LETO VI. / ŠT. 16 ni KRANJ DNE 18. APRILA 1953 CENA 8.— DIN Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam kaj hočete, grobovi, še od nas? Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub — grobovi tulijo ... Oton Župančič večno Kratka, toda velika je bila njegova življenjska pot. Bori« Kidrič se je rodil 10. aprila 1912. leta na Dunaju. Že v rani mladosti je začel z borbo za osvoboditev potlačenih ln Izkoriščanih in s 16. letom postal član SKOJ-a, takoj nato pa član KPJ. Odtlej je njegova usoda povezana z ustodo naših narodov. Ne monarho fašistična diktatura ne divjanje okupatorja ne informbirojska agresija ga niso zlomili. Podlegel Je za vratni bolezni v najlepših letih kot eden najzaslužnejših in najvišjih državnih in političnih voditeljev Jugoslovanskih narodov. Njegovo ljudstvo mu bo večno hvaležno ln bo trajno hranilo njegov spomin. h ^ soboto nas je presunila tragična ve si, da smo izgubili velikega sina - Borisa Kidriča. Jzgorel je v revolucionarni borbi za procvii svoje domovine, ki jo je ljubil z globokim žarom re-volucionarja-palriola. Njegovemu spominu so se poklonili vsi naši narodi, nepregledna množica pa ga je spremljala na zadnji paii. ■■Mm*?: ■ ti* *~^m!^M Vso domovino Je zajela globoka Žalost. Izguba noutrudljivega voditelja ln graditelja socializma ji Je ranila srce. Iz vseh krajev so hitele v Beograd množice, da mu izroče zadnji pozdrav. Tisoči ln tisoči so defilirali mimo trupla, ki Je ležalo do ponedeljka opoldne v palači Izvršnega sveta, in polagali vence. Ljubljana ga Je s solzami v očeh pričakala že na železniški postaji. Njegovo truplo so prenesli v palačo Ljudske skupščine. Pred krsto so nosili številna odlikovanja, ki jih Je tovariš Boris prejel za neizmerne zasluge: Bed osvoboditve I. stopnje. Bed narodnega heroja, Bed hrabrosti, Bed junaka socialističnega dela ln druga. V torek se Je mrtvemu tovarišu Borisu poklonilo nad 70 tisoč ljudi. Na tisoče vencev in pozdravov so mu prinesli lz vseh krajev države. Ves dan se Je vila dolga vrsta pred palačo, v kateri jo ležal, ob njem i*a so so vrstili na častni straži njegovi soborci ln sodelavci. Se nikoli ni bilo v Ljubljani toliko ljudi kot v sredo. Prišli so, da izkažejo poslednjo čast človeku, ki se je žrtvoval za svoje ljudstvo. — Njegovo truplo Je shranjeno v grobnici narodnih herojev, njegov duh pa v srcih vseh nas. GORENJSKA SE JE POSLOVILA OD VELIKEGA BORCU Trpka novica o smrti člana Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov in čla-fta Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ tovariša Borisa Kidriča je hudo zadela vsakega Gorenjca. Vsa Gorenjska se je pogreznila v žalost. Zavih rale so črne in državne zastave, spuščene na pol droga, takoj ko so radijski sprejemniki sporočili žalostno vest. Na Jesenicah je bil za sobo-boto zvečer sklican občni zbor delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Spremenil se je v žalno komemoracijo, s katere so navzoči poslali so žalno brzojavko soprogi hi Izvršnemu svetu ljudske skupščine FLRJ. Potem so odšli po obratih jeseniške železarne in govorili o izgubi, ki je zadela nas vse. Ob devetih zvečer so delavci v jeseniški železarni ustavili svoje delo za 15 minut. Nenadoma je tovarniški ropot prekinila grobna tišina, ki je izražala potrtost tistih, ki so pričakovali, da jih bo tovariš Kidrič spet obiskal, kakor jih je pred dobrim letom. Ko so se ustavili stroji in so se jeseniški žele zarji pričeli pogovarjati o tovarišu Kidriču, so se spomnili njegovega zadnjega obiska na Jesenicah, kjer je v dolgem in napornem pogovo- ru z delavci pozabil na svoje zdravstveno spanje in potreben počitek. V pogovoru je vztrajal do zadnjega hipa, nakar je moral hiteti, da je ujel brzi vlak proti Beogradu, kjer so ga spet čakali važni državni posli. Kako delaven, predan, talentiran, sposoben revolucionar je bil ta človek! Ta misel in cel plaz drugih spominov ln čustev se je utrgal v vsakem našem delovnem človeku takrat, ko je zaslišal bridko resnico. Smučarji, ki so prišli na Triglavski smuk, so tekmovanje opustili. Zbrali so se k žalni komemoraciji. Vodja avstrijske ekipe tov. Josef Spen-del, ki je hkrati vodja avstrijske delavske športne organizacije »Arbeitersportklub«, je izjavil, da se vsi delavski športniki Avstrije pridružujejo žalovanju našega ljudstva za svojim velikim sinom in voditeljem. V nedeljo dopoldne je bila žalna seja Ljudskega odbora mestne občine na Jesenicah. Prisostvovali so ji tudi predstavniki vodstev množičnih organizacij in važnejših društev. Komemoracije so bile na Jesenicah, Koroški Beli, Javorniku, Hrušici, Blejski Dobravi in drugih krajih v bližnji in daljni okolici. Podobno je bilo V vseh naših krajih, žalne seje so imeli vsi mestni in večina vaških ljudskih odborov. S komemoracij so pošiljali brzojavke tovarišici Zdenki Kidričevi in družini, Izvršnemu svetu FLRJ, Izvršnemu komiteju CK ZKJ in predsedniku republike tovarišu Titu. V brzojavkah so izrazili svoje so žal je nad izgubo vrlega borca besed in dejanj in obljubili, da bo podoba Borisa Kidriča ostala v njihovih srcih kot vzor novega človeka, človeka socialistične epohe. V Kranju je na svečani seji Ljudskega odbora mestne občine govoril njegov predsednik Vinko Hafner. Javna komemoracija je bila v ponedeljek v dvorani Prešernovega gledališča. Borovo »Besedo« je recitiral član PG France Trefalt. žalni govor je imeia tovarišica Mira Svetinova, članica Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsed-dnica sveta za zdravstvo in socialno politiko OLO. Nato je Prešernov pevski zbor zapel tri narodne in partizanske pesmi. V Kamniku sta se v ponedeljek v kulturnem domu sestali obe izmeni podjetja »Kamnik«. O tovarišu Borisu Pred letom je bil še med nami TOVARIŠICI ZDENKI KIDRIČEVI, BEOGRAD Ob izgubi borbenega in življenjskega tovariša, vzornega revolucionarja besed in dejanj, Vam, Marjetki in Jurkioi — iskreno sozalje. Kolektiv »Glasu Gorenjske«, Kranj IZVRŠNEMU KOMITEJU CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, BEOGRAD V Boris Kidrič med jeseniškimi železarji v januarju 1952. Kidriču je govoril direktor prihajale skupine, da se pošlo- rodni heroj Janko Rudolf. Pred? podjetja major Keržič. vijo od dragega pokojnika. Za poslopjem Izvršnega sveta ljud- V Tržiču je bila velika kome- cele vagone vencev so vozili ske skupščine LRS sta se od moracija v sredo dopoldne pred avtobusi, vlaki in vozovi v pokojnika poslovila predsednik Mestnim domom, kjer je ves Ljubljano, v mesto, od koder je Izvršnega sveta tovariš Miha čas pred tem častna straža v zgodovinskih dneh leta 1941 Marinko in tov. Josip Vidmar, Združenja rezervnih oficirjev tovariš Boris Kidrič skupno s predsednik Slovenske akademi-izkazovala spoštovanje in lju- Tonetom Tomšičem, Francem je znanosti in umetnosti ire bežen do velikega pokojnika, Leskoškom in ostalimi prvobor- predsednik sveta narodov zvez- V slehernem Kolektivu, v cj, prožil prve strele naše na- ne ljudske skupščine, vsakem mestu in naselju, — rodnoosvobodilne borbe. Kidričeve posmrtne ostanke v organizaciji komunistov na V sredo ob 11. dopoldne je. so prineseli pred grobnico nar Rupi pri Kranju, na zboru krenil pogrebni sprevod proti rodnih herojev. Spregovoril je stražiške »Svobode«, v Titanu pokojnikovemu zadnjemu do- tovariš Tito. in Induplati v Jaršah, na obč- movanju. Na žalni tribuni je Zadnje slovo od dolgoletnega sodelavca, sobojevnika in pristnega prijatelja... * * sredo je bil pokopan človek, Id je bil vedno v prvih linijah v boju za socializem, borec s puško, peresom, besedo, zgledom, z borbeno in nepopisno požrtvovalnostjo. Komisar Peter Je legel med svoje padle tovariše. Kakor oni, je tudi ta heroj) borbe in dela padel zvest svoji stvari do konca. Delavske roke, Id ga niso mogle pozdra-Smrt tovariša Borisa Kidriča ni samo hud udarec za vse viti pri pogrebu, so mu poslale naše delovne ljudi, marveč tudi težka izguba za vsako tisto zadnji pozdrav: — vsa gibanje v svetu, ki stremi k napredku in srečnejšemu življe- Ljubljana, vsi slovenski, vsi Jo-. , ' . ... *. , goslovanslu delavski centri so nju za vsakogar. Njegovo delo živi dalje v vsakem našem ^ zaviu v pretre8ljiv jok to_ delovnem kolektivu, v naših gospodarskih uspehih, v poglab- Varniških siren, ljanju socialistične demokracije, — v rasti socializma. Na grobu so zapeli »Interna-Sledili bomo zgledu velikega revolucionarnega borca in cionalo« hi narodno »Lipa ze- mdstaca. lenela je«. Zvokom mednarodne himne revolucionarnega delavstva se je pridružila lepa melodija otožne slovenske pe- nem zboru »Partizana«, v za- spregovoril njegov prijatelj tov. smj. petje je simbolično poka-drugi »24. december«, na žal- Edvard Kardelj. Glas se mu je zalo tisto, kar je Boris Kidrič ni svečanosti v Medvodah, v tresel, težko Je zadrževal jok storil v življenju, človek veli-hldrocentrali Moste, — povsod in ko je dejal: »Politični komi- kega formata in širokih borijo naš gorenjski človek izrazil sar Narodnoosvobodilne vojske zontov je v tem, ko je pospešil svoja čustva do tistega, ki je Slovenije, Peter Kalan, se vra- zgodovino in popeljal slovensko zrasel iz slovenskih tal, čigar ča k svojim bojnim tovarišem,« ljudstvo v boj za