List št. 45.
Krašovec Krašovcam:
kako naj začno Kras pogojzditi.
Veliko, sila veliko se je ževgovorilo in pisarilo o pogojzdenji goliga Krasa. Če bi bilo mogoče ta namen spolniti s samimi besedami in pisanjem, bi bil že prihodnji blagostan Krašovcov dobro na-snovan.
Ali nič še ni čuti, da bi bile besede djanje rodile. Le malo prebivavcov Krasa menda zapo-pade in previdi važnost te prenaredbe, kterih telesne in dnarne moči ne zamorejo speljati, česar želijo in za potrebno spoznajo. Kdo pak se sme prederzniti, da bi terjal, naj bi ta peščica domoljubov vse svoje življenje in premoženje v blagor zaspanih sosedov potrosila! Dokler se prebivavci Krasa v ta namen ne z edini te , po uku previdnih rodoljubov se pogojzdenja svojih goličav sploh ne lotite, bojo vse namere za pogojzdenjeKrasa enake oblaku prešle, kteriga, ko ob veliki suši ravno mislimo , da nam je zaželjeni dež donesel, nasprotni vihar v daljne kraje prežene. Prebudite se tedaj, ravnajte po navodu v ta namen združenih možakov, in namen bo rodovitno delo postalo. Zedinjeni in s priponiočjo v podporo naprošeniga vla-darstva zamorete vse zaderžke in težave zmagati. Kaj da človeška moč premore, lahko vidite iz del na železnici, odv kterih se našim spred-nikam še celo sanjalo ni. Čez močirje peljejo terdne ceste, zidani mostovi stoje, kodar ni bilo mogoče ne živini ne ljudem gaziti. Celi hribje so prederti, in po ravni poti dervi parohlapon, ki vleče za sabo do 5000 centov blaga.
Perva potreba za pogojzdenje Krasa je pa razdelitva pašnikov ali gmajn. Nihče ne dela rad za druge; le kdor je zagotovljen, da bojo on, njega otroci ali dedci dohodke njegovigatruda vživali, se bode z veseljem teškiga dela lotil. Kdor
—    178   —
pa vidi, da bodo Jakomni sosedje v kratkim celi up njega truda vničili, ga zboljšanje zemlje malo mika, zlasti na Krasu, ker trebljenje kamnja da veliko opraviti, iu v pusti zemlji vsaktera rast le počasi napreduje.
Po speljani razdelitvi kaže vsakterimu lastniku, da iz svojiga dela narpoprej kamnje pobere, s pobranim kamnjem ograjo s suhim zidom napravi, po množici svojih ovac vsako leto en kos ograde prekopa, potler ovce nekoliko noči v prekopani ograji spati pusti, da mertvico pregnojijo , in v tako vdelan svet je-senželod, jesenovo, berstovo, rešelikovo, akacjevo seme ali tudi seme še drugih lesnih plemen z a s e j e.
Veselje bo viditi, kako čversto bode seme na tako pognojenim prostoru kalilo, in drevjiče rastlo. Tretje, četerto leto se bode v tako nasnovanim sa-dišu znalo veliko pregosto stoječih drevesic viin vzeti in drugod posaditi.
Se dobro ve, da sadiše mora biti zagrajeno, in tako dolgo v miru ostati, dokler verhi drevjiča gobcu živine ne odrastejo. Kako naprej ravnati, bo delo samo kazalo.                                    J. O.