljo, 26. februarja, ob 19.30: PODELITEV NAGRAD ŽLAHTNI KOMEDIJANT in gostovanje gledališča Gavella iz Zagreba s predstavo O. Wilda - VAZNO JE IMENOVATI SE ERNEST (BITI RESEN).
LJUTOMER
DOM KULTURE
V	petek, 24. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 22. februarja, Mah oder ob 20. uri: CABA-RET UNPLUGGED - SKAKAFCIODSTEKANO, za red rumeni.
V	petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF?
V	nedeljo, 26. februarja, Minoritska cerkev ob 17. uri: Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za red u in izven. Ob 19.30, stara dvorana E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF?
LGM, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 26. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič -
PORCELANASTA MUCA.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 22. februarja, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma predpremiera in izven. Predstava bo se v Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri, za abonma premiera in v soboto, 25. februarja, ob 20. uri, za abonma sobota.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red premiera) premierska predstava »Servo di scena«. Režija Guglieimo Ferro. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro. Predstava št. 4.
Danes, 22. t. m., ob 16.30 »Zgodovina gledališča v treh lekcijah-predstavah« (3. del). Režija Enrico Protti.
Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in
16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
V	gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra*. Urnik od 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu »Vita col padre« H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 1. in v Četrtek, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro dell’Archivolto z delom »Krokodili« G. Gal-lioneja. Režija G. Gallione.
VIDEM
Gledališče Contatto
Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielfe.
KOROŠKA
CELOVEC
Občinski center Šentrupert: jutri, 23. t. m., ob 18. uri solidarsnostni večer z Romi »Bodimo tokrat mi storilci, podprimo žrtve, pridimo otrokom Romov na pomoč!«. Film »Halgato«, nato koncert Harrija Stojke z orkestrom. Prireditelji Mohorjeva, ORF-Ko-roška in Kleine Zeitung.
DOM Glasbe: v nedeljo, 5.3. »Koroška poje«.
VOGRCE
Pri Florjanu: v petek, 24. t. m. in v soboto, 25. t. m., ob 19.30 Pustnija.
RADIŠE
Kulturni dom: v nedeljo, 26. t. m., ob 14. uri otroški pustni ples.

SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	Četrtek, 23. februarja, ob 19. uri: delavnica Marka Pogačnika - ROJSTVO CELOVITEGA SVETA (SD).
V	petek, 24. februarja, ponovitev in poglobitev.
V	soboto, 25. februarja, ob 10. uri: PUSTNA MATINEJA (KD).
GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65
V	torek, 28. februarja, ob 19.30: srečanje z gledališkim igralcem in televizijskim urednikom MITOM TREFALTOM.
KLUB KARANTANIJA, Gornji trg 28
V	Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Uterami večer. Sodelujejo Založba Branko, Marjan Stancar, Igor Torkar. Ivan Rob, Ivan Kosovel, Branko Lušina in Krištof Zupet.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
Danes, 22. februarja, ob 20. uri: IZTOK SAKSIDA, LIZA DEBEVEC, MAJA OGRIZEK - Kaj nam danes pomeni menstruacija?
V	soboto, 25. februarja, ob 17. uri: pustno rajanje z
GOSPODOM OTTOM IN NJEGOVIM PSOM.
CEUE
STARA GROFIJA, Muzejski trg 1
Danes, 22. februarja, ob 18. uri: predavanje dr. Ivana
Stoparja - MOJSTER MELFRID IN CELJSKA STAVBARSKA DELAVNICA.
KAMNIK
ŠPORTNA HALA, tel.: 061/831-612
V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO V KAMNIK '95 - PUSTNE ŠTORIJE.
MARIBOR
ROTOVŽ, Rotovški trg 1
Danes, 22. februarja, ob 18. uri: literarni večer NADE KRANJC.
MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224421
Danes, 22. februarja, ob 17. uri: predavanje MANICE SPENDAL o Richardu VVagnerju in njegovih delih.
V Četrtek, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Sedmaka MARKO BRECELJ.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA L TAVČARJA, tel.: 064/ 620-200
V Četrtek, 23. februarja, ob 17.30: veCer z diapozitivi - STEZE, POTI, CESTE. V ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri: ponovitev literarnega večera in predstavitev knjig Zbovskih avtorjev.
TREBNJE
PAVLA GOLIL TREBNTE
V četrtek, 23. februarja, ob 18. uri: predstavitev knjige GRAJSKI OBJEKTI.
V tržaški Rižarni samo še do nedelje razstava Arta Spiegelmana Maus
Foto KROMA
RAZSTAVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V Mah galeriji je do 5. marca na ogled razstava foto-
BARBARE JAKŠE.
tava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca.
V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mah galeriji je do 29. marca na ogled razstava del BOGOSLAVAKALASA.
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. ■
TALBOTA.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca.
GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405
Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca.
jeva 6
IA je na ogled do
10. marca.
GALERIJA KAPELICA SOU
Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
V	Četrtek, 23. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA. Razstava bo na ogled do 5. aprila.
GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14
V	četrtek, 23. februarja, bo ob 11. uri otvoritev razstave olj PETERNELJ - MAUSER. Razstava bo na ogled do 17. marca.
Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafičnih bstov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava alcvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Danes, 22. februarja, bo ob 18. un otvoritev razstave ANTONA HERMANA - Objekti. Razstava bo na gled do 14. aprila.
ARHITEKTURNI MUZEJ -JAKOPIČEVA GALERIJA
Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja.
KD španskih borcev
V	Četrtek, 23. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave treh absolventov Mestne šole za risanje in sh-kanje TEJE KRAŠEK, FRANCIJA NOVAKA m PRIMOŽA PISKARJA.
KNJIŽNICA SISKA,
Cesta komandanta Staneta 10
Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjsldh knezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
KRANJ
MALA GALERIJA
V	Četrtek, 23. februarja, bo ob 18.30 otvoritev razstave grafik NEJCA SLAPARJA.
MARIBOR
IZUM, Prešernova 17/1
Danes, 22. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave del JANEZA VIDICA.
MURSKA SOBOTA
Razstava MARINKE DANC-ROTH je na ogled do 12. marca.
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN
V	petek, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave GENERACIJA 1982. Razstava bo na ogled do 3. aprila.
PTUJ
MIHELIČEVA GALERIJA
V	Četrtek, 23. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave MITOLOGIJA ŽOHARJE VEGA KURENTA. Razstava bo na ogled do 28. maja.
TRŽIO
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA
Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK
V	petek, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev slikarske razstave VOJKA POGAČARJA. Razstava bo na ogled do 22. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Umik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis.
StudioPHI: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvato-reja Marcheseja.
Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosigna-na.
SPETER
Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludwig Gerstakker.
TINJE: Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča.
BOROVUE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
SLOVENIJA,
UUBUANA
CD, tel.: 061/222-815
Danes, 22. februarja, ob 20. uri. NATIONAL ARTS CENTRE ORCHESTRA OF CANADA, za zlati abonma.
V	četrtek, 23., in v petek, 24. februarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE F1L-HARMONINIJE, za modri abonma lin h.
KLUB CD,
tel.: 061/17 67 228"
V	soboto, 25. februarja, ob 21 uri: koncert skupine BER-TRAND RENAUDIN KVARTET.
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/226-544
Danes, 22. februarja, ob 19.30: komorni koncert ALJOŠE DE-FERRIJA (klarinet) ob klavirski spremljavi DIJANE TANOVlC in KVARTETA FLAVT (JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK, JASNA NADLES, NEVENKA TRSAN).
K4, Kersnikova 4
V	ponedeljek, 27. februarja, ob 21.30: koncert ZDENKA KO-VACICEK & VANJA LISAK 3.
GRAD TIVOLI, Po tumom 3
Danes, 22. februarja, ob 18. uri: koncert TANJE PETREJ (oboa), BOŠTJANA LIPOVSKA (rog) in KLEMNA GOLNERJA (klavir).
KAVARNA HOTELA UNION, Miklošičeva 1
V	Četrtek, 23. februarja, ob 22. uri: koncert skupine MIRO KA-DOLCENSEMBLE.
V	soboto, 25. februarja, ob 22.
uri:	koncert STJEPANA
JIMMVJA STANICA in SULTANOV SWINGA. Pustne maske so zaželjene.
GAJO JAZZ CLUB, Beethovnova ulica
Danes, 22. februarja, ob 22. uri: koncert SGBS JAZZ ODDELKA.
HALA TIVOLI, Celovška 25
V	nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri: koncert skupin BEASTIE BOYS, LUSCIOUS JACKSON, HURRICANE in ALI EN.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	Četrtek, 23. marca, ob 20.30 koncert Camerata Li-bacensis. Dirigent Stojan Kuret.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 22. t.m., ob 20. uri (red F) deveta ponovitev baletne predstave - G. RossiM »II Turco in Italia«. Režija Stefano Vizioli. Dirigent Do-nato Renzetti.
Zadnja predstava jutri, 23. L m. ob 20. uri (red L).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16' 19 - zaprto ob ponedeljkih)-Avditorij Muzeja Revoltella
V	petek, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...« recital Anne Boni' tatibus.
Gledališče Rossetti
V	torek, 14. marca, ob 21-uri koncert Enrica Ruggi®' rija. Predstava izven abonmaja. Danes, 22. t. m. predprodaja vstopnic za abonente.
Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 nastop Kvarteta Borodin. Gledališče Miela	r
Tržaški jazzovski krožek: torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli
V	ponedeljek, 13.3. ob 21 ■ uri koncert ansambla Litnba-Predprodaja vstopnic Prl UTAT v Pasaži Protti.
GORICA
Kulturni dom	n
V	petek, 24. t. m., ob 20.1 ^ koncert kvarteta Honved kn semble.
SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95
V	nedeljo, 12.3., ob 20.30 bo v stolni cerkvi koncert sa ralne glasbe 20. stoletja, vajajo Ljubljanski madriga 1 sti pod vodstvom Matjaža S Čeka.
MENJALNIŠKI TEČAJI
22. februar 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	79,70	80,60	11,25	11,44	7,30	7,60
__A banka Koper	79,40	80,60	11,22	11,44	7,30	7,60
_A banka Nova Gorica	79,70	80,70	11,23	11,46	7,30	7,60
Janka Celje d.d., t: 063/431-459	79,50	80,50	11,20	11,50	7,20	7,75
Janka Noricum* d.d., t: 133-40-55	79,90	80,50	11,30	11,50	7,45	7,65
Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511	79,70	80,64	11,18	11,65	7,45	7,56
Jund Ljubljana, t: 18-51-318	79,90	80,40	11,20	11,45	7,30	7,65
Come 2 us* Jel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	80,10	80,40	11,32	11,41	7,37	7,60
Jreditanstalt d. d.	80,00	81,00	11,20	11,60	7,30	8,00
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	80,20	80,35	11,35	11,40	7,50	7,65
Hida, od 7-19, sob od 7-14	80,26	80,30	11,37	11,38	7,57	7,60
Jlirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,24	80,28	11,36	11,38	7,55	7,60
Kompas Hertz Celje* Jel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15	79,95	80,45	11,30	11,43	7,30	7,55
Kompas Hertz Velenje TJ: 063/ 856552, od 7-15, sob od 7-13	79,95	80,45	11,30	11,43	7,30	7,55
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,90	11,30	11,43	7,30	7,55
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,10	80,50	11,30	11,43	7,30	7,55
Kompas Hertz Bled* Tj 064/741-519, od 612,17-19, sob od 7-16	80,10	80,50	11,30	11,43	7,30	7,55
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/26711, od 7-19, sob od 7-19	80,10	80,50	11,30	11,43	7,30	7,55
Kompas Hertz Maribor* Jel: 062/226252, od 7-19, sob od 7-13	80,10	80,50	11,31	11,41	7,30	7,55
Jlova kreditna banka Maribor d.d.*	79,30	81,00	11,22	11,48	7,25	7,65
Jemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	79,80	80,60	11,26	11,46	7,40	7,53
Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	79,90	80,50	11,27	11,40	7,40	7,70
Joštna banka Slovenije*	78,85	80,40	10,82	11,37	7,07	7,60
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,30	80,32	11,39	11,40	7,52	7,55
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,10	80,33	11,31	11,42	7,43	7,51
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	79,85	80,43	11,30	11,44	7,40	7,58
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,10	80,35	11,33	11,36	7,40	7,75
Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,40	81,00	11,20	11,55	7,35	7,80
Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,40	80,59	11,30	11,43	-	-
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	79,80	80,35	11,30	11,44	7,35	7,65
Jublikum Žalec, t: 063/ 715-114	79,80	80,50	11,30	11,45	7,20	7,68
Jublikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	79,60	80,45	11,25	11,43	7,30	7,62
Jublikum Kamnik, t: 061/832-914	80,05	80,55	11,31	11,43	7,40	7,61
Jublikum Trebnje, t: 068/ 45-670	79,95	80,60	11,31	11,42	7,46	7,75
Jublikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,00	80,50	11,30	11,44	7,48	7,68
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	79,85	80,58	11,26	11,45	7,30	7,70
JKB d.d.,***	79,55	80,35	10,90	11,65	7,20	7,65
JHP Kranj, t: 064/331-741	-	-	-	-	-	-
JZKB d.d. Ljubljana	79,95	80,45	11,30	11,44	7,42	7,70
JBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,00	80,70	11,30	11,50	7,45	7,70
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,24	80,28	11,36	11,38	7,51	7,55
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:" *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'**
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
21. FEBRUAR 1995 Jaluta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1575,00	1625,00
nemška marka	1068,00	1090,00
francoski frank	305,75	315,00
holandski gulden	950,00	977,00
belgijski frank -	51,60	53,20
funt šterling	2495,00	2565,00
irski šterling	2482,00	2560,00
danska krona	269,40	277,50
grška drahma	6,70	6,95
kanadski dolar	1130,00	1165,00
japonski jen	16,10	16,60
švicarski frank	1265,00	1297,00
avstrijski šiling	152,00	155,75
norveška krona	242,00	249,20
Švedska krona	215,60	222,30
portugalski escudo	10,00	10,55
Španska pezeta	12,20	12,55
avstralski dolar	1170,00	1206,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,10
Jrvaski dinar-kuna	255,00	272,00
		
JI. FEBRUAR 1995	V LIRAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1584,00	1629,00
nemška marka	1080,00	1100,00
francoski frank	308,00	318,00
holandski gulden	959,00	977,00
belgijski frank	52,10	53,30
funt šterling	2501,00	2571,00
irski šterling	2496,00	2581,00
danska krona	272,00	280,00
grška drahma	6,80	7,30
Kanadski dolar	1130,00	1165,00
Švicarski frank	1277,00	1307,00
avstrijski šiling	152,70	156,70
slovenski tolar	12,60	13,10
			
20. FEBRUAR 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	-	
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla		
Avstrija	Posojilnica Borovlje	-	
Avstrija	Posojilnica Šentjakob		
Avstrija	Posojilnica Ločilo		
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,10
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,10
			
21. FEBRUAR 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4747	-
francoski frank		28.7020	-
nizozemski gulden		89.1870	
belgijski frank		4.8548	
španska peseta		1.1420	
danska krona		25.3040	
kanadski dolar		1.0540	
japonski jen		1.5172	
švicarski frank		18.1800	
avstrijski šiling		14.2600	
italijanska lira	-	0.9137	-
švedska krona	-	20.1800	-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
		veljavna dne 22.2.95	
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	100	1158.0335	1162.7225
DEM	100	8150.0000	8183.0000
VSD	1	120.1881	120.6747
Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so motna odstopanja
menjalnica hida o»i/ 1-333-3»
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 035 z dne 21.2. 1995-Tečaji veljajo od 22. 2. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar šiling
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
89,1751
1160,7626
396,5986
86,1034
2067,1361
2643,1469
2344,7258
8169,2069
7,4642
123,9433
7285,8706
1855,7988
78,7348
1648,5460
9660,9041
190,2853
120,4713
152,9807
93,2924
89,4434
1164,2554
397,7920
86,3625
2073,3562
2651,1002
2351,7811
8193,7883
51,9158
190,3581
7,4867
2200,0000
124,3162
7307,7940
1861,3829
78,9717
1653,5065
9689,9740
190,8579
120,8338
153,4410
93,5731
89,7117
1167,7482
398,9854
86,6216
2079,5763
2659,0535
2358,8364
8218,3697
52,0715
190,9292
7,5092
124,6891
7329,7174
1866,9670
79,2086
1658,4670
9719,0439
191,4305
121,1963
153,9013
93,8538
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hivaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22.2.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:
79	|____________[108.1156% [108.0473% [108.0814%
1,500,000
150,000
810,867
81,087
810,354
81,035
1,621,221
162,122

uttUANA trot* txcHA>ct- rte
Tečajnica borznega trga
št.: 33	Datum: 21. 2. 1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon šlda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpiaS ponudila		Max,	Min,	lOOOSIT
ITTiTi^EI		M | fiWiW	iMsnirn							
LEE	796	(4.5.93)	11500	,22	21.2		12.300	11.500	11.500	115
PRB	1.000	(6.6.94)	13.500	2,09-	21.2		14.500	13.500	13.500	135
SAL	500	(7)(29.8.94)	19.508	2,46-	21.2	17.100	21000	19.600	19.500	2.536
SKBR	458	(16.5.94.)	35.782	1,23-	21.2	34.000	39.500	36.000	35.700	6.083
	3BE	M1 fiWiW	L»JIW!E	329						
RS01	8,0	4.(31.12.941	98,2	,26-	21.2	98,0	98,9	98,4	98,2	14.790
RS0Z	9,5	8.(1.10,94)	102,8	,31-	21.2			102,8	102,7	17.478
RS08	5,0	3.(30,11,94)	83,3		17.2		91,5			
RSll	70	4.(15.1.95)	92,4		13.2.		96,0			
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	97,6		20,2.					
