SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 6. letnik XXIII.
CENA 20 DIN
31. marec 1986
---------------------------------------------------------------------------------------
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
71. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
72. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
73.	Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1986
74.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov	občine
Črnomelj za leto 1985
OBČINA METLIKA
75.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika	za	leto 1985
76.	Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1986
77. Odlok o spremembi odloka o turistični taksi
78. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč za območje občine Metlika za leto 1985
79. Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov osnutkov prostorskih sestvin dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje 1986 — 2000 in grafičnih prikazov osnutka prostorskih sestavin družbenega plana občine Metlika za obdobje 1986 — 1990
OBČINA KRŠKO
80. Odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju novih ulic v naseljih Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo
81. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
82. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih na določenih točkah geodetskih mrež
83. Odlok o proračunu občine Krško za leto 1986
84. Odlok o turistični taksi
85. Poročilo o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Krško
OBČINA NOVO MESTO
86. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopenj prispevkov za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
87. Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta stanovanjsko-obrtne pozidave severovzhodno od šole v Stopičah
88. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto
89. Sklep o oblikovanju konferenc delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti
'N
90. Pravilnik o delni nadomestitvi stanarin
91. Pravilnik o posojilih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu
92. Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev na področju samostojnega osebnega dela
93. Sklep o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev
94. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1986
95. Odlok o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto
96. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje ZN Mirna peč — Češenska hosta
97. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje ZN Romsko naselje — »Dobruška gmajna«
98. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje ZN Vavta vas — razširitev šole
99. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
100. Sklep o sprejetju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990
101. Sklep o ugotovitvi, da je dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 sklenjen
107- Sklep o uskladitvi tarif za plačilo dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto
103. Ugotovitev rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1985	'
OBČINA RIBNICA
104. Odlok o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOVJ
OBČINA TREBNJE
105. Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1985
106. Statutarni odlok o spremembi statuta občihe Trebnje
107. Odlok o cenah za geodetske storitve
108. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Trebnje
   /
Občina Črnomelj
71.
Na podlagi 2. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS. št. 13/74). Pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Ur. L SRS. št. 13/80) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. !9/80in 14/82) jeskupšči-na občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1. člen
S tem odlokom sc določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Črnomelj.
2. člen
Poprečna gradbena cena objekta, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja v stanovanjski gradnji, znaša za kvadratni meter koristne stanovanjske površine 66.700 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo:
- individualna komunalna potrošnja 12%
- kolektivna komunalna potrošnja 8%
3. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč št. 38-2/85 z dne 8. 5. 1985 (SDL št. 9/85).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-4/86 Datum: 24/3-1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. dipl. politolog
72.
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1.	člen
S tem odlokom se določi odstotek od poprečne gradbene cene, ki seje oblikovala v letu 1985 za m2 stanovanjske površine v občini Črnomelj.
2. člen
Poprečna gradbena cena za m’ stanovanjske površine v občini Črnomelj znaša 66.700,- din. V tej ceni niso zajeti stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča.
Odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6%.
3. člen	„
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče št. 38-3/86 z dne 29. 3. 1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-3/86 Datum: 24/3-1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dip. politolog
73.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) in 176. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Črnomelj za leto 1986
1. člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo 478.703.000 din
— razporejeni prihodki 474.030.000 din
— nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 4.673.000 din
2. člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1986 pripada rezervnemu skladu 1% vseh proračunskih prihodkov, razen namenskih prihodkov za blagovne rezerve in kompenzacije.
3. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj.
Izvršni svet sme med letom spreminjati namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov.
4. člen
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene odhodke proračuna.
5. člen
Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine med letom začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, in predlagal skupščini občine ustrezne spremembe proračuna. Če bodo ob koncu leta nastale motnje pri zagotavljanju sredstev je IS pooblaščen, da zmanjša oz. poveča višino posameznih proračunskih odhodkov.
9. člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v
1.	tromesečju leta 1986 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev za leto 1986.
10. člen
Prihodki, kijih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali.
11.' člen
Prihodki od turističnih taks se v celoti namenijo za razvoj turizma v občini.
12. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 400-5/85 Datum: 24/3-1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
74.
Na podlagi 219. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82), 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov (Ur. list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1986 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1985
L
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1985, ki obsega:
— bruto bilanco
— bilanco
— pregled dolgov in predplačil
— pregled skupno doseženega prometa
II.
Zaključni račun izkazuje:
— obremenitev	285.302,738	din
— plačila 278.931.687 din
— zaostanki dolg	6.371.051	din
Številka: 400-7/76
Datum: 24/3-1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit.
' 6. člen
Sredstva Občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Organom DPS. družbenopolitičnim organizacijam in drugim neposrednim uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva pa se koristijo neporedno iz proračuna.
7. člen
Organi DPS in drugi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom, razen, če ni s posebnim aktom drugače določeno.
8. člen
Da bi lahko občinska skupščina opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo uporabniki teh sredstev pošiljati izvršnemu svetu svoje finančne načrte, zaključne račune ter na zahtevo tudi druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju svojih nalog.
Občina Metlika
75.
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 38/74) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1985
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Metlika za leto 1985. katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv, in zaključni račun sredstev posebne partije proračuna.
2. člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
— skupni znesek doseženih prihodkov
— skupni znesek razporejenih prihodkov
— presežek prihodkov Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
— skupni znesek doseženih prihodkov
— skupni znesek razporejenih prihodkov
— presežek prihodkov Zaključni račun posebne partije proračuna izkazuje
— skupni znesek doseženih prihodkov
— skupni znesek razporejenih prihodkov
— presežek prihodkov
3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku din 12.895.741 se prenese kot prihodek proračuna za leto 1986.
V presežku je zajet znesek din 5.480.000, ki predstavlja prihodke nad dogovorjenim obsegom splošne porabe za leto 1985 in bi jih bilo potrebno izločiti na posebno partijo proračuna. Po navodilih Republiškega sekretariata za tinancc pa bodo ta sredstva med letom poračunana z odstopljenim delom posebnega republiškega davka od prometa proizvodov.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku din 6.156.464 se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1986.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebne partije proračuna v znesku din 98.371 se prenese kot prihodek posebne partije proračuna za leto 1986.
4. člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1985 je sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnih računov proračunov v družbenopolitičnih skupnostih. (Ur. list SRS, št. 10/79) in je sestavni del tega odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/86 Datum: 26. 3. 1986
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. I. r.
76.
Na podlagi 9.. 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 1986 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE METLIKA ZA LETO 1986
1. člen
S tem proračunom (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Metlika v letu 1986.
2. člen
Občinski proračun za leto 1986 obsega:
— prihodke v znesku	300.200.000	din
— razporejene prihodke	300.200.000	din
3. člen
Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1% sredstev izloča v rezervni sklad občine Metlika.
4. člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Metlika ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
5. člen
Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo tako kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 5%, če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna.
6. člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
7. člen
Izvršni svet odloča o razporeditvi sredstev posameznim organom za nove namestitve.
'8. člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s tem proračunom za leto 1986, če ni s posebnim aktom drugače določeno.
9. člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi referent za proračun.
10. člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od tiskovin ter stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabiti za materialne stroške in posebne namene.
11. člen
Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, se upravnim in pravosodnim organom ter za posebni namen skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim in drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezni račun, vsa druga sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna.
12. člen
Presežki prihodkov, ki bodo doseženi za več kot 50'r nad dovoljeno porabo v letu 1986, se v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 izločajo na posebno partijo proračuna občine. Del. ki ostane občini, se sme po določitvah izvršnega sveta uporabiti za intervencije v proizvodnji in porabi hrane ter za oblikoyanje občinskih blagovnih rezerv.
13. člen
Pristojbine za zdravstveno varstvo živali se v celoti izločajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali občine Metlika.
14. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet.
Izvršni svet je pooblaščen tudi:
— da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada.
— da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Metlika do višine
1.500.000	din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namen iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
15. člen
Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, ji morajo organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in zaključne
198.337.252 din 185.441.511 din 12.895.741 din
6.156.464 din
— din
6.156.464 din
98.371 din
— din
98.371 din
račune, na posebno zahtevo izvršnega sveta pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebuje.
16. člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v
1.	trimesečju 1986 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila uporabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru sredstev proračuna za leto 1986.
17. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov v posebnem delu proračuna je sestavni del tega odloka.
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 400-1/86 Datum: 26/3-1986
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., 1. r.
77.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in na podlagi 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi
1. člen
V odloku o turistični taksi (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Turisti in potniki plačujejo za začasno prebivanje na območju občine Metlika turistično takso in sicer:
— domači gosti od nočitve	50	din,
— tuji gosti od nočitve	100	din.
Višina turistične takse se poveča še za 20 din namensko za žičnice.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 423-1/85 Datum: 26. 3. 1986
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., 1. r.
78.
Na podlagi 3. odstavka 2. člena Zakona o pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74), 2. odstavka 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80), 2., 10., 18. in 19. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske površine oziroma stanovanja (Ur. list SRS. št. 13/80), ter 245. člena statuta občine Metlika sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Metlika na seji dne 26. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč za območje občine Metlika za leto 1985
1. člen
Poprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine v stavbah s 3 do 5 etažnimi in Ul. stopnjo opremljenosti stanovanj, zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, je na dan 31. 12. 1985 znašala na območju občine Metlika 70.000,00 din.
Vrednost za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 1,2% od poprečne gradbene cene, določene v 1. odstavku tega člena.
2. člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine metlika z gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na 1 ha so znašali 31. 12. 1985:
i — stroški za individualne komunalne naprave za 1 m2 koristne stanovanjske površine 4.210,90 din,
— stroški za kolektivne komunalne naprave za 1 m2 koristne stanovanjske površine 7.621,70 din.
3. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-1/86 Datum: 26. 3. 1986
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., 1. r.
79.
l
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 282. člena Statuta občine Metlika je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 24. marca 1986 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi grafičnih prikazov osnutkov prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje 1986—2000 in grafičnih prikazov osnutka prostorskih sestavin družbenega plana občine Metlika za obdobje 1986—1990
1.
Javno se razgrnejo grafični prikazi osnutka prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje 1986—2000 in grafični prikazi osnutka prostorskih sestavin družbenega plana občine Metlika za obdobje 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu: grafični prikazi).
Grafične prikaze je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto.
2.
Grafični prikazi bodo javno razgrnjeni v prostorih oddelka za urbanizem skupščine občine Metlika, Trg svobode 24, in v prostorih, ki jih bodo določile krajevne skupnosti.
3.
Pripombe h grafičnim prikazom lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti ter drugi organi in društva.
4.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
5.
V času javne razgrnitve bodo vse krajevne skupnosti organizirale javne razprave o razgrnjenih grafičnih prikazih.
6.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 010-1/85 Metlika, dne 24. marca 1986
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Metlika: VAJDA MILAN
Občina Krško
80.
Na podlagi 6. in 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 11. 3. 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. 3. 1986 sprejela
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O IMENOVANJU NOVIH ULIC V NASELJIH BRESTANICA, KRŠKO, LESKOVEC IN SENOVO
1. člen
Besedilo 4. člena odloka o imenovanju novih ulic v naseljih Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/80), ki opredeljuje imenovanje ulic v krajevni skupnosti Senovo, se dopolni z novo točko: »24. ULICA SENOVSKIH BORCEV NOB, ki poteka v novem delu naselja Senovo vzporedno s Kvedrovo ulico.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-015-1/80 Datum: 11.3. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
81.
Na podlagi 3. odstavka 88. člena, 97. člena, 2. odstavka 107. člena, lil. člena,
2.	odstavka .116. člena Obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79, 6/83 in 37/85), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 11.3. 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. 3. 1986 sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji pri samostojnem opravljanju gospodarskih dejavnosti, ki jih po Obrtnem zakonu urejajo občinske skupščine:
— ureditev gostinskih obratovalnic,
— sprejemanje naročil in prodaja lastnih izdelkov ter nudenje storitev izven poslovnega prostora — obratovalnice,
— sprejemanje gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in-kmečkih gospodarstvih,
— prodaja na drobno,
— opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic,
— uporaba dopolnilnega dela drugih delavcev.
II. UREDITEV GOSTINSKIH OBRATOVALNIC
2. člen
Zaradi dviga kvalitete ponudbe v novoustanovljenih gostinskih obratovalnicah v občini Krško mora občan, ki želi ustanoviti gostinsko obratovalnico, izpolnjevati poleg pogojev 74. člena obrtnega zakona, tudi pogoje, navedene v tem odloku.
3. člen
Občan, ki zaprosi za obrtno dovoljenje za ustanovitev gostinske obratovalnice, mora predložiti pristojnemu organu za gospodarstvo občine Krško v soglasje program ponudbe za obratovalnico, za katero prosi za obrtno dovoljenje.
4. člen
Organ iz 3. člena tega odloka, prosilcu izda soglasje, če je program ponudbe v skladu z razvojem gostinstva v občini Krško.
Po sprejetem programu mora prosilec predložiti organu iz 3. člena tega odloka v soglasje tudi projekt za izgradnjo oziroma adaptacijo, v kolikor se le-ta zahteva po posebnih predpisih, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
,	5.	člen
Po končani izgradnji objekta mora prosilec zaprositi za izdajo uporabnega dovoljenja za novozgrajeni ali preurejeni objekt in izdajo soglasja, da poslovni prostor izpolnjuje pogoje pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS. št. 11/75).
6. člen
Prosilcu se lahko izda obrtno dovoljenje za ustanovitev obratovalnice šele na osnovi ugotovitve, če je gostinska obratovalnica zgrajena oziroma opremljena v skladu s programom oziroma projektom.
V kolikor prosilec nima urejene gostinske obratovalnice v skladu s programom oziroma projektom, se zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja zavrne.
III.	SPREJEMANJE NAROČIL IN PRODAJA LASTNIH IZDELKOV TER NUDENJE STORITEV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA — OBRATOVALNICE ICE
7. člen
Obratovalnica samostojnega obrtnika sme z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa prodajati svoje izdelke, sprejemati naročila oziroma opravljati gostinske storitve tudi izven poslovnega prostora, če želi s tem svojo ponudbo približati širšemu krogu porabnikov, zlasti na raznih prireditvah, zborovanjih in ob drugih priložnostih.
8. člen
Opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena je lahko časovno omejeno, da se opravi na določene dneve v letu, v času sezone ali preko celega leta, kar se odloči ob izdaji dovoljenja.
9. člen
Dovoljenje iz 7. člena tega odloka se sme izdati samostojnemu obrtniku, če ima zagotovljen prodajni prostor, izpolnjuje predpisane pogoje in s prodajo ne moti javnega reda in miru.
10. člen
Samostojni obrtniki, ki imajo obratovalnico izven občine Krško, morajo poleg pogojev 9. člena tega odloka predložiti vlogi še dovoljenje o ustanovitvi obratovalnice in potrdilo Uprave za družbene prihodke občine Krško o plačilu družbenih obveznosti za prodajo lastnih izdelkov izven poslovnega prostora.
11. člen
Šteje se, da ima samostojni obrtnik zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor, oziroma če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo dopolnjuje prireditev.
12. člen
Prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice (ime, priimek, naslov in vrsta dejavnosti), na vidnem mestu mora biti izobešen cenik storitev oziroma izdelkov.
