Kitala*
P ril o (
vVf
Mnkirri Irt npontfo fottfiiiKinkcgi okrk
• »"*"'* ■■
Glasilo ,Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani“.
usi auan vsakega meseca
£a vlane v „4vexi"«/članienih tadrug tune tisi celoletno Uln A)*—, oiletno i3i» 10, 'etrtieuio Uln >•— x>*ameznr i leviti« i Om
Cen* nseimom enosUlimn Ion vij’* D n 2'—, vključno asvek.
Uredništvo (n upravništvo ie v Liuoijam, Gosposvetska cesta štev. 18.
i' Strankam te uredništvo na tazpolago vsak dan od 8.—18. ure.
<<oKopis> « ae vračajo Rokopise m objave Je pošiljati do 10. vsatiegi me-11	■	»eca,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi	-	=*m	>,■	.>
Št. 9.
V	Ljubljani, 25. septembra 1930.
Uto XVII.
ZveziHe objave.
Zvezina odborova seja se je vršila dne 13. septembra 1930 v prostorih g.. Kavčiča v Ljuhljani ob 10. uri dopoldne V havzočnosti načelnikov in za* stopnikov naslednjih zadrug: Ljubljana nač. g, Kavčič in odb. Dachs, ljubljan* ska okolica podnač. Šušteršič in odb. Avgust Kuhar, Bled nač. Rus, Kočevje nač. Verderber, Trbovlje nač. Dolin* šek, Jesenice zastopnik Tancar, Lož nač. Žnideršič, Logatec nač. Rihar, Že* lezniki zastopnik Thaler, Vrhnika nač. Brenčič, Zagorje nač. Grčar, Laško nač. Majcen, Sevnica nač. -'Merc. Povabilu se je odzval tudi zastopnik avtorske centrale g. Ciril Tavčar in zastopnik mariborske zveze tajnik g. Petelin.
Po pozdravu g. predsednika in raz« ložitvi povoda sklicanja današnje od* borove seje poda tajnik poročilo, da so vsled zakona o avtorskem pravu nasta* la po vsej državi med godbeniki ni go* stilničarstvom nesoglaja, kdo je obve* zan plačevati avtorske takse iri končno tudi :proti avtor; i centrali v Zagrebu, ki bi -še; radi komodnosti posluževali najra* je gostilničarstva, k* bi to takso zbiralo, je Zveza iftaprosila Središni savez z -do* pisom, da naj centralna organizacija iz* da (direktivo za vso državOi, kdo-je prav za pravdolžan plačevati to avtorsko takso.
fSredišni lisavez V Beogradu je pojas* nil zadevcm popolnoma pravilno, kakor smO že tudi pri . nas o tem sodili, da ima avtorsko takso plačevati le oni, ki skladbe dotičnega < avtorja izvaja ali predstavljaj nikakor pa tisti, V čigar lo*
kalu so se dotični godbeni komadi pred* stavi j ali ali igrali, pač pa pritegne § 52 zakona o avtor, pravu gostilničarstvo v to odgovornost toliko, da stori presto* pek kazniv po § 51 zakona, t j. v. denar* ju.;c*d 500 do 10.000 Din ali zaporu od 7 dni do 2 meseca tudi oni, kdor odda brezplačno ali za plačilo svoje prostore za tako predavanje, izvajanje, prikazo* vanje ali razstavljanje ^kakšnega dela, ki je s tem zakonom nedopuščeno, če j c vedel za to' nezakonitost.
K razpravi V tej zadevi so se udele* žili vsi navzoči debate, ki je merila vob* če na to, da ima vsak stan in vsaka obrt svoj davek, naj; tudi godec plača te pri* stojbine, ker spada izvajanje tega avtor, materijala edinole v godbeno obrt Od radia in gramofonov pa naj bi plačali izdelovalci in stvaritelji godbenih apa* ratov, ako vedo, kateri avtorji se bodo reproducirali na njihovih fabrikatih.
Poudarja se tudi, da je od avtorske centrale postavljen a tarifa neusmiljeno previsoka in se je zadnji čas podvignila za vsa mesta v državi na 50 para od osebe, v kopališčnih krajih pa na 1 Din, kar zahteva in znaša ogromne vsote dnevno, ki jih niti godbenik, še manj pa gostilničar noče prevzeti na svoje ra* me.
Pritoževalo se je tudi, da. se za .radio I mora itak plačevati po 25 Din mesečne . takse, ali se naj zopet še za to Svrho ravno toliko 'plačuje ali pa še več; t. j. pravcato navijanje cen na škodo gostil* niških podjetij, za kar ne dobijo od nikoder povrioila, ,ker si< gostilničarstvo ne upa gostov še s takimi posebnostmi
.nadlegovati ali siliti, ker marsikomu za glasbo nič ni, pa mora posebno v kopa* liških krajih plačevati take horendne takse, naj bi se to znižalo vsaj na pri* merni minimum, n. pr. 10 ali 20 para od gosta, ne pa po cele dinarje
V	kakšnetn dobro obiskanem gostil* niškem obratu, koder morda res igra v kakem kotu četvero ali pet škripačev, naj plačuje gostilničar dnevno po 300 do 500 Din te avtorske taks». t. j. brez* primerno in, nimamo nobene davščine, ki bi zahtevala taka ogromna bremena.