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	102J		20.2.	102,0				
SKBl	10,0	4.(1.11.941	98,0		20,2.		99,4			
	KITO	tsmui	kfrnnu	ti™*						
BTBR			12.990		20.2.	12.450	13.000			
DAD	10.000	(1.6.94.)	129.695	,91-	21.2.	127.000	143.000	132.500	129.000	5.447
FMD		(8)	17.600		20.2.		22.000			
GPGR			16.000		6.2.					
MR			14.195		20.2.					
MKZ	218	(30.3.93.)	8.900	2,92	21.2.			8.900	8.900	223
NKR	4.000	(81(10.6.94.)	4.450“	3,71-	21.2.		4.900	4.450	4.450	1.500
im		(5)	730,6	,47	21.2.		800,0	735,0	730,0	■585
			VTiTirm	srrr						
KBTP	4000	(23.5.94)	40.000	,15	212.		45.000	40«	40.000	400
PFNP			42.009"		20.2,		45.000			
RGSP		(6)	2.699		20.2.					
UBKP			11.144”	4,30-	21.2.	11.000	14.990	11.700	10.481	67
	KITO		tilV/lKl!	m*						
LEK2	12,0	4.(111.94)	99,0		17.2.					
OZG	11,0	4,(1.195)	89,3		17.2,		95,0			
PCE	12,0	6.11.12.941	97,0		20.2.					
PL)	12,0	7.(1195)	99,0		17.2.	97,0				
PGO	10,0	1(16,94)	93,0		20.2.					
RSGSl	10,0	4.(16.94)	95,0		17.2.					
VIPP			41200		15.2.	41.000				
Vrednost. papir	Tečajnica ŠT. obr. ex kupon enotni udiv. | Stda[(3) | teCaj			zve 13/95 % sprem	nborznega trge -21. 2. 1995 datum povpraS | ponudba | Max.				Min.	imsrr
										
GEAR			2.500		20.2.	1.500	6,500			
GRDO	119	(8.3.94.)	1.«		2.2	580,0				
HBR0			3.399A	10,32-	21.2.		3.400			
ER			3.560	,05	21.2.	3.420	3.575	3.575	3.560	10
RDRO			17.500		20.2.					
RGSR			520,0	5,45-	21.2.	512,0	560,0	530,0	510,0	104
lafrcniirc		simimr	PRtiTTJ							
HJP0			3.499A	4,12-	21.2.	3.100	3.450	3.499	3.499	3
KBPi										
KBPP			40.500		20,2.	30.000	37.000			
IMG			5«		17.2.	3.050	6.750			
	um									
GORO	10,0	9,(15.1,95)	99,0		20.2.	95,0				
LOK		(1.10.94)	84,2		20.2.	85,0	94,9			
MLJ0		(1.4.94)	95,0	1,06	21.2.	93,0		95,0	95,0	1.827
W0		(1.10.94)	83,1		15.2.	80,0				
ISO		81.9.94)	86,4	,62-	21.2.	86,0	86,3	86,6	86,2	4,264
DNM		(1.8.941	89,0		6.2.	85,0	94,5			
3P0		6.(1.2.951	85,0		3.2.	85,0	95,0			
UBKK		ll5.10.94j				25,0				
mo		(1.10.94)	98,5		30.1.	91,0				
										
				■						
BO dnevni IvSIT)										
bo dnevni (v SITJ										
podnevni (v Sil)										
			KIT3J1	Rnrnr						
BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95)			94,8	,04	21.2.	94,8	Tl	94,8	94,8	15.634
del nak.bona(vSrr)NBSl			48.991	6,13	21.2.	45.100		49.000	48.500	5.242
|delnaLl)ona(vSIT)NBS2			12,357	16,12-	21.2.	11.340	11.350	15.400	10.400	225,124
			KF*T!	ctrtr						
iMOOOSnskupajmaj										
parski del maj devizni del maj										
150.000 SUshipaj maj										
parski del maj mizni del maj										
21.2.95	preičnii	d T	d%
1.245,93	1.251,71	-5,78	-0,46
Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-
olajsava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obcestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 22. februarja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA Dl	■VIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so oi trenutne tečale na tre	Šiling frank marka lira funt dolar cvirnl. Pri kan iu deviz oz. t	100 100 100 100 1 1 ikretnih p »seben	1159,7836 2342,6572 8162,0000 7,4576 190,1175 120,3650 »slih je možno odsl doaovor.	1162,2962 2347,8236 8180,0000 7,4741 190,5367 120,6305 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih |e	DEM DEM nožno odšlo	81,40 81,65 panje.	81,80 81,80
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 22. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025-odstotne točke, Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM leni na podk utah poje razi -Caj! veljajo zc upih se tečaj c kupovali in »goje nakup	81,60 81,40 81,65 81,45 gl srednjih tečaje tretje Banke Slove odkup prilivov ir določi v spaazum rodajati tujo vali a ali prodaje.	81,75 81,75 81,90 81,80 sv po trenutno mije povečano prodajo deviz w. ito po objavlje-
			
21. FEBRUAR 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1616,850	—
ECU	—	2051,620	—
nemška marka	—	1095,060	—
francoski frank	—	314,260	—
funt šterling	—	2551,390	—
holandski gulden	—	976,590	—
belgijski frank	—	53,155	—
španska pezeta	—	12,503	—
danska krona	—	277,100	—
irski funt	—	2546,220	—
grška drahma	—	6,940	—
portugalski escudo	—	10,548	—
kanadski dolar	— •	1155,720	—
japonski jen	—	16,617	—
švicarski frank	—	1292,960	—
avstrijski šiling	—	155,590	—
norveška krona	—	248,770	—
švedska krona	—	221,160	—
finska marka	—	354,110	—
avstralski dolar	—	1197,280	—
		
21. FEBRUAR 1995	V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,2000	10,7000
kanadski dolar	7,2500	7,6500
funt šterling	16,1000	16,9000
švicarski frank	815,0000	847,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	198,0000	206,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,6340	0,6680
danska krona	174,0000	182,0000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	138,7000	145,3000
finska marka	222,0000	232,0000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	10,3500	10,8500
slovenski tolar	-	.
hrvaška kuna	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NOVICE
LESTVICA FIFA
SIMPOZIJ
Južna Koreja in SP v nogometu leta 2002
SEUL (STA/AP) - Generalni sekretar južnokorej-skega organizacijskega komiteja za kandidaturo Južne Koreje za organizacijo nogometnega svetovnega prvenstva leta 2002 Song Young-shik bo v Zuerichu skupaj z južnokorejskim veleposlanikom v Švici Kang Dae-wanom uradno predstavljal svojo državo in zagovarjal stališča o kandidaturi.
Sest dni pred iztekom roka za uradne prijave možnih organizatorjev SP leta 2002 Song Young-shik optimistično gleda na kandidaturo Južne Koreje, čeprav se zaveda močne konkurence sosednje Japonske. Meni tudi, da bo vodstvo mednarodne nogometne federacije, ki bo junija prihodnje leto dokončno odločalo o tem, kdo bo organiziral SP leta 2002, upoštevalo trenutno moč južnokorejskega nogometa na azijskem območju. Južna Koreja je s tremi zaporednimi uvrstitvami na svetovna prvenstva najuspešnejša azijska država. O tem, da bo FIFA dodelila organizacijo eni od držav v Aziji, pa Song Young-shik sploh ne dvomi, saj je po njegovem mnenju skrajni čas, da bo svetovno prvenstvo tudi na tem območju, kar bi bilo prvič v zgodovini svetovnega nogometa.
Kupljene tudi evropske televizijske pravice za Nagano
LAUSANNE (STA/AFP) - Organizatorji zimskih olimpijskih iger leta 1998 v Naganu so prodah tudi televizijske prenose za Evropo. Ekskluzivne pravice za Evropo si je za 72 milijonov dolarjev zagotovila Zveza evropskih radio-televizij, so sporočih s sedeža Mednarodnega olimpijskega komiteja. Prenosi iz Lillehamrnerja so isto organizacijo stah 28 milijonov dolarjev, torej je cena poskočila kar za 150 odstotkov. Zveza evropskih radio-televizij rast cene razlaga z večjim številom ponudb iz Evrope za OI v Naganu.
69 % Švicarjev za ZOI v Sionu
ZURICH (STA/dpa) - Kar 69 odstotkov Švicarjev podpira kandidaturo Siona za zimske olimpijske igre leta 2002. To je pokazala javnomnenjska raziskava časopisa Šport. 69 odstotkov vprašanih podpira kandidaturo, 28 jih je proti, trije odstotki pa se niso opredelili. Kandidaturo najbolj podpirajo v Tessinu, kjer je »za« kar 91 odstotkov prebivalstva, v italijanskem delu Švice je za OI 65 odstotkov ljudi, v nemško govorečem delu pa najmanj - 56 odstotkov.
Edberg odpovedal, Berasategui in Muster v 2. krogu
STUTTGART (STA/dpa) - Švedski teniški igralec Stefan Edberg je zaradi vnetja mandeljnov in vročine odpovedal udeležbo na moškem teniškem turnirju ATP v Stuttgartu z nagradnim skladom 2.25 milijona dolarjev. 29-letni Šved je že štiri dni v postelji, bolezen pa ga bo zanesljivo stala tudi nekaj mest na lestvici ATP, saj je Edberg lani na tem turnirju zmagal.
V 1. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Stuttgartu je Avstrijec Thomas Muster premagal Italijana Andreo Gaudenzija s 6:2 in 5:1, potem ko je slednji zaradi poškodbe dvoboj predal. V 2. krogu bo Muster igral z zmagovalcem dvoboja med Hrvatom Goranom Ivaniševičem in Švedom Magnusom Larssonom. Četrti nosilec Spanec Alberto Berasategui je premagal Olivierja Delaitra. Rezultati 1. kroga: Karbacher (Nem) - Stoltenbeig (Avs) 6:4, 6:1; Muster (Avt) - Gaudenzi (Ita) 6:2, 5:1, b.b.; VVheaton (ZDA) - J. Sanchez (Spa) 6:4, 7:5; Berasategui (Spa/4) - Delaitre (Fra) 4:6, 6:3, 6:4; Kraji-cek (Niz) - Dosedel (Ceh) 6:4, 2:6, 6:2.
Cecchinijeva in Apelmansova uspešni v 1. krogu
LINZ (STA/APA) - V 1. krogu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v avstrijskem Linzu z nagradnim skladom 161.000 ameriški dolarjev je uspešno nastopila 6. nosilka Italijanka Sandra Cec-chini, ki je gladko s 6:2 in 6:3 premagala Čehinjo Ludmillo Richterovo, sedma postavljena igralka Belgijka Sabine Apelmans pa je ugnala Nizozemko Minam Oremans s 6:2 in 6:3. Izidi 1. kroga: Cecchi-ni (Ita/6) - Richterova (Ceš) 6:2, 6:3; Apelmans (Bel/7) - Oremans (Niz) 6:2, 6:3; Schnell (Avt) -Bobkova (Ceš) 7:6 (7:5), 3:6, 7:5; Babel (Nem) - Novak (Pol) 6:3, 6:0.
Chang uspešno začel
PHILADELPHIA (STA/AP) - Vi. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Philadelphiji z nagradnim sldadom 700.000 dolarjev je Američan Michael Chang, ki je tretji nosilec in branilec lanskoletne zmage, premagal Avstralca Richarda Fromberga s 6:3, 7:6 (7:5). Jeff Tarango je premagal Francoza Amauda Boetscha po hudem boju s 6:7 (3:7), 7:6 (7:0) in 6:2. Uspešna sta bila tudi peti nosilec Avstralec Patrick Rafter in sedmi nosilec Avstralec Mark VVoodforde.