jasnejšo pri-domovina je bila Jugoslavija, so ga premagala čustva žalosti hodnost, vnesel v življenje na-življenjski smoter pa blagosta- ln bolečine za tovarišem, ki se šega naroda revolucionarnega nje in sreča delovnega ljud- ne bo več vrnil. duha proletarskega internacio-stva. V imenu slovenskih delavcev nali zrna in ga združil z vsem Okoli 10 tisoč ljudi je v sre- Je spregovoril nad krsto Borisa najlepšim, kar je živelo ln živi do odšlo z Gorenjske v Ljub- Kidriča predsednik republiške- v nedrih slovenskega človeka ljano, da ga pospremi tja, kjer ga odbora Zveze sindikatov na- ln njegove kulture, je končno našel počitek, ki ga v življenju ni poznal. Med o-gromniml kupi vencev je bil tudi venec jeseniških kovinarjev iz gorskih cvetic in šopek 20 aprila poteče 11. leto od goča orožja, so tov. Žagar 1» planik, ki jih je znani alpinist herojske borbe 13 partizanov v njegovi borci v objemu peli Jože Čop natrgal na samem jamj na okroglem pri Kranju, partizanske in revolucionarne vznožju Triglava. kjer je s svojimi tovariši padel pesmi ln si raje sami vzeli že v ponedeljek ponoči je po- Stane Žagar mlajši, član PK svoja življenja, kot da bi prisebna kompozicija pripeljala SKOJ-a za Slovenijo. Okoliške- šli živi okupatorju v roke. posmrtne ostanke tovariša Bo- mu prebivalstvu je še danes Tudi letos se bomo njihove risa Kidriča, Ves naslednji dan živo v spominu dogodek, ko se Junaške borbe in smrti spom-so defilirale nepregledne rano- je skupina partizanov v jami nili na proslavi, ki bo v nede-žice potrtih državljanov ob mr- dva dni upirala pobesnelim fa- ijo, 19. aprila ob 15. uri na tvaškem odru v poslopju Ljud- šistom, iz katere Je hotel oku- grobu na Okroglem. Vabimo ske skupščine LRS na Trgu re- pa tor dobiti vse borce žive v vse svojce padlih, borce ln pre~ voluclje. Iz vseh krajev Slove- roke. Ko je v več kot tisočkrat- blvalstvo, da se proslave ude-nije in iz drugih republik so nI premoči uporabil že vsa mo- leže v čimveč jem številu. Kolektiv »Glasu Gorenjske«, Kranj OBLETNICA NA OKROGLEM Franc Štele-Miško ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA Osvobodilna fronta se utrjuje Čeprav je bil teror čedalje neznosnejši, se je osvobodilno gibanje širilo iz dneva v dan. Novi in novi odbori Osvobodilne fronte se ustanavljajo, prihajajo novi in novi člani. V tem času so sestavljali vojaško in politično vodstvo kranjskega okrožja razen sekretarja Vodopivca še Lucijan Seljak, Sane Bečan in Janez Poljane. Ob veliki pomoči članov Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko tovarišev Tomota Brejca, Alojza Kebeta, Toneta Dolinska in Mire Svetinove je Okrožni komite uspel ustanoviti nove partijske organizacije ter široko in trdno organizacijo OF. Znatno vlogo je pri tem imel tudi SKOJ. Iz njegovega vodstva sta predvsem znana Tugo Vidmar iz Kranja in Stane Žagar mlajši, sin narodnega heroja. Ob koncu leta 1941. je v Kranju in njegovi okolici — brez tržiškega kota — v podjetjih in na terenu delovalo 43 političnih centrov. Od tega je bilo 15 partijskih organizacij, 17 odborov OF ter 11 SKOJ-evskih in mladinskih grup. Važen vpliv v aktivizaciji prebivalstva je imela partizanska literatura. V začetku je prihajala iz Ljubljane, poleti 1941 pa je bilo organizirano tiskanje brošur in partizanskega časopisja tudi v Kranju — najprej na Klancu, kasneje v Stražišču. Prve številke ., Slovenskega poročevalca" so tiskali v 1200, pozneje pa v čez 3000 izvodih za vso Gorenjsko. To literaturo so razpe-čavali po široki mreži, ki je najprej tekla iz LJubljane skozi Medvode v Kranj, po osamosvojitvi pa iz Kranja na Jesenice, v Tržič, Kamnik itd. Ker je bila organizacijska in politična aktivnost na terenu zelo razvita, so Vsak (dan odhajali v partizane novi borci. Po večini so se pridruževali Jelovški čeli, ki se je mudila v okolici Mohorja in Jamnika. Bila je v redni zvezi z Okrožnim komitejem Partije in z Okrožnim odborom OF. Jelovška četa je bila aktivna predvsem na desni strani Save, posegala pa je tudi na levo stran. 21. oktobra je v Zapužah zaplenila mnogo hrane in z dvema kamionoma odpeljala skozi Kranj 6000 kg moke. Po akciji so partizani oba kamiona uničili. V noči 1. decembra je Jelovška četa likvidirala 8 izdajalcev, med njimi enega v Cirčičah in enega na Pšcvem pri Kranju. Na ta večer je gibanje doživelo še drug politični uspeh, ko je prebivalstvo Kranja in Tržiča na poziv Osvolx>dihie fronte pokazalo svojo pripadnost tako, da se ob določeni uri ni po-javilo na ulicah. Ustanovitev Kokrške čete Zadnje dni novembra 19-11 je bil v hiši Janeza IMpana, po domače Lenarta, v Šenčurju partijski sestanek. Udeležili so se ga člani vaške celice, ki so takrat še bivali v Šenčurju: Janez Pipan, sekretar, Anton Stefe, Jože Stružnik in Pavel S velel j. Prisoten je bil tudi Stane Bečan, ki je bil v takratnem komiteju odgovoren za vojaški sektor. Na sestanku so sklenili, da bodo organizirali novo partizansko četo, ki naj bi po zamisli tedanjega pokrajinskega vodstva za Gorenjsko postala središče ponovnih partizanskih akcij na levem bregu Save, t. j. v trikotu Tržič - Kamnik-Šmarna gora. Zamišljali so si, da bi bili v novi četi najprej prostovoljci iz Šenčurja in okoliških vasi, kasneje pa bi vanjo pritegnili tudi prostovoljce iz ostalih predelov na levem bregu Save. Določeno je bilo, naj bi četa delovala predvsem v dolini Kokre. Tam naj bi imela tudi svoj prvi tabor, — nad Suha-dolnikom, na samem, visoko v hribu pod Krvavcem in Grebenom. Z rušenjem mostov in cest, zaprekami in napadi naj bi četa onesposobila važno cesto, ki teče po_Jpj dolini in veže Koroško preko Jezerskega z Gorenjsko. Dogovorili so se, da bo vojaško vodstvo v čeli prevzel Slane Bečan, ki je že imel izkušnje iz ilegalnega in partizanskega življenja. (Bil je borec Kranjsko - tržiškega bataljona v juliju in avgustu 1941, kasneje pa je bil vseskozi ilegalen terenski delavce.) Nekaj dni po omenjenem sestanku. 9. decembra 19-11 je obiskal partijsko celico v Šenčurju Alojz Kebe - Štefan, takrat Član pokrajinskega vodstva za Gorenjsko. Dal je vsa potrebna navodila za nadaljnje ddo pri organiziranju Kokrške čete. Tako se je začelo zbiranje prostovoljcev. 2e naslednjega dne, 10. decembra so se v bližini Šenčurja sestali prvi prostovoljci: Svctelj in Belehar iz Šenčurja in Bukovnik ter Zupane iz Vogel j. Prvo začasno taborišče je bilo v hribu nad Stelanjo goro. 11. decembra se je odzval Janko Martinjak iz Srednje vasi in se jim je pridružil še isto Del Kokrškega bataljona I. 1942 noč. 12. decembra sta vstopila v čelo Stan ko Cotman iz Šenčurja in Janez Pohleven Z Orehka. 19, decembra sla s po m o rjo Staneta Bečana prišla v Četo Tine Teran m njegov brat Slane i/. Dupelj, bivša boren Kranjsko - tržiškega bataljona. 18. decembra se je vključil v četo - preko zveze v Šenčurju — 'Slane Smid i/. Cirčič, 27. decembra pa so priSll po Bečanovi zvezi Matevž Be- nedičič Z Jesenic, Ludvik Kotar iz Kri/ev pri TrižčU in še nekdo. Prišli so iz Cankar- jevega bataljona z Jelovice in nekje pod Kranjem prekoračili Savo. 29. decembra je Stanko Smid pripeljal v četo Stanislava Su-bica, 3. januarja 1942 pa je po prizadevanju vaške partijske organizaeje v Šenčurju in organizacije OF v Vogljah vstopilo v četo kar 10 Vogljancev: Karel Rozman, Janko Bozman, Janez Kristane, Stane Gregorčič, Franc Zupane mlajši, Albin Zupane, Janez Zlate, Janko Oselj, Franc Molj in Štefan Bizjak. 6. januarja je Stane Bečan pripeljal v četo še šest borcev iz Cankarjevega bataljona: brata Božanca iz Pirnič pri Medvodah, Vinka Burnika in Srečka Dcrmastjo iz Skaručne, Tinela Zaletela iz St. Vida in Ludvika Kolarja iz Tržiča. V to skupino je prišel še novinec Jože Bopret iz Velesovega. Milan Kožanc je prinesel s seboj tudi puško mitraljez. Geta je tako štela že 31 bor- cev in posedovala 2 radijska aparata, ki so ju borci odvzeli 23. decembra v Vogljah. JPrvi premiki Vse dotlej je četa taborila na istem mestu, G. januarja 1912 pa se je morala premakniti na Krvavec, kjer se je nastanila v kočah na Kržiški planini, po enem tednu pa nekoliko niže v pastirskih kočah na Jezerski planini. Premiki so l>i 1 i potrebni, saj se je po Stefanji gori že govorilo o partizanih nad vasjo; bili so kompromitirani. """V tem času je četa dobila od Juleta L»-pajneta, učiteljevega sina iz Cerkelj, 3 vojaške puške in nekaj municije. Prav takrat ie poizkusila izvesti večjo akcijo v kamnolomu Kokra, kjer je nameravala zapleniti večjo količino eksploziva, nujno potrebnega za miniranje mostov. Zaradi premočno utrjenega skladišča in številne nemške posad-ce pa ta akcija ni uspela. Partizani so se morali umakniti. (Nadaljevanje sledi) Opomba uredništva: Vse tiste bralce, ki podrobneje poznaj* nekatere dogodke, o katerih piše lovan* Stefe, ali celo posedujejo kako podatke a'» dokumente, naprošamo, nni lo sporočijo bodisi uredništvu „Glasu Gorenjske', bod«" zgodovinski lekciji Okrajnega odbora Zve**' borcev v Kranju. Namen objavljenih l,r!