GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 23. MARCA 1956 LETO II!.. ŠTEV. 23 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO KOMISIJE ZA PREGLED KMETIJSKIH POSESTEV Po sklopu 3. seje OLO z dne 22- oikt. 1955 je komisija pregleda vsa posestva v območju okraja, razen posestev, ki spadajo kot zavodi pod vodstvo Agronomske fakultete in Kmetijskega instituta ter posestvo Snežni^ in Selo, ki spada neposredno pod vodstvo Trgov, t^odjetja »Semenarna« v Ljubljani. Pregledi so se Izvršili v med 1. decembrom 1955 in J. februarjem 1956. Ti pregled; 80 zajeli 17 kmetijskih posestev in Drevesnico v Kamniku- Pre-Bl«di so biili izvršeni z name-nom, da se spozna in ugotovi gospodarska problematika na teh posestvih ter da se na pod-ragi analiz, ki so jih izdelali strokovnjaki, sprejmejo ustrezni zaključki za nadaljnji razvoj kmetijskih gospodarskih organizacij v pogledu jačanda socialističnih odnosov v kmetijstvu. Pregledi so v glavnem pokazali sledeče: 1- Vsa posestva so ee v glavnem formirala na površinah Pridobljenih po Zakonu o agrarni reformi. Zakonu o zaplembah 'n po Zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu. 2. Ta posestva so menjala celo vrsto upravnih organov, kar je kn^io za posledico, da do pred kratkim nobeden od teh ni vodi' tesne skrbi za razvoj in napredek teh posestev. Poleg tega je cela vrsta posestev doživljala tazne organizacijske spremem-e> kar je vplivalo na organl-zaeijo same proizvodnje in obdelovanja. 3- Kmetijska posestva so 'do-1 a predvsem slabše površine, “tanjše |n nerodovitne parcele, 0liše parcele pa so se dajale najem drugim organizacijam * tudi privatnikom. To velja Predvsem za občino Ljubljana -0|je, Ljubljana - Šentvid, Stični Cerknico itd., ki so dajale . plodne površine v uži- HiV *3iv41m lastnikom — privatni01,11 ali pa celo nekmeto-temn™ Za amešno nizko na- < komisija je ugotovila, da SLpeV-denca 0 parcelah, last > slaba. V celi vrsti pri-i!il ‘°v s® ni dalo ugotoviti, koške povr^n. last splošnega ijud-ohn^a imetja. je v do-ločenem Tak°{lu ln kdo jih izkorišča. korr,° Se na Primer morala z s,ja v Cerknici zadovoljiti uprSbaml- ki jih je da! dal J': P^cstva, k\ je povesi p °a več površin, last rij*’ Poset-fto boljših, izko-je kmetje privatniki. Jasno tlem,^, ’f ^ri takšni neurejenost! Pro"r^°fe izd®lali perspektivni 5 p m razvoja posestva lja °8eben problem predetav-k0 jaz ugotovljeno, da je tovMu0' ki ima akžupno 140 ha "*• razdrobljeno na 350 (Gradivo za 7. sejo OLO) parcelah. Poleg tega so primeri, da ima posestvo svoje površine razdeljene na 5 obratih, kateri se nahajajo na območju treh občin. Po nepreverjenih podatkih pa je is to tam tudi ca 400 ha površin, last SLP, katere uživajo privatni kmetovalci. Za takšno stanje na posestvih nosijo velik del krivde občine, ki so se premalo brigale za " ta posestva in so le površno poznale probleme, ki jih je bilo treba rešiti. Po drugi strani pa je komisija ugotovila, da je cela vrsta posestev, ki so vsaj do neke stopnje urejena in v katera je druž-, ba vložila precejšnja sredstva. Ta posestva so danes v stanju odigrati precejšnjo vlogo na področju socialistične kmetijske proizvodnje in jih lahko smatramo kot kažipot k napredku. Nekatera posestva kot so na primer Bokalce, Jesenkovo, Šoštanj, Šmartno pri Litiji in Stična, predstavljajo že danes močan činiitelj v pogledu dobre 'ometijske proizvodnje. Ta posestva nam kažejo. Po kakšni poti mora iti naša živinoreja. Dobri rezultati so bili dosežen; tudi v pogledu vzgojevanja kvalitetnega semenskega blaga žitaric, krompirja, kakor tudi ostalih travnatih semen, ki so pripomogla tudi v privatnem sektorju doseči boljše hektarske donose. Tako je bila na primer no posestvih: Bokalce. Boštanj, Šmartno pri Litiji, dosežena mlečnost tudi nad 4000 ; mleka pri posameznih kravah. Ta posestva so pričela že $ selekcijo osnovne črede ln z izločanem vseh krav z mlečnostjo izpod 1700 t mleka letno. Res je. da se je bilo treba v prvem razdobju zadovoljiti tudi s kravami z manjšo mlečno sposobnostjo, res pa je tudi, da so danes nekatera posestva, ki so vsaj do neke mere dobro organizirana, v stanju izvrševati selekcijo, s čimeif bo dana možnost za kvalitetnejši dvig naše živinoreje- Napredek pa se ni pokazal samo pri dvigu mlečnosti, ampak tudi pri prirastku živine. Iz tabtle je raz-vidno, da 12 posestev producira letno en milijon 156.640 litrov mleka In 34.278 kg prirastka. Dobri rezultati so bili doseženi tudi v poljedelstvu, saj je ugotovljeno, da posamezna posestva iz leta v leto dosegajo večje hektarske donose, predvsem v proizvodnji kvalitetnih semen. Tako je bilo na posestvih na območju našega okraja v letu 1955 proizvedenih nad 12 vagonov prvovrstnih semen belih žit in 110 vagonov semenskega krompirja. Kaj pomeni kvalitetno seme, nam najbolj jasno pokaže naslednja primerjava: Pri žitaricah z nekvalitetnim semenom je dosežčn povprečn hektarski donos 13 kvintalov (4). pn semenskih žitih pa 18 lovintalov (g) na ha. Približno isti retzititati so doseženi pr. proizvodnji krompirja, kjer je bila proizvodnja v razmerju 8 ton v korist semenskega krompirja. Gornje številke nam pokažejo, kakšno Vlogo odigravajo danes socialistični kmetijski obrati v pogledu pospeševanja kmetijstva. Upoštevati moramo da ta posestva niso proizvedla kvalitetnih semen samo za svoje potrebe, ampak tudi za potrebe zadrug in so na ta način pomagale privatnemu kmetovalcu do večjih hektarskih donosov Zato vidimo, da imajo socialistična posestva dosti širšo vloge kot navadni proizvajalci. V času. ko se razpravlja o novem davčnem sistemu v kmetijstvu je važno pribiti, da morajo tud privatni kmetovalci iskati možnosti, ki jih imajo za dvig proizvodnje mleka, žit, krompirja itd. Samo večji hektarski donosi in kvalitetni dvig naše živinoreje lahko pripomoreta k dvigu življenjskega standarda našega kmeta. Komisija je pregledala naslednja posestva: Bokalce, Jesenkovo, Log, Boštanj, Okrajno kmetijsko gospodarstvo Kamnik, Zadobrova, Šmartno pri Litij: Stično, Brest, Verd, Logatec. Prevoje, Vodice, Smlednik, Ravnik, Cerknico, Markovec in Drevesnico v Kamniku. Ostala posestva, ki se