Rezultati 1. kroga: Chang (ZDA/3) - Fromberg (Avs) 6:3, 7:6, (7:5), Rafter (Avs/5) - Spadea (ZDA) 3:6, 7:6, (7:1), 6:2, Enqvist (Sve) - Yzaga (Peru/6) 2:6, 7:6, (8:6), 7:5, VVoodforde (Avs/7) - Cacopardo (ZDA) 6:3, 6:3, Tarango (ZDA) - Boetsch (Fra) 6:7, (3:7), 7:6, (7:0), 6:2, Lareau (Kan) - Bryan (ZDA) 6:4, 6:2, Grabb (ZDA) - Bjdrkman (Sve) 6:1, 6:4.
1
Brazilija še vedno prva nogometna velesila Slovenija na 89. mestu
Druga je Španija, tretja pa Italija
ZURICH (STA) -Svetovni prvaki v nogometu Brazilci še naprej vodijo na lestvici mednarodne nogometne zveze (FIFA). Druga je Španija, na tretje mesto pa so v letošnjem letu napredovali Italijani, ki so prehiteli Svede; ti so zdaj četrti. Slovenija je izgubila osem mest in je na 89. mestu.
Prvič v svoji zgodovini je Mehika med prvo deseterico. Mehiški nogometaši so s 15. napredovali na 9. mesto. Velik napredek na lestvici je napravil Trini-dad in Tobago, ki je svojo uvrstitev izboljšal za 24. mest in je sedaj 69., proti vrhu pa so se povzpele tudi
nekatere afriške reprezentance, ki so bile uspešne v afriškem pokalu (Tunizija, Zimbabve, Gvineja, Tanzanija). Najbolj so se povzpeli Mavretanci -za 38 mest - in so 99., preostanek Jugoslavije (ZRJ) pa je prehitel Slovenijo. ZRJ se je s 101. mesta povzpela na 87. mesto.
Reprezentance, ki so v četrti kvalifikacijski skupini za nastop na evropskem prvenstvu (EP) skupaj s Slovenijo, so na naslednjih mestih: 3. Italija, 61. Litva, 64. Hrvaška, 81. Ukrajina in 119. Estonija.
Lestvica FIFA: 1. Brazilija 66.54 (konec leta 1994 na 1. mestu),
2. Španija 61.70 (2.), 3. Italija 61.57 (4.), 4. Švedska 61.12 (3.), 5. Nemčija 60.96 (5.), 6. Norveška 59.99 (8.), 7. Argentina 59.45 (10.), 8. Nizozemska 59.29 (6.), 9. Mehika 58.94 (15.), 10. Irska 57.20 (9.), 11. Švica 57.18 (7.),	12. Romunija
56.13 (11.), 13. Nigerija 55.08 (12.), 14. Bolgarija 54.09 (16.), 15. Danska 53.49 (14.), 16. Kolumbija 52.84 (17.),
17.	Rusija 52.48 (13.),
18.	Francija 52.41 (19.),
19.	Portugalska 52.04
(20.), 20. Anglija 51.92 (18.) ... 61. Litva 31.21 (59.),	64. Hrvaška
30.34 (62.), 81. Ukrajina 23.77 (77.), 89. Slovenija 21.53 (81.), 119. Estonija 11.87 (119.).
OZN in MOK skupno v boju proti širjenju mamil v športu
RIM (STA) - Združeni narodi (ZN) in Mednarodni olto1' pijski komite (MOK) so v okviru rimskega simpozija »Šport proti drogi« podpisah sporazum o izvajanju operativnega programa »Sport proti drogi«, ki se bo realiziral v najbolj ogroženih predelih sveta. Sporazum sta podpisal3 namestnik generalnega sekretarja ZN Giorgio Giacomelli in predsednik MOK Juan Antonio Samaranch.
Cilj podpisanega sporazuma je preventivni boj proti širjenju droge. Predviden je niz konkretnih pobud, od iskanja najpomembnejših žarišč problema po celem svetu, do izgradnje športnih centrov, ki bodo združevali mlade in jim nudih drugačno življenje. V program so vključeni tudi številni športniki in šampioni, ki bodo prevzeli vlogo vzornikov in delovali kot gonilna sila programa.
Juan Antonio Samaranch je v govoru poudaril, da je mladino potrebno odvrniti od droge, nasilja, aidsa in dopinga ter jih pridobiti za šport. Celoten proces pa mora postati del vzgoje. Giorgio Giacomelli pa je dejal, da se na svetu drogira preko 40 milijonov ljudi in da nova zveza v boju proti drogi lahko pripelje do dolgo pričakovanega preobrata. Glavna naloga MOK in vrhunskih športnikov pa bo p° njegovem mnenju odvrniti mlade od takoimenovane »rekreativne droge« - dopinga. Na simpoziju so spregovorili tudi slavni športniki, predstavniki vseh petih celin, ki jih označujejo olimpijski krogi. Za Evropo je govoril italijanski nogometaš Roberto Baggio, za Azijo japonski nogometaš Kazuyoshi Mirna, za Afriko tekač na srednje proge Vanu-ste Kiyongabo iz Burundija, avstralski ragbist Michael Li' nagh in za Ameriko brazilski nogometaš Aldair.
NBA / STRELSKE VAJE KOŠARKARJEV ORLANDA MAGIC V MILVVAUKEEJU
Ir
1
1

A. Hardaway (Orlando) je prispeval 25 točk (AR)
Lakersi četrtič premagali Seattle
Orlando dosegel kar 152 točk - »Biki« iz Chicaga spet praznih rok
LOS ANGELES -Lakersi so še četrtič letos premagali Seattle, tokrat predvsem po zaslugi playmakerja Nicka Van Exla, ki je dosegel svoj »career hi-gh«, in Vlada Divca, ki je zbral 19 točk. Rekordnih 152 točk so dosegli košarkarji Orlando Magic, ki so premagali Milwaukee v gosateh z 48 točkami razlike in se tako odkupili za pekoč poraz dan prej v Minnesoti. Ponovno so praznih rok ostali »čikaški biki«, ki na lestvici še naprej drsijo navzdol, presene-
tljivo zmago pa je dosegel Miami Heat, ki si je privoščil Cleveland kar v gosteh, medtem ko so Dumars in njegovi Detroit Pistons nekoliko zmanjšali velike ambicije Sacramenta.
IZIDI - ponedeljek: Seattle - Lakers 105:108 (Schrempf 26, Kemp 25; Van Exel 40, Divac 19), Mihvaukee -Orlando 104:152 (O’Neal 30, A.Har-daway 25), Charlotte -Chicago 115:104 (L.Johnson, Burrell in Havvkins po 23, Mour-ning 22), Cleveland -Miami 96:103 (Rice 36
- 6 trojk, Coles 17). Golden State - Philadelphia 98:85 (T.Har-daway 21, Sprewell 17! Barros 26), Detroit - Sa-cramento 99:93.
Na Vzhodu še vedno vodi Orlando Magic (40-12), pred NeW Yorkom (33-17), Chra-lottom (33-19), Clevelandom (31-20) in Indiano (30-20), na Zahodu pa je še vedno najuspešnejši Phoenix (40-11), pred Utahom (37-15), Seattlom (35-15). San Antoniom (32-16). Lakersi (32-17) in Houstonom (32-18).
V ZRJ SE NASILJE Z ULIC SELI NA ŠPORTNE PRIREDITVE
Revolveraški obračun med boksarji in gledalci
BEOGRAD - Nasilje, ki že dolgo vlada na ulicah Beograda, se je v zadnjem času preneslo tudi na športne prireditve. Niti ena nedelja ne mine brez incidentov.
Najhujši se je zgodil nedavno pred zaključkom boksarske revije, imenovane »Beograjski zmagovalec«. V pravem revolve-raškem obračunu, ki jih lahko vidimo samo še v akcijskih filmih (izstreljeno je bilo približno petdeset nabojev), v katerem so poleg fantov z beograjskih ulic sodelovali tudi boksarji dveh klubov, je umrl Mihajlo Divac. V tem incidentu je bil v nogo ranjen tudi član makedonske selekcije Ramo Alomerovič, ki se je slučajno znašel na mestu obračuna, v avli hotela Putnik. Večer pred obračunom, ko so žrebali pare za finalne obračune, so fizično »obdelali« tudi selektorja jugoslovanske reprezentance Milisava Paunoviča, ki je že najavil svoj odstop.
Tudi rokometna igrišča niso
obvarovana pred nasiljem. Pd" zaključni tekmi pokala Jugoslavije v Zrenjaninu, kjer sta tekmovala Proleter in Crvena zvezda, je gostujoči rokometaš D juro Kapa pred slačilnico napadel sodnika Stevana Popova. Le kako bi se napad končal, če ne bi bili navzoči funkcionarji obeh klubov? Tako pa je sodnik dobil »le« nekaj udarcev po glavi in telesu. Kapo pa so kaznovali.
Košarkarska sodnika Zivkovič in Catič si bosta zapomnila tekmo Temko - Kolubara, ki sta jo sodila v Nikšiču. Po koncu srečanja so razburjeni domači navijači pretepli sodniško dvojico. Sele posredovanje policije je ustavilo izživljanje nad sodnikoma, ki ju niso mogli rešiti niti domači košarkarji. Igrišče Temka so zaprli, KZJ pa bo nikšičkemu klubu kmalu izrekla kazen .
Celo na tako imenovanih prijateljskih tekmah je vse več nasilja. Trener Vojvodine, jesenskega nogometnega prvaka, Mi-
lorad Kosanovič je moral svoje moštvo na gostovanju v Veterniku poslati v slačilnico. Zaradi ostrih napadov domačih nogometašev je Vojvodina v sedemdesetih minutah srečanja ostala brez treh standardnih igralcev prve enajsterice. Podobno je ravnal tudi trener OFK Beograda Blagomir Krivokapič, ko je njegovo moštvo gostovalo v Poža-revcu in kjer so se v pretep vmešali tudi gledalci.
Odhod na športne prireditve v ZR Jugoslaviji je očitno povezan z mnogimi nevarnostmi. Tako je že običajno, da policija na vhodu na štadione »pretrese« gledalce. Nikakršna redkost ni, da se v teh rutinskih pregledih v »navijaških« žepih najdejo pištole, noži in druga orožja. Bližina vojne, veliko število povratnikov s fronte, rast kriminala, beda in lahek dostop do orožja so storili svoje - prebivalci ZRJ niso varni niti na ulicah, niti na športnih prireditvah.
Maja Marišičevič
HOKEJNALEDU
V NHL hudi boji v vseh skupinah
NEW YORK (STA) - Rezultati ponedeljkovih tekem severnoameriške poklicne hokejske lige NHL: New Jer-sey - VVashington 2:0, N-Y-Rangers - Tampa Bay 3:1.
Montreal - N.Y. Islanders 3:2 (po podaljšku), Detroit -Toronto 4:2, Chicago - San Jose 3:2, St. Louis - Edmonton 4:0, Dallas - Calgary 2:1. Vancouver - Los Angele5 8:2. Lestvice: vzhod konferenca - atlantska divizij3-N.Y. Rangers 16, Newjersey
15,	N.Y. Islanders 14, Philadelphia 13, Florida 13. Tampa Bay 13, Washington 8; severovzhodna divizija-Quebec 26, Pittsburgh 26, Boston 17, Montreal 16, Buffalo 14, Hartford 11, ut' tawa 6; zahodna konferenca - centralna divizija: Chicago 21, Detroit 21, St. Louis 19, Toronto 17, VVinnipeg lj’ Dallas 10; pacifiška divizija: Calgary 16, San J05^
16,	Edmonton 14, Vancou ver 13, Anaheim 11. h0 Angeles 11.
KOŠARKA / POLFINALNA TEKMA KOPAČEVEGA POKALA
Slefanel tudi v povratni tekmi prepričljivo boljši
. Francoski Pau Orthez si je z izredno slabo igro v prvem polčasu zapravil vse možnosti - De Pol odličen v 2. delu
Stefanel - Pau Orthez 90:85 (42:29)
Stefanel: Bodiroga 34, Gentile 13, Portaluppi 5, Pucka 16, De Pol 8, Sco-Uochini 4, Alberti 1, Pessi-na 9, Cantarello.
Pau Orthez: Fauthoux 5. Carter 11, T.Gadou 16, Hamm 11, D.Gadou 11, Winslow 11, Mc Rae 18, Gamier 2, Guinot.
Sodnika: Virovink (Izr) 6 Koromilas (Grč), PM: Stefanel 29:34; Pau 18:23, PON: Cantarello (30), Winslow (32), TRI TOČKE: Stefanel 7:12 (Bodiroga 4:5; Gentile 2:6, Portaluppi 1:1); Pau 9:21 (Fothoux 1:2; Carter 3:6; T.Caoy l^^Hamm 3:5; D-Daou 1:2, Winslow 0:4).
Milanski Stefanel je tudi v povratni tekmi prelagal francoski Pau Orthez in se uvrstil v fina-i® letošnjega košarkarskega Koracevega pokala.
Uspeh Tanjevičevega Uioštva ni bil praktično uikoli pod vprašajem, saj jim Francozi sinoči v Milanu, v na pol praznem Forumu, niso mogli priti do živega. Pau Orthez je lniel težko nalogo, da nadoknadi šest točk zaostanka iz prve tekme, a se ie ta zaostanek že v prvih Ulinutah srečanja še povečal. Pau je igral v napadu katastrofalno in v prvih trinajstih minutah do-Segel borih 17 točk. Le v naslednjih sedmih minu-iah, ko je Stefanel zaman skušal presenetiti goste s consko obrambo 1-3-1, so bili Francozi nekoliko bolj uspešni, vendar pa zaostanka v bistvu niso ^manjšali. Dejan Bodiroga in Nando Gentile sta bila v obeh delih tekme zelo natančna pri metih, na drugi strani pa je Orthez
napadal brez pravega koncepta, tudi zato, ker nima pravega play makerja.
V	drugem polčasu je bilo srečanje bolj kakovostno in izenačeno. Proti koncu je Orthez zmanjšal zaostanek le na štiri točke (74:70), vendar pa je Gentile takoj zatem dosegel tri točke in pokopal vse upe gostov. V tem delu tekme se je izkazal zlasti TržaCan Alessandro De Pol.
V	finalu se bodo Milančani (15. marca) pomerili z zmagovalcem današnjega dvoboja med španskim Caceresem in berlinsko Albo, ki je v prvi tekmi s 13 točkami prendosti zmagala v gosteh (90:73).