Zaradi tega je bil predlagan in stor> jen sledeči sklep:	Gostilničarstvo v
splošnem ali formalno ne prevzame ni*
. kake obveznosti plačevanja taks za av* torske pravice za poklicne godbenike, društva ali klube, ki žele v njegovem . lokalu izvajati glasbo, istotako ne za ta* ke godbenike, ki jih sam najame za igranje v njegovem lokalu, ali pri zaba* v'ah, ki jih sam priredi, temveč prevza* me po predpisih paragrafa 52 le to po* zornost, da pred prireditvijo koncertov , ali plesov godbenike opozori, da imajo naznaniti, to izvajanje zastopstvu avtor*
: ske centrale, ,da ali so takso že plačali : ali pa. da jo. imajo še plačati.
Pri godbenih prireditvah, ki jih sam misli, prirediti, bo rgos,tijlničar . istotako opozoril vodjo dotipne godbe, na pravo* časno priglaševanje in plačilo takse, ka*
: ko se bosta medsebojno pogodila, je njihova stvar.
Vsa druga donjača, inštjpjnpntaJpa. glasba, kakor gramofon, radio, harmo* nika, ;Ckrei :glasovir ali karkoli drugega, kj^se	nri	hiši	in	hi	gorah«
ija za kako razvedrilo, pa naj se pav* šalita in sicer pb deželi, vaseh in trgih, kader so obče znano čedalje {ilibši Obfati, iflčsecnb po Din .Vt. j. letno Din 36.---. Na ta predlog: sc pristane.
V	večjih mestih z n id 5000 prebivalci pa predlaga zastopnik >vtbrske centrale Din 50.-—, za Ljubljano pa DinjKHfe-Ittnega pavšala. Pristanek na ta predlog ni bil i:zreče?n. Praviloma se imajo na; znanila 0 nht$henih pfifeditvtth ffesiljAtt zastopniku avtbi\ cehtrftlc g. Cirilu T#v* čar ju, Ljubljana, Graj.ska planota, škte* ne j?a se tudi biajševiUnb postopanje,' da oddajajo pfi*adefi fiftKhiftifa iti ffi* glft%c piri svoji pristoj^ zadrugi aii pa &vezi v LjUbljdni: Oni; ki igranje sami priglašajo pravočasno, imajo 25 % pbs pusta nripkeevantu taks., m>	i
Akb W
IcM Š6 jc jibstdvilb; nfe bbdti zihtevftle Zveze od avtofske centrale nikake bd* škodnine za prizadeto delo, drugače pa so z&hteva 3% od skupnega vplačeval hjH. kbt pBvrMilb dejanskih StfbškoV; l?ri večjih godbenih prireditvah pb de* želi, kadar se pobira vstopnina, pa jc plačevati 25 para od osebe.
Na te kombinacije izjavi zastopnik inSribbfskc Zveze, da se ista tudi tem definicijam pridruži. Š tem 'fc tiilb t8 bbravnavanje zaključeno.
Zastopnik Zveze v Zagorju g. nač. Grčar pordča, d d se j c v okolišu zugor* ske zadruge v tem letu davek ni pridobi nino zelo povišal in da sc jc zastopnik davčne oblasti proti definicijam davčne komisije pritožil ter prosi, naj se Zveza pobriga, da bodo člani prizivne komisije
o	tem primerno informirani ter o poda* ni priliki vplivali na primemo preure* ditev in pravično znižanje v ocenah davščine na pridobninah in s tem tudi davščine na poslovni promet.
O	pivovarniški akciji referira g. Maj* cen in naznanja, da je do proračunjenc višine stavbenega kapitala treba proda* ti le šc nekaj tisoč akcij do polnega vplačila Din 15 milijonov, nakar sc bo z gradnjo lastne gostilničarske pivovar* ne takoj pričelo.
Sklene se opozoriti šc enkrat vsa za* družna načelstva v Sloveniji, da gredo zastopnikom, ki bodo pooblaščeni nabi* rati podpise za nakutp delnic, povsod na roke, jim dajo zaupne može svojega kra* ja v pripomoč in razpolago, da se čim* prej vpisovanje nakupa delnic polno* številno završi in zadeva, kateri je osi* gurana najboljša gospodarstvena uspeš* nost, kakor je projektirana, čimprej do* vrši.
Z zahvalo na udeležbi odborove seje jc zaključil predsednik ob pol 2. uri zbo* rovanje.
Avtorske pravice*
Pristopajte k
,,Samopomoči “!
K razpravam, ki so sc vršile na zve*;... zini bdbbrdvi seli; kffk^r sc opisujejo na uvodnem mestu danes, pripbtdci .»fe* uišni savez v Beogradu za tiste obrate, piHlužujej& stainb glasbenih izva* janj, dd se sklene med kžlpcjttlfef |jbdbe» nih družb teif hotelirji in gostilničarji nekaka izjava, Jti bi ščitila gostilničarja ;>.a take .slučaje,, kadar ni na jasnem, kdo' hitj bdgbvarja za taksb, tef piše v (Jo« stioniiarskern glasttffiiu približn<$ . sic* deee:	j.	.'	v	•	.•	i..
Našim čitttteljem, koji obdržujejo v ; svbjiii l&krtHH mttseikb, šc enkrat iskreno in odprto gbvbrimo:	^	^
Pb § 52 zakona o avtorskih pravicah
jn^iastoik	r	rifiiftfvnic
prostore bodisi bf^žplačrib alf m plicU
lo	na razpolago za po tem zakonu nedo* i>d§ecnb pfedavanjeK izvajanje ali sploh produkcijo kake^d delžt, fe jc vedel,- da sc izvaja nezakonito, torej brez .plači* nja tozadevnih pristojbin.