IV.	SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH GOSPODARSTVIH
13. člen
Občan lahko na osnovi priglasitve, v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah oz. kmet v svojem kmečkem gospodarstvu, sprejema na prenočevanje goste in daje gostom in abonentom hrano in pijačo ob pogojih, določenih z obrtnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo to področje, ter s tem odlokom.
14. člen
Sprejemanje gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih se razvrsti po nudenju uslug na:
1. kmečki turizem,
2. turistične sobe.
1.	Kmečki turizem
V
15. člen
Kmečki turizem je dopolnilna dejavnost tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član (zakonec, otroci), ki z osebnim delom obdelujejo kmetijsko zemljišče.
16. člen
Kmetje, ki se želijo ukvarjati s kmečkim turizmom, morajo izpolnjevati naslednja pogoja:
— preusmerjena kmetija oz. kmetija, ki se želi preusmeriti v kmečki turizem, mora imeti dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z organizacijami združenega dela, pristojnimi za kmetijstvo oz. gozdarstvo;
— vsaj en član kmetije, preusmerjene v kmečki turizem, mora imeti opravljen tečaj po programu Zadružne zveze Slovenije oziroma drugo ustrezno izobrazbo.
Kmet v kmečkem turizmu lahko nudi naslednje storitve:
a) prenočišča, hrano in pijačo penzionskim gostom,
b) sprejema goste in organizirane skupine gostov, katerim lahko nudi hrano in pijačo.
V objektih za kmečki turizem ni dovoljeno postavljati točilnih pultov in prodajati pijač prehodnim gostom na način gostinske obratovalnice.
2.	Turistične sobe
17. člen
Občani lahko sprejemajo v svojih gospodinjstvih oziroma počitniških hišicah na prenočišče goste ter nudijo gostom — abonentom hrano in pijačo, na podlagi priglasitve pri pristojnem upravnem organu za gospodarstvo občine Krško.
18. člen
Poslovni prostori za kmečki turizem oziroma turistične sobe morajo biti urejene v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni list SRS, št. 11/75).
V.	PRODAJA NA DROBNO
19. člen
Prodaja na drobno se lahko opravlja na celotnem območju občine Krško, če je za prodajo podan družbeni interes.
20. člen
Družbeni interes za ustanovitev obratovalnice za prodajo nadrobno ugotavlja izvršni svet skupščine občine Krško na predlog krajevne skupnosti ali potrošniškega sveta na območju, predvidenem za ustanovitev obratovalnice za prodajo na drobno, kot tudi o asortimentu prodaje.
VI.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
21. člen
Delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem v občini Krško smejo v skladu z določili obrtnega zakona in tega odloka trajno ali sezonsko opravljati gospodarske dejavnosti kot postranski poklic.
22. člen
Ne glede na določilo prejšnjega člena pa naslednjih gospodarskih dejavnosti ni možno opravljati kot postranski poklic:
— opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali, avtovleka in viličarji, razen s kmetijsko mehanizacijo,
— opravljanje prevoza oseb in blaga z motornimi vozili,
— zlatarstvo,
— moško in žensko frizerstvo,
— izdelovanje živil, umetnih, mineralnih in brezalkoholnih pijač — razen peke kruha in mletja žit,
— prodaja na drobno, razen artiklov osnovne oskrbe v višinskih predelih Bohorja in Gorjancev,
— žaganje lesa za krajevne potrebe, razen žaganja drv,
— gostinske dejavnosti,
— optika,
— dimnikarstvo,
— pridobivanje gline, peska in gramoza,
— izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav,
— kemično čiščenje in pranje,
— ključavničarstvo, razen izdelava drobnih kovinskih izdelkov — kovinska galanterija,
— zidarstvo in lasaderstvo (razen manjših vzdrževalnih del),
— projektiranje gradbeno-tehnične dokumentacije, razen za adaptacije in manjše gospodarske objekte za občane,
— opravljanje storitev reklame in ekonomske propagande in knjigovodskih storitev,
— storitve, ki se opravljajo z avtomati in drugimi visoko produkcijskimi stroji alj pri katerih se proizvaja za tržišče v linijskem tehnološkem procesu.
23. člen
Občinska skupščina pooblašča izvršni svet občine, da v izjemnih primerih, kov posameznih področjih občine ni možnosti za ekonomično poslovanje za samostojnega obrtnika, dovoli opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic tudi za gospodarske dejavnosti, navedene v 22. členu tega odloka, oziroma če ugotovi družbeni interes, lahko razširi dejavnosti, kijih ni možno opravljati kot postranski poklic.
VIL UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH DELAVCEV V OBRATOVALNICI
24.	člen
r
Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli in izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravljajo dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, smejo zaposliti več kot sedem delavcev, vendar največ deset delavcev.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
26. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek:
— kdor brez dovoljenja občinskega upravnega organa prodaja svoje izdelke, sprejema naročila oziroma opravlja gostinske storitve izven poslovnega prostora — v nasprotju s 7. členom odloka;
— kdor ne označi prodajni prostor s firmo in na vidnem mestu ne izobesi cenik storitev oziroma izdelkov — v nasprotju z 12. členom odloka;
— kdor oddaja sobe oziroma prenočišča v nasprotju z določili 16. člena odloka;
— kdor trajno ali sezonsko opravlja gospodarsko dejavnost kot postranski poklic brez potrdila o priglasitvi — v nasprotju z 21. členom odloka.
IX.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
27. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/80).
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-313-5/86 Datum: 11.3. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
82.
Na podlagi 115. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985(Uradni list SRS, št. 30/83) ter na podlagi l57.členaStatuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Krško na sejah dne 11.3. 1986 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih na določenih točkah geodetskih mrež
1. člen
Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri točkah:
— fundamcntalni reper št. 1018 Sotelsko,
— gravimetrijska točka št. 30 na Drnovem.
Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja.
2. člen
Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na naslednjih zemljiško-katastrskih parcelah:
— za fundamentalni reper št. 1018 Sotelsko na parceli št. 224/1 in 224/4 k. o. Videm,
— za gravimetrijsko točko št. 30 na Drnovem na parceli št. 2199 k .o. Senuše.
3. člen
Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško-katastrskih načrtov v merilu I : 2880 in na kopijah temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000, ki jih hrani in vzdržuje Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krško in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih tega komiteja.
4. člen
Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točkah, navedenih v I. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Repuliške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri Komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krško.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-351-4/86 Datum: II. 3. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
83.
Na osnovi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS štev. 39-461/74 in 4-199/78) ter 157. člena statuta občine Krško (SDL štev. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 3. 1986 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Krško za leto 1986
1. člen
S proračunom skupščine občine Krško (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Krško v letu 1986.
2. člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo 785.179.000 dinarjev in se razpolagajo
za splošne družbene potrebe navedene v posebnem delu občinskega proračuna
779.679.000
za tekočo proračunsko rezervo 5.500.000
Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v bilanci prihodkov, splošnemu razporedu prihodkov in posebnem delu proračuna, kije sestavni del tega odloka.
3. člen
Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka se 1% izloča v sredstva rezerve proračuna občine Krško.
4. člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se evidenčno izkazujejo v proračunu in v celoti prenašajo na račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Krško.
5. člen
Takse za bivanje v turističnih krajih se v celoti odvajajo za pospeševanje turistične dejavnosti, s tem da:
— 90% priliva participira Občinska turistična zveza Krško
— 10% priliva participira Turistična zveza Slovenije na osnovi družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse (Uradni list SRS, štev. 42-1830/82).
6. člen
Za prihodke iz 4. in 5. člena tega odloka, ki se v proračunu izkazujejo le evidenčno, skupščina občine pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratnem praznjenju zbirnega računa v korist proračuna izvrši tudi prenos sredstev sproti naloži na ustrezne račune končnih uporabnikov.
7. člen
Proračunski prihodki, ki bodo presegli dovoljeno raven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo občinskega proračuna in uporabljeni v skladu z določili dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986.
8. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Krško. Sredstva občinskega proračuna sc med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov.
Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo po dvanajstinah mesečno za nazaj, za posebne namene in ostale potrebe pa v skladu z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali če se odloči za bolj varčno in bolj smotrno uporabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
9. člen
Sredstva, ki jih delavci v občinskih upravnih organih pridobivajo kot dohodek delovnih skupnosti, se bodo povečala v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov.
10. člen
Višino udeležbe posamezne krajevne skupnosti na sredstvih iz občinskega proračuna za leto 1986 določi zbor krajevnih skupnosti s posebnim sklepom.
11. člen
sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene v tem proračunu, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine ne določi drugače.
12. člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali prostojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo na podlagi programa, ki ga potrdi izvršni svet.
13. člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz »tekoče proračunske rezerve« oziroma s spremembo proračuna na podlagi predlaganega programa dela, ki ga potrdi izvršni svet.
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neuporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v »tekočo proračunsko rezervo«.
14. člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali delom po pogodbi, so prihodek občinskega proračuna in se lahko pretežno uporabijo za modernizacijo in izboljšanje materialne osnove upravnih organov.
Za prihodke upravnih organov v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki, ki pomenijo refundacijo dejanskih stroškov, (prodaja tiskovin in obrazcev po nabavni ceni, razmnoževanje, fotokopiranje, stroški kurjave, telefonov in podobno).
15. člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnim organom odobrena v občinskem proračunu, so odgovorni funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in odredbodajalec oziroma oseba, ki jo ta pooblasti. Za zakonito uporabo sredstev pa je odgovoren tudi vodja računovodstva.
16. člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma oseba, ki jo ta pooblasti.
17. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
1. o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna,
2. o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS do zneska 500.000 dinarjev v posameznem primeru, upoštevajoč Pravilnik o razreševanju škod po elementarnih nesrečah v občini Krško.
3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev,
4. da začasno uporabi sredstva rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, ki pa morajo biti vrnjena do konca leta 1986.
18. člen
Sredstva, ki se po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1986 nakažejo posameznim uporabnikom oziroma uporabijo za posamezne namene, se poračunajo v okviru določb tega odloka in sredstev razporejenih v posebnem delu proračuna občine za leto 1986.
19. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Številka: 1-402-13/86 Datum: 31/3-1986
Predsednik skupščine občine BRANKO PIRC
84.
Na podlagi 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 157. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31/3-1986 sprejela
ODLOK o turistični taksi
1. člen
Na območju občine Krško se za začasno bivanje potnikov plačuje turistična taksa.
2. člen
Upravni organi in njihove delovne skupnosti ter drugi uporabniki sredstev proračuna morajo opraviti svoje naloge s svojega delovnega področja v mejah
Zavezanec do plačila takse je oseba, ki začasno prebiva na območju občine.
3. člen
Turistična taksa se plačuje v gotovini. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja nočitvene kapacitete. Za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campingih dosega:
— za domače goste 100 dinarjev
— za tuje goste 200 dinarjev
Pobrano turistično takso je potrebno do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazati na ustrezni tekoči račun.
4. člen
Turistična taksa, ki se pobira po tem odloku, je prihodek proračuna občine.
5. člen
Gostinske, turistične in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi, ki vsebuje:
— priimek in ime ter naslov turista oziroma potnika,
— število nočitev,
— višina plačane takse ali označbo, ki upravičuje osebo do oprostitve plačila turistične takse.
6. člen
Plačila turistične takse so oproščeni:
— otroci do dopolnjenega 15 leta starosti,
— vojni in delovni invalidi,
— vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano bivajo v občini,
— člani zveze slepih in gluhih v Jugoslaviji ter njihovi spremljevalci,
— udeleženci šolskih ekskurzij in kolonij,
— osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih,
— tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni taks in dajatev,
— člani počitniške zveze in taborniki,
— nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci.
7. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo od 1.000 do 15.0.000 din pa pravna oseba, ki ne odvede oziroma ne odvede v roku iz 3. člena turistične takse.
8. člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje upravni organ skupščine občine, pristojen za družbene prihodke.
9. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o turistični taksi (SDL, št. 8/85).
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1987. dalje.
Številka: 1-423-1/86 Datum: 31/3-1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
85.
GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO Volilni obrazec št. 33 (ODPZ)
Poročilu občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine (153. člen zakona o volitvah in delegiranju v skupščine)
Občinska volilna komisija v Krškem obvešča skupščino občine Krško, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Krško dne 16. 3. 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
delovni ljudje in občani
a) vpisanih v volilnih imenikih'	20	522
b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili)	19	482
c) glasovali po pošti	102
č) skupaj glasovali (b + c)	19	584
d) glasovali za listo kandidatov	15	843
e) glasovalo proti listi kandidatov	1	741
0 neveljavne glasovnice	2	000
Na listi kandidatov je bilo 25 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati2, ki so dobili naslednje število glasov:
1. kandidat:	Vera Alegro	15	641
2. kandidat:	Maksimilijan Babič	15	640
3. kandidat:	Cveto Bahč	15	620
4. kandidat:	Vida Ban	15	644
5. kandidat:	Ivan Divjak	15	493
6. kandidat:	Franc Dular	15	610
7. kandidat:	Drago Fabijan	15	663
8. kandidat:	Marjeta Grebenc	15	662
9. kandidat:	Jože Habinc	15	663
10. kandidat:	Oto Ivačič	15	671
11. kandidat:	Martin Kolan	15	649
12. kandidat:	Franc Kovačič	15	578
13. kandidat:	Jože Kuplenik	15	639
14. kandidat:	Stane Nunčič	15	553
15. kandidat:	Zdravko Petan	15	633
16. kandidat:	Pavle Petan	15	601
17. kandidat:	Tone Petrovič	15	641
18. kandidat:	Branko Pirc	15	640
19. kandidat:	Alojz Račič	15	666
20. kandidat:	Aleksander Strupeh	15	673
21. kandidat:	Zoran Šoln	15	638
22. kandidat:	Slavko Šribar	15	650
23. kandidat:	Karol Šterban	15	506
24. kandidat:	Alojz Unetič	15	648
25. kandidat:	Andrej Zupančič	15	648
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo oziroma na izid glasovanja.
Tajnik:
MILAN MASNEC
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KRŠKO Predsednik: MARJAN Ž1BRET
Občina Novo mesto
86.
Na podlagi 14. in 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS št. 33/79) in 223. člena statuta občine Novo mesto (SDL št. 5/79 in 14/82)je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopenj prispev kov za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1. člen
V odloku o določitvi stopenj prispevkov za izvajanje obrambe pred točko v osrednji Sloveniji (Skupščinski Dolenjski list št. 8/86) se 4. člen spremeni tako. da se glasi:
■■Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti plačujejo prispevke:
— tiste, ki opravljajo dejavnost v primarnem sektorju po stopnji 0,44%,
— tiste, ki opravljajo dejavnost v sekundarnem sektorju po stopnji 0.30%,
— tiste, ki opravljajo dejavnost v terciarnem sektorju po stopnji 0,15%. Osnova za obračun prispevka je doseženi dohodek, ugotovljen po zaključnem
računu za preteklo leto.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sc od 1. januarja 1986.
Številka: 420-02/86 Datum: II 3. 1986
Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR. I.r.
87.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 11. marca 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 11. marca 1986sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta stanovanjsko-obrtne pozidave severovzhodno od šole v Stopičah
1. člen
Na območju zazidalnega načrta stanovanjsko-obrtne pozidave severovzhodno od šole v Stopičah (Skupščinski Dolenjski list št. 15/82) preneha lastninska pravica na zemljiščih in preidejo v družbeno lastnino v uporabi občine Novo mesto.