* spevkov je namreč tudi, zbrali 'čini popolni' ie gradivo za zgodovino Gorenjske v ^}}rt\1' iioosvobodilnein boju. Vse pripombo ah "° polnitve nam bodo dobrodošle. Radovljico moramo očistiti in urediti Starodavno mestece Radov- vali Lepote tega planinskega če pride tujec v Radovljico ljica ima vse naravne pogoje, sveta. Gimnazijsko igrišče je in bolj natančno pogleda okoli da se razvije v privlačno tuj- skrajno zanemarjeno. Sredi sebe, si lahko kmalu ustvari skoprometno postojanko. Nje- igrišča je cel kup debelega sodbo o kulturnosti ljuda, ki na osrednja lega, milo in sonc- gramoza in še večji kup raz- dopuščajo tako nesnago na vidno podnebje, sodobno kopališče bitih lončenih kahlic za sobne nih krajih tega po naravnih z edinstvenim razgledom na peči, na obodu igrišča pa po- lepotah tako bogato obdarje- S PRVEGA ZASEDANJA Dg V SAVI CEMU NEZAUPANJE Proizvodni uspehi - Volitev upravnega odbora - Potrditev bilance - Vsa razprava se suče okoli dobička Novoizvoljeni Delavski svet izvajalcev za varčevanje tudi v Tudi ni mesta kakemu neza-tovarni »Savi« se je v petek »Savi«. Tako so pri iztisku in upanju. (Nasprotno, naše za- venec visokih gora, krasna hojeno in zanikrno grmičje. nega mesta. Vse to bi se dalo prvič sestal, da izvoli svojega škartu znižali lastno ceno za upanje v socialistično družbo okolica s številnimi naselji, ze- V stari radovljiški pasaži, ki brez večjih težav in stroškov leni holmi in prijetni izleti pro- krajša pot s postaje v Pred-ti Lescam, Begunjam, Moš- trg, je pravo kotišče nesnage, njam, Gradišču in Lancovem ker nekateri ponočnjiaJki sma-— vse to vsako leto privablja trajo ta rov za javno strani-v Radovljico letoviščarje iz šče. če človek pogleda okoli raznih krajev Slovenije in tudi sebe, vidi podrte ograje, polom-iz drugih republik. Ijena vrata dvorišč, na dvori- Toda tamo naravne lepote ščih pa raznovrstno navlako, mesta in naselij še ne zadostu- ki daje slabo spričevalo uprav-jejo za razvoj turizma. Gostom nikom in gospodarjem, je treba nuditi nekaj več. Mestu je treba dati lepo podobo, ki bo v skladu z naravnim okoljem. Goste bo še bolj zadovoljilo, če bodo na udobnih klopeh uživali krasote planinskega sveta, če bodo imeli vedno na razpolago vodo in razsvetljavo in od časa do časa tudi kulturno razvedrilo v obliki godbenih in pevskih koncertov ter se naužili lepote ob gorenjski folklori. Treba pa bo tudi mesto urediti tako, da bo za oko bolj piijetno. Predvsem bo treba s cest, potov in dvorišč odstraniti vso grdo navlako, ki žali estetski čut vsakega kulturnega človeka. Ob Pokopališki poti leže ceh kupi razbite opeke, posode, steklenic, konserv-nih škatel, starih cunj, kosti in druge navlake, ki kazi ta lepi okoliš starega mesta. Ob župni cerkvi leže razbite opeke, v severnem delu Grajskega parka je prava džungla drevesnih vej, napol podrtih šup, ki kažejo gola strešna rebra itd. Ob Gubčevi ulici in ob Partizanski poti so celi kupi smeti, pepela in celo človeških las. Ob lepi Kajuhovi ulici, s katere je najlepši razgled v dolino obeh Sav, na Lancovo, Blejsko okolico in na Triglavsko pogorje, leže celi' kupi vsakovrstne navlake in to na kraju, kjer bi moralo biti nekaj klopi, s katerih bi ljudje uži- odpraviti in to staro naselje bi dobilo videz lepo urejenega in kulturnega mesta. Samo nekoliko več smisla in dobre volje, pa bo Radovljica zaživela lepše življenje, saj ima nekaj prav lepih gostinskih lokalov in lepo urejenih trgovin. M. Sušnik naglico oddaljujemo od pogubnega birokratičnega centralizma. Saj nihče ne krati pravice do delitve dobička tistim, ki KAJ PH SPOMENIK NA BLEDO? en %Bwm na Jesenic«^ čeprav je Mestno gradbeno podjetje Jesenice staro komaj leto dni, se prav lepo razvija. Nič čudnega, saj na Jesenicah še leta in leta ne bo zmanjkalo gradbenega dela, najsi so nekateri lani menili, da ni potrebna ustanovitev Mestnega gradbenega podjetja. Po njihovem mnenju bi namreč zadostovali že gradbeni podjetji »Gradiš« in »Primorje«. Dvomili so, da bi Mestno gradbeno podjetje sploh usp/evallo. Ti »skeptiki« so se kaj kmalu pomirili, ko je novoustanovljeno podjetje kljub skromnim začetnim obratnim in finančnim sredstvom želo prve uspehe. Med večjimi deli, ki jih bo letos opravilo, je gradnja velike ledenice, ki bo z ledom oskrbovala vso Gorenjsko. Le-denica bo v bližini športnega igrišča »Jože Gregorčič« in bo proizvajala led tudi za prvo letno drsališče v Jugoslaviji, kar bo razveselilo predvsem je-seniiške drsalce. Drug večji objekt, ki ga bo Mestno gradbeno podjetje letos zgradilo, je stavba za komunalno službo. Tudi to bo nova pridobitev za Jesenice, saj je bila doslej komunalna služba precej težavna, ker ni bilo primernih prostorov. V pritličju te večje enonadstropne stavbe bodo vse potrebne delavnice ln avtogaraža, v prvem nadstropju pa bodo upravni prostori im stanovanja cestarjev. Trgovsko podjetje »Vino-Go-renjka« Jesenice je poverilo Mestnemu gradbenemu podjetju gradnjo enonadstr. stavbe v velikosti 11,5x19 m. V spodnjih prostorih bo velika in moderno urejena vinska klet, ki je doslej Jesenice še niso imele- Sedanje skladišče podjetja *Vino-Gorenjka« jo namreč zelo primitivno in za jeseniške •azrniere neprimerno. Razen tega obnavlja to podjetje zanemarjene komunalne naprave na Jesenicah. Med Manjšimi deli bo gradnja električnega transformatorja Pod Mežakljo. Tudi na izboljšanje življenjskih razmer svojega kolektiva Podjetje ne pozablja. £e v letošnjem letu bo postavilo stanovanjsko zgradbo za svoje delavce in uslužbence z Uurtno 'neaizo. Zaradi VJMtgS toga je to Podjetje lahko za vzgled vsem Manjšini podjetjem na Jesenicah, —ar Ves čas od slavnostnega pogreba blejskih žrtev fašizma in padlih borcev narodnoosvobodilnega boja se na Bledu menijo o tem, da bi postavili spomenik, ki bi vsakogar spominjal na slavne dni narodne osvoboditve. Sprva, leta 1945, so najprej nameravali urediti skupno grobnico. Nad njo naj bi bil spomenik. Kasneje so razpravljali, kje naj bi bil: ali pred šolo ali v parku. Nenadoma je šinda misel: »Najznačilnejša posebnost Bleda je vsekakor Blejsko jezero. Kaj ko bi ga postavili na obrežje ali celo na jezero samo?« V tem primeru bi bil ta kip spomenik naši ljudski revoluciji in ne samo padlim žrtvam, katerih grobovi še vedno čakajo dostojnega spomenika. Predlog je prodrl. Kipar Jakob Savin-šek in arhitekt Kobe sta izdelala več osnutkov. Kipar Sa-vinšek je s spomenikom hotel predstaviti idejo svobode in našega delovnega človeka, ki se bori zanjo in v to borbo kliče več in več ljudi. Na sliki: Eden od številnih osnutkov spomenika NOB na Bledu. Silhueta je postavljena na zamrznjeno gladino. predsednika, upravni odbor in 3.5 odstotka, razen tega pa pri nas nenehno raste, zlasti potrdi zaključni račun podjetja, prihranili težke milijone z ra- pa ob vsakem novem predpisu Prvi del dnevnega reda so kar cionalnejšo uporabo premoga (čeprav postavi vse staro na hitro opravili. Izmed treh kan- in elektrike. Storilnost dela je glavo; ker nam ne gre za »Iju-didatov za predsednika so iz- nenehno rasla, tako da je po v- bi mir«!), ker se ob njem po-volili tovariša Andreja Perko- prečen presežek norme v letu novno zavemo, da se z veliko ta z dvetretjinsko večino gla- 1952 dosegel 4.4 odstotke. Kon-sov. Nato je stari upravni od- čni rezultat njihove prizadev bor podal poročilo o poslova- nosti je: 537 milijonov dinar nju podjetja in obrazložil za- jev dohodka, ključni račun. Delavski svet je lahko mirne so ga ustvarili, in le-ti imajo Iz poročila in razprave je vesti potrdjil zaključni račun Prav> ^ zahtevajo to, kar jim razvidno, da je podjetje pod {„ dal razrešnico svojemu pred- £re- Toda vsaJ mal° razume-delavsko upravo uspešno delo- hodniku, čeprav bi bilo brž- vanJa je treba ohraniti za te-valo navzlic težavam, ki so kone bolj prav, da je počakal *are, ki nastajajo pri pre-sledile reorganizaciji našega potrditve bilance na okraju, usmerjanju in urejevanju na-gospodarstva in lanskoletni! Tedaj bi bila razrešnica kon- šega gospodarskega sistema, ki katastrofalni suši. Pomagala čnoveljavna. Vendar je nekaj £a razen posledic preteklosti sta jim iznajdljivost in razu- drugega bolj vredno kritičnih tepejo še elementarne nezgode, mevanje potrošnikovih potreb, pripomb. Gre za razpravo o Proti koncu seje je bilo go-Kajti s sprostitvijo trgovine se lanskoletnem delu v zvezi z bi- vora še o investicijski gradi-je pokazalo, da njih proizvodnja ianco# žalostno, vendar resnic- tvi v letošnjem letu. Po inve-ne ustreza povpraševanju in da no je dejstvo, da se je nove- sticijskem planu jim je odo-so z nekaterimi proizvodi zasi- mu s»yetu zdelo vredno raz- hreno 63 milijonov dinarjev od tili: tržišče za daljši čas. Treba pravljati le o delitvi dobička, tega pa okoli 40 milijonov v je bilo začeti s proizvodnjo no- Resda je bilo poslovanje uspe- devizah. Niso se še odločili, ali vih artiklov, ker bi sicer znat- gno, in da novi člani še nima- naj grade novo tovarno ali pa no število delavcev ostalo brez j0 izkušenj, toda čeprav je bilo si prilagodijo dosedanjo poslop-dela in zaslužka. Kasneje pa uspešno, ne moremo trditi, da je Tiskanine - obrat II. Začeli so prišle na vrsto tudi težave se ne da ničesar še izboljšati, pa so že obnavljati In širiti z nabavljanjem surovin: zara- in Vse nepopolnosti so novim staro valjamo, nakar ji bodo di pomanjkanja deviz je pri- članom sveta več ali manj povsem obnovili streho. Pred manjkovalo