Tb je v?«, kur je »lastnikom lokalov stavljenb v dolžnost. Nikjer pa ni z za* konom ustanovljeno v dolžnost. dS š*i morajo gostilničarji ali sploh lastniki Ib* kalov pridobivati dovoljenja avtorjev in sklepati if njimi dogovore in plačati,pri; stojbine. Gostilničarji tega tudi ne mo* rejo storiti, ker se pb največ špidh lic razumejo na muziko. Njim jc trebi sa* mo da pazijo, da se z njihovim dopu* ščanjem ne fei \f njihovih lokalih igrali in predstavljali komadi, za katefe Sc ni pridobljeno avtorsko dovoljenje. Ker jc malo gostilničarjev, ki vedo kaj jc kdo komponiral ali spisal, se priporočuje vsem onim, ki v svojih lokalih vzdržu* jejo godbo, da sc« takoj zavarujejo pri svojih godbenih kapelah radi igranja komadov brez dovoljenja skladatelja in da sc od vodstva dotične'kapele zahte* v a, da si to dovoljenje nabavijo kakor vedo in znajo in naj vodje ali kaipelni* ki se sporazumejo z avtorji oziroma njih zastopniki, ter priporoča, da je k temu zavarovanju treba vzeti od šefa godbe* ne kapele n. pr. tole pismeno izjavo:
S tem izjavljam, da hočem v lokalu g. (ime lastnika lokala) igrati s svojo godbeno družino samo one skladbe ali kompozicije, za katerih izvajanje ob* stoji avtorjevo odobrenjc ali kadar ta* ko odobrenje ni po zakonu o zaščiti av* torskih pravic potrebno.
Lastnik lokala g. (ime lastnika) mi ne dovoljuje, marveč mi izrečno zabra* njuje sviranje takih kompozicij, za ka* tere je potrebno dovoljenje avtorja, ako takega dovoljenja nimam1. Kraj in da* tum in podpis šefa dotične godbene kapele.	..	‘
Tako izjavo jc treba kolekovati z Din 20.— in dati potrditi od županstva. Takih izjav se jc v Beogradu že podpi* salo oziroma sklenilo. S tako podpisano izjavo se nato lastnikom lokalov ni tre* ba bati jiikakih posledice, ker je godbe*
nike s tem opozoril, da dovoljuje igra*, tije jc onih komaSovi za katere irnajb
dovoljenje. Naravno je, dar.se fln«fra ta ■'•dogovor- tudi upoštevati' stvarnb in <ia || ako gostilničar ve, da niso. t^kse alt pri*
® jave v miti, jfe rte sme spozabiti uštme* no izcejati drugačnega	'	-
,fTo -M bi& nekak itičiM, s katerl&i ftf r se st vir •dfcdiii tako, da hotelir ali gb* stilničir he prideta v konflikt s § 52 zi* kona o avtorskem pravu. &f9$hi§& ima pri prireditvi godbenih ali plesnih zabav itak Se dfifgih izdatkov in stro*
škov toliko, da skort) fed na svo^faŽtiri, Dati 'jfif plačni lokal, fazsvetlj
Občinske j| godbo, dovoJjdie ’' p#6iranjc od gostov, da ponajvečkrat bffl: hfilftb tfiShlbcmkom in fx& vrhvi za n#h£^T d€lO, j<f_ tedaj. p< jasno, di ni mbf^e, gostilničlS%c 1ln«^in plačWal ft j« avtorja zato, da bi godbenik - smel svirati hjegbvc kompozicije, jc tedaj edino pravilno, di si to oskrbujejo god* beniki, ki avtorska dela izvrijajo, Vse tc pravice in oni naj vodijo vso brigo v muzi^fskih stvareh, je popolnoma lo« gično, a ne hbtelitji in gOstilni^arjjj To* liko se nam je zdelo potrebno v tqj stvari še pojasniti, da ne bo ta novost zbpetnih novih'dajatev obešena kar di* rektnd n A farne gostilničarstva.
Ukrepi r proti šušiii»r§tm.
Rokodelske obrti SC imajo na vse strani boriti proti šušmarstvu. Šušmar« ja se imenuje dotičnika, ki brez vsakih pravic po svoje ali pa z zlorabo pode* Ijenih pravic skuša in išče obratovati po večini skrivoma ali pa tudi očitno na podoben način, kakor sme to le pra* vilno z vsemi pravicami oskrbljeni kon* cesijonar.' Tudi gostilničarstvo je obrt in menda ni v nobeni obrti več šušmar* stva kakor v gostilničarski.
Ko je bilo koncem leta 1928 trgov« stvu z ministrskim ukazom odpravljeno in prepovedano vsako točenje na drob* no po trgovinah, branjeriiah itd., so sc začeli ti sloji na drug način usiljevati v gostilničarsko obrt po določbah čl. 82 pravilnika s prošnjami za ustanavljanje delikatesnih trgovin, ki po največ niti po imenu niso to kakor se nazivljejo.