Benettonu
uspel
podvig
Benettonu iz Trevisa je uspel podvig. Potem ko je v prvi polfinalni tekmi evropskega pokala doma izgubil proti Antobesu (95:88), mu je vCeraj v Franciji z zmago (93:99) uspelo izsiliti tretjo tekmo, ki bo jutri spet v Anti-besu.
Tretjo tekmo bosta morala odigrati tud Vitoria Taugre in Iraklis. Spanci so namreč vCeraj v Grčiji nepričakovano zmagali s 79:74, potem ko so doma izgubili s točko razlike (79:78).
V	Euroclubu danes Scavolini
Danes in jutri bo v euroclubu zadnje kolo prve faze. V A skupini so se v Četrtfinale že uvrstili Scavolini, Panathinaikos, Real Madrid in moskovski CSKA, konCni vrstni red pa še ni znan. Scavolini
bo danes igral v Solunu proti Paoku, ki je že izločen iz tekmovanja. Scavolini bi si z zmago zagot-vil eno prvih dveh mest na končni lestvici, ker bosta Real Madrid in Panathinaikos, s katerima deli prvo mesto, igrala med sabo. Scavolini bo v Solunu nastopil z najboljšo postavo, vprašanje pa je, kako se bo počutil Američan Corey Gaines, ki ga bo v prvenstvu že na nedeljski tekmi proti Bi-rexu zamenjal 26-letni branilec iz Philadelphie Mike luzzolino. Gaines, ki je v Pesaru razočaral, bo vsekakor še naprej igral v evropskem prvenstvu.
Danes se bo od euroclu-ba poslovila tudi ljubljanska Smelt Olimpija, ki bo doma igrala proti Moskovčanom. CSKA zmage
v Ljubljani ne potrebuje krvavo, Čeprav bi se lahko ob ugodnem razpletu (beri poraz Scavolinija v Solunu) še lahko povzpela na 3. mesto.
Bolj negotovo je boj v B skupini, kjer si je samo 01ympiakos tudi teoretsko že zagotovil nastop v četrtfinalu. Stvari je zakomplicirala zagrebška Gibona z odličnimi nastopi v povratnem delu. Hrvatje bodo jutri igrali proti turškemu Efes Pilsnu in bi ga z zmago dohiteli na lestvici. Bolonjski Buckler mora zmagati v Badaloni proti Joventutu, vendar bi to lahko tudi ne zadostovalo za uvrstitev v Četrtfinale.
Spored A skupine:
Smelt Olimpija - CSKA Moskva (danes ob 20. uri), Real Madrid - Panathi-
Dejan Bodiroga je dosegel 34 točk!
naikos, Maccabi Tel Aviv - Benfica, Paok - Scavolini (danes ob 20.30). Vrstni red: Scavolini, Panathinaikos in Real Madrid 18, Cska Moskva 16, Maccabi 14, Poak 10, Smelt Olimpija 6, Benfica 4.
Spored B skupine (ju-
r PLAVANJE / V SAN VITU ZA ZAČETNIKE n
Zelo dober nastop borovcev
Miloš Kalc presenetil na 100 prosto, Feruglio zmagal v prsnem
V San Vitu je bilo v nedeljo 2. izločilno plavalno tekmovanje za začetnike A, plavalci in plavalke pa so se potegovali za uvrstitev na finalni del deželnega prvenstva, ki bo aprila, in na katerega se bo v vsaki disciplini uvrstilo po osem tekmovalcev z najboljšimi Časi z izločilnih tekmovanj. Po dveh preizkušnjah je že znano, da bosta Borove barve na deželnem finalu zastopala Matteo Feruglio, ki bo nastopil na 100 in 200 prsno, 100 delfin in 200 mešano, in Miloš Kalc, ki bo v finalu nastopil na 100 in 200 m prsno, skoraj gotovo pa si je z izvrstnim nedeljskim nastopom v San Vitu priplaval tudi deželni finale na 100 metrov prosto.
Miloš Kalc je namreč v nedeljo z osebnim in društvenim rekordom 1:07.00 presenetil vse in v najmočnejši deželni konkurenci osvojil 5. mesto. V tej disciplini je solidno nastopil tudi Oskar Perosa, ki je s časom 1:24,4 za vec kot 3 sekunde izboljšal svoj osebni
rekord.
Matteo Feruglio pa je z dobrim rezultatom 1:20, 5 zmagal na 100 m prsno in premagal vso deželno konkurenco. Uspešen je bil tudi Miloš Kalc, ki je s časom 1:21.40 zasedel 3. mesto. Pri tem velja povedati, da sta se tako Feruglio kot Kalc prvič srečala z vsemi najboljši-
-----''	" ’ " 1	'	' riji.
I tu-
, Plaval je zelo dobro in bil na cilju drugi, toda zaradi nepravilnega obrata (namesto z dvema se je roba bazena dotaknil samo z eno roko) je bil nato diskvalificiran.
V San Vitu je nastopila tudi Alejandra Glavina, Id je pri deklicah na lOOm prosto s časom 1:25, 7 izenačila svoj osebni rekord.
Pred aprilskim finalom bosta v marcu na sporedu še 3. in 4. izločilna preizkušnja, na katerih se bodo plavalci pomerili še v preostalih disciplinah.
TEDENSKI PREGLED V AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Na nedeljskih tekmah naše ekipe izenačile najboljši letošnji uspeh
V nedeljo so naše predstavnice v amaterskih prvenstvih izenačile najboljši dosežek v letošnji sezoni. Zbrale so namreč 14 od 22 razpoložljivih točk, kar je toliko kot 18. decembra lani. Naj omenimo tudi, da je v preteklem tednu prišlo do tretje letošnje zamenjave trenerja, tokrat pri Primorju, medtem ko sta se v prejšnjih kolih za to odločila Kras in Mladost. V promocijski ligi so Standrežci (ocena 6/7) dosegli osmi letošnji neodločeni izid, tretji na domačih tleh in peti z izidom 1:1 in zaostajajo tako za vodilnim Staranzanom, s katerim se bodo srečali v prihodnjem kolu za 2 točki. Po treh zaporednih remijih so Sovodnje (ocena 8) spet zmagale in prednost na lestvici se je ponovno povečala na tri točke, saj so Zaule na domačih tleh igrale le neodločeno. V prvi amaterski ligi, skupina C, so bili tokrat pred najtežjo Preizkušnjo Zarjani (ocena 6/7), ki so proti močni Colugni remizirali. Bazovci ostajajo tako se
vedno na tretjem mestu, s tremi točkami zaostanka za vodilnim Rivignanom in eno točko za drugouvrščeno Colugno. Za pravo presenečenje pa so v nedeljo poskrbeli igralci Primorja (ocena 8) , ki so po več kot petnajstih mesecih (točneje od 6. novembra 1993, Ponziana-Pri-morje 1:2) zmagali v gosteh. Zgleda torej, da je zamenjava trenerja le pozitivno vplivala na igralce, upajmo le, da ni prepozno. Vesna (ocena 7/8) pa je v nedeljo dosegla peto letošnjo zmago na domačih tleh. V drugi amaterski ligi so gajevci (ocena 8) dosegli drugo letošnjo zmago. Medtem ko sta Kras (ocena 6/7) in Primorec (ocena 7) igrala neodločeno. V tretji amaterski ligi se veselijo le pri Bregu (ocena 8) , kjer so dosegli drugo zaporedno zmago in deveto prvenstveno. Žal pa sta kot po navadi Dolina (ocena 4) in Mladost (ocena 5-) razočarali in z enakim izidom 2:0 na domačih tleh prepustile obe točki gostom.
Statistični podatki: odigrana srečanja: 11, osvojene točke: 14 (5 zmag, 4 remiji, 2 poraza); doseženi zadetki: 21, prejeti zadetki: 10; izključitve 4; 11-me-trovke v korist naših ekip: 4 (1 zgrešena).
V prihodnjem kolu bo brez dvoma najvažnejše srečanje v promocijski ligi, kjer se bosta srečala Staranzano in Juventina. Ta teden smo se pogovorili z Massimilianom Argentinom (letnik 1970), ki je svojo nogometno kariero pričel pri dober-dobski Mladosti. Po treh letih igranja v mladinskih ekipah v Tržiču pa se je ponovno vrnil v Doberdob, kjer igra že sedem let.
Tudi v nedeljo ste žal zabeležili nov neuspeh...
Nedeljski izid ni najbolj pravičen. Mislim, da bi bil remi bolj pravilen, saj smo imeli tudi mi nekaj priložnosti za zadetek, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Gostje so bili bolj spretni.
Prvenstvo ste brez dvoma pričeli z drugačnimi ambicija-
mi, saj predstavlja sedanja nizka uvrstitev gotovo neuspeh?
Res je, trenutni položaj ni razveseljujoč. Pred pričetkom prvenstva ni nihče omenjal napredovanja, vendar smo vsi računali na solidno uvrstitev. Žal pa smo imeli številne poškodbe in izključitve, tako da smo imeli vedno težave s postavo. Zamenjali smo tudi trenerja. Na začetku je šlo bolje, nato pa so prišle na dan vse stare hibe.
Mladost ni še nikoli bila v drugi amaterski ligi. Kaj po tvojem mnenju manjka?
Mislim, da je glavni problem finančnega vidika. Manjka ustrezen sponsor, ki bi pripomogel k okrepitvi ekipe.
Kaj pa meniš o Sovodjah in o Juventini?
Obe ekipi imata za seboj zelo dobri društvi. Pri Sovodjah prihaja na dan trud iz prejšnjih let in mislim, da imajo resne možnosti za napredovanje. Tudi Juventina se lahko bori za višjo ligo, vendar ima sedaj zelo močno konkurenco. (E.B.)
tri): Gibona - Efes Pilsen, Limoges - Bayer Leverkusen, Barcelona - 01ym-piakos, Joventut - Buckler. Vrstni red: 01ympiakos in Limoges 18, Efes Pilsen 16, Barcelona, Buckler in Gibona 14, Bayer 8, Joventut 2.
USSI
Nagrade
mladim
prvakom
izFJK
Spomin no M. Lucchetto
Športni novinarji iz FJK so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju v ponedeljek zveCer nagradili najboljše mlade športnike iz Furlanije Julijske krajine. Nagrado Juventussi sta letos prejela Cristina Mauri, svetovna prvakinja v smučanju na travi, in Davide Benetello, ki je osvojil svetovni naslov v karateju. Oba sta prejela tudi hranilni knjižici Goriške hranilnice v znesku 1, 5 milijona lir.
Ob tem pa je bila v spomin na Marca Luccheto podeljena tudi štipendija v višini 2 milijona lir, ki jo je dobil 12-letni biatlonec iz kraja Forni Avoltri Massimiliano Romanin.
NOVICE
Je Sama Mitchella ubil ogljikov monoksid?
ANCONA - Že včeraj so v sodnem inštitutu bolnišnice v Anconi opravili obdukcijo na truplu 24-let-nega košarkarja Turboaira Sama Mitchella, ki so ga v ponedeljek našli mrtvega v njegovem stanovanju v Fabrianu. V zdravniškem zapisniku, ki ga je izdal sodni zdravnik takoj po odkritju trupla, piše, da je smrt povzročil pljučni edem, vse bolj pa si utira domneva, da je nesrečnega košarkarja zastrupil ogljikov monoksid, ki se je sprožil iz pokvarjene ogrevalne naprave. Preiskovalci torej vse bolj dvomijo, da je Mitchell umrl, ker je zaužil mešanico zdravil in alkohola. Mitchell je zaradi pretegnjene stegenske mišice na desni nogi jemal nekaj tablet proti vnetju in aspiran, zraven trupla pa so našli nekaj izpraznjenih pločevink piva.Obdukcija je tudi izključila možnost, da je Mitchella strla prekomerna doza heroina (kot v sedemdesetih letih Ste-vea Mitchella v Riminiju in Boba Elmorja v Rimu), saj nikjer niso našli niti sledu po mamilih. Mitchell se je že na sobotnem treningu pritoževal, da se slabo poCuti, tako da ni odpotoval niti na nedeljsko gostovanje v Neapelj.
Maifredi nov trener Brescie
BRESCIA - Nogometni prvoligaš Brescia je sporazumno prekinil pogodbo z romunskim trenerjem Mirceo Lucescujem in moštvo zaupal Gigiju Mai-frediju. Maifredi je vCeraj zjutraj že vodil trening članskega moštva.
Fonseca poškodovan
RIM - Napadalec Rome Urugvajec Daniel Fonseca si je včeraj na treningu zvil gleženj leve noge. PoCi-vatri bo moral en mesec.
Manchester proti Morattiju
LONDON - »Naš klub igralce kupuje, ne pa prodaja,« je odgovor predsednika Manchestra Uniteda na poskus Morattijevega Interja, da bi najel nogometaša angleškega prvoligaša Martina Edvvardsa in Paula Incea. DobroobvešCeni krogi blizu kluba vsekakor potrjujejo, da so se pogajanja začela in da bo Mancehster verjetno naposled odstopil vročekrvnega Cantonaja, Inče pa naj bi v prihodnji sezoni postal Manchestrov kapetan.
Pri Cariparmi zamrznili plače
PARMA - Upravni svet odbojkarskega kluba Cari-parma je potrdil zaupanje v brazilskega trenerja Debeta, a je za en mesec zamrznil plače vseh elanov prve ekipe. Cariparma, eno najboljših moštev v Italiji in Evropi v zadnjem desetletju, je v zadnjih dvanajstih nastopih v Al ligi doživel deset porazov.
Rudič z obnovljeno vrsto
BARCELONA - V bazneu Sant Jordi v Barceloni bo drevi v prijateljski tekmi s Španijo debitirala obnovljena italijanske reprezentnaca v vaterpolu. V novem RudiCevem moštvu je samo pet olimpijskih in svetovnih prvakov (vratar Attolico, Bovo, R.Cal-caterra, Pomilio in Silipo. Povprečna starost ostalih reprezentantov, med katerimi je tudi TržaCan Giu-stolisi, znaša manj kot 24 let. Cilj reprezentance so OI v Atlanti leta 1996.
28
Sreda, 22. februarja 1995
ŠPORT
NAMIZNI TENIS / KONEC TEDNA DVE ZMAGI IN EN PORAZ KRASOVIH EKIP
MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI^
Kras Activa v zlati sredini Mladi v boju za C2 ligo
V D ligi je druga moška ekipa zmagala v svoji skupini - V ženski B ligi pričakovan poraz mladih igralk Krasa Corium
Moška B2 liga
Kras Activa - Quartiere 7 Padova 5:2
Bole-Griggio 0:2 (13:21,19:21), Mi-liC-Boscolo 2:0 (21:15, 21:19), Berto-lotti Petteno 2:0 (21:13, 21:18), Milic-Griggio 2:0 (21:7, 22:20), Bole-Petteno 1:0 (23:21, 13:21, 9:21), Bertolotti-Bo-scolo 2:0 (21:14, 21:17), MiliC-Petteno 2:0 (21:11, 21:16).