2. člen
Meja območja zazidalnega načrta stanovanjsko-obrtne pozidave SV od šole prične na tromeji parcel 467/1, 467/3 in 2285, cesta Stopiče — Dolž. Ob tej cesti gre kakšnih 40 m proti severovzhodu do tromeje te parcele s parcelama 439/2 in 434/2. Tu se obrne proti severu in gre po zahodnih mejah parcel 434/2, št. 164, 430/3, 430/5, 430/6 in 430/2, na kateri stojijo stanovanjske hiše, do parcele 430/1.
Iz tromeje parcel 439/1, 430/2 in 430/1 gre proti severu na točko, kije približno 12 m oddaljena od jugovzhodnega vogala parcele 429. Tu se obrne proti zahodu in gre še po južni meji parcele 428 do parcele 441. To parcelo preseže z ostro lomljeno črto, ki se zaključi na tromeji parcel 441, 482 in 483. Meja zazidalnega načrta gre dalje po severni meji parcele 483 do parcele 484/2, po meji med tema parcelama približno 10 m proti jugu, kjer se lomi in obrne proti severozahodu v parcelo 484/2, ki jo prereže na približno 3/4 na severozahodnem delu do meje parcele 454/2. Tu se obrne proti jugozahodu in gre po meji te paroele približno 70 m, nakar se na meji te parcele in parcele 484/1 lomi za 90° in gre 8 m od severovzhodne fasade stanovanjske hiše pare. št. stp. 171, preko parcel 484/1 in 483 do parcele 482. Tu se spet obrne po meji parcel 482 in 483 proti jugovzhodu ter še enkrat približno 10 m pred koncem te meje proti jugu. Od tu poteka ravno preko parcel 482, 461 po meji med parcelama 463/1 in 463/2, 477/1 in 477/2, 465/2 in 465/3, preko parcele 466 ter po meji med 467/1 in 467/3 do prvotno opisane točke ob cesti.
3. člen
V mejah zemljiškega kompleksa iz 2. člena tega odloka so naslednja zemljišča, ki še niso družbena lastnina v upravi občine Novo mesto, z naslednjimi katastrskimi in zemljiškoknjižnimi podatki:
v ko.o. Stopiče
Zap.	izmera
št. VI. št. Pare, št. kultura v m2 Lastnik
L	127	484/2 del	pašnik	655	Štangelj	Marta r. Sekulič,
Stopiče 16
2.	762	484/1 del	pašnik	928	Borsan	Anton,	Borsan	Terezija	r.
Sašek, Verdun 1
3.	744	483 del	njiva	978	Borsan	Anton,	Borsan	Terezija	r.
Sašek, Verdun 1	vsak do	1/2
4. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v 3. členu tega odloka in zemljišča preidejo v družbeno lastnino v upravljanje občine Novo mesto.
Prejšnji lastniki zemljišč, navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko le-ta uporabljajo, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne bo izdal odločbe, s katero bo odločil, da jih morajo izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-01/82	Predsednik
Datum: 11. 3. 1986	občinske	skupščine	Novo mesto
UROŠ DULAR, l.r.
88.
Na podlagi 617. 618. 622. in 628. člena, v zvezi z9. točko 619. člena in 2. ter 8. točko 620. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76do 57/83),
9.	in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80) ter 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 2. 1986 na seji zbora združenega dela dne 27. 2. 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne-
11.3.	1986 sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto
1.
Skupščina občine Novo mesto nastopa zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesov z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper
Zavod za požarno varnost Novo mesto,
s tem da:
1. ugotavlja,
da so v Zavodu za požarno varnost Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: zavod) nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki 619. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76 do 57/83) ter da je zavod huje prizadel družbene interese po 2. in 8. točki 620. člena zakona o združenem delu zaradi tega, ker:
1. poslovodni organ v zavodu ne opravlja funkcije, ker:
— ni skrbel za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima zavod do drugih organizacij,
— ni skrbel za zakonitost dela zavoda ter za pravilno materialno in finančno poslovanje,
— ni poskrbel za vpis zavoda v sodni register v skladu z zakonom o združenem delu,
— ni poskrbel za pripravo in sprejetje varnostnega načrta zavoda in načrta za delovanje narodne zaščite v zavodu ter obrambnega načrta in načrta CZ,
2. z delitvijo sredstev za osebne dohodke so v zavodu kaljeni odnosi, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ker se ni izvajalo nagrajevanje delavcev po osnovi delovne uspešnosti,
3. v zavodu se ne uresničujejo naloge iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ker nimajo sprejetega varnostnega načrta, načrta za delovanje narodne zaščite ter obrambnega načrta in načrta CZ,
II.	odstavi poslovodni organ, direktorja zavoda, tov. Iztoka Hrovata,
III. začasno omeji za dobo 6 mesecev uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, tako da se omejijo pristojnosti delavskega sveta v ožji sestavi glede:
— dajanja smernic in navodil poslovodnemu organu ter nadzorovanja njegovega dela,
— določanja programa ukrepov, ki izvirajo iz programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se nanašajo na zavod ter skrbi za način njihovega izvajanja,
— obravnavanja primanjkljajev in presežkov ter sumljivih in neizterljivih terjatev ter odločanja o rešitvi teh vprašanj,
— odločanja o zavarovanju družbenih sredstev,
IV. imenuje kolegijski začasni organ za dobo 6 mesecev.
2.
Kolegijski začasni organ v zavodu v sestavi:
1. predsednik: Adolf Zupan, diplomirani pravnik, sekretar sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto,
2. član: Boštjan Japelj, (lipi. inž., Novoles Straža
3. član: Mihal Horvat, požarnovarnostni inženir, sekretar Občinske gasilske zveze Novo mesto
prevzame vse pravice in obveznosti .poslovodnega organa ter pristojnosti delavskega sveta v ožji sestavi v okviru omejenih pristojnosti pod III. 1. točke izreka tega sklepa.
3.
Začasni organ mora:
1. poskrbeti za pravilno in zakonito poslovanje zavoda, predvsem pa:
— da se izpolnjujejo obveznosti do drugih organizacij in širše družbene skupnosti,
— da se delo opravlja zakonito in se družbeno ekonomsko smotrno uporabljajo sredstva,
— da se vpiše zavod v sodni register v skladu z zakonom o združenem delu,
— da se delijo sredstva za osebne dohodke po načelu delitve po delu,
— da se posluje v skladu s predpisi, ki urejajo finančno in materialno poslovanje,
— da se izvršujejo naloge iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— da se opravljanje dejavnosti organizira tako, da bo pridobivanje celotnega dohodka (svobodna menjava in lastna dejavnost) zagotavljalo uspešno poslovanje zavoda,
— da se ob poteku ukrepov družbenega varstva zagotovi, da bodo vodstvene funkcije v zavodu opravljali ustrezno usposobljeni delavci,
2. poskrbeti za javni razpis za dela in naloge poslovodnega organa zavoda vsaj 3 mesece pred iztekom začasnih ukrepov družbenega varstva,
3. o izvrševanju nalog mesečno pisno poročati izvršnemu svetu SOB Novo mesto.
4.
O nadomestilu osebnega dohodka članom kolegijskega začasnega organa za čas opravljanja funkcije odloči komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve SOB Novo mesto in gre v breme zavoda.
5.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv ter se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Obrazložitev:
Izvršni svet SOB Novo mesto je z dopisom št. 017-1/82 z dne 7. 1. 1986 poslal občinski skupščini Novo mesto predlog, da nastopi z začasnimi ukrepi družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto (v nadaljevanju: zavod) zaradi nastalih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih po 9. točki 619. člena
zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76 do 57/83) ter huje oškodovanih družbenih interesov po 2. in 8. točki 620. člena zakona o združenem delu.