V	vinorodnih krajih pa se zlorabljajo dovoljenja točenja lastnega pridelka tu* di na tako drastičen način, da vzbuja tako predrzno postopanje veliko neje* voljo med1 gostilničarstvom. So slučaji da ima lastnik vinograda tudi gostilni* co, a nc da bi svoje doma pridelano vi* no točil v lastni gostilni, marveč daje gostilno v najem, v drugem kraju, serve* da daleč proč od vinograda, pa vodi tr* govino in v isti hiši se peča po domače z vinotočem pod vejo. Ali ni to šušma* renje? V ljubljanski okolici kljubujejo
branjevke že par, let £ šušmarstvom na drobno točenja vina, piva in žganja. V slučaju ovadbe in preiskave pa se vse najodločneje utaji. Nastavil se je špe« cijalni opazovalec, bil po večkrat s še« stimi, desetimi, tudi 12 pivci v čumnati, vseh imena zapisal, tudi \za pijačo dajal, a ob uvedeni preiskavi je vse tajilo in nihče ni hotel ničesar vedeti.
Takemu šušmarstvu je le težko sto« piti na prste, ker oblast ne kaznuje, če ni jasnih dokazov. Z dokazi pa je često težava, ker se priče boje ali se nočejo zameriti; ali pa same drže s šušmarjem-Tudi so oblasti yečkrat jako obzirne in popustljive.,,
Na pritožbe Zveze obrtnih zadrug je izdala kraljevska banska uprava Drav« ske banovine okrožnico z dne 24. junija 1930., VIII., No. 3328/2, vsem sreskim in mestnim načelstvom ter sreski izpo« stavi v Škofji Loki,'na katero opozar« jamo naše organizacije in jo radi njiho« ve informacije in sklicevanja pri ovad« bah priobčujemo. Okrožnica se glasi:
»Z okrožnico z dne 23. maja 1929. O, br. 924/3 je bivši veliki župan ljub« Ijanske oblasti, z dne 8. februarja 1929. O. br. 586/14 pa bivši veliki župan ma« viborske oblasti izdal navodila glede zatiranja neupravičenega obratovanja v obrtih vobče in v stavbmskih obrtih posebej. Množe se pritožbe, da se na« vodila v teh okrožnicah ne uporabljajo, kakor bi bilo ,v interesu zaščite ledine« ga obrtništva potrebno.
Vabimo podrejena obrtna oblastva, da neupravičepa obrtovanja, ki zanja zaznajo, z vso pozornostjo preiščejo in jim napravijo konec, čim uvidijo, da je dqna kršitev veljavnih obrtnih pred« pisov. Posebej pa je paziti na kritvena razmerja med upravičenimi obrtniki in neusposobljenimi osebami, ki se pojav« lj^jp,bodisi v obliki službenega razmer* ja ali v prijavi fiktivne podružnice ali pa celo z ustanovitvijo kake družbe z o. z., pri kateri naj je upravičeni obrt« nik zgolj, poslovodja na glavnici ali obratu podjetja. Zlasti .so taka razmer« ja pogosta poleg v trgovinah z meša« nim' blagom tudi v stavbinskih obrtih.
V primerih, ko boste izrekli obsod« bo . zaradi dognanega prekroka, pa Vas vabim, da naložite kazen v taki izmeri, ki bo v sorazmerju; z višino do« seženega dohodka in z obsegom .kriv« de, razen tega pa, da vselej uporabite tudi'določilo ,§152 o. r„ da se nadalje« vanje, neupravičenega obratovanja ukine,..
V ostalem, pa Vas vabim, da se slej ko , prej točno ravnatei po navodilih j uvodoma, .citiranih okrožnic.
Pomočnik bana:
Dr. Pirkmajer s. r.«
Iz, te okrožnipe vidimo, da je kr. ban« ske uprave „ voljna pomagati legalni, obrtj in jo, ščitit^ pred šušmarsko nad«; lego. Prepričani smo, da bo okrožnica!
imela uspeh, ako bodo obrtna oblastva postopala energično in strogo.
Treba je sedaj pri vsaki, priliki, ka« dar se uvede postopanje proti kvarliv« cem in zlorabljanju obstoječih predpi« , sov, pozivati na predstoječo okrožnico.
\ '■ •	i\-i	■	. .V. .	•* (>•
Kazgiani okrožnih In okrajnih srez kili poglavarstev.
Da je v smislu § 54 uredbe o izvrše« . vanju očuvalnihl Odredb prepovedano zahajati v krčme sledečim osebam: Bohi Feliks pri Sv. Petru srez Maribor do 5. septembra 1932, Kurent France v Govejem dolu za dobo 6 mesecev, Plank Josipu v Sv. Lovrencu pod Pro« žinom za dobo dveh let do 14. 7. 1932, Martinu Kresefcu v Miklerjih in France5 tu Senica, tudi delavcu v Miklerjih, obema za dobo enega leta, Urankar Avgust v Trbovljah do 11. februarja 1931, Flis Josipu iz Doba, okrajno sodi« šče Brdo, za dobo enega leta pričenši z 29. avgustom 1930, Dremelj Josipu, čevljarskemu mojstru v Gfadecu,. sod« i t ni okraj. Višnja gora, za dobo 6 mese« cev, Ažman Francu, zidarju v Kovoru pri. Tržiču, za ‘dobo .dVeh let, pričenši s 23. septembrom 1930., Opozarja se na te prepovedi s pripombo, da se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in v denarju .
*■	';~V • •'.	*
I	do 5000 pin vsakdo, ki bi, vedoč za gornje prepovedi, imenovanim postre«. gel z alkoholnimi pijačami.
Razltka na bansko irošarino se vrne.