vodijo kot zavod: Agronomske fakultete L j- Pša-a. Volčj. potok ter kot zavod: Kmetijskega inštituta, t. j. Černelč in Ponoviče, niso bila pregledana. Prav tako nista bili pregledani posestvo Selo pri Radohovi vasi, ki ga vodi Trg. podjetje »Semenarna« jn posestvo Snežnik pri Starem trgu ki je republiškega značaja. V okraju je še 7 ekonomij, katere imajo od 10 do 100 ha obdelovalnih površin. Poleg teh je še 7 ekonomij KZ in dve ekonomiji KDZ. Ze. prej smo omenili, da so nekatera posestva napravila lep napredek. Ta napredek j'e bilo opaziti predvsem tam, kjer je bila položena zadostna pažnja strokovni sposobnosti vodilnih uslužbencev. Nekatera posestva pa so vprašanja strokovnega kadra zanemarjala ln so se izgovarjala, češ da sposoben človek ne ostane na posestvu, ker mu industrija nudi boljše pogoje. Komisija je ugotovila tudi, da Je na večini posestev še do danes neurejen način nagrajevanja zato tudi kmetijski delavci na teh posestvih nimajo prave stimulacije le si ne priza- devajo pri samem delu. Komisij, je bilo nerazumljivo, da posestva niso znala urediti nagrajevanja po učinku dela pri živinoreji, kjer se to da na primer na ta način, da bi imeli kme-ijsk: delavci, ki so zaposleni z živinorejo, plačo, kj bi bazirala na določenem prirastku in količini mleka. Lahko bi biili udeleženi z določenim odstotkom na povečanem prirastku ali pa Pri večjih količinah mleka. Neurejeno nagrajevanje je ena največjih slabosti in pomanjkljivosti na posestvih. Ta neurejenost je tudi eden Izmed razlogov, da v proizvodnji niso bili doseženi neki večji rezultati in da dobri in pridn, de-avci bežijo s teh posestev in se skušajo zaposliti drugje Zato smatra komisija, da bj uprave posestev, skupno z upravnim odbori in delavskimi svet; to vprašanje morale proučiti in čimprej uvesti nagrajevanje po učinku dela, ln sicer povsod am, kjer je to le mogoče. Zaradi lažjega pregleda je komisija razdelila vsa pregledana posestva na tri skupine, im sicer: 1. v I skupino, v katero spadajo posestva, k; so vsaj približno organizirana koi so: Bokalce, Boštanj, Jesenkovo in Log (sedaj Ljubljana), Okrajno posestvo Kamnik, Ravnik in Smlednik; 2. v II. skupino, v katero spadajo posestva, kj so priče’a z organizacijo kot so: Brest, Verd, Logatec. Stična, Šmartno or; Litiji in Zadobrova; 3. v III. skupino, v katero .padajo posestva, ki so še neorganizirana kot so: Cerknica. Markovec. Prevoje in Vodice. Komisija smatra, da bo v tem razdobju potrebno polagati paž-njo predvsem za nadaljnjo Izgradnjo posestev I. in IL skupine. Posestva III. skupine pg bodo morala v prvj vrsti napraviti prve korake za organizacijsko izboljšanje tako. da se ugotovi vsaj obseg teh posestev :n da se organizira proizvodnja. Kakršne koli investicije v ta posestva bi bile v tem razdobju še preutanjene. —o— Socialistična kmetijska posestva so že sedaj kot proizvajalci prehrambenih produktov odigrala precejšnjo vlogo v pogledu količin, kakor tudi v pogledu vplivanja na cene na naših tržiščih, predvsem v Ljubljani. saj je- večina prehrambe. nih produktov prišlo na ljubljanski trg. Vsa posestva na območju okraja, v katera so všteta tudi posestva, ki niso zajeta v tern poročilu (Pšata Cernelo, Ponoviče in Selo), dajejo potrošnikom letno 1.470 00«' litrov mleka v vrednosti okol 36,725 000 din Letni prirastek živine znaša na teh posestvih okodi 140.000 kg, od katerega pride na trg okoli 81.700 kg v vrednosti 8,200 000 din. Večina žit, proizvedenih na teh posestvih, j., primerna za seme. kar predstavlja pri 1.416 mtc vred- nost 8,605.000 din, merkanldllniii žit za tržišče pa se proizvede 2.500 mtc v vrednosti okoli 10 milijonov 170.000 din. Poinea državnih kmetijskih posestev je še toliko večji, ker vemo, da dUjučno ta posestva razmnožujejo semenska žita za celotno .cmetijsko proiz-vodnjo okraja. Državna posestva dajo tržišču .etno okoli 1.170 ton krompirja v vrednost; okod; 11,700.000 din er okoli 1.100 ton semenskega rromipirja v vrednost; okol; 16 milijonov 500.000 din. Posebno važno vlogo igrajo socialistična kmetijska posestva tudi v pogledu proizvodnje vrtnin, in sicer posredno s proizvajanjem ;a oddajanjem sadik in neposredno s pridelavo vrtnin za takojšnjo proizvodnjo. V 1955. letu so posestva, ki imajo možnost proizvodnje sadik, prodala na tržišču 978.705 sadik v vrednosti »kol; 3,914.000 din. Posestvo Pšata, od katerega ,e Ljubljana mnogo pričakovala, je v razmeroma kratkem času doseglo dobre uspehe. V 1955. letu je dalo posestvo 240 isoč litrov mleka, 39.000 kg prirastka žive teže govedi, 37.435 komadov jajc, 62.000 kg zelenjave, 107.000 komadov sadik, .266 mtc semenskih žit. 428 mtc merkantilnih žit, 223 * ton semenskega ter 151 ton merkan--ilnega krompirja. Poleg tega je posestvo pridelalo 5800 kg ravnih semen. S svojim; produkti je posestvo že pričelo močno vplivati na tržišče, kot proizvajalec semenskega blaga pa igra posestvo izredno važno .pospeševalno vlogo v kmetijstvu vsega okraja. S postopnim nadaljnjim razvijanjem in izgrajevanjem drž. kmetijskih posestev se bodo pokazali še večji gospodarski uspehi. Sredstva, ki bodo vložena v ta namen, bodo opravičena, saj bodo ta posestva lahko še več in bolje proizvajala važna živila. —o— Glede na to, da se več j; kme--ijadri socialistični obrati ustanavljajo v neposredni okolici Ljubljane, predvsem v njenem južnem delu, kjer so velike možnosti pridelovanja živalske krme, se postavlja vprašanje, kako za te obrate nabaviti dovolj delovne živine. Možno je, da se od osnovne črede vzreja plemenska živina, dokler posestva ne dosežejo zadovoljivega števila delovne živine Druga možnost pa je. da posestva nabavijo delovno živino iz drugih plemenskih centrov, jn sicer za. dosego potnega staleža živine, kakor tudi za nadomeščanje izločenih neproduktivnih živali. Kmetijsko posestvo Ljubljana (Jesenkovo in Log) je izdelalo kalkulacijo vzreje mlade ž vine do prve tčlitve, to je do tedaj da postane krava. Po tej kalku-apiji je z odbitkom dohodka od proizvodnje gnoja za vzrejo krave stroškov 92.700 din. Kmetijsko posestvo Bokalce je izdelalo slično kalkulacijo, po kameri stane vzreja krave 93.920 din. Kalkulaciji