Moštvo Krasa Activa se je v soboto v prvenstveni tekmi moške B2 lige oddolžilo za poraz, ki ga je utrpelo v gosteh pri ekipi Quartiere 7 v Padovi. Pred domačo publiko so Krasovi fantje prikazali dobro igro in popolnoma zasluženo premagali nasprotnika z izidom 5:2. Tekma je bila vseskozi napeta. Za rahel dvig temperature je že na začetku poskrbel tretji Krasov igralec Edi Bole. V drugem setu je ves čas vodil proti Griggiu, a je prišel ponovno le do svoje mejne 19. točke. Proti najboljšemu nasprotnikovemu igralcu Pettenu je osvojil prvi set, zatem pa je nasprotnik prevzel iniciativo v svoje roke. Kapetan Igor Mihe je dal vse od sebe. Krasu je priboril tri točke. Z levičarjem Boscolom je odigral spektakularno tekmo. Tudi z Griggiom je imel v drugem setu manjše težave, medtem ko je z nasprotnikom številka ena gladko opravil v zadnji tekmi večera. Za povrh je imel svoj večer tudi Bertolotti. Vse mu je šlo kot po maslu. Prepričljivo je nadigral oba nasprotnika.
S peto zmago je Kras Activa zopet v sredini lestvice med osmimi ekipami. Štiri tekme pred koncem prvenstva je ta položaj za skoraj v celoti zamenjano ekipo zelo dober, še zlasti ker zdaj prihajajo nasprotniki, ki jih je Kras Activa v prvem delu že premagal. V petem povratnem krogu 5. marca bo Kras Activa gostoval pri bolonjskem Nettunu.
OSTALI IZIDI 11. KOLA: Bissuola Mestre-Duomo Folgore Treviso 5:1, Fortitudo Max Bologna-Nettuno Bologna 5:2, Marostica Vicenza-Cear Ferrara 5:1.
VRSTNI RED: Bossuola Mestre 18, Fortitudo Max Bologna 16, Nettuno Bologna 12, Kras Activa 10, Duomo Folgore Treviso in Quartiere 7 Pd 8, Marostica Vicenza 6, Cear Ferrara 2.
Promocijska liga
Kras-Chiadino 5:0
Radini-Sommari-va 2:0 (21:8, 21:10),
Stocca-Divo 2:0 (21:17, 21:12), Santi-ni-Anastasi -2:1 (21:23, 21:9, 21:11),
Radini-Divo 2:0 (21:11, 21:17), Santi-ni-Sommariva 2:0 (21:12,21:14).
Naslednikom dmgoligaške moške ekipe, ki tekmujejo v promocijski ligi, je uspel velik podvig. V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so dosegli zmago in se z njo uvrstili na prvo mesto. Z gladkim 5:0 so premagali ekipo Chia-dina. Borba za osvojitev prvega mesta v končnici prvenstva je bila zelo napeta, ker je bilo stanje na prvenstveni lestvici zelo izenačeno. Za prvo in drugo mesto, ki štejeta za play off z drugima dvema ekipama iz druge skupine, sta konkurirala tudi Fincantieri in Azzur-ra, ki sta se v zadnjem krogu pomerila med seboj. Fincantieri, ki je v povratnem delu premagal vse nasprotnike, je s 5:3 premagal tudi Azzurro, tako da si sedaj obe ekipi delita drugo mesto. Krasovi ekipi je s tem naredil veliko uslugo, vendar so si prvo mesto Krasovi fantje v celoti priborih sami. Krasov uspeh petčlanske ekipe gre iskati predvsem v napredku vsakega posameznika. Od lanskega zadnjega do letošnjega prvega mesta je dolga pot, ki so jo opravili Andrea Radini, Peter Santini, Gorazd Milič, Bojan Simoneta (na sliki) in Boris Stocca. 19. marca bodo igrah še finalni del. V kolikor bodo prestah tudi to preizkušnjo, bodo napredovali iz Dl v C2 deželne ligo. Zadnja tekma od njih ni terjala večjih naporov, ker Chiadino zaradi bolezni ni nastopil s prvo ekipo.
KONČNI VRSTNI RED SKUPINE B: Kras 12, Azzurra Gorica in Fincantieri 10, Chiadino 8, San Giusto 0 točk
ZenskaB liga
Kras Corium - Chiadino 2:5
Bresciani-Polli 0:2 (15:21; 14:21), Stubelj-Butelh 2:0 (21:8, 21:11), Milič-Posega 1:2 (11:21, 22:20, 12:21), Stu-belj-Polk 2:1 (21:18,13:21, 21:14), Bre-
sciani-Posega 0:2 (15:21,15:21), Milič-Butelli 0:2 (16:121, 9:21), Stubelj-Pose-ga0:2 (16:21,15:21).
Poraz mlade postave Krasa Corium (Ivana Stubelj, Nina Milič, Daša Bre-sdani, Irena Rustja) proti močni ekipi Chiadina je bil pričakovan. Romunko Padure je pri gostjah zamenjala Cristi-na Buttelh, kar je takoj izkoristila Ivana Stubelj, ki je proti njej osvojila prvo točko za Kras Corium in za tem še v trdi borbi s Pollijevo drugo točko. Na-pram fevoritu prvenstva pa so se mlade krasovke pogumno in preudarno borile. Za izkušenejše nasprotnice niso bile le lahek plen. Nina Mihe je občasno spravila v škripce nekdanjo Borovo igralko Laro Posega in ji odšCipnila set. Večkrat je svoje rivalke s hitrimi akcijami presenetila tudi Daša Brescia-ni. Navkljub porazu 5:2 smo s prikazano igro mladih krasovk lahko zadovoljni. Z vedno večjo samozavestjo kljubujejo v drugi državni ligi, v kateri nastopajo tudi igralke z vrha državne jakostne lestvice. S trenutnim šestim mestom njihov obstoj v ligi ni ogrožen. V prihodnjem krogu bodo krasovke gostovale v Turinu.
OSTALI IZIDI 11. KOLA: Spori Ve-rein Lana - Regal di Novara 2:5, Granda Pagliera Lainate - Dopolavoro Poste Torino 2:5, Cassa Rurale Villazzano -Cardano al Čampo 3:5.
VRSTNI RED: Regaldi Novara 20, Chiadino 16, Dopolavoro Poste Torino 14, Cardano al Čampo 12, Spori Ve-rein 8, Kras Corium 4, Cassa Rurale Villazzano in Grancia Pagliera Lainate 2 (Kras Corium in Sport V. s tekmo manj).	(J.J.)
Kontovel zlahka Borovci nemočni
Plavobeli visoko premagali Cervignano Proti D. Boscu belozeleni zdržali le 10 minut
GORIŠKA SKUPINA
Kontovel - Cervignano 107:82 (61:43)
KONTOVEL: Spadoni 14 (1:2), Rizzante 6, B.Starc 7, Caser 8, Stoka 16 (2:4), Velinsky 8 (0:1), Čeme 24 (2:2), D.Stokelj 5 (1:2), A.Gerli 9 (1:3), Umek 10 (0:1); trener Furlan.
PM 7:15. SON: 25. 3T: Spadoni 1, B.Starc 1.
Sodnika: De Lucia in Penzo (oba Ts)
Kontovelovi mladinci so brez težav premagali dokaj skromno peterko Cervignana, ki se je le v drugem polčasu nekaj časa enakovredno upirala Kontovelu. Toda takrat je bil zmagovalec že znan. V prvem delu so plavobeli nemoteno polnili nasprotnikov koš, predvsem po zaslugi dobro or-
ganiziranih napadov in učinkovitih protinapadov. Tudi pod košema so bili Kontovelci očitno boljši, saj je bil Dean Černe brez enakovrednih tekmecev o čemer priča tudi dober osebni izkupiček točk. V drugem polčasu so Kontovelci nekoliko popustili, prednost pa se je kljub temu še povečala in vsi posamezniki so imeli priložnost, da dalj časa igrajo. Zanimiv je tudi podatek, da so se vsi vpisali med strelce, ob Černetu pa sta bila najučinkovitejša Andrej Stoka in Angelo Spadoni. (VJ)
TR2ASKA SKUPINA
Bor Radenska - Don Bosco 79:118 (38:61)
BOR: Požar 16, Jogan 4, W.Sancin 6 (2:2), Uršič, Galeone 2, Lapel
18 (2:2), Rustja 20 (2:2), Del Monaco, A.Zuppi11 13 (1:3); trener F.Sancin.
PM 7:9. SON: 11. 3T: Požar 4, Rustja 2.
DON BOSCO: Celian 2, Gionechetti 14, Orlando 3, Pitteri 29, Vlacci 14, Krizman 17 (4:7), Vi-sciano 22, Pizzioli 6 (2:2), Pesaresi 9 (1:2), Pa' sian 2; trener Lugnani.
PM 7:11. SON: 8. 3T: Pitteri 3, Vlacci 2, Krizman, Orlando 1.
Sodnik: Penzo (Ts)
Proti prvouvrščenemu
Don Boscu so bili Borovi mladinci povsem brez moči in po pirčakovanju
tudi visoko izgubili. Tekma se je zanje vsekakor začela dobro, saj so bili borovci za petami gostov vse do 12. min. (24:30 za Don Bosco). Nato pa Požarju in Rustji ni šlo več od rok, borovci so napade zaključevali vse prehitro, kar je bil, proti taki ekipi kot je Don Bosco, pravi samomor. Ostrostrelci Don Bosca so v pičlih petih minutah odločili zmagovalca. V drugem polčasu so borovci kljub conski obrambi nadaljevali s poprečno Don Bosco pa s hitro, preudarno in za oko tudi lepo igro. Edini razveseljiv podatek je stalni napredek v igri Enrica Lapelja, ki je tudi proti Don Boscu zaigral solidno pod košema, obenem pa je v 37. min. na neverjeten in spektakularen način nao glavo treh obrambnih igralcev zabil žogo v koS. V prihodnjem kolu je na vrsti slovenski derbi s Ci-cibono. Borovci pa že napovedujejo trd boj in seveda maščevanje za p°' raz v prvem delu prvenstva. (Mat)
H KOŠARKA / 1. DIVIZIJA h
Dinamo Basket po dveh podaljških prvič zmagal
Amatori Basket - Dinamo 88:95 (81:81, 68:68, 42:32)
DINAMO: Dilissano 12 (0:1), Di Marco 33 (14:18), Sbroiavacca 4 (4:8), Volk 20 (4:6), Jankovič 15 (5:8), Barbiero 11 (3:6); trener Battilana.
PM 30:47. SON: 16. Izključen: Jankovič (50). 3T: Volk 2, Di Marco 1. Sodnik: Tognolo (Ts)
Košarkarji Dinama so proti peterki Amatori Basket osvojih letošnji prvi par točk, za kar pa so se morali pošteno namučiti, saj so nastopih le s šestimi igralci in zmagali šele po dveh napetih podaljških. Sam začetek tekme ni bil spodbuden, saj je domače moštvo povedlo z 9:0 in prednost 10 točk nemoteno obdržalo do izteka polčasa. V drugem delu pa je bil Dinamo proti koncu tekme očitno boljši tekmec in je s trojko Volka v zadnji akciji tudi izenačil. Tudi prvi podaljšek ni dal zmagovalca, v drugem pa je »ogromni« Jankovič pometal z nasprotniki (nekaj sekund pred koncem je bil tudi izključen, ker je živčnega nasprotnika porinil nekaj metrov stran) in Dinamo je brez težav vknjižil prvi par točk. (VJ)
Obvestila
SK DEVIN
vabi vse svoje smučarje, naj se udeležijo 14. zamejskega prvenstva, Id bo na Cimi Sappada 5. marca. Prijave sprejema Stojan na tel. 220423 najkasneje v četrtek, 2. marca do 21. ure. Možen avtobusni prevoz.
SK BRDINA
sporoča, da v nedeljo, 26. t. m. odpade izlet v Trbiž zaradi slabih snežnih raz-
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. L m., od 19. do 21. ure.
SD MLADINA obvešča, da prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14. zamejsko smučarsko prvenstvo, Id bo 5. marca v Sappadi. Ob tej priliki vabi vse člane, naj se v cim večjem Številu udeležijo omenjene smučarske tekme. Rok za vpis zapade 3. marca. Možnost avtobusnega izleta. Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 213518.
KOŠARKA / PRVENSTVO PROPAGANDE V POLNEM TEKU
Tokrat se je veselil samo Sokol Z Ardito prvi poraz domovcev
Toda tekmo bodo najbrž ponovili - Obe ekipi Bora in Jadran poraženi
SKUPINA A
Don Bosco - Bor Ediauto A 121:24 (63:10)
BOR: Kafol 2 (2:2), Veni, Gaburro, Stokelj 5 (3:5), Košuta 8 (0:2), Krmec 3 (1:4), Lombardo, Glavina 2, Bettiolo, Romano 4, trener Krečič.
PM 6:13. PON: Gaburro in Romano.
Borovci so proti Don Boscu brez Lovrihe in Tolentina in z najslabšo igro v tej sezoni utrpeli visok poraz. Že od vsega začetka so nasprotniki spravili Kraaečičeve varovance v velike težave z agresivnim presingom. Naši pa so tokrat povsem odpovedali in niso ničesar naredili, da bi omilili poraz. (N. Stokelj)
SGT - Sokol 62:100 (24:55)
SOKOL: Rogelja 8, Šušteršič 24, Frandoli 20, Doglia 17, Jaklič 11, Nabergoj 9, Hrovatin 11.
TRI TOČKE: Hrovatin 1.
Nabrežinska ekipa se lahko zahvali nasprotnikom in sodniku za njihovo razumljivost, ki je Sokolu prepredla poraz brez boja. Gostje so se namreč predstavili na igrišče v nezadostnem številu, saj je gripa močno zredčila vrste Sokola.
Že takoj ob pričetku srečanja je bilo jasno razmerje sil na igrišču, tako da smo prisostvovali dokaj enosmerni igri. Naši fantje so kmalu visoko povedli in brez težav polnili nasprotnikov koš. Poleg Danijela Šušteršiča in Denisa Doglie, ki sta bila vsaj za razred
boljša od ostalih, čeprav sta zaigrala komaj s polovično močjo, bi tokrat pohvalili Andreja Hrovatina, zlasti za igro v napadu. (A.T.)