Nekateri gostilničarji so plačali raz« liko ,na bansko trošarino za vino in si«t cer na ono zalogo vina, ki je bila za« ( sežena 1. aprila t. 1. Opozarja se tiste,; da se taka razlika neupravičeno izter« java, ker se glasom člena 19 pravilnika za izvrševanje določil o banovinski in občinski trošarini z dne 9. julija 1930 ‘št. 50603 finančnega ministrstva ne sme pobirati eventualna razlika o banski
■	trošarini na količine trošarinskih pred« metov, ki. se zatečejo dne L aprila 1930 pri prodajalcih na drobno in na debelo in: za katere je bila plačana banovinska trošarina po stari stopnji. Priporoča se tedaj, da vložijo vsi oni, ki so plačali j to. razliko, nekolekovanO prošnjo na fi«
^ nančno upravo kr. banske uprave ,in . predložijo dotične plačilne bolete.
Vzorec dotične. vloge bi' bil sledeči: N. N., gostilničar v ...... št. .. . pTOsi
za povrnitev vplačane razlike banovinske trošarine ria alkoholne pijače.
Kraljevski banski upravi dravske banovine
v Ljubljani.
Podpisani prosim za povrnitev raz«
(like na količino pijač, ki sem jih imel,
v zalogi dne. 16. ,4. 1930, katero sem pla« čal glasom priložene Bolete št. ......
z dne ....... 1930 izvzemši pivo na
povišano banovinsjko trošarino v ,zne= sku , ... . . . Din.
Ker je bila ta razlika glasom, službe« nega lista od 8. 8. t. 1. kos 17 člen 19 pravilnika za izvrševanje določil v ba« novinski in občinski trošarini pogrešno pobrana, prosim, da se mi ta znesek povrne.
..........  dne	, . . . 1930. .
Rok za to je kratek, kdor ima kaj zahtevati, naj takoj vloži tako vlogo, pozneje se ne bode moglo tega povra« čila več zahtevati Vloga je koleka, prosta.
Naši pokojniki.
V	poteku dveh mesecev smo izgubi«
li	iz naših vrst dvoje načelnikov, ki sta bila vseskozi najmarljivejša: voditelja svojih zadrug in. idealna sodelavca v organizaciji. Dne 12. avgusta je umrl gospod Franc Vozelj, restavrater in . načelnik jgostilničarske zadruge v Kra« nju, katera je, vsied bistrega in smo« tiepega vodstva ena najtočnejših v iz« vrševanju . svojih dolžnosti. G. Vozelj se je ,z veliko marljivostjo, udejstvoval kot načelnik zadruge kakpr tudi pri vseh shpdjb, zborovanjih in sestankih Zveze, vedno točno namestu kot pre« izkušcpi svetovalec. Še v cvetoči, mo* ški dobi, • starega komaj 35 let, ga je ugrabila peizprospa smrt njegovi .ljub«; ljeni družjni in zadrugi, ki ga bode isto« tako težko pogrešala. Lep, .pogreb je pričal, kako je bil mož čislan in spoŠto« van. Zveza.se je udeležUa.spremsitva na njegovi poslednji poti po zastopnikih gg. Petru Štepicu, Jošku Lautar in zve«
i	zinem tajniku..
Dne 6. oktobra pa smo prejeli zopet tužno vest, da je preminul velezashižni načelnik novomeške gostilničarske <za« druge g. Josip Zurc. Kot ustanovitelj Zadruge za ves novomeški politični ; okraj je načeloval od ustanovitve pa do konca svojih dni. V njem smo imeli naj duhovitejšega in energičnega sobo« jevnika za interese in pravice gostilni« čarstva. V svojih navdušujočih nago« vorih ob priliki zadružnih občnih zbo> ‘rov je naravnost užigal srca zdvajajo« 'čim tovarišem. Veličasten njegov po« greb je bil dostojna priča o njega pri« ljubljenosti in. spoštovanju. Pogreba so se kot zastopniki Zveze udeležili pred« sednik g. Kavčič, podnačelnik zadruge gostilničarjev v Ljubljani g. Krapež in odbornika gg. Stepič in Lavtar. Bodi iz«
*rečena tem potom žalujočim rodbinam najodkritosrčnejše; in globoko sožalje z zagotovilom, da nam‘.ostaneta oba pokojnika .težko nadomestljiva v traj* nem spominu.
Revizija potniške tarife.
(Konec)
Potniku tujcu, ki ima nastopiti dalj« „ šo vožnjo naj se odkazuje pulman vo* zove splošno že od strani železniškega uslužbenstva samega, ne da bi bilo tre* ba potniku šele z veliko težavo si pri* boriti sedež v pulmanskem vagonu, ter se priporoča odredbe, da pride nekaj več te vrste vagonov v naše kraje, ko* der je tujski promet in turistika Živah* nejša kot drugod, in naj se skrbi, da va* goni ne bodo natrpani vedno tako, da se največkrat zgodi, da mora potnik, ki ni imel sreče dobiti sedeža, po 50 km dalje voziti se stoječ na hodniku za drago plačilo.
Uprava naj bi skrbela za lične zem* ljevide po čakalnicah in lepe razločne slike naših pokrajin in prog tudi po vagonih.
Uvesti je tudi letne karte za vsa* kogar, kdor te potrebuje.
Cene za brzovlake naj se prilago* dijo modernemu sistemu kakor je v Nemčiji, da se za gotove daljave dovo* ljuje v vsakem slučaju prestop od na* vadnega osebnega na brzovlak le proti doplačilu za dotično razdaljo, t. j. po takozvanem zonen*taTifu, ki bi se naj tudi upelja'1 po naših železnicah. Uve* sti je vsekako krožna potovanja (Rund* reisebillet) z znižanimi cenami.