Po navedbah predloga so bistvene motnje v samoupravnih odnosih v zavodu nastale zaradi tega, ker poslovodni organ ne opravlja funkcije, in sicer:
1. Poslovodni organ v zavodu ni skrbel za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima zavod do drugih organizacij. Zaradi tega ni zavod v skladu s 7. členom zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ št. 60/75 do 15/84) plačal v roku 15 dni od nastanka dolžniško-upniškega razmerja prejete račune 8 dobaviteljem, ki so bili izdani v času od 28. 11. 1984 do 27.
12.	1984 v skupnem znesku 1,010.618,00 din, pač pa jih je poravnal s 3 do 197-dnevno zamudo.
2. Poslovodni organ v zavodu ni skrbel za zakonitost dela zavoda ter za pravilno materialno in finančno poslovanje, tako da zavod v letu 1984 ni delal ter posloval zakonito, ker:
— jc v nasprotju s 415. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76 do 57/83) opravljal dimnikarsko dejavnost, čeprav te dejavnosti ni imel vpisane v sodni register,
— ni uskladil stanja Sredstev in njihovih virov, izkazanih v knjigovodstvu z dejanskim stanjem teh sredstev in njihovih virov, kot to določa 28. člen zakona o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ št. 25/81 do 12/84), ker ni opravil popis (inventuro) sredstev in njihovih virov na koncu poslovnega leta (29. člen zakona o knjigovodstvu),
— ni uskladil medsebojnih terjatev in obveznosti z drugimi uporabniki družbenih sredstev, kot to določa 32. člen zakona o knjigovodstvu,
— ni vodil knjigi osnovnih sredstev, analitiko drobnega inventarja, materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo kupcev in dobaviteljev, kot to določa 18. člen v zvezi z 31., 21. in 23. členom zakona o knjigovodstvu in s tem tudi ni Uskladil pomožnih knjig z glavno knjigo, predenje sestavil zaključni račun, kot to določa 33. člen zakona o knjigovodstvu,
— ni pravočasno poravnal prejete račune od dobaviteljev, niti ni izstavljal račune kupcem v predpisanem roku, kot to določa 2. in 7. člen zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev,
— ni opravil revalorizacije zemljišča, kot to določa 17. člen zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe (Uradni list SFRJ št. 1/85), ker ga niti 'nima izkazanega v svojih poslovnih knjigah,
— ni v celoti zagotavljal podatke s svojim knjigovodstvom, ki omogočajo vpogled v stanje in gibanje sredstev in njihovih virov, kot to določa 3. člen
— zakona o knjigovodstvu, ni vodil knjige po načelih ažurnosti, vsa knjiženja pa ni opravljal na podlagi pravilnih listin, kot to določa 10. člen zakona o knjigovodstvu,
— ni v redu hranil poslovne knjige in knjigovodske listine, kot to določa 45. člen zakona o knjigovodstvu,
— je opravljal vknjižbe na podlagi listin, katerih pravilnost ni bila ugotovljena, kar zahteva določba 15. člena zakona o knjigovodstvu.
3. Poslovodni organ zavoda ni poskrbel za vpis zavoda v sodni register v skladu z zakonom o združenem delu, čeprav je bil na to še posebej opozorjen v letu 1983, ko je prevzemal funkcijo poslovodnega organa in je zavod še vedno registriran po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o združenem delu, s tem da opravljanje dimnikarske dejavnosti ni registrirano. Prav tako direktor zavoda ni poskrbel za pripravo in sprejetje varnostnega načrta v zavodu in načrta delovanja narodne zaščite, čeprav mu je taka dolžnost naložena v 48. členu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS št. 35/82).
Oškodovanje družbenih interesov pa je v naslednjem:
1. Z delitvijo sredstev za osebne dohodke so v zavodu kaljeni odnosi, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ker se ni izvajalo nagrajevanje delavcev po osnovi delovne uspešnosti, čeprav imajo v 16. členu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (sprejet na referendumu dne 2. in 3. 11. 1984) določeno, daje udeležba delavca pri delitvi sredstev za osebne dohodke med drugim odvisna tudi od delovne uspešnosti delavca.
2. V zavodu se ne uresničujejo naloge iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ker nimajo sprejetega varnostnega načrta in načrta za delovanje narodne zaščite. Po določbah zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in smernicah predsedstva SR Slovenije z maja 1983 bi moral zavod izdelati in sprejeti varnostni načrt najkasneje do 30. 9. 1983, imeti pa bi moral tudi načrt za delovanje narodne zaščite.
Navedene ugotovitve o motnjah v samoupravnih odnosih in prizadetih družbenih interesih je izvršni svet oprl na ugotovitve SDK, podružnice Novo mesto, o kontroli finančno-materialnega poslovanja za leto 1984 pri zavodu (zapisnik št. 382-8/85-VI-VO-73zdne 18. 9. 1985), ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja Novo mesto iz predloga in opozorila delavskemu svetu zavoda, da takoj začne postopek za dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter da ugotavljajo viši no osebnega dohodka delavcev po vseh osnovah, ki so določene v tem aktu (dopis št. VZ 183/85-2 z dne 7. 11. 1985) ter na podatke in informacije sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto, v čigar resor spada požarno varstvo.
Kot ukrepe, s katerimi naj skupščina nastopi zoper zavod, je izvršni svet predlagal:
1. odstranitev poslovodnega organa,
2. začasno omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev, tako da se omejijo pristojnosti delavskega sveta v ožji sestavi glede dajanja smernic in navodil poslovodnemu organu ter nadzorovanja njegovega dela, določanje programa ukrepov, ki izvirajo iz programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se nanašajo na zavod ter skrbi za način njihovega izvajanja, obravnavanja primanjkljajev in presežkov ter sumljivih
in neizterljivih terjatev ter odločanja o rešitvi teh vprašanj in odločanja o zavarovanju družbenih sredstev,
3.	imenovanje začasnega organa zavoda za dobo 6 mesecev, ki naj prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa ter pristojnosti delavskega sveta v okviru omejenih pristojnosti in ki mora poskrbeti za pravilno in zakonito poslovanje zavoda ter vsaj 3 mesece pred iztekom ukrepov družbenega varstva za javni razpis za dela in naloge poslovodnega organa.
V utemeljitev predlaganih ukrepov je izvršni-svet še navedel:
— da direktor zavoda, kije bil zadolžen, da izvede vse potrebno za organiziranje regijskega centra za varstvo pred požarom te naloge ni uspešno opravil, tako da ni še do sedaj v strokovnem smislu izvršena, čeprav je bila dana podpora od strani izvršnih svetov dolenjskih občin in drugih organov,
— da se direktor zavoda ni v zadostni meri angažiral za realizacijo dogovora o združevanju sredstev za nabavo posebnega specialnega vozila za tehnično reševanje,
— da tudi predsednik skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto in predsednik Občinske gasilske zveze Novo mesto ocenjujeta, daje delo organov SIS in OGZ večkrat oteženo zaradi premajhnega angažiranja zavoda kot strokovne in poklicne organizacije pri razreševanju požarne problematike v občini,
— da sta predsednik delavskega sveta in delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poročala v decembru 1985 sekretariatu za notranje zadeve o nastanku slabih medsebojnih odnosov med delavci zavoda, ki nastajajo po njunem mnenju zaradi nepravilnih postopkov direktorja,
— da kljub soodgovornosti za nastale motnje v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesih izvršni svet ne predlaga razpustitve delavskega sveta, ker so delegati sedanjega delavskega sveta bili izvoljeni v februarju 1985, pač pa le omejitev nekaterih samoupravnih pravic delavcev glede pristojnosti delavskega sveta v ožji sestavi.