sta izdelani po različnih metodologijah, vendar le rezultat precej sličen. Iz prednjega Je razvidno;. da je vzreja lastne proizvodne (de- lovne) živine razmeroma draga, vendar go posestva pri sedanjih pogojih na to prisiljena iz naslednjih razlogov: 1. krave z zanesljivo visoko proizvodnjostjo so na trgu zelo drage in te plačujejo na trgu od 120.0(10 do 150.000 din; 2. znan; so primeri, ko so bile kupljene dobre plemenske krave z visoko mlečnostjo, in to v območju, kjer imajo boljše prehrambene pril.ke (sladko seno in žito) kot pri nas. Ko so Prišle navedene živali na barjansko krmo, je proizvodnja mleka padla daleč izpod povprečja doma vzrejene živali, pa čeprav ee je kupljenim živalim nudilo zelo dobro nego in močna krmila. Jasno je, da je posestvo primorano večji del teh živali kot nerentabilne izločiti od nadalj-ne vzreje. Dejstvo je, da je večina socialističnih posestev v Sloveniji še nedograjenih in da že nimajo zadostnega staleža živine ter ne nudijo v prodajo dovolj plemenske živine. Zato je nujno, da se la živina kupuje od privatnih rejcev, kjer je reja živine strogo individualna. To je na večjih socialističnih obratih precej teže in zato je nujno, da nastanejo v podatkih o proizvodnosti tako velike razlike; 3. trgovina s plemensko rodovniško živino je še zelo ne-sigiurna. Rodovniški podatki so marsikje še zelo kratkotrajni in še ne morejo jamčiti za tisto proizvodnjo kot jo izkazuje zadnja leta. Tudi ni iz teh podatkov razvidno, v kakšnih okoliščinah je posamezna žival rasla, ker te okoliščine lahko bistveno vplivajo na proizvodnost. Naša socialistična kmetijska posestva razpolagajo z zelo lepo rodovniško živino z visoko pro-iavodnstjo, saj je bilo v letu 1355 skupno 183 krav z nad 3000 litrov mleka. Od teh krav je dala »Olga« na posestvu v Po-noVičah 8103 1 mleka, krava »Luca«, stara 11 let, pa je dala v devetih letih skupno 34.7161 mleka ali povprečno letno po 3860 1 mleka. Ce upoštevamo, da je povprečna letna molznost krav v našem okraju okoli 1200 litrov, je nujno, da se podmladek krav s tako visoko proizvodnostjo vzreja najprej za lastne potrebe, nato pa tudi za prodajo. S t0 nalogo se morajo prvenstveno baviti tista posestva, ki niso v bližini potrošniških centrov in ki imajo vse druge pogoje za vzrejo mlade plemenske živine. T 0 Komisija daje pregled analize posestev, iz katere je možn0 razbrat; gospodarsko stanje na posameznih posestvih: KMETIJSKO POSESTVO BOKALCE Posestvo Bokalce, ki je razvrščeno v I. skupino, je eno od najstarejših posestev v okraju. Prvo zemljo je dobilo po zakonu o agrarni reformi, nekaj pa tudi iz zaplemb. Večje površine je dobilo po zakonu o zemji-flkem skladu tako, da danes posestvo razpolaga z 286 ha zemlje, od tega 179 ha obdelovalnih površin. Posestvo redi 102 goveje živine, od tega 57 krav, ter 10 konj jn 56 prašičev. Odnos med obdelovalnimi površinami in živalskimi enotami je 1:1.06, kar je seveda odločno premalo. -Glavna panoga posestva je živinoreja. Komisija smatra, da je razvoju živinoreje na tem posestvu potrebno dati prednost, ker ima za to vse pogoje. Posestvo bi bilo v stanju re- diti več živine, nima pa za to potrebnih objektov. V programu ima gradnjo govejega hleva za 60 glav živine, kakor tudi potrebne silose, gnojišča jn gnoj-nične jame. Osnovna čreda je v glavnem montafonske pasme, ki izhaja Skoraj v celoti iz lastne vzreje ter so bili v tem pogledu doseženi na podlagi domače selekcije prav dobri uspehi. Povprečna mlečnost je 2817 litrov na kravo, čeprav je Skoraj tretjina domačega naraščaja, kj je šele v letošnjem letu prvič teletito. Posestvo ima urejeno drevesnico, ki bo v doglednem času zalagala mesto s potrebnim sadnim materialom in ima tud: ! temu primeren sadni izbor, ki odgovarja klimatskim m drugim prilikam na območju mesta Ljubljane. Kot postranska dejavnost je še pridelovanje zelenjave. 1. hlev za 60 glav odrasle živine 2. gnojišče in gmojnične jame 3. silos 4. kozolec z 8 okni 5. naprava ceste za živino Skupaj Posestvo »e je do sedaj izgrajevalo delno lz subvencij, katerih je v zadnjih letih prejelo v višini 10,201.000 din ter kreditom v višini 11,411.335 din. Posestvo je glede na to, da je prejelo preko 70 ha zemlje iz zemljiškega sklada, bilo uvrščeno med kmetijske poskusne obrate ter je zaradi tega oproščeno plačila anuitet na osnovna sredstva in amortizacije. Posestvo je že v 1. 1954 plačalo 1,153.000 din anuitet, za leto 1955 je pa dolžno plačati zapadle anuitete v višini 1,020.000 din. Po podatkih lz bruto bilance jo posestvo poslovno leto 1955 zaključilo z 278.539 din dobička- Kot posestvo v izgradnji je nujno potrebno pomoč; za dokončno dograditev manjkajočih objektov, ki so na posestvu nujno potrebni za nemoten razvoj, in to: 25,000.000 din 700.000 din 2,500.000 din 5,000.000 din 300.000 din 35,500.000 din KMETIJSKO POSESTVO BOSTANJ Posestvo je bilo ustanovljeno leta 1945 iz zaplenjenega posestva barona Lazarinija. Posestvo ob ustanovitvi ni imelo nobenih zgradb, ker so bile v vojni docela porušene- Zemlja je bila v začetiku v obdelavi privatnikov iz bližnje okolice. - Z zgraditvijo gospodarskega središča v letih 1945 1947 so bili danil pogoji za redno obratovanje, posestvo pa je medtem prevzelo vso zemljo bivše graščine, uredilo table in nakupilo nujno potrebno število živine. Tedaj je posestvo imelo 37.15 ha njiv, 48.04 ha travnikov, 2:50 ha pašnikov, 1 ha nerodovitne zemlje, skupaj 88.67 ha. V takem obsegu je ostalo do leta 1954. Za prvotni obseg posestva zamišljene gospodarske zgradbe so bile dobro dimenzionirane; le zasilno je bilo rešeno vprašanje namestitve ljudi, nerešeno pa je ostalo vprašanje zadovoljive oskrbe z vodo. Posestvo je prvotno spadalo v sklop Glavne uprave državnih posestev pri Ministrstvu za kmetijstvo (GUPOS) in njenih prožnejših organizacijskih oblik, nato pa doživelo še štiri reorganizacije in končno postalo leta 1953 po prevzemu kmetijske pospeševalne službe po OZZ. podjetje OZZ, Ljubljana - okolica. S prehajanjem iz rok v roke je posestvo večkrat menjalo proizvodnjo, skladno z zahtevami vsakokratnega upravnega voditelja, kar je slabo vplivalo na razvoj