Prireditvam skupnih potovanj je vsekako brez izjeme dovoljevati zniža* ne vožnje, ako je najmanjše število udeležencev 12 odraslih oseb ne glede na kilometražo.
Na križiščih, koder je prestopati iz enega vlaka na druzega je Urediti red* ne zveze, da se ne čaka predolgo mno* gokrat celo po več ur na nadaljne zveze.
Podjetja, ki izdajajo- reklamne ča* sopise, razni propagandni materij al. slike v svrho tujsko prometnih izbolj* šanj, je denarno podpirati, kakor je to uvedeno v Švici.
Jedilni voz naj služi vsemu vlaku po vagonih, ne le v jedilnem vozu sa* mem, posebno na dolgih progah, koder ni restavracijskih postaj.
Skrbi se naj za dobro razvidne table s točnimi označbami zamude vlakov.
Označbe prog, v kateri smeri pasa* mezni vlak odhaja, naj bodo z velikimi napisi in razvrstitev na kolodvorih ta* ka, da se z lahkoto prihaja na posamez* -ni vlak, ne pa da so po štiri vlaki eden poleg drugega, da prav mnogokrat pot* nik zaide v nepravo smer, naj bi se uvedla po možnosti pripravnejša razvr* stitev.
V	veliki meri škodljiv tujsko pro* metnim^ razmeram, osobito posamez*. nim potnikom, je način v zakupdaje kolodvorskih restavracij. Železniška uprava trpi brezumno gonjo pri ličita* cijah v zakupdaje kolodvorske restav*
racije. Te zakupne cene so tako preti* rano visoke, da noben zakupnik ne more vzdržati pod takimi neznosnimi bremeni, absolutno ne more biti v po* ložaju postreči tujcem in gostom z nor* malnimi cenami in najboljšim blagom, ter mora odirati tujca, ki je primoran v naglici zavžiti potrebno hrano in pij a* čo, ako hoče pridobiti sredstev za izrav* navo teh velikanskih tudi oderuških dajatev. Železniška uprava naj najem* nine previdno maksimira, ne dovoljuje fanatičnih navijanj najemnih pogojev, ki se mnogokrat vršijo samo iz animoz* nosti eden proti drugemu dotičnih re* flektantov in s tem bode tudi draginja po kolodvorskih restavracijah odprav* ljena, ter prizadetim restavraterjem vsaj preživljenski pripomoček zagotov* ljen ne pa zagotovljena izguba, kar se vseskozi opaža, da zakupniki kolodvor* skih restavracij ne morejo izhajati. Tudi zakupna doba za taka podjetja ne sme biti šatmo eno* ali dveletna, marveč se je v prejšnjih časih vedno sklepala na 5 ali 6 let.
Glede avtobusnega prometa se že* leznici ne bode treba bati mnogo kon* kurence, ker ta podjetja težko izhajajo, osobito pa še potem, ako železnice re* guljrajo potniške tarife navzdol.
Prosili stop te od strani naših or ga* ndzacij .navedene opozorjen j a. na mero* dajnih mestih predočiti in po možnosti uveljaviti,	-• ' !
 , ..
•	S	V..
Glasba v lokalih.
K	•	*.	‘	*•
Pod tem naslovom; prinaša Jadran* ska pošta iz Splita po inicijativi tamoš* nje zadruge gostilničarjev, in kavamar* jev sledeči opis: Zakon od 26. decem* bra 1929 zavaruje avtorske pravice ska* ter im se komponistom ali skladateljem priznava storjene muzikalne dela in skladbe kot privatno lastnino.
V	Zagrebu obstoji oziroma se je ustanovila za vso državo Avtor cen« trala d. d. za zaščito avtorskih pravic vseh domačih in tujih skladateljev. Brez dovoljenja te centrale se ne smejo v hotelih, restavracijah, kavarnah in go* stilnah prirejevati nikake glasbene pro* dukcije, bodisi glasba pisana ali na pa* met, pa bodisi stalno ali samo od prili* ke do prilike in ali proizvajajo glasbo glasbeniki t. j. godci, pevci ali mehanič* ni instrumenti, kakor gramofon, ork£ stron, radio itd. Zakon kaznuje prekr* šitelja od 1000 do 6000 Din ali pa z za* porom od enega do 6 mesecev. Za slu* čaj, da bi dotičnik to storil namenoma iz dobičkaželjnosti se pa smejo izreči nad njim obe kazni. .	>	«■
Avtor centrala, zahteva za dpvolje* nje glasbenih pritedb po svoji tarifi po velikosti in prometu, lokalu ali kraju mesečno ali pa z letnim pavšalom, ter je postavila formalen predlog, da naj se plačuje 2a avtorsko pravo v Zagrebu
po 50 para, v Ljubljani 30 para, po de* želi pa 25 para od osebe.
Ta postavka se nam zdi visoko pre* tirana, ako pomislimo v kolikih krajih vse države se dnevno igra in povsod največ brez kakih vstopnin ali zvišanja cen jedi in pijači za to svrho, je tedaj nastala iz te uredbe zopet nova brid* kost za gostilničarstvo plačevati v to svrho milijone po vsej državi.