gume. Podjetje je znane, ali bi vsaj morale bitL njimi stoje v letošnjem letu našlo izhod v proizvodnji arti- ker v tovarni žive in delajo, obsežne proizvodne naloge, za klov, ki zahtevajo malo gume Zato je nerazumljivo, da so kar dosedanje kapacitete ne in dosti delovne sile. Pov- šteli za prvo in edino dolžnost zadoščajo. Osnovna težave pri praševanje je vsak dan raslo, razdeliti dobiček. Nerodnost pa vsen širitvah bo, zagotoviti ne-z njim pa tudi proizvodnja, šele sledi. Ker bilanca še ni moten proces. Vendar smo pre-Podjetje je začelo odpirati celo potrjena s strani okraja in ker lastne trgovine, da zadovolji so prav na dan seje prišla no-kupce. Tako je podjetje uspelo Va navodila, ni bilo mogoče do-izpolniti svoj plan ln celo pre- Dička takoj razdeliti In to je seči obveznost za 2.7 odstotka, bUo najhujše. Ni manjkalo raz-Slika njihove dejavnosti ne burjenja in bojazni, da jim dobi bila popolna, če ne bi orne- biček uide. Eden prisotnih de-nili tudi smotrno ravnanje s lavcev je celo dejal, da ljudje surovinami, varčevanje in raz- izgubljajo zaupanje zaradi po-lične racionalizacije, Id so pri- gostih izprememb, navodil in pomogle k temu, da je podjet- uredb. Bes ni prijetno, da se je znižalo lastno ceno za 156 predpisi iz dneva v dan iz-milijonov. Samo z nadomestit- preminjajo, vendar pa je tako vi jo ene surovine z drugo prav. Do tega zaključka bi pri-(bombažnega ktorda s sinte- šli morda tudi tovariši iz »Sa-tičiurn) so prihranili 61 mili- ve«, če bi za trenutek pustili jonov in izboljšali kakovost ob strani misel na nekaj tiso-lastnih pneumatik na raven čakov. Saj tu vendar ne gre Inozemskih. Novi gospodarski za kaprice tega ali onega, za sistem je povečal interes pro- spremembe zaradi sprememb. pričani, da bodo kos nalogi. Na koncu so izvolili nov u-pravni odbor. V Cerkljah so zaključili gospodarski ležal Za izboljšanje turizma v Bohinju svetu. Njegove lepotne zaklade je trelba propagaratl. V ta namen bi bilo potrebno izdaja- (Nadaljevanje in konec) mogel odpovedati. Zato so lju- vanje. Nemci so po srditi bor-Razvijajoč se smučarski biteljd in občudovalci gora in bi s partizani zažgali hotel Sv. šport je našel pri nas prav v Bohinja — delavci, učitelji, Janez, zgorel je dom na Kom-Bohinju svoje prvo središče in profesorji in mnogi drugi — oporo. Tu so bila državna pr- spali po senikih in svislih v venstva v teku ln smuških Ukanci, dijaki so taborili za boditvi se je v edini preostali vati vseh sredstev sodobne preskokih. Tekmovanja na mali Sv. Duhom, čez steno Komar- hotel v Bohinjski Bistrici na&e- pagande. 25-metrsiki ln pozneje na ve- ^e Pa 80 SG vsipali planinci, ki lila nižja gimnazija, Hanseno- Urediti je treba vasi in jim liki Hansenovi skakalnici so &° prihajali s Triglavskega po- vo skakalnico je že pred vojno dati ni, vse ostalo pa je bilo izro- ti prospekte, natiskovati, raz-pano in opustošeno. Po otsvo- glednice in se sploh posluže- privaJbljala v Bohinj številne gorja. Planinci so probili v go- občudovalce smuškega športa. rah P° Pa*" dni> izpraznili svo- Da se v tistih časih zimski tu- Je nahrbtnike, popih v kaki rizem v Bohinju ni močneje planinski koči skodelico čaja razvil, leži poleg gospodarskih ali v planini latvico mleka, se težav precejšen del krivde tu- okopali v jezeru in se peš ali di na premajhni pripravljenosti domačinov. Čeprav je takrat deloval v Bohinju navdušeni spoirtntik jTomaž Godec, strasten oboževalec lepot bo- pa z avtobusom delniške družbe Triiglav, ki so jo ustanovili kmetje v Bistrici, odpravili na železniško postajo, da so tako čimprej laapustfili izanje pre- hinjskih gora in doline, se Bo- dragi Bohinj. Nekdanje mno-hinj ni mogel dvigniti in po- žice Tržačanov, Dunajčanov, kazati svetu. Pražanov in drugih izletnikov Razen zimskega športa na so torej zamenjali planinci, začetku desetletja (od 1930 da- noteli Pa so sprejemali bogalje) sita dala sjlutiiti razcvet tine z Ju£a- tik Pred voJno Pa Bohinja še dve .stvari. Na pre- vse številnejše Nemce, nekaj estetski izgled. Odpreti zatemnila slava Planice, ob je- trgovine z izdelki umetne obr-zeru je strohnelo še tisto pri- ti, kjer naj prodajajo od gor-mitivno kopališče, ki je pred juških ceder mimo poslikanih vojno bilo itd. Tako imamo da- mevkuških zvoncev, na grčah nes po štiridesetih letih za tuj- naslikane ali v les žgane moški promet v Bohinju vsega ti ve gora, jezer in alpske flo-skupaj samo dva hotela ob je- re, Idrijske čipke, vse tja CTo zeru, skromno restavracijo v originalnih miniaturnih bohinj-Bohinjski Bistrici in obnovlje- sikih putrihov. Na mize je treni pianista Dom na Komni; ha postaviti daleč na okrog kvečjemu lahko še omenimo znani bohinjski sir, izdelan penzion pod slapom Savice, vsaj v predvojni kvaliteti, podjetnost vaščanov v Stari Treba je tudi vljudnosti. Te Fužini, ki radi prenočujejo naj se uče domačini, še bolj tujce, in dovolj skromno kra- Pa gostinsko osebje. Tujcu ] jevno istem visni skali nad Bohinjskim je zerom je zrasel moderen hotel Bellevvue, ki si je kmalu pridobil ugled in sloves daleč preko meja, na Komni pa je bil po Godčevi zamisli zgrajen u-doben planinski dom. Tik pred drugo svetovno vojno so torej obstojale v Bohinju naslednje tujsko-prometne ustanove: 4 hoteli ob jezeru, Dom na Komni in - - od nekdanjih sedmih — edini preostali hotel Triglav v Bohinjski Bistrici. Vsa ostala gostišča pa so bila že takrat dovolj zastarela in niso več mogla zadovoljiti zahtevnih tujcev. Zapuščeno sonkailšče je do neke Hansenova skakalnica, medtem ko ni bilo sodobnega kopališča niti ob Savi, niti ob jezeru. V obstoječe hotele ln druga gostišča so zadnja lota pred drugo svetovno vojno za- Angležev in Francozov. Druga svetovna vojna je prinesla Bohinju novo nazado- gostinsko podjetje v kraju. Ali je potem kaj čudno, da najdejo oči po štiridesetih letih na bohinjskih cestah le 8 tujcev .. . ? treba dokazati, da nam ni le za njegov denar, ampak da nam gre za to, da bi se pri nas dobro počutil. V Bohinju ima tujec dovolj naravne paše za lepote žejne oči, a nekaj mu je moramo tudi nastaviti. Oživiti je treba tradicijo kmečkih prazni k o\, kravjih balov, tekem koscev in žanjic ipd. Seveda vse to v ori- in tudi Bohinjska Bistrica ga g^ni obliki, tehnično in u-,_________a„„i...^ i^„ j„ metniško pa na višini, kakršno ba obnoviti Dom- na Voglu, ki f^eva na? ^Ohraniti je , treba narodne nose m se ob Kaj bi bilo ukreniti? treben vsaj en moderen hotel in tudi Bohinjska Bistrica gi krvavo potrebuje. Dalje je tre bnovitl Dom» na Voglu, k naj bi bil odprt vse leto, in čimprej dograditi restavracijo ;JudsMfh .praznikih od katerih pri Sv. Janezu, kjer zdaj tu- tujci odnesli spoštljive Vsak razsoden, v bodočnost uprt človek ve, da bi drugI narodi take naravne bisere, kakor so v Bohinju nakopičeni v preobilici, tako in že zdavnaj izkoristili, kakor se mnogim pri nas niti sanjati ne more. Nisem zato, da bi šil dosledno po poti drugih narodov. Ne, ni nam treba na vsak vrh speljati žičnice, ne zgraditi pod vsakim grebenom nadomestila hotela z udobn0lStml. Potrebno pa nam je marsikaj! Za razvoj zimskega turizma (naj zaspanci ne ugovarjajo, da je na to zdaj prepozno ali prezgodaj misliti) je nujno i vse pogosteje hTNemri Zgraditi žičnico na Komno in in bogatini iz Srbije in Hrvat- -kali progo za slalom na ske. Delovnega človeka si v vrh Roble, ki naij bi bil doseg-njih družbi zaman iskal... ^ z žičnico. Za poletno se-NjiS delovni človek ie takrat 7'ono Pa Je nujno zgraditi mo- k:T drugo ^Siv. Sobe v demo kopališče ob Jezeru ln soko rentabilnost Uskovnice in hotelu si zaradi' draginje ni obnoviti nekdanje kopališče mogel najeti, goram pa se ni Danico. Ob jezeru bi bil po- pri Sv. Janezu, kjer zdaj risti nimajo niti primerne strehe. Predvsem pa je treba asfaltirati cesto od Bleda' skozi Sotesko do Zlatoroga, kajti pešci prihajajo zdaj na postajo bolj podobni mlinarjem kakor planincem. Za poletni in zimski turizem je treba odpreti svet okrog Koprivnilika in Gorjuš. V ta spomine, predstaviti v njih Pri obnovi vsega tega pa naj ostane Bohinj tako naraven, kakršen je bil le je. In če zgladimo ln napravimo vse našteto, bo naraven tudi Še vedno ostal. Rešiti bi bilo še vprašanje, kdo naj gradi, kdo naj pripravlja, finansira in organizira vse našteto ln morda še namen je treba zvezati skoraj kaj več? Levji delež bo vse- dograjeno koprivniško cesto s kakor ležal — kar je končno pokljuško, da bo sposobna za tudi prav — na Bohinjcih sa- promet od Sv. Janeza preko mih, ker bodo le-ti imeli od Srednje vasi in Pokljuke do vsega tega tudi največ korl- Bleda. Misliti je treba na vi- stii, če bo dovolj volje ln prt drugih planin ter pokazati ta- kmalu premaknila na bolje, ko urejen Bohinj zunanjemu Franc 2 van Konec marca so v Cerkljah zaključili 6-mesečni kmečko-gos-podarsta tečaj, ki ga je zelo redno obiskovalo 29 kmečkih fantov. V teku tečaja je bilo 26 šolskih dna s 100 urami pouka. Razen tega so napravili učenci več poučnih ekskurzij: ogledali so si drevesnico na Skaručni, Centralno veterinarsko bolnico v Ljubljani in mlekarno v čirčičah. Konec aprila si pojdejo ogledat še plantažne sadne nasade na štajerskem. Vse stroške ekskurzij je krila domača