posestva. V sedanji organizacijski obliki posestvo nekako nadaljuje prvotno nakazano smer proizvodnje s posebnim poudarkom na proizvodnjo reprodukcijskega materiala: kvalitetnih semen in vi- soko produktivne plemenske živine. V letih 1947/48 in 1953/54 ,e bilo zasajenih okroglo 10 ha visoko jn srednje debelih sa-lovnjakov. Leta 1954 je posestvo prevzelo -.emljišče SLP likvidiranih KDZ Žalna in Grosuplje - Gatina in se je povečalo na 133.33 ha kmetijske zemlje. V tem letu so bili z odločbo OLO Ljubljana - okolica dodeljeni bivši graščinski gozdovi v izmeri 79.45 ha, tako ia je posestvo konec leta 1954 ip .eta 1955 obsegalo skupno 21278 ha zemlje. S 1. januarjem 1956 e posestvo prevzelo tudi bivšo ekonomijo gradbenega podjetja Tehnika v Brvacah pri Grosupljem s cirka 25 ha obdelovalne zemlje in cirka 25 ha dodeljenih gozdov. Na ta obrat je v perspektivi še možno vezati 10—15 ha travnikov, ki so trenutno v raznih najemih. Sedaj poseduje okroglo 158 ha kmetijske zemlje in okroglo 104 ha gozdov, skupno 262 ha, možno pa je še povečanje za 10 do 15 ha na okroglo 275 ha skupne zemlje. Posestvo ima živinorejsko-poljedekiko smer proizvodnje. Kot stranski panogi pa goji še vrtnarstvo in sadjarstvo. delavni pridelki so semensko žito, semenski krompir, plemenska živina ter pujski in sadike zelenjave za bližnjo okolico, razen tega pa še za trg: mleko, zelenjava, krompir, sadje in nekaj klavne živine (teleta, odrasla goved, pitanci in pršutarjl). Taka smer proizvodnje je utemeljena v proizvodnih pogojih posestva in je v skladu s potrebami kmetijske pospeševalne službe okraja. Razvoj živinoreje — v zvezi s povečanjem površin in zboljšanjem rodnosti zemlje se je stanje živinoreje v zadnjih letih gibalo takole: konec 1953 konec 1954 konec 1955 večale na 15 ha. konji kom. 4 4 8 Vse te investicije so nujne to govedo kom. 43 59 70 bi morale biti ddkončane vsaj krave kom. 37 40 v treh etapah 1956—1958 in si- svinje kom. » 24 25 cer: v I. etapi vodovod, stelj- namolženo mleko litrov 84002 112581 nik, gnojišče, adaptacija hleva povpreč. moiznost na krave 1 3015 3216 v Boštanju, popravilo stropa v prirastek goved kg 5391 7154 svinjaku, ograja za kurnico ter oddano pujskov za rejo kom. 50 131 pašni hlev v Zavrhu; v II. etapi: prirastek svinj kg 1546 2952 stanovanjsko - upravno poslopje, Poljedelstvo: V zadnjih dveh letih so biM doseženi naslednji ha donosi važnejših posevkov: ječmen' mtc/ha ožim. ječmen mtc/ha krompir mtc/ha 1964 1955 odnos 56/54 17.55 21 53 122.7 17.55 21 53 122.7 15,— 23.26 155 1 Uti. 80 201.10 189.55 Donosi na novo pridobljenih .površinah so bili znatno slabši, kot donosi na starih njivah posestva. Posestvo Je oddalo semenski službi OZZ naslednje količina priznanih semen: pšenica kg oves kg sadike-okolicd kom. . . . Posestvo je pri pridelovanju semen napredovalo pri vseh posevkih po količini, kakovost oddanih semen pa je bila večinoma prvovrstna. Posestvo sodeluje s kmetijsko pospeševalno službo v poskusni šivu ter tud! s te strani prispeva k izboljšanju kmetijske proizvodnje okraja. Gospodarsko stanje In vložena sredstva: Zaradi prevzema novih zemljišč in še nedokončanimi gradnjami je bilo posestvo v letu 1954 priznano kot poskusni obrat in s tem oproščeno plačevanja amortizacije in obresti na osnovna sredstva. Do sedaj je prejelo 3,850.000 din dotacij, to- 1954 1956 odnos 55-54 . 8539 9351 109.5 . 2215 2920 131.9 , 25096 29711 118 . 25450 26639 104.6 vestiicijsfclh kreditov pa ima 4,951.000 din. Anuiteta za odpla- čilo dolgov znaša 412.600 din. Po odplačilu anuitet znaša investicijski dolg še 1,682.000 din. Leto 1954 je posestvo zaključilo z 290.000 din presežka, ki je bil v smislu določil uredbe o poskusnih obratih prenešen na amortizacijski sklad. Leto 1955 bo posestvo ob enakih pogojih zaključilo s presežkom okrog 406.000 din,- Za prevzem ekonomije Brvace .potrebuje posestvo subvencijo 1,500.000 din za odplačilo prevzetih osnovnih sredstev (živina, stroji In orodje). Dograditev posestva: Za do- končno izgradnjo posestva so potrebne naslednje Investicije: novogradnje: 1. vodovod .............................c ca 4,500.000 din 2. stamovanjsko-upravno poslopje . . cca 11,000.000 din 3. ateljniik ...........................cca 1,000.000 din 4. silos za 80 m* .......................coa 1,000.0000 din b) preureditve In izboljšave: .1,600.000 d,in 1,000.000 din 1,500.000 din 1. povečanje to popravilo gnojišča . . 2. preureditev hleva — 10 novih stojišč 3. obnova stropa v svinjaku................. 4. preureditev hleva Brvace, 10—15 novih stojišč..................................... 1,500.000 din 5. postavitev ograje za kumico . . . . 1,200.000 din 6. dovršitev pašnega hleva Zavrh................ 700.000 din 7. ograja in izboljšanje pregonskih pašnikov Boštanj to Zavrh) . . .............................. 2,000.000 din nasadi: plantaže na Zavrhu cca 5 .ha . . 2,200.000 din Skupaj cca 29,200.000 (lin Vse naštete investicijske potrebe so utemeljene in nujne. S temi investicijami bo posestvo dograjeno, morebitne nadaljne objekte manjšega obsega bo posestvo zmoglo že lz lastne moči, dočim za naštete potrebuje pomoči. Z' naštetimi Investicijami bo doseženo naslednje: 1. Izboljšal se bo družbeni standard z dvemj družinskimi stanovanji, ki jih posestvu primanjkuje, na razpolago bosta še dve sobi za samce, cel obrat bo otkrbijen z vodo, ki Jo morajo sedaj dovažati iz potoka. 2. Hlevske kapacitete se bodo napram sedanjim povečale za krave molznice za cca 60"/«, za kolikor bo povečana tudi proizvodnja mleka. 3. Afctivizirana bo obstoječa kumice, ki je seda) neizkoriščene. 4. Izboljšalo se bo gospodarjenje z gnojem, olajšal odvoz gnojnice ter povečali pridelki na njivah. 5. Bolje In ekonomlčneje se bodo izkoriščale travne površine, kar bo pqyečalo proizvodnost obrata. 6. Sadne plantaže se bodo po- za cca 222.000 din dotacij to kreditov. Zaključki: 1. Izdelati je ureditveni prh" gram in pripraviti načrte. 2. Izvršiti arondacijo ozirom* komasacijo v predelu Boštanj-^ Grosuplje in okrog Brvac s pri' teginitvijo zemljišč, ki jih v teh1 predelu uživajo privatniki. 