Že delj časa se bavi gostilničarska zadruga v Splitu (istotako tudi v Slove* niji) s tem velevažnim vprašanjem, ka* tero . tvori veliko zaseko v interese go* stilničarstva in kavamarstva. Že da* nes morajo oni, ki vzdržujejo stalno godbe, plačati godbenikom potne stro* ške, dajati jim prvorazredno hrano, plačati stanovanje in horendne svote v denarjih. Nadalje se jih mora zavaro* vati pri okrožnem uradu za zavarova* nje delavstva, občini takso za prenoče* vanje.tujca, potem za nadzorovanje re* darstvu od 50 do 75 Din dnevno, držav* no in občinsko takso in v novejšem ča* su tudi banske takse v to svrho in po vrhu vseh teh stroškov še avtor cen* tralo po 50, 30 ali 25 para' od vsakega gosta, ki bi prišel poslušat godbo. Vse to znese toliko, da bi se moralo začeti pritiskati na goste, koji so dandanes v tej ekonomski krizi itak že zelo redki ’^>o naših lokalih. Moglo bi se za to po* ‘višati cene pri vsaki prilični glasbeni , priredbh'ako pa se to stori, je zopet go* stilničar na vrsti plačati državi 20% od brutto dohodka, tako da so gostilničar* ji vseskozi med' dvema ognjema, ne na* prej ne nazaj se ne bode moglo, ako bo treba skrbeti še za tak trošek za avtor* ske pravice. Tudi je izjema, da mora gostilničar skrbeti za zavarovanje god* bene družine pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavstva za ves čas zapo* slenosti v njegovem lokalu, ker to niso njegovi delavci, marveč le kapelnikov!, s katerim se je gostilničar pogodil. Ako se pogodimo, s tesarskim, mizarskim, kovaškim, pleskarskim ali drugimi moj* stri nismo dolžni skrbeti za1 Okrožni urad za delavce teh mojstrov, zakaj bi moral ravno za muzičarje gostilničar imeti izjemo*
Gostilničar ima pač paziti na svoj posel v lokalu, nikakor pa ni v položaju naznaniti ali poročati, kakavi kampo* nist se bode izvajal vendar pa naj bo odgovoren za pravilno naznanenje in za dohodek avtorskega prava. To av* torskp takso morali ali imeli bi plečati glasbeniki za glasbo, kajti njihova obrt je glasba, ali avtor centrala baje noče priznati tega, marveč zahteva, da av* torske pravice plačuj gostilničar kojih večji del, glasbe niti ne razume.
To težko vprašanje prisiljuje gostil* ničarstvo do skrajnih sredstev, zato so baje člani Udruženja gostilničarstva savske banovine se odločili, da vsi od* povedo svojim glasbam, da se od 15. avgusta p« do 15. septembra obustavi
Za lovsko sezijo nudi puškama
Podpisujte delnice za
lostilnSearsieo pivovarno v £aiQe*n 1
V
I. slovenska tovarna	|
ij| Mali vola so- A
s davite iid. s I	———	I
1	Ljubljana, Slomškova ulica M. 27	j
^	priporoča:	r^j
S.	sodavico in pokalice,	°
77	naravni malinov in
\y	oitronov sok, nadalje	\/
A\j	sadne. pijače v patentnih
I	steklenicah: jagodovec	|
1*1	I_	1*1
nektar, kristalno ol-tronado In jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
IIEATAVKATEIt.il - UOSTlEJVli AR JI!
Ako Vam /• na tem, di sl Izdatno pomhoiite svoje dohodke,
GRAMOFON
brtz naiegm avfofrtita jimrtvo podjetje — glasba In petje razveseljujeta človeka.
<n
'4 Nudite Vaiim gostom to veselje osobtto ie. ker
VAS
ara (STANJE!
Vsak avtomat-gramofon se v na/krajiem času sam Izplača.
naročite si takoj naš najnovejši tip
AVT-OMAT:-::;::;
Opis in cene Vam na‘željo takoj sporočimo.
Centrala za splošno gramofonijo:
»GRAMOFON* - A. RASBE R G ER
L<]nbl)ana, Miklošičeva cesta it. 34
Palača „Pokojninskega zavoda" — Telefon 33—83.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Žaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev 18.
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voi&eno platno sa na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapet« nlike žnore, nogavice n dame in gospode se kupi najugodneje le pri:
Ulji
blizu Priiirnpvaga spominlk* oh igdl YYYtTTTTtT
igranje godbe v njihovih lokalih. Ta po* kret se širi po celi kraljevini, kar bo imelo za posledico, bode btez touha na tisoče godbenikov, koji so od svo* jega dela živeli in zapadejo s tem v brezposelnost. Potrebno je tudi da naši gostje resno vzamejo to novo davščino, ker stopa zakon zaščiti avtorsldh pravic proti koncu tega leta v veljavo Jf. vsemi svojimi kaznimi in posledicami*-
Popravek.
V	okrožnici pfi pobiranju posmrtnine v mesecu oktobru od članov gostilni* čarske Samopomoči se je vrinila nelju* ba pomota, da je med pokojnimi Jožef Benedik, pravilno pa je Benedik Neža roj. Rozman, gostilničarka v Kranju, ki je. umrla v starosti 46 let.
Kaiser, Ljubljana:
vrst« lovske patrone znamka basane z nemškim Kasloh brez-tim smodnikom. V zalogi bodo »G e c o« patroni z nemškim Roht-wellskim smodnikom.
platna in lifonov it domačih tovarn, kakor tudi svetovno inane znamke ..Schroir
* E. SKABERNE • LJUBLJANA
rnSJHI TRG »tav. 10
Ha željo vzorci!
lovci a
Ljubljana, Metelkova ni« 13	»•«.	pon.	hran.	n.«i*
^tllaclja esenc, etemlli prolavodor 1.1. d.