Po mnenju izvršnega sveta so ukrepi potrebni tudi zato, da se zagotovi ustrezna organiziranost zavoda za potreben hitrejši razvoj požarnega varstva v planskem obdobju 1986—1990. Zavod bo moral dokončno urediti, tudi medsebojne pravice in obveznosti z organizacijami, ki so odgovorne za varstvo cest in voda ter razviti lastno dejavnost, tako da si bo poleg sredstev, kijih pridobi preko SIS za požarno varnost, zagotovil tudi druge prihodke, kar do sedaj ni bilo v zadostni meri uresničeno.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto se v svojem mnenju z dne 10. 1. 1986 s predlogom za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva strinja. Pri tem še posebej obrazlaga nepravilnosti, ki so se v zavodu pojavile glede finančno-materialnega poslovanja ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke.
Predlog za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v zavodu jc obravnaval družbenopolitični zbor občinske skupščine dne 28. 1. 1986 in odločil, daje utemeljen, ter sprejel sklep o uvedbi začasnih ukrepov. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta z ozirom na obširno navajanje dejstev in okoliščin poslovodnega organa zavoda zoper sprejem predloga na skupnem zasedanju dne 30. 1. 1986 odložila odločanje in zadolžila skupščinsko komisijo za družbeni nadzor, da ta dejstva in okoliščine pretehta in pripravi do naslednjega zasedanja občinske skupščine predlog odločitve.
Navedbe poslovodnega organa zavoda, ki se nanašajo na razloge predlaganih ukrepov, so bile naslednje:
— da so obveznosti do drugih organizacij bile že v januarju 1985 poravnane in da so nepravilnosti v materialno-finančnem poslovanju že odklonjene, tako da to ne more biti več formalni razlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva,
— da vpisa zavoda v sodni register v skladu z zakonom o združenem delu še ni
bilo mogoče opraviti, ker postranske dejavnosti — dimnikarstvo — ni mogoče registrirati pri zavodu, dokler jo občinski odlok uvršča med komunalne dejavnosti,
— da so v zavodu dne 24. 1. 1986 sprejeli varnostni načrt in načrt narodne zaščite, tako da je tudi ta razlog za uvedbo ukrepov odpravljen,
— da se individualno ocenjevanje delovne uspešnosti ni izvajalo zaradi nizkih OD in bi to le povzročalo konflikte med delavci.
Poslovodni organ zavoda je predlagal občinski skupščini, da predlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva v celoti zavrne kot nepotreben.
Predsednik delavskega sveta in OO sindikata zavoda sta na sejah občinske skupščine povedala, da se delavci načelno ne strinjajo z ukrepi zoper kolektiv, da pa se strinjajo z odstanitvijo poslovodnega organa.
Komisija za družbeni nadzor je na seji 6. 2. 1986 obravnavala predlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva v zavodu ter dejstva in okoliščine poslovodnega organa zoper sprejem predloga in zavzela naslednje stališče: predlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva v zavodu je utemeljen, zakonit in so predlagani primerni ukrepi, ker dejstva in okoliščine, kijih navaja poslovodni organ ne dokazujejo, da niso nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih v zavodu in da niso huje prizadeti družbeni interesi.
Tako stališče je komisija zavzela na podlagi naslednjih ugotovitev:
— Glede zakonitosti dela in pravilnega materialnega in finančnega poslovanja zavoda so utemeljene pripombe poslovodnega organa le v tistem delu, ko zatrjuje, da je potrebno za registracijo dimnikarske dejavnosti pri zavodu spremeniti občinski odlok o komunalnih dejavnostih in da ni bilo mogoče opraviti revalorizacije zemljišča, ker zemljišče ni bilo preneseno na zavod (ni še določenega funkcionalnega zemljišča). Pri tem pa je treba poudariti, da zavod na zapisniške ugotovitve SDK, podružnice Novo mesto, ni dal
pripomb in da bi se registracija zavoda od leta 1983 lahko že opravila v skladu z zakonom o združenem delu, če bi se poslovodni organ zavoda resnično za to zavzel in bi že predlagal spremembo odloka o komunalnih dejavnostih.
— Varnostni načrt in načrt narodne zaščite z dne 24. 1. 1986 nista bila sprejeta po postopku, kije predpisan, niti ne vsebujeta vseh obveznih sestavin (ugotovitve iz zapisnika sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto o pregledu varnostnega načrta v zavodu dne 31.1. 1968).
— V zavodu je dne 26. 9. 1985 sekretariat za ljudsko obrambo občine Novo mesto opravil pregled stanja obrambnih priprav in postavil zavodu rok, da do 31. 12. 1985 odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Dne 31. 1. 1986 je bil ponovni pregled in ugotovljeno je bilo, da pomanjkljivosti niso bile odpravljene, tako da nimajo izdelanega obrambnega načrta in načrta CZ v skladu s predpisi. Ponovni rok za odpravo pomanjkljivosti je 30. 4. 1986.
— Ostala navajanja poslovodnega organa zavoda ne slonijo na utemeljenih osnbvah in so za odločitev o utemeljenosti in zakonitosti predlaganih ukrepov nepomembna.
Skupščina občine Novo mesto na podlagi navedb v predlogu za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v zavodu, mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja in stališča komisije za družbeni nadzor zaključuje, daje predlog za začasne ukrepe družbenega varstva utemeljen, zakonit ter da so predlagani primerni ukrepi.
Po 9. točki 619. člena zakona o združenem delu se šteje, da so v organizaciji združenega dela nastale motnje v samoupravnih odnosih, če organ v organizaciji ne opravlja zadev iz svojega delovnega področja ali prekorači svoja pooblastila in se s tem bistveno kršijo samoupravne pravice ali je prizadeta družbena lastnina. Direktor zavoda ni skrbel za izpolnjevanje obveznosti, kijih ima zavod do drugih organizacij, za zakonitost dela zavoda ter za pravilno materialno in finančno poslovanje in za vpis zavoda v sodni register, za kar je po določbi 95. člena statuta zavoda zadolžen ter za pripravo in sprejetje varnostnega načrta zavoda, načrta za delovanje narodne zaščite, obrambnega načrta in načrta CZ, za kar je zadolžen po določbi 48. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Torej direktor zavoda ne opravlja zadev iz svojega delovnega področja, pri tem pa se bistveno kršijo samoupravne pravice delavcev. Kot je že ugotovil izvršni svet, so bile samoupravne pravice delavce v bistveno prizadete zaradi nezakonitega in nepravilnega finančno-materialnega poslovanja, saj jim ni bilo omogočeno, da odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela na podlagi pravilnih in verodostojnih podatkov. Ravno tako niso mogli uresničevati svojih pravic in odgovornosti iz področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ker direktor zavoda ni poskrbel za pripravo varnostnega načrta ter načrta za delovanje narodne zaščite, obrambnega načrta in načrta CZ. Poleg navedenega pa je direktor zavoda po določbi 518. člena zakona o združenem delu odgovoren za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti zavoda tudi občinski skupščini.
Trditve poslovodnega organa zavoda, da so nepravilnosti v finančno-materialnem poslovanju odpravljene, ne držijo, sajjeizzapisnikaSDK razvidno, da zavod ni v celoti izvršil nalog, ki so mu bile naložene s sklepom SDK zaradi ugotovitve dejanskega stanja v postopku kontrole finančnega materialnega poslovanja za leto 1984, ter da ugotavljanje celotnega prihodka in stroškov, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka, ter na tej podlagi ugotovljeni dohodek in čisti dohodek v letu 1984 pri zavodu temelji na približnih ocenah, kar pa je tudi razlog, da niti s kontrolo SDK ni bilo možno prezentirati vseh nepravilnosti in naložiti popravke, ki bi bili zanesljivi. Ravno tako trditev, da imajo sprejet varnostni načrt in načrt delovanja narodne zaščite, ne drži, še več, ugotovljeno je tudi, da nimajo sprejetega obrambnega načrta in načrta CZ.