kmetijska zadruga, ki je tečaj organizirala. Pouk je bil vezan s praktičnim, delom in zato tembolj zanimiv. Zajel je vse panoge našega kmetijstva. Največ ur je bilo posvečenih sadjarstvu, o katerem je tečajnikom predaval upokojeni šolski upravitelj Gvido Pahor, odličen sadjarski strokovnjak, ki je letos kmetijski zadrugi uredil vzorno drevesnico. Tečajniki so praktično delali v tej drevesnici in v sadovnjakih, kjer so sadno drevje obrezovali, pomlajevali in škropili. Precej učnih ur so porabili tudi za praktično računstvo, manj pa za poljedelstvo, vrtnarstvo, kmetijsko kemijo, čebelarstvo in spisje. Naštete predmete so poučevali domači' predavatelji: prof. Kalan, prof. Mozetič, Janez Por, Anton Pipp in Anton žumer. Strokovno so tečajnike izpopolnjevali tudi: inženirji in strokovnjaki OZKZ Kranj s predavanji o živinoreji, travnistvu, mlekarstvu in umetnih gnojilih. Ob zaključku so se obiskovalci tečaja predavateljem zahvalili za pridobljeno znanje, vodjama tečaja, tov. Žumru in Pahorju — slednji je imel največ predavanj — pa so izročili lepo narisani zahvali. Tečaj je vsekakor uspeh, čeprav je 100 učnih ur komaj zadostovalo za obrazložitev naj^ važnejših spoznanj s področja kmetijstva in zadružništva. Pokazalo se je tudi, da je z zanimivimi predavanji mogoče pripraviti tečajnike na reden obisk. Pomanjkljivost tega tečaja pa je bila v premajhnem številu predavanj o poljedelstvu in tehnični obdelavi polja pri nas in drugod po svetu. Velik pripomoček pri tem pouku so bili štirje filmi o kmetijstvu in mehanizaciji. V bodočih tovrstnih tečajih naj bi pouk v še večji meri ponazorili s filmi in skioptičnimd slikami! —ar Za stanovanje gre v P G V Kranju so ustanovili Muzejsko in zgodovinsko društvo V primeri s hudo slovstveno sušo pri Slovencih, imajo Hrvati po vojni v dramski literaturi kar bogato umetniško žetev. Na sporedih gledališč se drugo za drugim pojavljajo imena Božič, Budak, Gervais, Kolar in še kdo, kii obravnavajo junaško borbo naših narodov ali sodobno stvarnost. Nobeno od teh del pa še ni vč-liki tekst, ki ga tako težko pričakujemo, todia vsa skupaj so pot — edina pot do njega. Kadar gledamo izvirno delo domačega pisatelja ali soseda z juga, ne smemo m ne moremo pri ocenjevanju upravičenosti ali neumestnosti odrske uprizoritve uporabljati meril, ki se jih poslužujemo pri prevodni dramski hteraturi. Predobro poznamo že neštetokrat zapisano resnico, da dramski pisatelj ne zraste za pisalno mizo, temveč le na odru, ob dognanjih in kriitični preizkušnji uprizoritve. Na drugi strani nacionalno gledališče ne more v svojem repertoarju zbrati le tuje — četudi iz najboljšega zbrane dramske književnosti — temveč mora v prvi vrsti gojiti domačo dramo. In razmerje med domačimi m tujimi avtorji je v vseh naših gledališčih za domačo Muzo zelo neugodno, seveda ne po krivdi gledaliških vodstev. Drago Gervais meni za svoje delce, da je farsa — to je krvavo satirično in brezobzirno bičanje določenega družbenega razreda (Cankarjevo Pohujšanje) ali pojava, v našem pri*, meru brezdušno birokratskega obravnavanja perečega problema naše stvarnosti. Farsa to delo zagotovo ni, kvečjemu zelo krotka satira, ki ji je avtor poščipal krempljle in populil zobe, napisana »z najboljšim namenom«, da se nikomur ne zameri. V tej »farsi« o birokratih ni nobenega pravega birokrata, še več, tudi stanovanjskega problema ni, če se le hitro in pametno pomožite in poženite. Pred očitki prepovršnega analiziranja birokratizma se je pisatelj zavaroval z zagovorilom, da mu je bilo pri pisanju komedije osnovno gilbaio smeh. Mislim pa, da se bodo ljudje, ki imajo sitnosti s stanovanji, ob tem delu bolj kislo nasmihali. Noben komediograf našega juga se na svoji umetniški poti ne more povsem izogniti Nu-šlču. Tudi Gervaisu lebde med pisanjem pred1 očmi Nušičevi poilnokrvni Balkanci. Vendar ta »farsa« po karaJkterizaciji odrskih likov, po situacijski komiki in nasilnem ter neutemeljenem razpletanju dramskega vozla mnogo bolj spominja na dunajsko burko konec prejšnjega stoletja. Ne manjka mu samo ostre, lokalne o-harvane karakterizacije odrskih likov, ampak tudi zgoščenosti dogajanja in dinamike Nušićervih komedij. Režiser Dino Radojevič je vnovič dokazal izrazit smisel za vizuelno komponiranje odrskega dogajanja, ki je biilo zlasti učinkovito v tretjem dejanju. Od igralcev zahteva lahkotnost in izrazno preciznost. Skušal je doseči odrsko dinamiko tudi tam, kjer je v komediji ni, pri čemer pa so mu posamezni prizori ušli iz rok. Ekspresionistično simbolično sceno je zasnoval in poslikal Saša Kump. S pisarno stanovanjskega urada je točno in učinkovito izrazil razmerje med vsemogočnim paragrafom in skromnim državljanom, ki ga bo vsak čas zdrobila sila aktov, registrov in fasciklov. Stanovanje inženirja Torniča je znešeno iz heterogenih elementov, tako v barvnih kot linijskih komponentah neenotno in nesmiselno ter me močno spominja na zelo zamotan rebus. Kct so pisateljevi značaji stereotipni in prevzeti iz burke (podjetni mož, ljubosumna soproga, ovela devica, razburljivi profesor itd.), tako so se tudi igralci pri interpretaciji posluževali v glavnem znanih klišeje v iz komedije in burke, ki so jih bolj ali manj uspešno posnemali in variirali. še najbolj originalen in življenjski je bili Mirko Oegnar, ki je podjetnega, samozavestnega in z natrpano denarnico podloženega svinjskega trgovca zelo u-spešno pripeljal v nepričakovani zakon. Upokojenca je sproščeno in s toploto ostvaril Metod Mayr. že v »Jakobu Rudi« smo vildeli, da gradi Mayr tovrstne vloge z velikim veseljem in ljubeznijo. Nepričakovano dosti smisla za komično vlogo zarjavele device je pokazala Angelca Hlebeeto-va, dasi jo je odigrala po ustaljenih določilih, kakor tudi Lado štiglic svojega sicer efektnega profesorja. Ostali igralci (Kalanova, Maver jeva, Tref alt, Pristov in drugi) so skušali po svojih močeh prispevati k u-spešneimu razburjenju večera, Dolinar pa se zdi, da je imel za referenta pred očmi pravo klinično sliko blazneža. Ob odrsko izreko smo se spotikali pogosto in z željo, da bi vodstvo teatra in igralci tudi temu atributu igralske bitnosti posvetili večjo skrb. Te dni pa beremo v »Naših razgledih« načelno trditev dramaturga Gruna, da je zahteva po strogi knjižni izreki v modernem teatru preživela in je le nepotrebna cokla igralcu, kd naj govori jezik iz vsakdanjega življenja. To priča, da površnosti v govoru in izreki na našem odru niso le slučajne! Griin v svojem članku slabo utemeljeno preide iz pravopisa v pravorečje in sklepa iz analize knjižnega izraza na odrski govor, nato pa iz specifičnega na splošno. Seveda je res, da so pisatelji vseh časov za slikovitejšo karakterizacijo o-seb in okolja spreminjali skladnjo stavka in uporabljali celo izraze, ki jih pravopis in slovar preganjata (n. pr. Cervan-teso/v rokovnjaški žargon v »Zglednih novelah«), toda isti pisatelji najprej vzorno obvladajo lep knjižni jezik in slog. Tudi igralec ne Ibo Blaža Mozak govoril po Župančičevih ali Sovretovih zahtevah, v Shake-spearju, Gorkiju, Cankarju pa zahtevamo od njega čisto, jasno in razumljivo izreko, saj ima stavek velikega pisatelja svoj ritem in melodijo in ga kakofonija ne le melodično ubije, ampak tudi v občutju in smislu izmaliči. Sam Griin u-gotavija v moderni drami poleg ležerne govorice blesteče grajene tirade; te pa moraš povedati z rafinirano retoriko in ne v vsakdanji govorici sitar-skega narečja ali ljubljanskega kavarniškega žargona. Naši igralci odrske slovenščine ne obvladajo, saj se večinoma bore z začetnimi težavami razločne dikcije. Sicer sodim, da je skušal Griin iz nuje napraviti vrlino, vendar ni koristno, tem igralcem na razčlembeni vaji dokazovati nepotrebnost Župančičevega odrskega govora. Ni vprašanje »ja« ali »da«, niti ta ali oni Sovretovih eks-tremov, temveč celotni kompleks izreke na našem odru. Kajti obraćajmo provmcialni teater kakorkoli, zmeraj bodo na vrhu vzgojne naloge — in ena teh je, trebiti izrazno za-nikrnost v vsakdanjem govoru, tako značilno za narod, ki je moral tisoč let molčati. Tolminski učiteljiščniki na Jesenicah Po uspelem gostovanju v ljubljanskem Mestnem gledališču so nastopili tolminski učiteljiščniki tudi na deskah mestnega gledališča na Jesenicah, kjer so Golijevo »Triglavsko bajko« minulo soboto kar trikrat uprizorili. To delo, ki so ga naštudirali učiteljiščniki v drarnSkem tečaju in ga skupno z nastopi v Tolminu in gostovanji po Primorski., Istri, v Ljubljani in na Jesenicah postavili že 25 krat na odler, je reždral Jeseničan Srečko Tič. Za uprizoritev »Triglavske bajke« je bilo na Jesenicah res veliko zanimanja, zakaj bajko je kmalu po osvoboditvi uprizorilo že jeseniško mladinsko gledališče v režiji istega režiserja. Zlasti je presenečala sceneri-ja, ki so jo izdelali dijaki sami, seveda pod strokovnim vodstvom tov. Tiča. V igri pa je bilo čutiti temeljitost študija, psihološko poglobitev v vloge, jezikovni študij, skratka vse, kar je dobremu igralcu nujno potrebno in kar do neke meje lahko da dramski tečaj. Mlade igralce je občinstvo nagradilo z dolgotrajnimi aplavzi in jim tako čestitalo k uspehom. Predstavniki mladinske organizacije .so izročili gostom