Zavarovalna delniška družba v Zagreba
Podružnica v Ljubljani
Šelenburgova ulica štev. 8 .
Telefon «4—05,
zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodam: vgjed požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanje avtotaksa, avto-jamstva ter sklepa življen-ska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja In smrti, otroška in Btedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarlfih. Police naSe družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev.
Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih
PBJUJ5. PUJi INKAJ>Q£
PRIPOROtA
A. H. 8KABBRNR. LJUBLJANA
Veletrgovina
Andrej Meiat v Komend pri Kamniku
priporoča svpjo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
 VI H
Veletrgovina
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljalo franko po železnici na postalo kupca 1
SREČKO 1
Telefon št. 2110
parna
nudi:
Sadne soke;	malinovec, oranžni, limonov,	bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,,	dodatek	za	čaj.
‘ Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna	svetla,	češpljeva
Esence:	rum in jamajca rum esenc i	t.d.
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
Telefon štev. 2255.
oddaja vino svojih članov • vinogradnikov co naiugodnejlih cenah.
Zalažna klet: Celovška 81 (v hiši je fcaiarne). Pisarna: Kongresni rg 2, v veži desno.
Zalog« stekla, porcelana In svetlllk
Vsakovrstne spalnice in razno drugo pohištvo nudi po najnižjih cenah
Matija Andlovič,
strojno mizarstvo, Komenskega ni. 34
FR. KOLLMANN. Ljubljana
Raznovrstno
mineralno vodo
»stfloicarjem In kavarnarlem naročb' Izdatno tnižane cene.
J kakor
u	Rogaški	Tem pel vrelec,
^	„	Slvria vrelec,
^	„	Donati vrelec,
^ Radinskl zdravilni vrelec, m Glesshdbolsko slatino,
N Preblausko slatino,
N	Gleichenberškl	Emin vrelec,
H	„	Konstantin vrelec
^ Karlovovarskl mlinski vrelec,
S Nieder Selters.
^ Franc Jožefovo grenko vodo. m} Hunyadi lanos grenko vodo. to	Gubersko Srebrenico
M	priporoča
U •	^	SO*	'«rc	*
N A. Šarabon, Ljubljane
Centralna vmarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
■F . ^	An* "v*lM • •- ‘	ry,ff
Telefon 2573	^	Telefon 2573.
J	&	i	-
opozarja ceni. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina tastne preše.
..Centralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje ie od vinogradnikov.
^ '	.'ffifor'	...
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
j Tinska trgovina In restavracija[U|	|
er Steple, Hp. Hiška 6
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih IhSB | naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2171	|
veletrgo’
raJslh roda.
Ceniki na razpolago I
Pristopajte k
..Samopomoči"!
HfcliB v materilalu
Hvalni stroji in kole»a znamke »Gritiner« in »Adler< za dom, obrt n industrijo. — Pletilni »Dnbled’, pisalni
LJUBLJANA Dunajska cesta 13,
oddata
Uubiansks ndustrje oro3<mvh cama^kov
JELAČIN & BOMP.
UOSltlHA.
X,..-'
Ljubljana
ČALOGA RAZNOVRbTNL-jA NAMIZJA LA GOSTILNE HOTELE IN KAVARNI
ga spomenika ob vodi,
, Ar Sl .	^
Poduk vezenja breplačenl
Na obroke
Pivovarna..„UNsON“ v LJnblJanl
W IM, ni	•‘•"O*.
■,1XSJtilz£?r,,‘* izdelke- kakor' ■M^Pa„a*,0!".0. m.arčno •" izvozno
 pivo v sodčkih in steklenicah, j
Dob# so ladl frontno 1» oladno olmo, ki so kot krma ra ilvlno colo orlooročlllvo.	5
, Stara; pot -štev. 1
(poleg Leoniftča) priporoča svoj priznano dobri
»MAJARONCKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
•'	«r	-	'	’	--	.V	-	t	’	-	•
• >	-i	-	.■	,	■	.
Ustanovljena leta 1886.	Telefon štev. 2578.
Mat« to Hlin Zy«s
a?..!*-'-'1	i	'	1
■B*ut r	-	Q<fcor»n*	li—nir
oeoooooooooo
©
srab, kraste, USaje odstranjuje pri človeku in živa- < lin Naftol - mašilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pr« < TBHKOCIT, Marna,
U«M ant Slovanllt.
©0©ee©ee©©©0
flottilDlcartte zadruge v L oDiiao!
Gosposvetska otsta «t««.' 16
po«N4i|« kNlj^ilteo • tar m alufcbo UMi
' v gostilničarskem obrtu :
Gospodarit .1 Ljfit>U«ae plačat« 'I Dm, ===== i detel« 4 Oin. -
Tovariii gostUnt Aarfi i Pasla* iajt« h ta osate« prilik«.
Cenjenim trgovcem, obrtnikom in zasebnikom se priporoča
■	u 1
AUTOPREVOZNIŠKA DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANI* f MIKLOŠIČEVA CESTA 4
'C
H
Pievažanje vseh vrst blaga, odvoz indovorna kolo-dvortfjPrevozi tudi na deželo ob vsakem času in najhitreje. Jamstvo za točno in brzo dostavo. Minimalne prevozne tarife; pri stalnih prevozih popust po dogovoru. Cenjena nafočilamaj ^e.oddajo osehno.alL telefonično v. pisarni.
ULibkeni
IsMra
feikega la anglclktga