Mermuggia - Jadran Farco 94:33 (47:11)
JADRAN: Guštin 6, Cunja 1 (1:2), Švab 8, Grilanc 2 (0:2), Suhadolc 11 (1:2), Ferluga 5, Vidah, Peric, Berdon, Jevnikar, Behčič, Pa-vat, trener Vremec.
TRI TOČKE: Ferluga 1.
Miljčani so visoko premagali mlade jada-novce, predvsem ker so biu fizično močnejši. Že po prvi četrtini je bila premoč gostiteljev več kot očitna, saj so vodili že s 35:6. Jadranovci so se zelo potrudili, da bi omilili poraz, vendar jim to ni uspelo.
Kljub visokemu porazu pa je vseeno treba pohvaliti naše košarkarje za hrabmo in srčno igro.
SKUPINA B
Bor Autocarrozzeria Boris B - libertas B 40:53 (13:29)
BOR: Mirceta 5 (1:4), Pison 2 (0:4), Kemperle 3 (1:4), Miloševič, Premru 7 (3:6), Derganc 8, Pitacco, Sadlovvski 7 (1:1), Družina 2, Sunerga 6 (0:2); trener Canciani; prosti meti 6:27.
Borovi košarkarji so tokrat proti precej enakovrednemu nasprotniku izgubili potem, ko so imeh že 15 točk zaostanka in so se v tretji četrtini približali na same tri točke. Potem pa so se nasprotniki spet zbrali in
spet povišali prednost, ki so jo obdržali do konca. Tokrat bi za dobro igro pohvalili Marka Sadlovvskega, ki je s serijo košev v tretji četrtini približal naše nasprotnikom.
(Niko Stokelj)
NA GORIŠKEM
Ardita - Dom La Goriziaiia 58:36 (32:17)
DOM:	Bresciani,
Klajnšček, Gravner 10, Gergo-let, Figelj 4 (0:2), Golob, Para-schos, Radikon 10 (2:6), Coz-zuccoli 7 (1:10), Zulian 3 (1:2), Spacal 2, trener Semolič.
PON: Bresciani. IZIDI ČETRTIN: 12:14, 32:17, 40:27,
58:36.
Domovci so prvič v tem prvenstvu izgubili, in sicer proti močni Arditi, s katero so si delih prvo mesto na lestvici.
Prva četrtina je bila vseskozi izenačena in le prevelika netočnost pri metu je onemo-gočila domovcem večjo prednost. Povsem katastrofalno pa so naši igrah v drugi četrtini, tako da si je Ardita priigrala visoko prednost in odločila srečanje v svojo korist. Domovci so sicer v nadaljevanju ponovno igra-h dobro, vseeno pa jim ni uspelo zmanjšati
zaostanka. Omeniti pa moramo, da je zadnji četrtini sodnik pomotoma prisilil do-movce, da so igrah samo s štirimi igralci, K bo po vsej verjetnosh prisililo zvezo, da raz veljavi tekmo.
Vsekakor so »belo-rdeči« tudi tokrat ve 1 del tekme igrah dobro in zato zaslužijo pon valo. Se posebno dobro pa sta igrala Ba. Radikon in Martin Figelj.
Na sliki: jadranovci s trenerjem Vremcem
ZADNJI DNEVI AVSTROOGRSKEGA CESARSTVA
29
Sreda, 22. februarja 1995
ZANIMIVOSTI
Zlomljene verige v Judenburgu
Slovenske fante, kise niso hoteli več boriti za tujega cesarja, so postavili pred strelski vod
Davorin Ravljen je v Času upora kot Častnik služil v Neumarktu. V reviji Kronika slovenskih mest je leta 1935 objavil članek o judenburškem uporu maja 1918, ki ga je dopolnil s spomini Častnika Eda Delaka, ene glavnih prič takratnih dogodkov.
Izvršitev sodbe vojaškega sodišča
V avstroogrski monarhiji so Steli sedemnajsti polk med osem najstarejših polkov stalne armade. Bil je najbolj slovenski, imel je svojo tradicijo, svoje pesmi, svoj humor... Krvavel je v številnih bitkah, zlasti v Italiji ter pri zasedbi Bosne in Hercegovine leta 1878.
Njegov kader je bil pred prvo svetovno vojno v Celovcu, ob začetku vojne v Ptuju, leta 1915 pa so ga premestili v Judenburg na Gornjem Štajerskem. Popularni Janezi, kakor so jih imenovali domačini, so se razmestih po prostranem taborišču barak na planoti nad biuro in po nekaterih starih zgradbah v mestu.
Pomladi 1918 se je v Judenburgu le z najvecjim prizadevanjem posrečilo sestaviti 42. Pohodni bataljon (maršbata-Ijonj pod poveljstvom majorja Jdobiusa. Vanj so vtaknili »golobrade, šibke mlade fantiče, rekonvalescente, do grla naveličane strelskih jarkov, in pa Ulože, Id so se bili po boljševi-Ski revoluciji vrnili iz ruskega ujetništva«.
Začelo seje v nedeljo
Nedeljsko jutro, 12. maja je bilo prijazno, sonCno, vendar Se hladno. Popoldne so se nakopičili oblaki; neprijetna so-Purica je obetala nevihto. Tistega dne je bilo ozračje v vojašnici naelektreno, povsod so Se zbirali vojaki, ki pa so si Pripeli trakove v slovenskih barvah. Podpolkovnik Me-tnitz je imel zlo slutnjo: »Etvvas ist nicht in Ordnung -utrvas stinkt! Nekaj ni v redu, Uekaj smrdi!«
Delakovi so stanovali v Obervveggasse št. 12. Okoli
enajste ure zveCer je Delakova prebudila svojega moža: »Cuj, zunaj streljajo!« Mislil je, da so nočne vaje. Povsod po mestu je pokalo, v hišah so se prižigale luci.
Ko je Delak odprl okno, je zaslišal klice: »Dol z vojno!« Prav takrat je spodaj pod okno pritekel vojak s puško v roki. »Nic se ne bojte, vi ste naši, le zaprite okno!« je zaklical Delaku, ki so ga vojaki seveda poznali.
Prve žrtve med uporniki so padle po naključju. Oddelek strojnic v mestu je začel streljati in pokosil nekaj upornikov, ker je zmotno mislil, da jih nameravajo napasti.
Po navedbah Enciklopedije Slovenije se je uprlo okrog 1300 vojakov 41. pohodnega bataljona (Ravljen omenja 42. pohodni bataljon, enciklopedije navajajo, da se je upor zgodil v 40. oziroma 41. pohodnem bataljonu), ki bi moral v naslednjih dneh odriniti na fronto, delno pa so se jim pridružili tudi vojaki dveh drugih pohodnih bataljonov. Cilj upora je bil prenehanje vojne, mir, nacionalna osvoboditev. Strah pred žrtvovanjem na fronti, naveličanost, domotožje, beda, vse to in še marsikaj drugega je podžigalo naše fante in može k uporu. Uporniki so osvojili večino pomembnih objektov v mestu, vendar je preoblečenim Častnikom na Čelu z majorjem Mobiusom uspelo pobegniti in poklicati pomoč. Večina upornikov je po osvojitvi mesta neorganizirano krenila proti domu na Kranjsko.
Akcijo za zadušitev upora je vodil general A. von Kosel. Madžarski vojaki pod povelj-
stvom stotnika Lukasza so 13. maja zasedli mesto, nato pa zasledovali uporne vojake v mestni okolici. Uvedeno je bilo naglo sodišče.
Eksekucija se je pričela. Madžari so od gostilne do gostilne, od hiše do hiše lovili uporne vojake. Preden se je dan nagnil v veCer, so jih večino polovili. Voditelje so nemudoma vtaknili za zapahe.
Kdo so bili vodje upora?
Korporal Tone Hafner, doma iz Stare Loke, je bil oženjen, imel je hčerkico; bil je majhne postave, Čokat, vedno vesel in narodno zelo zaveden. Karel Možina je bil lep, živahen, zelo inteligenten fant, ki je znal vplivati na svoje tovariše; doma je bil z Vrhnike. Lojze Stefanic iz Podzemlja v Beli krajini je bil tih, miren in pošten možak, pri vseh priljubljen. Bosanec Joso Dauto-viC, doma iz Zvomika, je bil visok in vitek kot jelka. Lojze Rogelj iz DrašiCev pri Metliki je bil dober družinski oCe. Fran Graho-vina, doma z Dunaja, pristojen pa v Polhovem Gradcu, je bil edini obtožen zaradi tatvine in ne zaradi upora. Pritaknili so ga k upornikom, da bi upor po krivici dobil kriminalni značaj.
V	torek, 14. maja, je pričelo zasedati izredno vojaško sodišče. Vsi po vrsti so bili spoznani za krive, tudi DautoviC, ki se je v mestu znašel po naključju in sploh ni bil med uporniki. Vojaški tožilec je za vse brez izjeme zahteval glave. Obramba je bila v rokah bedne renegatske figure.
V	sredo popoldne je bila razglašena sodba. Na smrt so bili obsojeni: Hafner, Možina, Stefanic, Rogelj, DautoviC... Več drugih so obsodili na dolgoletno jeCo.
Častnik Delak in kurat Novak sta obiskala obsojence v ječi. Duhovnik jim je po vrsti odvzemal težo grebov. Delak jim je predlagal, naj napišejo pisma svojcem.
Stefanic je pisal materi: »Draga mati! Sporočam ti, da sem kot kolovodja upornikov obsojen na smrt. Se nekaj trenutkov in preselim se v večnost. Vem, da te bodo biriči preganjali zato, ker si rodila takega sina. Toda bodi ponosna...«
»Mlad moram umreti, žal mi je,« je rekel Možina.
Hafner: »Ženi naročite, naj
skrbi za otroke. To je moja zadnja želja.«
Pred strelsko Četo, sestavljeno iz Madžarov, je prvi pokleknil Joso DautoviC, najmlajši in najbolj nedolžen med obsojenci. »Ali res moram umreti?« je z rokami zakrilil proti častnikom.
Nadporočnik Franck si ni mogel kaj, da mu ne bi rekel: »Vem, da si nedolžen, a kaj morem storiti?« Besede so izzvenele skoraj kot opravičilo.
Ko se je Stefanic odzval s »Tukaj!«, ga je neTcdo opozoril, da bi moral reci »Hier!«.
Možina je rekel, da ni treba Citati smrtne obsodbe! »Vem, kaj me Caka...« so bile njegove zadnje besede.
Hafner je izrazil željo, da pokadi še cigareto, preden se zgrudi pod strelom. Bližnji Častnik je brž segel po smotko in mu jo ponudil... »Zdravo, fantje! Zbogom!« so bile zadnje Hafnerjeve besede. Ni maral, da bi mu zavezali oci.
Sledila je noC z nevihto.
Kmalu nato so se v Murra-uu uprli slovenski vojaki 7. lovskega bataljona; kot kolovodja je bil ustreljen Boštjan
Olip, moCno zaveden radovljiški Sokol. V Radgoni se je uprl 97. (tržaški) pešpolk, ustreljenih je bilo devet puntarjev.
Nekaj dni potem, ko je tribunal v Judenburgu opravil svoje, je bil 17. pešpolk, »sramota avstroogrske armade«, premeščen na soško fronto -v Tolmezzo.
Junake so prekopali v domačo zemljo
Skoraj natanko pet let po krvavi zadušitvi judenburške-ga upora so posmrtne ostanke prepeljali v domovino. Slovenski narod jim je 2. junija 1923 namenil tudi tele besede: »Mi prahu vašemu! Vračate se, mili sinovi, ... da ležete k večnemu počitku v sveto domačo zemljo!«
SentiljCani so 2. junija prvi priredili veličasten sprejem ju-denburškim žrtvam, pozdravil jih je narodni buditelj župnik Vračko. V Mariboru jim je spregovoril župan GrCar...
Slovenski časniki so poročali, da so se vso pot od Maribora do Ljubljane klanjale krstam padlih žrtev velike množice ljudi in jih zasipale s cve-
tjem. Nato se je zataknilo. Vlak s posmrtnimi ostanki je 2. junija ob treh popoldne pripeljal v Ljubljano. Na peronu so bili samo elani odbora in maloštevilno občinstvo, ker je menda odbor za prevoz pozabil obvestiti javnost. Mrliški vagon je ostal na stranskem tiru do naslednjega dne, ko so krste prepeljali v avlo Narodnega doma, kamor so se že zgrinjale množice ljudi. Med žrtvami je bil tudi Ivan Endlic-har, ki je 5. septembra 1915 izdihnil v ječi in je bil pokopan na graškem pokopališču.
Tretjega junija sta na pokopališču pri Sv. Križu (zdaj Zale) ob odprtem grobu in v prisotnosti predstavnikov vojnih in civilnih oblasti ter društev in ogromne množice Ljubljančanov spregovorila pisatelja Vladimnir Levstik in Juš Kozak. Levstik je med drugim dejal: »Vrnili ste se! V sijaju pomlajenja, ovenčani s prvimi rožami, odeti v bujno zelenje pomladi..., ožarjeni od bleščečih gora...«
Njun govor je veljal celemu pokolenju naših fantov in mož, ki so gnili po daljnih poljanah..., kopneli od ljubezni za rodno grudo... V težkih verigah, kovanih skozi veke, so jih poslali na Golgoto, da jih pribijejo na križ... Nenadoma pa so spoznali, da se bijejo in ginejo zaman... S sebe so vrgli ne-znostno breme in stopili v odločen boj za pravice zasužnjenega rodu...
Slovenski narod je naslednjega dne objavil uvodnik s pomenljivim naslovom: Ljubljana mlaCna in brezbrižna.
Judenburških žrtev so se v Sloveniji spominjali vsako leto, le s to razliko, da so med obema vojnama poudarjali predvsem nacionalni znaCaj upora, naposredno po drugi svetovni vojni pa bolj vpliv idej oktobrske revolucije. Prebivalci Judenburga so se žrtvam oddolžili, ko so v prvi polovici tridesetih let na pokopališču zgradili spominsko kapelo in jo ob navzočnosti mnogih Slovencev in domačinov slovesno odprli.
France Trebcan
Žalna slovesnost na judenburškem pokopališču leta 1935
ŽANI MIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
Sreda, 22. februarja 1995
Z
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21.3.-20.4: Tudi tokrat se boste v vlogi odgovorne osebe zelo dobro odrezali. Rezultati bodo blagodejno delovali na vaSe počutje, zato vam črne misli ne bodo prišle niti na kraj pameti.
