Barbara Pogačnik
Elementi: Rdeča voda
Spet je zgrajena ladja, spet stoji rdeče barve, skačem z njene palube, plavam v vseh slogih. Na obali smo uredili prostore v ko{~eni pala~i, ki kot tan~ica drgeta pod svodom jutra limonove barve. Voda je okrvavljena, kot jo vidi rde~a barka. Visoko
se ji boči beli vrat ob vrnitvi v pristane.
Skupaj gresta na rob morja, belina na gladini, hrapavo se je dotakneta, nežni sneg je naguban na koži vode, pod slokimi svodi limonovega jutra. Ultima Thule je bila čisto blizu, ko sta jo otipala.
*
Elementi: Zidana skala
Gorovje odpre kamen v svetlem začetku. Navpično sonce si na ost nabere lističe in z njimi štorklja. Prestopata se na Zidanem mostu z ene noge na drugo. Enkrat jaz, drugič ti. Most se neopazno zazidäva, kamen se zastre med njunima korakoma. Prazna vreča, pretovorjena čez grebene, postaja zdaj vse težja. Presekan sončni lok bliska ob reki brez mostu.
Z razseljenimi očmi zima leži ob poti, vlak ji prhne sapo v nezrele nožne prste. Iz skrivnih razpok zdravim kamen, gluha, težja delim, kar postajam. Nobenega navodila za zidanje kamna ni v praznem zraku. Iz kupeja se sliši, kako se kulisa pomladi suši: škoda se dela v pokrajini, kjer molčijo vsi po vrsti. Kjer odpihnejo vsa govorjenja, ki se ne držijo malte s hišnega praga. Galeb v človeku dvigne krila, da bi se posušila -a otrobi, vezeni ob stare copate -pomaranče, zmetane v morje -
Eden izmed jaz in ti ne opazi mnogih razlik -galeb v zatoku ziblje pernate prsi med skale. Kot da bi iskale okno, se zlijejo oči čez most.
*
Elementi: Protje
Čakajo nas težki meči v srcu, dvorane, polne masivnega snega: kjer matere dvigajo glavo. Med rezanjem protja sem morala izgovoriti, kaj sem sanjala, kako so pri{la pisma v ko{aro, da sem jih v mislih sama pisala, in bilo je, kot da bi vsi umrli v sredi{ču, v istem semenju,
nasi~eni s soncem, hoteli umreti s kresni~jimi tipalkami v gosto razbeljeno slepljavo.
To je bila smrt oblike; onkraj nje nam je sprejeti ljubezen tak{no, kot je, vihravo žarečo na konju, ne ozirati se na lusčine, ki ji jih ljubosumni mečejo pod kopita
*
Elementi: Grafitna voda
V obmorskih skalah smo pozabili
drobne luknjice v zvezkih.
Pravijo, da se danes ne spla~a ve~ vra~ati
tega drobiža, vendar pa tudi
ne pride sam po sebi,
kajti nekatere zgodbe se pravijo
v neopravljenih odhodih grafitne barve;
ve~ je daljših - saj je dvom edini, ki jih vzbuja:
kot da za~udenje ne bi bilo dovolj mo~no
ali bi nas tišina po kaki besedi pregloboko odrezala
kot svin~nik pri šiljenju. Čez nagrmadena
skalovja oblakov, iz lukenj v zvezkih
prilezejo morski praši~ki
in nanje se vsujejo najbolj zaslužna
plitka grla iz prozorne vode. Te davne luknjice,
tudi te, saj je dvom najbolj nov v otroku,
ko ~as izstopi in za~ne te~i,
in ~as, da zadiham kot tla ob prosojnih naplavinah alg. Mukoma zvle~emo baldahin do polovice neba: pol ga ostane razgrnjenega in se premetava skozi grafitno sen~enje morja.
*
Elementi: Sončeva voda
(Heraklitska)
Nekega dne, ki plameni po ulici, ki se spušča, teče v zeleni veter, se je zahotelo trdne skale, da bi stali in videli, kako se je dan izmaknil vodi. V številnih stavbah Klini~nega centra so prečakane mesece že opustili: bi morali tudi naš vrt prepustiti barbarom? Z jezo, ki tre, kot so perice tolkle bele rjuhe, neki dan, ki plameni po ulici: vse to odvečno podrastje, prekošate veje. Vse, kar raste proti rožnatemu nebu. Zdrobljena okna ulice sijejo skoz plapolavo reko in celo grenka pisava ima vegasta vratca. Še zdaj smo v marcu, pravijo zapisi. Ni gladkega svoda, kot se tudi ulica zdrobi. Marec so utišali slapovi, ki naplavljajo naprej. Ali naj pogled potipa vrt ali pa bo potopljen.
*
Elementi: Les
V leseni izdolbini kokosovega čolna
ga je vodila s tokom,
dokler ni slepo udaril ob kamne?
Govoril je kot prazen oreh.
Iz kamnov, ki so se razčesnili
brez oziranja,
so pri{la nerodna drevesa iz davnine, da nam zdaj ob cesti mahajo z nasmehom. Bencin je plačan s ponarejenimi čeki -v oddaljenem mestu nekdo prosi za konec ljubezni.
Skorja, ki nikoli ni zlomila prosojnega morja,
je tenko razpihnila letnice.
Les se je uporabljal, dokler si verjel,
a je bil nenadoma ves mleček
že popit.
Elementi: Kovina
Smejemo se kot konzerve in se odpiramo
konzervirani v zmagi,
ko srna steče pred kovinskimi cevmi.
Za svetlobo oslepel obstane mo{ki, bel kot otrok. Brez besed se zra{~a z vejo.
Zdaj nihče ne more več v bližino jabolka z debelo zlato steno. Z zlatim prahom posuto dete je težko na rokah -in v velikem zvonjenju rdečih večernih zvonov nekoga spreleti strah pred to popolno in bakreno materjo, na katero med ljubljenjem mislijo srne.
Elementi: Zrak
Danes je Evropa le prazen ocean
z nekaj oblački otokov, kjer pijemo barvaste koktajle,
odre{eni skrbi. Kopnega več ni.
Pogodili smo se, da je bolje, če izgine.
Ženska, vsa iz zelenih tančic {kržatjega petja,
z mehkimi gibi kot kamenčke jemlje v roke
kontinente. Svetlobna drobtina v grlu zbode.
Skozi nekdanje kopno veje sončen veter, kopnega več ni.
In vsa Evropa čudežno molči.
*
*