3. Zagotoviti sredstva za zg®* raj naštete investicije. Komisija smatra, da Je pros*' atva potrebno čimprej dogr»' diiti, ker že ob sedanji stopni* izgradnje deje skupnosti membno količino pridelkov. KMETIJSKO POSESTVO JESENKOVO Ustanovljeno je bilo 8. n o*' 1946 od zemljišč stare konja?')* z začetnimi 36 ha obdelovala* zemlje. Svoje površine je P°! večalo do danes približno krat, tako da obsega skupno priključenim posestvom Log **' 13' < nes 452 ha zemlje. V glavo6*’’ se nahaja zemlja na barjansk6’’’ področju, le manjši del je °* trdinskem svetu. Zemlja na P0’ dročju barja je v glavnem al°*\. dirana, dočim je ostala zen’]L razdeljena na cca 90 manj®' parcel. Arondacija je zelo 0,1 kočena, ker so parcele šene po celotnem severnem Ljubljane in jih mora P05*"/], po potrebi oddajati za komuni ne potrebe. Posestvo Je prejelo od h,'vfe^ 13 milijonov din dot8' za melioracijska dela na P°|V, adaptacija hleva v Brvacah in pregonski pašniki; v III. etapi: silo« in sadne plantaže. Glede na dejstvo, da eo MU glavo! objekti zgrajeni še po planskih cestah, bi bil hektar .. BI obdelovalne zemlje ob dokončni Izkopanih Je bilo cca 3500 Izgraditvi posestva obremenjen, vodnih jarkov to sploh11 šinah, ki leže ob Cesti dveh ^ earjev. Melioracijska del:' ^ bila začeta v jeseni lela ^5) to so ae nadaljevala v let*1 in še v začetku letošnjega ^ 32.700 m3 zemlje. Z navedenimi melioracijami etno iztrgali barju 70 ha obdelovalne zemlje, na kateri bo šele sedaj mogoče izvajati druge agrotehnične ukre-P«. ki so potrebni za dosego višjih hektarskih donosov in izboljšanje kvalitete krme. Po opazovanju, ki so bila tekom celega lanskega leta, je odteklo dnevno po vseh jarkih (jarkov je 8) okoli 320 m* vode. Ce se bo pokazalo, da bo potrebno v sušnih letih namakati, £o bo to lahko izvršilo s spustit-vijo zapornice na .odvodnem Jarku Curaovca, kamor so od-Vo^ rentabilna je proizvod-hod iLel*njadnih 50(1 ilk- Slab do-.vrst ustvarja gojitev raznih 'nkm so*at> razen nekaterih zim-R(,s, Vr®t. V letu 1954 je po-4JI4 .v„° oddalo raznih sadik 63« it^ komadov, v letu 1955 pa komadov. v^Rra*e na posestvu so no-‘e in približno zadoščajo se- ^ietnu tT°b,no obsegu posestva. Po- Bnaiito * b'«vom dograditi le Se Jslišč 1 'ter “tlos, urediti napa-aronrf 7i’ *lvino, Po dokončani Pot« Qci^ P® zgraditi potrebna Potrl?n,; Pa,nk približno zadošča treba ?? P°*eatva. Nabaviti Je *'ra'ktor s potrebnimi ze,0 '°nv"a ®>'a na posestvu Je hizklb <^,a''na vsled razmeroma defenv Prejemkov kmetijskih ^nov^ ■ *er vs,eklh razmer na posegt-lust stanovanjih, ki so *traTl^ 'troAniatih artiklov ^odvsem mleka, pa l!llofaso n‘irskih proizvodov, mrJa ^ tudi vlogo regula-Pogledu cen teh protz- aov. ^*Jb6iu ho posestvo za- 46 0°« din dobička. Da bo posestvo te naloge moglo izvrševati je potrebno sledeče: a) posestvo si mora Izdelati perspektivni ureditveni načrt, k'i mu bo za bodoče leta nakazoval smer, proizvodu j e in to v smeri živinoreje in vrtnarstva. Živinoreja mora biti z ozirom na kakovost in značaj zemljišč posestva glavna panoga. Predvsem naj služi pridelovanju mleka in vzreje plemenske živine za lastne potrebe. Z ozirom na to, da posestvo redi simentalsko pasmo naj posestvo vzreja tudi plemenske bike za področje barja, b) kolikor je mogoče čimprej dokončati arondacijo zemljišč, predvsem v severnem delu Ljubljane, c) nadaljevati z melioracijami barjanskih zemljišč v okviru glavne regulacije ljubljanskega banja, d) posestvo je od nastanka prejelo skupno s posestvom Log dotacij 48,593.000 din In investicijskega kredita ima 19,392.223 dinarjev, od česar bi moralo plačati na koncu leta 1955 milijon 803 tisoč anuitet, v letu 1956 pa jih bo zapadlo v izplačilo 3,351.000 din, e) za dokončno dograditev bo posestvo v sedanjem obsegu potrebovalo še okoli 25,000.000 din. KMETIJSKO POSESTVO SMLEDNIK Posestvo je nastalo v jeseni leta 1953 iz treh likvidiranih ekonomij, zato je tudi razdrobljeno na tri obrate s skupno upravo v Smledniku. Poleg tega je posestvo prevzelo tudi precej zemljišč, razlaščenih po zakonu o zemljiškem maksimumu. Na dveh obratih in to v Mošah in Smledniku je zemlja primemo arondirana, dočim je arondacija na obratu v Hrašah v teku. Zemlja je v glavnem zelo dobra. Od obdelovalnih površin odpade 64Vi na njive. Smer proizvodnje na posestvu je skoro Izključno živinoreja In to proizvodnja mleka ter delno vzreje plemenskih pujskov. Vzreja plemenskega materiala je bila do sedaj omejena na vzrejo za lastne potrebe. Plemenskih bikcev posestvo ne vzreja. Prašičerejo namerava posestvo vsled slabih svinjakov ukiniti. Od ustanovitve do danes je posestvo zaznamovalo določene uspehe v govedoreji. Pri slabi možnosti dobre nabave plemenske živine je mlečnost srednja. Skupna proizvodnja mleka je znašala v letu 1954 81.117 kg, v letu 1955 pa 83.704 kg. Prirastek živine v letu 1954 je znašal 3750 kg, v letu 1955 pa 4868 kg. Gospodarski objekti v glavnem zadoščajo potrebam posestva’, potrebne so le manjše adaptacije na obstoječih objektih ter dograditev lop za seno in vozove. Strojni park v glavnem zadošča, potrebno bi bilo nabaviti le še en traktor z nekaterimi priključki. Vsled skrajno specializirane živinorejske proizvodnje odpade na enega delavca okoli 5.10 ha obdelovalne zemlje. Posestvo Je prejelo skupno 1.500.000 din dotacij za ureditev hlevov. Investicijskega kredita pia ima posestvo 7,549.000 diin. Anuitete za leto 1955 v znesku 510.000 din je posestvo že plačalo. Poslovno leto bo posestvo končalo s 340.000 din dobička. Za nemoteno obratovanje ne bodo potrebovali večjih dotacij. Komisija je mnenja, da bi bilo potrebno dosedanjo smer proizvodnje nekoliko menjati in sicer v sledečem: Od obdelovalne zemlje prevladujejo njive, obstoječi travniki pa so zapuščeni, slabe kakovosti. Tako klimatski, kakor tudi pedološki pogoji, pa tudi splošne potrebe narekujejo temu obratu, da se v večji merj bavi s pridelovanjem semen kritiških rastlin, žit, pa tudi krompirja. Možnosti pridelovanja krme In potrebe okolice kažejo na nujnost vzreje plemenskih pujskov. Vsled tega živinoreja ne bo občutno Okrnjena. Tudi v govedoreji je nujno, da se od dobrih krav vzreja plemenski podmladek, tako tetice, kakor