lepo darilo v spomin na železarske Jesenice, režiserju Srećku Tiču pa je vse vprek hvaležno stiskalo roko. Tolminsko učiteljišče je z organiziranjem dramskega tečaja storilo našemu podeželju vsekakor veliko uslugo, zakaj prav naše vasi bolehajo na pomanjkanju režiserjev in vzgojiteljev igralskega kadra. Dobro bi bilo, da bd tolminsko učiteljišče posnemala tudi druga učiteljišča in priredila gledališke ari pevovdske tečaje, kajti tudi pevovodij na podeželju ni. Jeseniški žeiezarjii žele mladim igralcem pri nadaljnjih gostovanjih in pri odrskem udej-stvovanju kasneje v življenju čimveč uspehov. P. U. V petek, 10. aprila je pripravljalni odbor sklical ustanovni občni zbor »MuzejsKega in zgodovin, društva Kranj«, katerega se je razen vidnih predstavnikov oblasti in zastopnikov osrednjih muzejskih ustanov iz Ljubljane udeiežilo precejšnje število domačinov, ki se zanimajo za to vejo kal-tume dejavnosti še prav posebno v teh dneh ko v Kranju naši arheologi pod zemeljskimi plastmi odkrivajo grobove naših davnih prednikov. V imenu pripravljalnega odbora je zborovalce pozdravil tov. Zoreč in v svojem nagovoru med drugim poudaril: »Nocoj ustanavljamo Muzejsko im zgodovinsko društvo v Kranju, s čimer bomo izpolnili vrzel, Id je bila že dolga leta pereča v naši kulturni dejavnosti. Pozno prihajamo do tega, mnoga manjša mesteca so nas že prehitela, četudi je Kranj po svoji zgodovinski in družbeni vlogi eno najpomembnejših slovenskih mest. Zdaj, ko dajemo našemu Kranju novo lice, ko se naša oblast in naši someščani trudijo, da postane Kranj lepo, napredno in zdravo mesto, je skrajni čas, da pri tem sodeluje naše društvo in sicer z nalogo, pomagati in svetovati, da se ohrani vse, kar je za našo zgodovino pomembnega in častnega. Treba je s spoštovanjem ohranjati dela naših prednikov, ceniti njihove poštene napore in velike žrtve, kii so jih dali zato, da bo nam dobro. Naše novo društvo naj ne bo le pomočnik in lnlciator muzeja, ki bi ohranjal le stare zgodovinske predmete — naloga društva bodi tudi skrb za u-stanoviitev muzeja NOB, pri čemer bo sodelovanje z Zvezo Borcev nujno, da tako ohranimo pričanje naše revolucije in našega boja. Predvsem pa želimo sodelovati z osrednjimi muzeji v Ljubljani, pa tudi z že obstoječimi muzeji v naši okolici, s škofje Loko, Kamnikom, Trži-čem, Kropo, Železniki ln Jesenicami. Zavedamo se sodobne vloge muzejev, ki naj bodo v prvi vrsti ljudske vzgojne ustanove. Poglabljati splošno izobrazbo, krepiti narodno zavest, seznanjati čimširše množice z zgodovino in z napredkom — to bodi prvenstvena naloga našega društva in bodočega Mestnega muzeja.« Zborovalci so odobrili predložena in že potrjena pravila. V odbor so bilii izbrani: tov. prof. Andrej šare kot predsednik, za člane odbora pa tovariši: Prekoršek, Avguštin, Pajer, Lampret, Korbar, šorli, Bežni k in Rupret. I Mladina je zaorala novo ledino v domžalski »Svobodi" Domžale so se v prvih povojnih letih ponašale z močno-dramsko tradicijo in imele dober kader igralcev in dobro vpeljane redne gledališke predstave. Bih so to večinoma starejši igralci, ki so se uspešno prizadevali za dober repertoar, niso pa imeli pravilne strpnosti, ker so bili zbrani iz raznih bivših dramskih društev. Večkrat je med njimi prišlo d» raznih nesoglasij, kar je iz leta v leto vse bolj mrtvilo dramsko dejavnost v Domžalah. Stari so se letos umaknili mlajšim močem. Preteklo sredo in četrtek je v godbenem domu prvič nastopila 35-članska mlada dramska družina »Svobode«, ki je v režiji Doifeta Prešerna uprizorila Jurčičevega »Desetega brata« v dramatizaciji Frana Govekarja. Mnogo igralcev Je nastopilo prvič in moramo priznati, da so se pod spretno režiserjevo roko prav odlično obnesli. Delo je kljub množičnim prizorom teklo zelo uspešno, bilo vseskozi dinamično ln globoko doživeto. Martina Spaka je močno karakterno podal tovariš Zdenko Skok, Manico je igrala z velikim talentom Jelka Obradovičeva, dober je bil Kvas, ki ,ga je odigral Slavko Benko, prav tako Krjaveij Ignaca Rode ta. Tu smo našteli le nekaj vidnejših vlog, čeprav so tudi ostali bili prav dobri. Pevske vložke je spretno omislil in vodi tov. Stane Habe, kar je to narodno igro še posebno poziv elo in ji dalo poseben poudarek. Moramo priznati, da so se s to prvo igro mladi dramski igralci domžalske »Svobode« res potrudili in si s "kvalitetno uprizoritvijo na mah pridobili priznanje vseh Domžalčanov, ki so ob obeh predstavah do zadnjega kotička napolnili dvorano Godbenega doma in nagradni igralce z navdušenim odobravanjem. NOVO POSLOPJE ZA TEKSTILNI TEHNIKUM Tuji kapitalisti, ki- so pri nas razvijali tekstilno industrijo, so privedli s seboj tudi1 svoje pri-ganjače, tako imenovane »nenadomestljive strokovnjake«. Za/to so oblasti že v stari Jugoslaviji pravočasno Spoznale pretečo nevarnost in veliko gospodarsko škodo zaradi ve- Zasedanje D S v Tiskanini 10. aprila se je v Tiskanini sestal novoizvoljeni Delavski svet na prvo zasedanje. Po u-vodnih formalnostih je svet izvolil tovariša Franca Isteni-ča za svojega predsednika, nato pa še upravni odbor, v katerem žal ni nobene žene. Vse kandidatke so pogorele, ker so večino predstavljali moški. Volitvam je sledila razprava o novem tarifnem pravilniku in 0 pripombah sindikalne podružnice ter posameznikov. I>e del pripomb sindikata je bil sprejet, kot na primer: izenačenje dnevnic uslužbencev in delavcev; enake pravice do vožnje z vlakom, pri čemer naj velja za kriterij le dolžina ln napornost potovanja itd. Zavrnjen je bil predlog sindikata, naj se razpon plač zmanjša na 1 proti 3, najnižja plača pa naj ne bo pod 6.000 din. Vseh pripomb, oziroma pritožb posa-meznlkov ni bilo mogoče reševati na seji, ker so bile pre-številne. Reševanje je bilo poverjeno novemu upravnemu odboru. Tarifni pravilnik je bil na koncu »prejet. 4 GLAS (iOKENMSKE dno večje množice tujcev in ustanovile il. 1930 v Kranju Tekstilno srednjo šolo, ki naj bi čimprej vzgojila zadostno število domačih tekstilnih tehnikov. načrtih znanega specialista za projektiranje šolskih zgradb arhitekta Navinška. Z gradnjo so pričeli na Stari cesti ob vhodu v Savski drevored. Narejeni so bili betonski oporni gradibo res mnogo pridobil. In prav je tako, saj je tekstilna industrija v Kranju tista, ki prinaša največji del mestnih dohodkov. Dobra tradicija šole, časten dteilež, ki ga je dola Maketa nove Tekstilne šole z delavnicand z» praktični pouk Kljiuib vsem oviram so naši prvi doma izšolani strokovnjaki uspešno stopali na mesta tujcev in se v stroki tako izpopolnili, da so po osvoboditvi mogli prevzeti vodilne položaje v vseh miših tekstilnih tovarnah. Zaradi boljše vzgoje mladih tekstilnih strokovnjakov se je že v stari Jugoslaviji občutila potreba po primernejših šolskih in delaivniških prostorih. In res so v 1. 194.1 zgodaj spomladi prloali graditi novo Solo po zidovi in nekaj temeljev, a delo Je prekinil vdor okupatorja. Zdaj so dozoreli pogoji za nadaljevanje gradnje. Ljudski odbor mestne občine Kranj je uvrstil dograditev šole v svoj investicijski program, testilne tovarne pa so izjavile, da bodo pri gradnji sodelovale ■/. ^notnimi sredstvi. šola bo zgrajena po vseh sodobnih načelih in bo predstavljala eno najlepših in najbolje organiziranih tekstilnih šol v Evropi. Kranj bo * to mladina te šole za našo svobodo (izmed 250 absolventov jih je žrtovallo življenje 41!) in dejstvo, da je Kranj center vsega gorenjskega tekstilnega bazena, opravičuje nadaljnji obstoj te šole' v našem mestu. Prav z dograditvijo novega poslopja pa bomo šoli ta obstoj zagotovili. Upajmo, da bo ob 25 letnici šale, ki 'bo jeseni leta 1055, novo poslopje dograjeno ln že služilo vzgoji naših novih tehniških generacij. CZ. ¥ tki i, Mrvi O stanovanjih R. V. — TRZH. I*o odločbi stanovanjske komisije ste se morali preseliti v neko trosobno stanovanje, čeprav je bila ena soba oh vaši vselitvi še zasedena. Stanovanjsko oblaslvo vam je obljubilo, da bo izpraznjena v nekaj dneh. stranka je pa še sedaj notri, kaj morete ({lede lega ukrenili? Odgovor: /> to je bilo napak, da vam je stanovanjska komisija /. odločim dodelila stanovanje, ki je bilo delno še zasedeno. Stanovanjsko oblastvo more razpolagati! in z odločbo nakazovati le nezasedena stanovanja. Proti tej odločbi bi se morali priložiti in se v stanovanje sploh ne vseliti. O.c so vse vase zahteve po izpraznitvi sobe pri prvostopni stanovanjski komisiji brezuspešne, vam svetujem, da se pritožile na drttgostopnjo stanovanjsko komisijo pri LOM O Tržič, če pa je ta še nima, pri OI.O Kranj. Zahtevajte, naj drugostopna stanovanjska komisija |x> svoji nadzorstveni pravici izda odločbo za preselitev stranke i'1 tako topo)ni obljubo prvostopne stanovanjske komisije. O nagradah G. F. T. Kot nialičar morate poleg dela na svojem matičnem uradu opravljali enkrat tedensko tudi službo na sosednem, 12 km oddaljenem matičnem uradu. Zanima vas, lili sle upravičeni ilo posebne nagrade za lo delo. Odgovor: Vsekakor gre tu za delo izven vašega rednega službenega kraja, zaradi česar imate pravico na dodatek za terensko delo po predpisih livdbe o potnih ln selitvenih stroških (Ur. I. FLRJ 59/52). Ker se po končanem delu vedno vračate v svoj službeni kraj, prihaja za v;lS v pošlev predpis čl. 29. Povračilo za terensko delo sine znašali največ 50 Lovcu« v Škof jI Loki zagrabil jedilni nož, mahal z njim na vse strani in gostom grozil. Obsojen je bil na 1.500 din denarne kazni. Pavel Mravlje iz Žirov, manjši kmet, se je razen kmetijstva bavil tudi s prekupčevanjem konj, sena telic in krav. Zaradi nedovoljene trgovine je bil obsojen na 15.000 din denarne kazni, če denarne kazni ne bo Izročil, bo odsedel dva deseca in pol v zaporu. Franc Trček iz Sovro pri Ži-reh se je pravtako pečal s prekupčevanjem krav, vendar v manjšem obsegu. Sodišče ga je obsodilo na 10.000 din denarne kazni, če denarja ne bo izročil, bo odsedel 20 dni. DEŽUBNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 13. do 20. aprila dr. Milan Čeh. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike z težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče - Kranj Sobota, 18. aprila ob 20. uri: Drago Gervais, »Za stanovanje gre«, četrtič. Red A ln Izven. Nedelja, 19. apr. ob 16. uri: Drago Gervais, »Za stanovanje gre«, petič. Izven. Torek, 21. aprila ob 20. uri: Maksim Gorki, »Da dnu«. Izven. Gostovanje v ljubljanski Drami. Sreda, 22. aprila ob 20. uri: Maksim Gorki, »Na dnu«. Izven. Gostovanje v ljubljanski Drami. Petek, 24. aprila ob 20. uri: Miroslav Krleža, »V Agoniji«. Red C in Izven. — Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju. Nedelja, 26. apr. ob 19. uri: N. Krasna, »Draga Ruth!«. — Izven. V prejšnji številki Glasu Gorenjske smo obvestili abonente reda D in B, da bo zanje 28. t- m. abonmajska predstava drame Maksima Gorkega »Na dnu«. Zaradi repertoarnih sprememb te predstave ne bo. Datum bomo naknadno objavili v časopisu in na gledaliških lepakih. Uprava Prešer. gledališča Gledališče DPD »Svoboda«, Stražlšče Nedelja, 19. apr. ob 15. uri: M. Držič, »Dundo Maroje«. KUD »Dobrava«, Naklo V nedeljo, 19. aprila ob 16.30 uri: Bratko Kreft, »Celjski grofje«. Ugodne zveze z vlaki. KUD »Storžič«, Kokrica Ker sta zaradi smrti tov. Borisa Kidriča odpadli napovedani predstavi Bitenčeve drame »Ugasle luči« preteklo soboto ln nedeljo, obveščamo občinstvo, da bomo dramo uprizorili 19. aprila ob 16. url. KINO Kino Domžale: do 19. aprila angl. barvni film »Ljubezen je lepa«; 22. in 23. ameriški film »Preplah na ulicah«; 24. do 26. amer. film »Veliki grešnik«. Mestni kino Kamnik: do 19. avstrijski film »Potepuhi«; 20. do 23. angl, film »Ana Kare- nina«; 24. do 28. amer. film »človek divjega zapada«. Mestni kino Javornik - Koroška Bela: 17. do 19. aprila amer. barvni film »Trije mušketirji«. Predstave: v petek ob 19. uri, v soboto ob 17, in 19. uri in v nedeljo ob 15. ln 17. uri. V. nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10 din. Mestni kino Radio, Jesenice: 18. do 22. aprila ameriški film »Hiša na 92. cesti«. Predstave: ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10 din. 23. angl. film »Pot k uspehu«; od 24. aprila dalje angl. film »Mandy«. Mestni kino Plavž, Jesenice: 17. do 19. aprila avstrijski film »Veliki grešnik«. Predstave ob ck^vnffldh ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. ln 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja Istega filma. Vstopnina 10 din. 21. in 22. aprila angleški film »Pot k uspehu«; 23. aprila angleški film »Mandy«. Od 24. aprila dalje amer. film »Tereza«. Mestni kino Storžič, Kranj: do 21. aprila ital. firm »Sanjala sem o raju«. 17. in 18. aprila samo ob 16. uri »Tarzan med lovci«. V nedeljo ob 8.30 matineja »Tarzan med lovci«. 22. aprila dalje ameriški barvni film »Na otoku s teboj«. Mestni kino Svoboda, Stražlšče: 17. do 19. aprila amer. film »Tarzan med lovci«. Film mladini priporočamo. V nedeljo ob 10. uri matineja »Sanjala sem o raju«. Mestni letni kino Partizan, Kranj: v soboto, 18. apr. otvoritev s filmom »Sanjala sem o raju«. Predstave ob 19.30 uri. Kino predstave bodo od sobote dalje vsak dan. V slučaju slabega vremena bo otvoritev naslednjega dne. OBJAVE Strelska družina »Štefe An-ton-Kostja« Tržič poziva vse strel, družine na Gorenjskem, naj prijavijo svoje tekmovalce za izbirno tekmovanje, ki bo 26. aprila. Prijaviti tudi število kosil. Odbor Obrtna zbornica v Kranju sprejema prijave za razne strokovne tečaje, ki jih namerava prirediti v prihodnjih mesecih v Kranju, po možnosti tudi v Tržiču in škofjl Loki ln sicer: Krojni tečaj za krojače, šivilje in čevljarje, strokovni tečaj za mizarje in tečaj za varilce. Tečaji bodo organizirani, čim bo zagotovljeno zadostno število udeležencev. Prijave morajo vsebovati tudi točne podatke z naslovom in z navedbo zaposlitve. MALI OGLASI Prodam parcelo pod Šmar-jetno goro, 1500 m, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Prodam tri vrstno harmoniko, zamenjam za žensko kolo. — Vilfan, mlinar, Bistrica 26, p. Tržič. »Zaslužek« — Iščem mlado dekle za pomoč pri urezovanju čepic čez poletje. — Naslov v upravi lista. Preklicujem dijaško knjižico. — Marijan šimnovec, Tr-boje. Preklicujem neresnične in žaljive besede o organih Ljudske milice. — Mirko Lučki, Tržič. Pletilnl stroj fit. 10, dolžina 80 do 100 cm, v dobrem stanju, kupim ali zamenjam za nov šivalni stroj. Pismene ponudbe pod šifro »Ugodna prilika« na upravo lista. Planinsko društvo Radovljica išče za svojo postojanko na Begunjščici gospodinjsko pomočnico, ki naj bi bila vešča gostinskih in deloma gospodinjskih del. Ponudbe poslati takoj na gornji naslov. Nastop službe s 15. majem t. L GASILSKI KOTIČEK Objava 6/53 šola Gasilske zveze LRS, Medvode sporoča, da bo v mesecu maju podčastniški tečaj s pričetkom pouka 3. maja. Pozivamo vsa prostovoljna gasilska društva posebno industrijska, da prijavijo svoje člane in članice za obisk tečaja. Na pomoč! V. d. sekretar: Predsednik: Maks Tvrdy Viktor Bizjak ŠTEV. 16 — LETO VI. Kranj dne 18. aprila 1953 Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznlk. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T« - 127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 din Polletna » 200 din četrtletna » 100 din Mesečna » 35 din Posamezna številka 8 din GORENISKI PIONIR Mehmj za naše žene Vzgoja in palica Dragi mladi bralci Prejel sem vaše zahvale za nagrade. Lepo je, da ste se zahvalili. V Kranju pripravljajo razstavo otroških risb. Vsi otroci ln pionirji od 5 do 15 let bodo poslali svoje risbe hi slike. Najlepše bodo izbrali za razstavo. Med vami je gotovo dosti takih, ki lepo rišejo. Ko-rajžno poizkusite in mi pošljite svoje mojstrovine! Za naprej bom že poskrbel. Zvedel sem, da ste tudi vi, otroci, pomagali nabirati naročnike za »Glas Gorenjske« na Kamnah v Bohinju. Tudi so mi povedali, da boste dobili čokolado in da se boste vozili s čolnom. Ali ni žalostno, da sem vse to slišal od drugih, vi sami pa mi niste nič pisali? Zakaj mi nič ne pišete, dragi bohinjski pionirji? Vaš Kosobrin Po neumnosti S prijateljem Tonetom sem se odpravil k pečinam ob Kokri, kjer sem hranil neko staro železo. Ustavila sva se, da bi videla, kako bi po najkrajši poti prišla do Kokre. Pečine so vi- soke kakih trideset metrov in so zato tudi nevarne. Po dolgem iskanju sem zagledal dolgo rastlino, ki ima obliko dolge vrvi in ji pravimo ovijalka. Oklenil sem se je in se pri- čel počasi ln previdno spuščati. Ko sem preplezal že kaki dve tretjini, sem pogledal navzdol. Takrat sem zaslišal prijateljev glas od zgoraj: »Pazi se!« Tega sem se tako prestrašil, da sem se izpustil. Padel sem na peščena tla. Spominjam se samo, kako me je bolelo v nogah in kako sem se zavald proti vodi. Pozneje mi je prijatelj pripovedoval, da je brž naznanil ljudem mojo nesrečo. Ko sem se prebudil, sem ležal v rešilnem avtu na poti v Ljubljano. PTijIateHj mte ni hotel zapustiti in je sedel poleg mene. Povedal mi je, da imam zlomljeno nogo. čez nekaj tednov sem bil že dober. — Najbolj sem hvaležen prijatelju Tonetu, da mi je bil tako Marijan Trobec n. Ves pobit je odšel Volkec od doma. Bilo je lepo vreme, le majhen oblaček je plaval po nebu, Valkcu pa je bilo zelo hudo. »Kako naj jaz, dober pionir in pošten tabornik, sledim zgledu lenega očeta? Kaj bodo retkli tovariši, če slišijo, da tudi jaz ropam? Nikdar več me ne bodo pogledali. Nikdar več ne bodo hoteli z menoj na taborjenje.« Takole je premišljeval naš Volkec, ko so ga srečali trije prijatelji, trije mladi prašički Tudi oni so bili taborniki. Pujsi so ga vprašali, kam gre z vrečo. Volkcu je bilo zelo nerodno in od samega sramu je želel, da bi se kar pogroznil v zemljo. V zadregi je skrival napis na vreči. »Nekam grem. Nekaj moram prinesti za svojega očeta...