BIK 21.4 - 20. 5.: Ponudili vam bodo dodatno delo, ki bi vam prineslo dodaten zaslužek. A po temeljitem razmisleku in posvetu v družinskem krogu boste novo breme odklonili.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Podvomili boste o ustreznosti utečenih korakov in poti, saj se bodo vedno znova pokazali za dvorezne. Vzemite si nekaj časa za razmislek in izboljšajte strategijo.
RAK 22.6. - 22. 7.: Pred vas se bo zgrnilo toliko pomembnih preizkušenj, da se boste dobesedno prestrašili. Se dobro, da imate v blizmi zaupnega prijatelja, ki vam bo priskočil na pomoč.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Spoznati boste, da vzdrževanje notranje harmonije ni ravno mačji kašelj. Na vsak naCin se boste hoteli dokopati do recepta, ki bi vam prihranil odvečne težave.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Vaš neizmereni trud bo sicer poplačan, vendar kljub temu ne boste povsem zadovoljni. Pogrešati boste namreč priznanje, kakršnega ne more pričarati še tako velik denar.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Nekomu boste pomagali z nadvse uporabnim nasvetom. To se bo prav kmalu razvedelo naokrog, zato vas bodo zaceli ceniti celo tisti, ki so vas do zdaj podcenjevali.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Se sami ne boste mogli verjeti, da se je ravno vam porodila genialna zamisel. Pogum! Kajti kdor samo dvomi, ga vselej polomi
STRELEC 23.11. - 21.12.: V prepričanju, da je z vašim partnerjem nekaj narobe, ga boste hoteti na vsak način spremeniti. In res se bo spremenil. Celo naslov stalnega bivališča bo zamenjal.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Notranji glas vam bo svetoval drastično osamitev od zunanjega sveta. Ubogati ga boste, mislec da sledite svoji intuiciji. A kmalu se bo izkazalo drugače.
VODNAR 21. 1, - 19. 2.: Uživali boste svoj mir, saj ste bili zadnje dni do sebe zelo iskreni in ste s tem izgladiti marsikatero neskladje v globinah svoje duševnosti. Česa bi si še lahko želeti?
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Priložnost za novo delo vas bo zadela kot strela z jasnega Z obema rokama jo boste zagrabiti, pa ne le zaradi zaslužka, temveč predvsem zato, ker vas to delo resnično veseli.
KRIŽANKA
Kombinacijska križanka s števili
Vodoravno:
1. mednarodni umetni jezik, predelani esperanto, 4. kanton v Švici z glavnim mestom Lausanne, 8. mongolski veliki kan, Džingiskanov vnuk, 11. južnoameriško metalno orožje, 12. kratka, smešna zgodbica, 13. glavno mesto Jordanije, 14. antično ime reke Aniene, 15. italijanski slikar, mojster beneške renesanse (Lorenzo), 17. listnato drevo, brest, 18. hribovje v zahodni Evropi (naša pisava), 20. ameriški filmski igralec (Marlon), 23. grobo domače sukno, raševina, 24. pastir ovnov, 28. prvotni prebivalec Apeninskega polotoka, 30. posoda s pepelom umrlega, uma, 31. starorimski državnik, nasprotnik Sule, 32. bolgarski srednjeveški vladar, 33. specialist za interno medicino, 35. uradno ime Irske, 36. stvarnik sveta pri starih Egipčanih.
Navpično:
1. politik in pesnik, ki se je zavzemal za ustanovitev Pakistana (Muhammad), 2. cerkev s škofovskim sedežem, stolnica (it.), 3. ploščica iz nekvašenega testa, 4. začetnici narodnozabavnega glasbenika Ahačiča, 5. najljubša Mohamedova žena, 6. oglašanje z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, 7. pristanišče v Mandžuriji, Talien, 9. srebrno bela kovina (La), 10. ime manekenke Campbell, 16. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva, red, 19. naša alpska smučarka (Alenka), 20. prebivalci Goriških Brd, 21. rahlo, debelo, kosmato blago, 22. Cmsko pleme in istoimenska pokrajina v Gani, 25. nasut in utrjen pas zemljišča, 26. zapor, ječa, 27. debelejši drog, 29. nizozemski slikar (Pieter van, tudi Laar), 34. kemijski znak za renij. (S. B.)
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	e	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				S	32			
33				34				
	35					36		
ey ‘ang ‘isiuiaim ‘uasv ‘eui3 ‘bi -ez ‘jen ‘ibuao ‘sni ‘opueig ‘raapiv ‘urni ‘opog ‘orav ‘ubutv ‘B]BS ‘B[oq ‘tmg (ejqn;g ‘pnB/\ ‘opi :ouAeiopoy\
A3JIS3H
Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili števili, sestavljeni iz samih enakih številk.
76775310	846951	88888	5040	604
41387712	809092	88688	4236	571
8654442	716420	87167	978	430
7160217	687661	72167	918	405
7143569	621355	72078	898	207
6000162	613706	71002	820	130
938666	566175	8161	802	128
919402	336533	7773	765	76
873527	301960	6468	689	27
2910009 ‘89988 ‘69SEI-U
‘Z912Z ‘096108 ‘20P616 ‘689 ‘S58I29 ‘OEL ‘ZZZZ ‘S9Z ‘868 ‘ZZZZ ‘Z0Z ‘199/89 ‘1ZS ‘OZt-giZ ‘889988 ‘Z001Z ‘Z1Z091Z ‘88988 ‘21^898 rouABiopoA A31IS3H
ŠAH
8
7
6
5
4
3
2
1
a b c d e f g h
Problem -mat v dveh potezah /Dr.S.Wolf -Zagreb 1935
Sama bela trdnjava, ob pomoči kralja, ne mora obračunati s Cmim kraljem in ga matirati v dveh potezah.Za uspešen zaključek je potrebna pomoč belega kmeta, ki je pred promocijo na osmi vrsti.
Le v primemo figuro ga je treba spremeniti in Cmi je matiran!
Rešitev naloge
Ob reševanju problema ste hitro spoznali, da sprememba f kmeta v damo, trdnjavo ali lovca ne prinese uspeha. Le sprememba v skakača l.f8S! črnemu kralju oduzema polje g6 in po izsiljenem l...Kh5 sledi 2.Th8 mat. Tudi ob majhnih problemih lahko spoznamo velike nauke!
Silvo Kovač
ŽIVLJENJE V VELEMESTU
Newyorški taksiji so kot spovednice na štirih kolesih
O nenavadnih zgodbah, ki jih poslušajo taksisti, so posneli dokumentarec
V	poznih noCih urah so taksisti v New Yorku najbolj zaposleni, zato večkrat doživijo marsikaj nenavadnega. V dokumentarcu, ki sta ga posnela brata Joe in Harry Gantz, nastopajo resnični ljudje, ki taksistom pripovedujejo svoje ljubezenske doživljaje, opisujejo operacije, s katerimi so si spreminili spol, pripovedujejo o smrti in tetoviranju.
V	filmu z naslovom Izpovedi taksistu neki upokojeni policist iz Brooklyna vozniku taksija pripoveduje o smrti, ki ji je bil velikokrat priča.
»Videl sem ljudi z odsekanimi ali odstreljenimi glavami, zastrupljene, ustreljene, obešene, povožene, razstreljene...« Brata sta snemala film lani
poleti: v posebno opremljenem taksiju sta namestila skrite kamere in mikrofone, ki so posneli pribižno petsto noCnih voženj v petih mestnih okrožjih. Za film sta izbrala enajst posnetkov.
»Ze na začetku sva spoznala, da je taksi nekakšna mini spovednica. Voznika vidite le v ogledalu. Ker je prostor temačen, se ljudje v njem počutijo vame,« je pripovedoval Joe Gantz.
Na vetrobran sta namestila pet kamer, nič večjih od prsta, zvočnike pa povezala z magnetofonom v prtljažniku, kjer sta bila skrita. Ker sta bila povezana tudi s taksistom, sta mu svetovala, kakšna vprašanja naj zastavlja potniku. Olga »Cookie« de Jesus, taksistka, ki je
sodelovala pri njunem projektu, že šestnajst let opravlja to delo v New Yorku.
»Veliko ljudi pogosto pripomni: ‘Predstavljajte si, da bi imeli magnetofon in bi vse, kar pripovedujem, snemali,’« je povedala gospa de Jesus, mati petih otrok, ki živi v Bromcu. V dokumentarcu ji neka mlajša potnica, ki je noc preživela v nočnem klubu, predlaga spolno razmerje: »Predstavljam si vas golo... Prepričana sem, da ne boste zavrnili moje ponudbe, za katero vaš mož nikoli ne bo izvedel.«
Neka druga mladenka, z obrito glavo, podobno kot irska pevka Sinead 0‘ Connor, v filmu pripoveduje o svoji obsedenosti z uhani. Nosi jih povsod - v
ušesih, jeziku, nosu in celo na intimnih delih telesa. Voznici je zaupala, da so bile bolečine, ki jih je prestajala med luknjanjem, res velike.
Brata Gantz sta se rodila v Cincinnatiju, v državi Ohio, in sta doslej posnela že več televizijskih dokumentarcev z zgodbami iz vsakdanjega življenja. Najbolj znana sta Pari se prepirajo in Naključno življenje. V prvem so nekateri pari poklicali snemalno ekipo takoj, ko so se začeli prepirati, v drugem gre za snemanje kontaktnega programa, v katerem naključno izbrani pripovedujejo o najbolj Čustvenih dogodkih v življenju.
Dokumentarec Izpovedi taksistu je nekakšno nadaljevanje Naključnega
življenja. Ustvarjalca sta prepričana, da je vsak Človek doživel nekaj nenavadnega, kar ga je povsem spremenilo. Med vožnjo po Manhattnu je 25-letni transseksualec pripovedoval o svoji odločitvi, da spremeni spol. Pri sedemnajstih letih je starše prosil za 27 tisoč dolarjev, kolikor je potreboval za operacijo. Presenečenemu taksistu je povedal, da je bila operacija tako uspešna, da celo ginekologi ne opazijo spremembe.
Večina od več sto ljudi, ki sta jih brata Gantz skrivaj posnela, je dovolila posneti material uporabiti za dokumentarec. Presenetljivo je, da so dali privoljenje prav tisti, ki so govorili o najbolj nenavadnih stvareh.
»Večina teh ljudi zaži-
LABMINT mm j a
Ime in priimek:---------
Telefon in naslov:------
Glasbena zelja:
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem Pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter po-šljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebam, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
vi šele ponoči, večinoma so to ljudje, ki živijo iz dneva v dan. Veliko noCnih potnikov je prostitutk, nekatere so v tem poslu že petnajst let, skoraj praviloma so vse zasvojene z mamili. In Čeprav pravijo, da so že utrjene, njihove vsakdanje zgodbe vendarle pričajo, da so čuteča človeška bitja. Neka prostituka, ki se je vedno bala, da ne bo nikoli zmožna prave ljubezni, živi s hudo opečenim moškim: »Zame je
Čudovit. Zunanji videz ru pomemben.«
Dokumentarec, ki ga dopolnjujejo prizori nočnega življenje j2 newyorških ulic, je tud1 opremljen z glasbo: osta reli violinist igra melod1' jo Sladka Georgia Brown, najljubšo	pese®
newyorških taksistov, 1 govori o odraščanju v Brooklynu, kraju mori -cev, zvodnikov, tihotap
Grant McCool Reuter
BRANJE
Sreda, 22. februarja 1995
31
ZNAMENITI PRAŽAN
Po sledeh humorista Jaroslava Haška m
Skeč o kakovosti kove - Programi in geslo se spreminjajo
Ustavili so se lahko tudi v nočni kavarni Bajta 113 Mesarski ulici.
Kava pa je tista šibka točka, ki bo vsakega turista iz južnejših delov Evrope, kamor sodimo tudi Slovenci, spravila v °bup. Šibka je tako, kot je Pac povsod v severnejših delih celine. O kakovosti Mve je Hasek spregovoril v skeču, ki so ga upriza-rjali v kabaretih - v Skodelici črne kave.
Kapucin pride v kavar-110 in naroči:
»Dajte mi skodelico Cr-kave,
samo, zaboga, kapuci-nikar,
kajti kakovosti je ve C kot mizerne, no, bo kaj ali ne bo?«
Pivnice za turiste
Današnja Praga, mesto gotike, baroka in lepote, oudi razvajenemu turistu tz Slovenije največ plzen-skega piva. Sodobni pra-ski literat in boem Hrabal Pravi, da je to pivo »naj-Paradnejše pivo na svetu«. Kakor ima Vaclav Drabal običajno v vsem Prav, ima tudi v tem.
Večina turističnih lokalov, kamor zaide turist, streže plzensko pismo v steklenicah. Praške pivovarne, ki jih omenja že Hasek, so v manjšini. V zadnjih letih je menda nastalo veliko novih, kakor lun danes pravijo v svetu Uiikropivovarn. Le-te pa ostanejo turistu največkrat skrite.
Hasek je imel seveda tudi najboljše mnenje o Plznu in njegovem pivu. • Pri opisu prijatelja urednika Karela Pelanta se spušča v prave besedne bravure: »Ubogi Pelant! Hsoda te je zanesla naravnost v Plzenj, skupaj s tem tvojim skritim gredom, da si navidez absti-
Staromestne namesti so središčna točka Prage (Foto: B. Repe)
turiste, kjer je pivo drago, ne zahajajo, turist, vklenjen v spone agencijskega programa in vodnikovega priganjanja, pa ne more najti pravih starih pivnic, ker za to preprosto ni časa.
Programi in gesla se spreminjajo
Programi strank se menjajo, politika se menja, le pivo je neka stalnica. Današnji Pražani, vsaj tisti, ki jih lahko sreča turist, so izgubili tudi smisel za humor. Čudoviti češki humor, med ljudmi, ki se borijo za vsakdanje preživetje, nima več pravih naslednikov.
Poglejmo si najprej nekaj parol iz Haškove Prage na začetku stoletja. Naro-dno-socialna stranka je v tistih davnih časih krasila svoje prostore s parolo: »Tukaj točimo dobro uležano smihovsko pivo.«
Borivoj Repe (Se nadaljuje)
nent, pri tem pa imaš rad plzenjsko pivo!
V	Plznu mora biti to strašen boj. Biti realist, predavati o abstinenci, biti v protialkoholni ligi, predvajati po dvoranah s skioptikom slike, kakšna so jetra, želodec in ledvice pijancev, pri tem pa biti v Plznu, pri samam viru svojega skrivnega greha.