tudi bikci. KMETIJSKO POSESTVO RAVNIK Nastalo je v letu 1954 Iz reorganizirane kmetijske delovne zadruge. Od skupno 80 ha zemlje, je 40 ha obdelovalne zemlje, od tega le 8 ha njiv, Iz Cerar je razvidno, da je posestvo izključno živinorejsko. Bavi se v glavnem samo z govedorejo. Sedanje stanje živine je razmeroma slabo, povprečna mlečnost krav je okoli 1600 litrov po kravi. Gospodarskih poslopij in stanovanjskih prostorov tona pri sedanjem obsegu dovolj Potrebno je le redno vzdrževanje ter dograditi gnojišče In silos. Tudi strojni park je zadosten. Posestvo je obremenjeno s kreditom 1,100.000 din, ki ga je prevzelo še od bivše KDZ. Letne anuitete in obresti v višini 380.000 din je posestvo do sedaj v redu odplačevalo. V bodoče mora posestvo posvečati predvsem skrb živinoreji pri kateri je potrebno dvigniti proizvodnjo mleka ter Izboljšati vzirejo plemenske živine. Da bo to nalogo posestvo l^že dosegalo je potrebno načrtno gnojenje mokrih, kakor tudi trdinskih travnikov, po potrebi močvirne travnike predhodno melionirati. Potrebno Je tudi urediti vprašanje vodilnega osebja, predvsem upravnika, ker je le dobro stalno vodstvo garancija dobrim uspehom posestva. KMETIJSKO POSESTVO BREST Ustanovljeno leta 1953 iz bivšega pitallšča Brest, ki je bilo na zaplenjeni zemlji v obsegu 59 ha. V teku leta 1953 in 1954 se je povečalo z zemljo iz zemljiškega sklada na 130 ha kmetijske zemlje. Z odločbo OLO Ljuibljana-okolica je bilo posestvu dodeljenih 36.36 ha gozdov v k. o. Tomi šel j. Danes ima posestvo 167.72 ha zemlje. Ker je posestvo nastalo ta privatnih zemljišč je izredno razdrobljeno. Zaradi tega je nujna komasacija. Razen tega je nujna tudi melioracija, ki je vsaj delno že možna v predelih, kjer so glavni odvodniki že speljani. Prav tako je nujno potrebna preureditev gospodarskega dvorišča, ker izgradnja po zamislih pitališča, značaju posestva ne ustreza. Posestvo še nima izdelanega programa, vendar pa bo mogla smer proizvodnje biti v gfavnem živinorejska, I« stransko tudi poljedelska. Glavne prireje in pridelki: konji, pujski, mleko, klavna živina, krompir, seme krnvfltih rastlin. Posestvo je do sedaj prejelo 2,880.000 din dotapij in tona zaključilo z izgubo (195-d. leto 10,773.000 din Investicijskega 1954 s presežkom 23.000 din, do- kredita. Anuitete znašajo letno čim bo letto 1955 zaključilo e 1,195.010 din. Poslovno leto je cca 96.000 din izgube. Razvoj živinoreje: 1953 1954 1955 9 14 14 govedo kom 19 35 27 8 19 21 proizvodnja mleka 1 . , 8990 19298 prirastek govedi kg . » 3382 2635 oddano pujskov kom. . 109 142 Ostali podrobnejši podatki so Posestvo nima enotnega go- razvidni iz tabelarnih pregledov. spodarskega dvorišča, marveč Izgradnja posestva: Ima živino na treh različnih Ker obstoječe stavbe, zgraje- mestih v Krapi. To otežikoča ne za pitališče, ne ustrezajo po- razpored in nadzorstvo nad de- trebam posestva, bodo potrebne večje preureditve, razen tega je nujno rešiti stanovanjsko vprašanje, ki je na tem posestvu izredno pereče. Za preureditve bo potrebno cca 30,000.000 din, pri čemer odpade na najnujnejše melioracije 2,650.000 din. Zaključki: 1. izdelati je ureditveni program, 2. izvesti komasacijo in melioracijo v predelih, kjer bodo glavni odvodniki izpeljani, 3. preskrbeti finančna sredstva za nujno izgradnjo. KMETIJSKO POSESTVO LOGATEC Ustanovljeno je bilo leta 1945 iz zaplenjenih zemljišč raznih privatnikov. Prvotno je bilo v sklopu Glavne uprave kmetijskih posestev pri Min. za kmetijstvo, nato. pa je do danes menjalo štiri upravna vodstva. Od leta 1953 pa je v sklopu OZZ. Posestvo obsega z gozdovi, ki so bili dodeljeni z odločbo bivšega OLO L j ubij ana-okolica v letu 1954 — 243.93 ha zemlje, od tega cca 49 ha njiv in 27 ha travnikov. Živinoreja: lom ter povzroča mnogo mrtvili poti. Zaradi testih menjav, tako upravnega vodstva, kakor tudi vodilnega kadra, kj v večini primerov ni imel strokovne kvalifikacije, posestvo ni imelo stalne proizvodne smeri, kar je v teku let zelo močno vplivalo na rodnost zemlje. Posestvo še nima ureditvenega programa, vendar pa se predvideva živinorejsko - poljedelska usmerjen n ost. Glavni pridelki bodo plemenska živina, semenski krompir in semensko žito ter pujski za bližnjo okolico, za trg pa mleko oz. mlečni izdelki, klavna živina (teleta, odrasla goved, deloma tudi pitanci in pršutarjd) in krompir. Pogoji za vrtnarstvo in sadjarstvo niso ugodni. Pogojev za bistveno povečanje posestvo nima. Vsekako pa jo možno proizvodnjo posestva, ki trenutno ud posebno velika z intenziviranjem precej povečati, vendar pa je zato potrebno določeno razdobje, v katerem se smer proizvodnje ne sme menjevati. Dosedanji razvoj, posebno v zadnjih letih prikazujejo naslednji podatki: , 1053 1954 1955 konji kom. 5 6 6 govedo kom. . . . , , 65 63 61 kra ve kom 36 37 1954 1955 odnos 55-64 proizvodnja mleka 1 . . . 69.605 84.024 141 povprečna molznost no kravo 1.656 2.271 137 prirastek žive teže kg . 3.634 4.738 130 oddaja pujskov kom. . . 144 156 108 jedelstvo: povprečni donosi važnejših posevkov pšenica kg/ha .... 1078 1467' 135 ječmen kg/ha . . . . 808 1322 163 oves kg/ha ...... 230 2036 885 krompir kg/ha ... 12.700 15.430 121 >čim v letu 1954 posestvo Se sanitarnih in komunalnih raz,to- ni moglo oddati nič semenskega blaga, Je v letu 1955 že oddalo: 1937 kg pšenice, 3273 kg ječmena, 8720 kg ovsa in 18.879 kg semenskega krompirja. Gospodarsko stanje In vložena sredstva: Posestvo do sedaj ni prejelo pomembne pomoči: 1,821.000 din dotacij in 3,105.000 din investicijskega kredita. Anuitete za kredite znašajo 134.700 din. Z ozirom na dejstvo, da posestvo nima pravega gospodarskega središča, so bile dosedanje vloge v obrat malenkostne. Poslovno leto 1954 je zaključilo kot poskusni obrat s 643.000 din izgube, za leto 1955 pa predvidevajo 763.000 din izgube. Potrebne Investicije: Ker posestvo še nima izdelanega ureditvenega programa, tudi niso predvidene večje Investicije. Nujno pa je zgraditi pri obstoječem hlevu gnojišče z gnojnično jemo za celotno kapaciteto hleva (70 glav), ne samo iz gospodarskih temveč tudi ta Kov, ker je hlev v naselju med dvema prometnima cestama, od katerih je ena kot glavna cesta Ljubljana—Trst pomembna tudi v tujekoprometnem oziru. Razen gnojišča je nujno obnov,iti tudi opremo govejega hleva in svinjaka ter letne krmilnice. Prav tako je potrebno obnoviti gospodarsko poslopje s hlevom na pristavi Kališe. Oboje naj bi se uredilo, če ni mogoče takoj, vsaj v dveh etapah: v prvi gnojišče in popravila v Logatcu, v drugi pa pristavo Katiše. Razom investicij v zgradbo je potrebno vložiti nekaj sredstev tudi v samo zemljo: izčrpano zemlljo je nujno v oddaljenejših predetih zagnojiti. Za prvo etapo bi bik) potrebno približno 4 milj. dam, za nadaljnjo pa 5 milijonov din. Zaključki: 1. Ker je posestvo nastalo iz zemljišč raznih lastnikov je potrebno izvesti vsaj delne zamenjave parcel, da »e po možno ti j izravnajo in skrajšajo meje ter | olajša »trojna obdelava. 