« je neodločno odvrnil. Ni vedel pravega odgovora in delal se je, kakor da bi se mu zelo, zelo mudilo. Hitro je nadaljeval svojo pot, pa ni vedel, kam naj gre. Prašičkom to čudno vedenje njihovega sicer tako veselega in odkritosrčnega tovariša ni bilo prav nič všeč. Zdelo se jim je zelo sumljivo. Sklenili so, da mu bodo sledili. Volkec pa je taval in taval po vsej okolici. Pozno popoldne je prišel do domačije botra Marka. To je bil dobrosrčen, toda ne prav bister medved. Včasih je bil tudi zelo hud. Takrat so se ga bali vsi gozdni prebivalci. Stal je ravno na pragu, ko ga je Volkec preplašeno pozdravil in ponižno poprosil za dve kokoši. (Nadaljevanje sledi) mm Tudi sodobna pedagogika priznava kazen kot uspešno vzgojno sredstvo, kadar gre za večje disciplinske prekrške, za laž, neposlušnost, neuboglji-vost ipd. Vendar v nizu kazenskih mer popolnoma odklanja palico — »vzgojno sredstvo«, ki se ga starši na žalost še zmeraj najraje poslužujejo, bodisi zaradi pomanjkljive pedagoške izobrazbe oz. poznavanja vzgojnih kazni, bodisi zaradi lastne nepotrpežlji-vosti pri vzgoji. Zlasti radi klofutajo in pretepajo, če so sami slabe volje in neivozni. Trenutno morda s pretepanjem res uspejo, prav gotovo pa ti starši kasneje, ko je že prepozno, svojo »vzgojno metodo« obžalujejo. Zakaj ? Tudi otrok, čeprav telesno in diisevno še nerazvit, ima svoj jaz, ki je pri bodočem koleriku bolj izrazit, kakor pri melan-holiku. S pretepanjem žalimo ta otrokov jaz, ponižujemo o-trokovo dostojanstvo in ponos, ki ga tudi za vzgojo slepi starši lahko neštetokrat opazijo ob drobnih uspehih svojih otrok, ob otroških prepirih ipd. Otrok, po licu ves marogast od udarcev, se bo sramoval povedati sovrstnikom, kako je dobil buške. Pravtako se bo tega sramoval pred svojimi šolskimi vzgojitelji Da se mu ne bi kdo smejal, bo skušal udarce zatajiti in se za to nuino posluži! laži. Iz strahu pred novimi udarci bo postal tudi do staršev neodkritosrčen in trmoglav. Razen tega se utegneta pri odločnejših otrocih če so udarci neupravičeni (tu- di o tem otrok marsikdaj zdravo sodi), pridružiti že naštetim slabim lastnostim še kijubo-valnost in upornost, Id se kasneje v življenju tolikokrat maščujeta! Občutljivejši otroci fizične kazni ne prebolijo tako hitro. Zato jih je ves ta čas nemogoče pripraviti do kakršnega koli resnejšega dela, ki zahteva duševne zbranosti. Kasneje se pri takih otrocih rodi nezaupanje v vse, kar jim starši store ali govore, pa« četudi jim hočejo dobro. To nezaupanje in črnogledost jih spremljata, če si sami ne pomagajo preko tega, skozi vse življenje, jim onemogočata uveljavljanje v družbi, jim manjšata produktivnost in družbeno koristnost. Zaradi pretepanja nastanejo pri občutljivejših otrocih tudi okvare živčnega sistema, kar vsekakor tudi manjša njihovo delavno zmogljivost. Mar si želimo, da bo naš o-trok lažniv, kljubovalen, nervozen in za življenje nesposoben ? Prav gotovo ne! Zato opustimo palico in klofute. Nasveti Nikdar ne zavrzi vode, v kateri si kuhala testenine aH riž! Doiij prav toliko sveže vode ln imela boš izvrstno raztopino za škrobljenje perila. Vse predmete iz nebarvane-ga usnja (denarnice, listnice, torbice) očistiš s čistim bencinom, s sredico belega kruha ali s surovim mlekom. Mastne madeže na občutljivejših tkaninah odstraniš s čistim etrom. Tudi gumijaste podplate moramo negovati, zlasti če čevljev ne nosimo vsak dan. Po vsaki uporabi jih na debelo potrosimo s smukcem. V gozdu ali ob drevesih si kaj hitro naberemo smolnatih madežev. Le-te odstranimo s krpo, prepojeno s špiritom. če Imaš prevelik zamašek, ga nikar ne obrezuj. Potopi ga za nekaj minut v vrelo vodo. Plutovina bo postala elastična in zamašek boš z lahkoto porinila tudi v ozek vrat steklenice. ZAHIMEVOST Egipčanska vlada je pred nedavnim vložila novo tožbo proti bivšemu kralju Faruku zaradi poneverbe 441 milijonov frankov, zbranih za dobrobit egipčanskik vojakov med vojno z Izraelom. Bolniki, ranjenci ia vojni invalidi od tega denarja nikoli niso ničesar prejeli. Zanimivo je, da je Faruk za večje zbrane vsote podelil zbiralcem naslov paše ali beja. Na ta način so postali 4 Egipčani paše. * Znanstveniki na univerzi v Lafavettu so izumili nov način zaščite sadja in zelenjave pred plesnijo in gnitjem. Gre za kemično „prčkajevanje", ki uničuje gnilobne gk-vice. Stroški za uničenje glivic so zelo majhni. Za eat vagon, natovorjen s sadjem ali zelenjavo, znašajo samo 5 dolarjev. *• Noro vrsto časopisnega papirja je začela izdelovali neka vvashiugtonska tovarna. Papir je iz neke vrste bička, ki ima ostro nazobčane lise. V soboto, 11. april* so prvič preizkusili odpornost tega papirja glede na naglico sodobnih tiskarskih strojev. ■* Ali veste-- koliko vrst živali je živelo in živi na Zemlji od njenega nastanka do danes? — Pred 200 leti je znani zoolog omenjal v svojih delih 4.236 živalskih vrst, 188G. lela so registrirali 272.090 živih in 39.921 izumrlih živalskik vrst, 20 let kasneje že skupno 418.600 vrst (več kakor jx)lovica je bilo zostopanih v berlinskem muzeju), dane« pa so zoologi mnenja, da je živalskih vrst okoli 1 milijon 14.000. katere države potrošijo najvrč časopisnega papirja na posameznega prebivalca? — V ZDA ga porabijo letno na vsakega državljana 36 kg, v Kanadi 23, v Avstraliji 28, v Švedski 18, v Britaniji in Danski po 13, v Avstriji p« 3,9 kg. Najmanj časopisnega papirja porabi Indonezija — za vsakega prebivalca skupno 0,1 kg na leto. koliko ljudi z nad 100 leti je imela Jugoslavija med predzadnjim ljudskim štetjem? — 1193 oseb, od tega 49R moških in 701 žensk. LR Srbija jih je imela 607, Makedonija 258, Bosna in Hercegovina 188, Crna gora 88, Hrvatska 51, Slovenija pa samo 3 — dve ženski in enega moškega. Očitno me je poslušal samo na pol; zakaj ustnice so se mu premikale, kakor da bi govoril sam s seboj o čisto drugih stvareh. Nato sem mu povedal, kako sem bil našel poprej njegovo Lizi in šele tedaj me je svetlo pogledal. „Hvala bogu! Hvala bogu!" ie dejal in sklenil roke. „Da, da, mala Lizi in mali Pavel. Vi ste mali Pavel! O, saj vam verjamem; še zmerom vam je videti srčkan obrazek živahnega dečka!" Pokimal mi je tako prisrčno, da so mu vztrepetale lasne bodice na glavi. Da, da, tam doli 10 THEODOR STORM UST08R8EC Prevedel Rudolf Kresal pri vas ob morju; tja nismo več prišli; to so bili takrat še ugodni časi; takrat je bila z !mano še moja žena, hči velikega Geis-selbrechta! ,Jožel' je navadno dejala, ,ko bi le ljudje imeli takele žice na glavah, potem bi tudi z njimi lahko opravil!' — Ce bi še danes živela, me ne bi bili zaprli. Ljubi bog; jaz nisem nikak tat, gospod Paulsen." Nadzornik, ki je hodil zunaj pred priprtimi vrati gor in dol, je bil že nekajkrat zarožljal s svežnjem ključev. Skušal sem pomiriti starega moža in ga prosil, naj se pri prvem zaslišanju sklicuje name, ki sem tu znan in spoštovan. Ko sem stopil v izbo k mojslrovki, je vzkliknila: „To ie trmasto dekletce, Paulsen; takoj mi malo pomagajte; ponudila sem ji izbo, kjer bi lahko prenočila, pa hoče oditi v prenočišče za berače ali bog si vedi kam!" Lizi sem vprašal, ali ima pri sebi potne liste. „Moj bog, te nam je odvzel župan v vasi!" „Tedaj ti noben krčmar ne odpre vrat," sem dejal, „to sama prav dobro veš." Seveda je lo vedela in mojstrovka ji je zadovoljno stisnila roke. „Mislim," je dejala, „da imaš svojo glavico; ta mi je natanko povedala, kako sta. sedela skupaj v zaboju; a tako lahko mi le ne bi mogla pobegniti!" Lizi je malo v zadregi gledala v tla; potem me je začela naglo izpraševati, kai je z očetom. Ko sem ji povedal, sem prosil inojstrovko za nekaj posteljnine, dodal še nekaj svoje in jo nesel sam v jelnikovo celico. To mi je bil dovolil poprej nadzornik. — Tako smo mogli upati, ko se je nočilo, da bo v topli postelji in na najboljših blazinah, ki si jih je moči misliti, tudi našega starega prijatelja j>okrepčal spanec tudi v puščobni celici. Naslednje dopoldne, ko sem bil pravkar stopil na cesto, da bi šel h gosjxxiu kriminalnemu komisarju, je z one struni prihajal k meni nadzornik v jutranjih copatah. „Imeli ste prav, Paulsen," je dejal z votlim glasom, „to pot ni bil nikak zlikovce; pravega so pravkar pripeljali; vašega starega bomo še danes izpustili." In res, čez nekaj ur so se odjnia vrata jetnišnice in poveljujoči nadzornikov glas ie poslal starega Tendlerja k nam. Ker je bilo kosilo pravkar na mizi, mojstrovka ni mirovala prej, dokler ni tudi oii sedel za mizo; toda jedi se skoraj ni dotaknil, čeprav si je še toliko prizadevala. Sedel je redkih besed in vase zaprt zraven hčere; samo zdaj pa zdaj sem opazil, kako je prijel njeno roko in jo nežno božal. Tedaj som izpred hišnih vrat zaslišal zvončkljanje. Zvonček sem poznal zelo dobro, čeprav mi je zvonil v mojih otroških letih. „Lizi!4 sem tiho dejal. „Da, Pavel, slišim ga." In kmalu sva stala oba pred hišnimi vrati. Po cesti navzdol je prihajal voziček z obema zabojema, kakor sem si bil tolikokrat želeL Zraven njega je šel neki kmečki fant z vajeti in bičem vroki; toda zvonček je zvončkljal zdaj na vratu majhnega belca. „Kje je ostal rjaveč?" sem vprašal lAtL „Rjavček," je odvrnila, „ta se nam jo nekega dne zgrudil pred vozom; oče je takoj poklical živinozdravnika iz vasi; toda Živeti nI mogel več." Pri teh besedah so so ji ulile solze. „Kaj ti je, Lizi?" sem vprašal. „Saj zdaj je vendar spet vse dobro!" Odkimala je z glavo. „Z očkom nekaj ru prav; tako tih je; sramote ne bo prel>olei. ln Lizi je s svojimi zvestimi hčerimait očmi prav videla. Toliko, d:i smo oba spi*«; vili pod streho majhne, krčme in j»- *,aIH Tendler delal načrte za nadaljnje PJ^^J nje — zaxaj tukaj se zdaj ni hotel «**J2 ljudem — že ga je prisilila vročica, «» je ostal v postelji. Kmalu smo morali j zdravnika in izcimila se je daljša bol cz**-