V	Pragi si se lahko skril, Praga te je lahko bolje
pogoltnila v zakotni krčmi, toda v Plznu, kjer hočeš za realiste z bojem proti alkoholu utreti pot, ostaja vrček plzenskega piva sladki sen in ti obupano šepetaš ob sodavici: 'Moj Bog!’« (Odlomek je iz Politične in socialne zgodovine stranke zmernega napredka v mejah zakona; Založba Obzorja Maribor, 1987)
Domačini v lokale za
PLZEfiSKČ PIVOVARV plzeA
»mino v movAlE-----
Turistu v Pragi največkrat postrežejo s plzenskim pivom
<*► IGOR FABJAN
Gibraltar, vrata v Sredozemlje ®
Cene tehničnih predmetov se zdijo morda ugodne le na prvi pogled, še zlasti, če ste uspeli postavljeno ceno zbarantati za nekaj odstotkov. Kasneje pa lahko isti izdelek najdete drugod za ravno takšen denar ali celo ceneje kot v Gibraltarju. Nakupi so za večino Spancev vseeno kar ugodni, saj vas proti večera na moji zagotovo presenetijo neskončne kolone in vsaj enourno posedanje tik ob ograji, ki britansko kolonijo loči od bližnjega španskega mesta La Linea.
Tudi cariniki znajo biti ob vztrajnem zatrjevanju, da niste prav ničesar kupili, malce sumničavi, a kljub napornemu delavniku še vseeno hladno prijazni.
Čeprav se mesto ne ponaša s kakimi posebno znamenitimi ali celo razkošnimi stavbami, je sprehod med ozkimi ulicami, kjer življenje utripa drugače kot na okoliških letoviških mestecih Iberskega polotoka, čisto prijetna zadeva. Uradni jezik v Gibraltarju je sicer angleščina, toda španščina domačinom ni prav nič bolj tuja.
Tudi cene so postavljene v gibraltarskih funtih, ki se v koloniji enačijo z britanskimi, drugod pa si z njimi ne morete pomagati kaj prida. Spretni trgovci po potrebi cene v benutku in brez zadrege spremenijo v pezete. Menjalni tečaj je odvisen predvsem od vrednosti nakupa, zato je vseeno najbolje zamenjati pezete v menjalnici in se potem od-^ praviti po nakupih ali številnih angleških pubih.
Poleg Angležev samih, obiskovalce
na status kolonije spominjajo tudi nadstropni avtobusi, tipične rdeče telefonske govorilnice in poštni stebrički, policaji v mornarsko modrih uniformah in seveda angleška zastava -»Union Jack«, ki ponosno vihra med ostanki arabske utrdbe. Le avtomobili začuda vozijo po desni, kot se za Evropsko celino spodobi.
Domačini so ohranili nekatere tradicionalne navade - menjava straže pred vladno palačo poteka Se natanko tako kot pred stoletij. Večina Gibral-tarcev živi po angleški tradiciji z južnjaškim prihodom.
(Se nadaljuje)
Mesto se lahko širi le še v strmi hrib (Foto: Igor Fabjan)
CXt>
Georges
Simenon
Maigretova pipa „5,
Ukradena mu je bila pipa, tako kot velikemu pisatelju sunejo svinčnik, slavnemu slikarju čopič, priljubljenemu zvezdniku robček ali kakršen koli drug nepomemben predmet.
To je komisar dojel že prvi dan. “Poizvedbe v imenu družine” ... Primer, s katerim se mu sploh ni bilo beba ukvarjati.
Toda Slo je za tega fanta, ki je b-pel zaradi svoje povprečnosti in ki mu je sunil pipo. In prav ta fant je naslednjo noč izginil. Isti fant je poskušal mamo prepričati, naj ne hodi na policijo.
Zato, pri Bogu, ker je stvar na vsak način hotel sam raziskati! Ker je čutil, da to zmore, ker se je z Maigreto-vo pipo med prsti čutil sposobnega
“Kdaj ste spoznali, da skrivnostai obiskovalec v vasi hiši išče diamante?”
Joseph bi se bil iz nečimrnosti
skoraj zlagal, toda ko ga je
Mathilde pogledala, je raje odgovoril:
“Nisem vedel, da gre za diamante. Moralo je biti nekaj majhnega, ker so preiskovali vse kote in kotičke, odpirali so celo škatlice z zdravili.” “Povej, Nicolas! Hej, Nicolas!” Nicolas je ohlapno sedel na stolu, vklenjene roke je imel na kolenih in srdito je gledal predse.
“Ko si v Nici ubil Bleusteina ...” Niti bznil ni. Na njegovem koščenem obrazu se ni zganila niti ena mišica.
“Saj slišiš, da govorim s tabo, ne? To pomeni, da se s teboj vljudno pogovarjam, kot bi se ti eleganbio izrazil. Ali takrat, ko si v Negrescu ohladil Bleusteina, nisi dojel, da te je prevaral? ... Ne boš nič rekel? ... Dobro, dobro, saj lahko počakam. Kaj ti je rekel Bleustein? Diamanti so v hiši na Quai de Bercy, seveda. Ampak lahko bi si bil mislil, da teh majhnih
stvari ni težko skriti. Ti je mogoče navedel lažno skrivališče? Ali pa si se imel za bolj zvitega, kot si? Ne, nikar toliko ne govori! Ne sprašujem te, od kod so se diamanti vzeli. To bomo izvedeli jubi, ko jih bodo pregledali sbokovnjaki.
Smola, da si se prav tisti benutek dal zasačiti zaradi neke stare zadeve! Za kaj je že šlo? ... Za vlom na Bulvarju Saint Martin, če se ne motim. Saj res, vlom v draguljarno! Ko se človek specializira ... Dobil si bi leta. In pred bemi meseci, ko si bil spet prost, si začel vohljati okoli hiše. Imel si ključ, ki si ga je naredil Bleustein. ... Kaj praviš? ... Prav, kakor hočeš.”
Fant in dekle sta ga osuplo gledala. Nista mogla razumeti Maigretove veselosti, ker nista vedela, kako hude skrbi si je delal v minulih urah. “Vidiš, Joseph - na, te že tikam! - vse skupaj je bilo preprosto. Neznanec, ki se plazi po hiši bi leta po tistem.
ko tam ni več podnajemnikov ... Takoj sem pomislil, da mora biti nekdo, ki je bil tačas v zaporu. Bolezen ne bi bajala kar bi leta. Moral bi si bil ogledati seznam ljudi, odpuščenih iz zapora, pa bi bil naletel na našega prijatelja Nicolasa. ... Imaš ogenj, Lucas? Moje vžigalice so popolnoma premočene.
In zdaj nam povej, Joseph, kaj se je zgodilo tiste slavne noči!”
“Bil sem trdno odločen, da moram skrito stvar najti. Mislil sem si, da mora biti nekaj zelo dragocenega, nekaj, kar je vredno celo premoženje
“In ker je mama primer naložila meni, si skrito stvar na vsak način hotel najti še tisto noč?”
Joseph je sklonil glavo.
“In da te mama ne bi motila, si ji bogve kaj vsul v čaj.”
Ni zanikal. Njegovo Adamovo jabolko se je vse hibeje premikalo gor in dol.
“Tako rad bi živel drugače!” je zajecljal tako tiho, da ga je.bilo komaj slišati.
“V copatah si odšel po stopnicah. Zakaj si bil tako prepričan, da boš skrito stvar našel prav tisto noč?” “Ker je nekdo preiskal že vso hišo razen jedilnice. Sobe sem razdelil na odseke. Bil sem prepričan, da pride v poštev samo še jedilnica.”
Skozi njegovo ponižnost in pob-tost je bilo čutiti pridih ponosa, ko je povedal:
“Našel sem jih.”
“Kje?”
“Morda ste opazili, da visi v jedilnici stara plinska svetilka s svečniki in umetnimi svečami. Ne vem, zakaj mi je prišlo na misel, da sem sveče odvil. Našel sem majhne zavitke iz papirja in v njih nekaj bdega.” “Trenutek! Kaj si nameraval narediti v primera, da bi ti uspelo?”
“Ne vem.”
(Se nadaljuje)
Sreda, 22. februarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA/DEŽEVNO
ALPE JADRAN / DEŽ, V ALPAH SNEG
1010 1000
Vremenska slika:
Nad Evropo je obširno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se zadržuje nad Slovenijo. V višinah z jugozahodnimi vetrovi doteka vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje HidrometeoroSki zavod
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEZ/SNEG mm na dan
A *
pod 10% pod 5
AA **
10-30%	5-10
4*4 ***
30-50%	10-30
4444****
30-60
50-80%
O
nad 80%
444 *** 444 ***
nad 60
VETER I NEVIHTE
5-10 m/s
nad 10 m/s
BiOPROGNOZA
SNEŽNE RAZMERE dne 21. 2.
PLIMOVANJE
Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabse počutili, nerazpoloženi, utrujeni bodo in teze se bodo koncentrirali. Moteno bo tudi spanje.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.54 in zašlo ob 17.38. Dan bo dolg 10 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 17.48 in zašla ob 6.35.
Rogla
Kope Krvavec Vogel
Kranjska Gora	20 do 30
Mariborsko Pohorje	50
Soriška planina	80
cm
70 do 90 Kanin
do 50	Kobla
110	Zelenica
155
Golte Cerkno
Velika planina Rakitna
cm
od 80 do 200 do 60 20 do 90 50 65 50 5
in delno na Voglu,
IjuM
ožen samo z fariborsko Poho-
rje, Rodo, Veliko Planino, Koblo, med Gozd Martuljkom in Zelenci vPodkorenu ter do pod Vogla.
Danes: ob 1.40 najvisje 32 cm, ob 9.12 najnižje -25 cm, ob 15.47 najvisje 3 cm, ob 20.06 najnižje -5 cm.
Tutri: ob 3.10 najvisje 26 cm, ob 11.09 najnižje -29 cm, ob 18.21 najvisje 10 cm, ob 22.59 najnižje -1 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Dopoldne bodo padavine zaje- Poslabšanje vremena s pale vso Slovenijo. Meja sneženja davinami. Na območju Alp se lahko spusti do nižin. Na bo snežilo do dolin. Ob se-Primorskem bo zapihala burja. vernem Jadranu bo za krajši Temperature od 1 do 6 °C. čas zapihala burja.
V Sloveniji:	Obeti:
Na zahodu bo oblačno z ob- V petek se bo vreme Cez Časnimi padavinami, dru- dan prehodno izboljšalo, god bo delno jasno s poobla-Citvami. PonoCi padavine.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
LJUBLJANA		0/12
TRST		6/9
CELOVEC		-0/4
BRNIK		-2/U
MARIBOR		2/12
CEUE		-1/13
NOVO MESTO		-0/13
NOVA GORICA..	-1/10
MUR. SOBOTA		0/12
PORTOROŽ		1/11
POSTOJNA		-2/9
IURSKA BISTRICA.	-2/11
KOČEVJE		-2/11
CRNOMEU	-	-1/15
SLOV. GRADEC..	0/5
RATEČE		-2/8
VOGEL	-	5/1
KREDARICA		l/o
VIDEM		2/U
GRADEC		0/12
MONOŠTER		2/U
ZAGREB		1/13
REKA		5/12
		
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
HELSINKI		0/2
STOCKHOLM		0/5
MOSKVA		-3/3
BERLIN		4/11
VARŠAVA		0/9
LONDON		7/U
AMSTERDAM		7/10
BRUSELJ		8/12
PARIZ		7/14
DUNAJ		7/15
ZuRICH		1/13
ŽENEVA		3/15
RIM		0/16
MILAN		3/15
BEOGRAD		5/14
BARCELONA		- 8/15
ISTAMBUL		2/7
MADRID		4/17
LIZBONA		11/19
ATENE		5/14
BUCAREST		3/12
MALTA		5/16
PRAGA		5/10
SVET SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Vesoljska postaja Mir je stara 9 let

MOSKVA - Vesoljska postaja Mir je praznovala svoj deveti rojstni dan, ali bolje rečeno, na njenem krovu je dogodek praznovala posadka (poveljnik Aleksander Viktorjenko, naviga-torka Jelena Kondakova in zdravnik Valeri Poljakov).
Na sliki (telefoto AP):
Disccvery je 6. februarja med poskusnim približevanjem slikal vesoljsko postajo s svojimi štirimi moduli.
V Kaliforniji izmerili rekordne temperature
LOS ANGELES - Prebivalci južne Kalifornije so se množično podali na plaže, saj se je v okolici Los Angelesa temperatura povzpela do 38° Celzija. Kakih 100 tisoč ljudi se je sončilo na plaži Zuma pri Malibuju, kjer letujejo »hollywoodske zvezde«. V San Diegu so se prvi ljudje že kopali v vodah Tihega oceana. Predvčerajšnjim je bil namreč v ZDA dela prost »Presidenfs day«. Do sedaj v tem letnem Času v Kaliforniji ne pomnijo tako visokih temperatur. Podobno vroče je bilo le leta 1982, ko so v Los Angelesu izmerili rekordnih 30° Celzija. Ob takih temperaturah ameriški klimatologi ze napovedujejo izredno vroče poletje.
V dinozavrskem jajcu zarodek
PEKING - Skupina kitajskih raziskovalcev je med 43 dinozavrskimi jajd odkrila v enem zarodek. To je s posebno ekografijo uspelo ekipi profesorja Lu Zuhuija z univerze v Zengzhouju. Jajca prihajajo iz najd-biSCa Xbda v osrednji kitajski pokrajini Henan.
Prepovedan
ribolov
PEKING - Po pisanju Renmin Ribaa bodo za Sest let prepovedali ribolov na jezeru Qinghai, ki je najveCje kitajsko slano jezero. Ukrep so sprejeli, da bi zaščitili ekološko ravnotežje v jezerskih vodah, ki ga je pretiran ribolov že načel. Ribe bo lahko v omejenih količinah in pod strogim nadzorstvom izvedencev lovilo le neko državno podjetje.
Na Kitajskem dramatičen porast nesreč
PEKING - Po zadnjih statističnih podatkih je lani na Kitajskem v raznih nesrečah življenje izgubilo 80.333 oseb. Od teh je bilo mrtvih v prometnih nesrečah kar 66.362
ljudi, medtem ko jih je bilo 148.817 ranjenih, gmotna Skoda pa je zaša-la 1,33 milijarde juanov (približno 270 milijonov mark). V požarih je življenje izgubilo 2.487 oseb, ranjenih pa je bilo 4.277 ljudi. Zaradi tako dramatičnih Številk so ustanovili komisijo 72 izvedencev, ki bo poskušala ugotoviti in odpraviti vzroke preštevilnih nesreč.
Madonna
'	4#
i f
Pred odhodom v Italijo na sanremski festival je ameriška pop pevka Madonna nastopila v londonski Alexandra Palače z izborom svojih najboljših popevk. (AP)
_______________________________________________________________________ -J