2. h.dečati je ureditveni program. 3. Ker bi za uirediterv novega »kupnega gospodarskega gnoji-čča verjeuio ne buo mogoče zbrali finančnih sredstev Je nujno izboljšati obstoječe stanje v zgoraj nakazani smeri. Komisija smatra, da je posestvo v lem smislu treba čtm-prej usposobiti za večjo proizvodnjo. KMETIJSKO POSESTVO STIČNA Ustanovljeno je bito leta 1953 iz likvidirane KDZ; iz te likvidacije je prevzelo zemljo SLP, ki je biile odvzeta samostanu Stična po zakonu o agrarni reformi. Posestvo Je posedovalo ob ustanovitvi 71.26 ha zemlje, od tega 31.63 ha njiv in 36.63 ha travnikov, 8.47 ha travnikov je bilo zasajenih s travniškim sadovnjakom. Ta zemlja Je večinoma arondlrana v neposredni okolici gospodarskega središča. Gospodarsko središče obstoji Iz kombiniranega poslopja, ki zajema goveji hlev za 30 glav, konjski hlev, skladišče, kleti, krmilnico, delavnico, eno stanovanje, remizo z zaprtim dvoriščem, stanovanjske hiše, svinjaka — sezidanega v času DKZ (samo polovico prvotnega načrta) in 4 kozolcev. Glavno gospodarsko poslopje je zaradi starosti v slabem stanju in kriči Po popravilu. Goveji hlev je ra kapaciteto zemlje za polovico premajhen, svinjak, pa mnogo prevelik. V letu 1954 Je posestvo prevzelo zemljo SLP od likvidirane KDZ Sloga v Šentvidu pil Stični, z odločbo OLO Ljub-ijaina-okolica pa je bilo dodeljeno posestvu 59.71 ha gozdov. Tako se je obseg posestva poveča. od prvotnih 71.26 ha kmetijske zemlje na 113.40 ha kmetijske zemlje, oziroma z gozdovi na 173.11 ha skupne zemlje. Novo pridobljena kme.ij&ka zemlja (42-14 ha) je od matičnega obrala oddale ena povprečno 4—5 km; grupirana Je v 7 obdelovalnih kompleksov, oddaljenih povprečno 800 m od središča, ki je iele v izgradnji. Zemlja izvira iz racinih zaplemb. Za izgradnjo ob ra tov a Iliča v Šentvidu je bivši OLO Lj ubl jana-okolica dal posestvu dotacijo v znesku 13,900.000 din. Posestvo Ima izdelan ureditveni program, načrt za zgraditev obrata v Šentvidu In idejni načrt za preureditev gospodarskega središča v Stični. Smer proizvodnje tega posestva Je poljedelako-živinorejska. Glavni pridelki so: semensko žito, semenski krompir, semena krmnih rastlin, plemenska živina in pujski za okolico. Pridelki za trg so: mleko, klavna živina (teleta, odrasla goveda, pitanci n pršu tar j), krompir. Tako smer proizvodnje narekujejo proizvodni pogoji in je v skladu s potrebami kmetijske pospeševalne službe. Razvoj živinoreje: Stanje to proizvodnost živinoreje sta se gibala takole: a) novogradnje: 1) goveji hlev za 50 kom. živine v Šentvidu, z gnojiščem, silosi m krmilnico 25,000.000 din 2) remize za stioje............................ 5,000.000 din 3) konjski hlev im steljnik.................... 5,000.000 din 4) kozolec .................................... 5,000.000 din 5) rerniza za »troje in traktor v Stični . 5,000.000 din 6) 2 stanovanjski hiši s po 3 družinskimi stanovanji, 1 v Stični, 1 v Šentvidu 20,000.000 din b) adaptacije ln obnova: 7) preureditev gospodarskega poslopja v Stični ................................... 15,000.000 din 8) preureditev svinjaka ln skladišča v Stični .................................... 1,000.000 din Skupaj . . 81,000.000 din fce na razpolago (dotacije OLO Ljub- ljana-okolica............................ 13,000.000 din le potrebno . 68,000.000 din Izgradnja naj bi 'se izvršila v 3 fazah čimprej. V 1. fazi- nlev tč. 1 in preureditev pod tč. 8; v II- fazi: tč. 3 in 7; v III. fazi: pa ostalo. Z ozirom na nujnost čimprejšnje izgradnje so bila oddana dela za: zgraditev hleva iz okrajne dotacije s tem, da bi se refundiralo iz zaprošenega kredita pri NB na IX. natečaju. Ker posestvo na natečaju ni uspelo, bo treba drugje najti sredstva za dograditev. Posetvo se bt> v perspektivi povečalo za okrog 25“ 30 ha kmetijskih površin: ca 10 ha v Podsmreki pri Višnji gori, ca 10 ha pašnikov na Obolnem in ca 10 ha obdelovalne zemlje v Šentvidu. V zvezi s tem bo eventualno potreben pašni hlev na Obolnem. Zaključki: 1. Proučiti je še možnosti povečanja v nakazani smeri. Povečanje v Podsmreki ne bo zahtevalo novih investicij, niti ne povečanje v Šentvidu, pač pa bo nova investicija potrebna na Obolnem. 2. Nujno Je treba preskrbeti finančna sredstva za dograditev v etapah, ki jih je treba pospešiti. Komisija smatra za potrebno, da se posestvo čimprej dogradi, ker Ima dobro perspektivo. POSESTVO Šmartno pri litiji Ustanovljeno je bilo leta 1953 iz likvidiranih Industrijskih ekonomij steklarne Hrastnik-1 Grmade, Tovarne usnja Smart-uo-Slatiina, KLO Šmartno, Doma onemoglih Cmi potok it, Jozdzij uprave Lltija-Bogeo-ipenk. Vsa zemlja je pred voj-i .10 pripadala raznim graščinsii n cerkvi v Šmartnem ter J‘ postala SLP po zakonu o za' -lembi In zakonu o agrarni re--onmi. Poseduje 40.77 ha njiv-J9-22 ha travnikov, 1.42 ha paf nikov, 56.77 ha gozdov, ki so k li posestvu dodeljeni v letu ter 4.52 ha ostalih zemljišč, skupno 214.70 ha. Zemlja ij arondirana okrog 4 prvotni! iredišč (Grmače, Slatina, Cr» potok in Bogenšperk, le deli pa izven tega, tako da proble’’ arondacije, oz. komasacije "j ubstoji. V perspektivi bi se t>l> -etirtvo lahko povečalo še za *_ do 15 ha obdellovallne■ zemlje '* sicer ca 6 ha v Črnem potok11 ker je predvideno, da se do6 onemoglih, ki sedaj to zem'i‘ uživa ukine, ca 5 ha na Grab0'-pri Litiji, ki jih sedaj uživa sestvo Pooovice, ca 2 ha v močj-u Slatine ter ca 3 ha v W lini Črnega potoka. S prido®1’ vijo teh zemljišč ne bo nastoPj la potreba arondacij, ker so v'j v neposredni bližini obstoje1 obratov posestva. Posestvo u ustanovitvi n| imelo gospod8*! »kega središča, ker so bila C spod arak a poslopja največl enote, t. j. Grmač, popoln0'1’' uničena, dotedanji upravi13 ekonomij pa z izjemo T-ova1'1'. usnja niso za ureditev sv°J: ekonomij ’ ničesar inv oštir3 (Nadaljevanje prihodnji^: 1953 1954 1955 5 6 63 68 36 32 65 18 1 1954 1955 odnos 55-54 mleko I .«»•«»•» . 36.531 66.373 181.7 povprečna molznost krav . . . 1.705 2.205 129.3 prirastek go-ved kg ... . . 3.391 5.464 161.1 oddaje pujskov kom. . . . . 122 59 48.4 Pri govedoreji Je napredek Jasno viden, dočlm svinjereja navidezno kaže nazadovanje. Dejansko pa je posestvo moralo "zaradi slabe rodovitnosti ln pomanjkljivega razvoja likvidirati od bivših KDZ prevzeto svtnje-rejo m v teku leta 1955 začeti na novo. Ker ni bilo mogoče tega ukrepa izvesti 'že za pomladansko prastiev. je bilo po- pšenioa oves . krompir ........ Pridelki na površinah, ki so bile prevzete naknadno, t. j. v teku leta 1954 so bili znatno slabši, kakor pa na površinah, ki so spadale k posestvu že od "ustanovitve. Ker zaradi pomanjkanja prostora posestvo še nima potrebnega števila živine, se pšenice kg ječmena kg............ . ovsa kg ........ krompirja kg .......... Gospodarsko stanje in vložena sredstva: Posestvo Je bito kot novoustanovljeno In še nedograjeno proglašeno za poskusni obrat. Poslovno leto 1054 je zaključilo t Izgubo 118.000 din. poslovno leto 1955 pa bo zaključilo s presežkom cca 50.000 din. Posestvo Je sestvo dejansko več mesecev brez plemenskih svinj in še tudi v drugi polovici leta to doseglo potrebnega staleža. Za pomladansko sezono 1956 je že pripravljen normalen stalež plemenskih svinj. Poljedelstvo: V zadnjih dveh letih je posestvo p»1 glavnih posevkih doseglo naslednje hek- tarske donose: 1954 1955 odnos 55-54 15.50 22.56 145.5 12.2 100 . 102 142.5 139.7 bo različna rodnost posameznih njiv poznala še nekaj let, vse dokler ne bodo dobro obdelane, dobro zagnojene ln očiščene plevela. Posestvo Je oddalo semenski službi OZZ nasledne količino priznanega semena: 1954 1955 . . . 11.284 7.660 4.124 4 462 22.924 do sedaj prejele 14,418.000 din dotacij (vštevši dotacijo OLO Ljubljana okolica, za izgradnjo Medlšča v Šentvidu) in ima 2,266.000 din luvesticijrtih kreditov. Anuitete Innšajo 581.000 dinarjev. Dograditev posestva: Za dokončno Izgradnjo posestva je nujno potrebno: Občinski liudski odbori OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK VABILO na 6. redno sejo ObLO Na podlagi 21. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. L FLRJ, št. 26—269/55), 7. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih 'odporov (Uradni list LRS, štev z6—130-55) in na podlagi 2. odstavka 38 člena Statuta ObLO Ljubljana - Rudnik z dne 11. fe-oruarja 1956, sklicujem 6. redno ,ejo ObLO Ljubljana - Rudnik, k: bo v soboto, dne 24- marca 1956 ob 19. uri v sejni dvorani ObLO Ljubljana - Rudnik m predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo mandatno imunitetne komisije. 2. Poročilo o komunalnih zadevah ObLO Ljubljana - . Rudnik. 3. Sprejem odlokov: a) Odloka o poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na področju Občine Ljubljana - Rudnik. b) Odloka o ustanovitvi Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju Občine Ljubljana -Rudnik in Imenovanje upravnega odbora Kreditnega sklada. c) Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih delavcev ln uslužbencev ObLO Ljubljana - Rudnik. 4. Razprava in sklepanje o določitvi volilnih enot na področju Občine Ljubljano - Rudnik. 5. Imenovanje komisij: a) Občinske volilne komisije- b) Komisije za pripravo predlogov odlokov za uporabo zemljišč. c) Komisije za evidenco nepremičnin Splošnega ljudskega premoženja. 6. Imenovanje članov svetov: a) Razrešitev predsednika Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo. b) Imenovanje predsednika in če enega člana Sveta za zdravstvo ln soc. skrbstvo. 7. Personalne zadeve: a) Razrešitev ln imenovanje sodnika za prekrške. J b) Imenovanje dveh prodnih uslužbencev. J Vsak ljuduki odbornik predlaga spremembo in d°r nitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost naj O1*1 ski odborniki pravočasno J8^ pismeno ali ustno na Tajni*;. ObLO Ljubljana - Rudnik lefon 22-556). Predsednik Obl^’ France Sitar 1- f OBČINA LJUBLJANA-ŠENTVID VABILO no 6. redno sejo ObLO Na osnovi 38. člena Statuta Občine Ljubljana - Šentvid z dne 13. avg. 1955, 21. Mena Splošne-la zakona o ureditvi občin in vkrajev (Uradni list FLRJ, štev 16-269/55) in 7. člena Zakona o »ristojnosti občinskih ljudskih Kiborov (Ur. 1. LRS. št. 26—130. 35) sklicujem 6. redno sejo občinskega ljudskega odbora Ljub-jana - Šentvid, ki bo v pone-leljck 26. marca 1956 el> 17. url v Osnovni šoli v Šentvidu (risa Inica). Predlagam sledeči dnevni red: 1. Predlog začasnega proračuna obč. LO Ljubljana -Šentvid za II. tromesečje 1956, 2. Predlog odločbe o spremembah in dopolnitvah odločbe o začasni sistemizaciji delovnih mest uslužbencev ln delavcev v upravi obč. LO Ljubljana - Šentvid z dne 7. okt- 1955. 3. Predlog odloka o s p reto em-bah In dopolnitvah odloka o dopolnilnih plačah ln položajnih dodatkih ustužben- 6. Predlog odloka o pošlo'01’1, času gostinskih podjct 1 ccv in delavcev obč-Ljubljana - Šentvid z v 7. okt. 1955. J 4. Predlog odtoka o Izc13^, nju predpisov bivšega K®' Ljubljana, OLO Ljub",, - okolica ter obč. LO S8,! vid, Vodice in Črnuč8! območje obč. LO Ljubti1' - Šentvid. J 5. Predlog odloka o °9,®j vitvl uprave stanovajb, skupnosti Ljubljana - ™ vid. yvn- ___;(U l gostišč.^ ... ‘ ' . 7. Imenovanje upravnika K jetja »Pleskarstvo in 1 slikarstvo« Ljubija118 Šentvid. ut 8. Dodelitev zemljišč Iz da SLP gospodarskim 1)1 nizacijam. Vsak ljudski odbornik j pravico pismeno predlagati ".j memtoo ali dopolnitev d-n01" reda. ; .J Morebitno odsotnost Tajništvu občinskega (f >dborn Ljubljana - Sefltvl lefon 773). j,. Predsed"1 Lojze Btulsf