Po določbi 2. točke 620. člena zakona o združenem delu se šteje, da je organizacija združenega dela oškodovala družbene interese, če z razporeditvijo čistega dohodka oziroma z delitvijo sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev kali odnose, ki ustrezajo načelu delitve po delu ali povzroča motnje v družbeni reprodukciji. V zavodu so skaljeni odnosi, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ker ni v skladu s 16. členom pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nagrajevalo delavce tudi po osnovi delovne uspešnosti.
Zatrjevanje poslovodnega organa zavoda, da individualnega nagrajevanja delovne uspešnosti niso mogli izvajati zaradi nizkih OD, ni mogoče upoštevati. Deiitev sredstev za OD se opravlja po sprejetih osnovah in merilih v okviru možnih sredstev. Poslovodni organ zavoda bi moral z drugačno poslovno politiko skrbeti za ustrezne osebne dohodke delavcev. Svojo aktivnost je namreč usmeril predvsem v to, da bi zavod pridobil predvsem sredstva SIS za varstvo pred požarom, zanemarjal pa je večje pridobivanje prihodka z lastno dejavnostjo zavoda.
Da je organizacija združenega dela oškodovala družbene interese, se po 8. točki 620. člena šteje tudi, če ne uresničuje naloge iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zavod ni uresničeval teh nalog, ker ni sprejel varnostnega načrta, načrta za delovanje narodne zaščite, obrambnega načrta in načrta CZ. Te dokumente sprejemata po določbah 42. člena in 175. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti delavski svet in komite za SLO in DS, za njih pripravo pa mora poskrbeti poslovodni organ (48. člen citiranega zakona).
Skupščina občine tudi zaključuje, da so motnje v samoupravnih odnosih v zavodu bistvene in izredno hude in da so izredno hudo prizadeti družbeni interesi. Dejavnost zavoda je namreč posebnega družbenega pomena in opravljanje lete mora biti zakonito, učinkovito, racionalno organizirano ter prilagojeno glede na širši družbeni interes. Motnje, ki so nastale, pa se še negativno odražajo v odnosih med organi, organizacijami in skupnostmi s področja požarnega varstva, motnjami v odnosih med delavci zavoda ter pri poslovanju zavoda, opravljanju dejavnosti ter prevzetih nalogah. Na izredno hude motnje in kršitve kaže tudi
to, da v zavodu niso odpravili nepravilnosti na področju finančno-materialnega poslovanja ter obrambnih in varnostnih priprav, kljub temu, da so jim bili postavljeni roki za odpravo nepravilnosti.
Glede na opredelitve v planskih dokumentih srednjeročnega obdobja 1986—90, da je potreben hitrejši razvoj požarnega varstva v občini ter da je potrebna ustrezna organiziranost zavoda za opravljanje nalog požarnega varstva, tehničnega reševanja in opravljanje dimnikarske dejavnosti, je nujen poseg občinske skupščine, da se motnje čim hitreje odpravijo in zagotovi ustrezen razvoj zavoda.
Za nastale motnje v samoupravnih odnosih in oškodovanje družbenih interesov je odgovoren direktor zavoda, kar je bilo že obrazloženo, ter tudi delavski svet, predvsem zaradi neizvajanja kontrolne funkcije. Glede na to, da so delegati sedanjega delavskega sveta bili izvoljeni v februarju 1985, skupščina z ukrepi ne posega na ta organ, pač pa le omejuje uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, tako da bo začasnemu organu omogočeno učinkovito razreševanje motenj, ki so pogojevale ukrepanje občinske skupščine ter izvršitev nalog, ki so mu s tem sklepom naložene. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče upoštevati stališča delavcev zavoda, da občinska skupščina ne nastopi z ukrepi družbenega varstva z omejitvami nekaterih samoupravnih pravic delavcev.
Iz navedenega je občinska skupščina odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa:
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Sklep je v smislu 633. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva.
Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve (11. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine).
Številka: 017-1/82 Datum: 11. 3. 1986
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r
89.
Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) je skupščina na seji obeh zborov dne 12. 3. 1986 sprejela
SKLEP
o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto
1.	člen
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) je sestavljena iz:
a) zbora uporabnikov, ki šteje 67 delegatskih mest, od katerih delegirajo:
— delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 31 delegatov,
— delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti: 32 delegatov,
— upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev: 1 delegata,
— delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov: prek osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata,
— delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma prek osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata,
— delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki: 1 delegata.
b) zbora izvajalcev, ki šteje 17 delegatskih mest; v ta zbor delegirajo svoje delegate organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki programirajo, urbanistično načrtujejo, projektirajo, gradijo, urejajo stavbno zemljišče, vzdržujejo in prenavljajo stanovanja na območju stanovanjske skupnosti.
Skupščina stanovanjske skupnosti ima 4-letno mandatno dobo.
2.	člen
V skupščino stanovanjske skupnosti — zbor uporabnikov, delegirajo delavci v TOZD in delovnih skupnostih preko konference delegacij delegate in sicer:
1. Skupna delegacija	3	delegate
— Industrija motornih vozil Novo mesto
2. Skupna delegacija	2	delegata
— KRKA — tovarna zdravil Novo mesto
3. Skupna delegacija	2	delegata
— NOVOLES — lesni kombinat Straža
4. Skupna delegacija	2	delegata
— G1P PIONIR Novo mesto
5. Konferenca delegacij	2	delegata
— Novoteks, tekstilna tovarna Novo mesto (skupna delegacija)
— Belokranjska trikotažna industrija BETI Metlika TOZD Konfekcija Mirna peč
— Krojaško podjetje Krojač Novo mesto
6. Konferenca delegacij	1	delegata
— LABOD — toovarna oblačil Novo mesto (skupna delegacija)
— Tovarna obutve Novo mesto (skupna delegacija)
7. Konferenca delegacij	1	delegata
— Iskra — industrija za avtomatiko TOZD TENEL Novo mesto 1 del.
8. Konferenca delegacij
— Gozdno gospodarstvo — DSSS Novo mesto
— GG — TOZD Gozdarstvo Novo mesto
— GG — TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto
— GG — TOK Gozdarstvo Novo mesto
— SOZD Mercator KIT Kmetijska zadruga N. m. — DSSS
— SOZD Mercator KIT Kmetijska zadruga TOZD Brazda, agroservis, kmetijstvo Novo mesto
— SOZD Mercator KIT Kmetijska zadruga — TOZD Oskrba Novo mesto
— SOZD Mercator KIT Kmetijska zadruga — TOZD Krmila Novo mesto
— SOZD Mercator KIT Kmetijska zadruga — TZO Kmetovalec Novo mesto
— ŽITO Ljubljana TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjske
— ŽITO Ljubljana, PE Skladišče Novo mesto
— Ljubljanske mlekarne TOZD Marketing Skladišče Sevno na Trški gori
— Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarska industrija, Zbiralnica Sevno na Trški gori
— DROGA Portorož, odkupna postaja Novo mesto
9. Konferenca delegacij	1	delegata
— Iskra IEZE, TOZD KEKO Žužemberk
— SOZD Mercator KIT KZ Krka TZO Suha krajina Žužemberk
— GP GRADBENIK Žužemberk
— Osnovna šola Žužemberk
— Osnovna šola I. slovenske artilerijske brigade Prevole
— Emona — Ribarstvo, obrat Krka, Dvor
10. Konferenca delegacij	1	delegata
— ISKRA IEZE TOZD Upori Šentjernej
— Iskra IEZE TOZD Hipot Šentjernej
— Osnovna šola narodnega heroje Martina Kotarja Šentjernej
— SOZD Mercator KIT Kmetijska zadruga TZO POLJE Šentjernej
11.	Konferenca delegacij	I	delegata
— Industrija gradbenega materiala STREŠNIK Dobruška vas
— SOZD Mercator KIT KZ Krka — TZO Agrooskrba Škocjan
— Osnovna šola Škocjan
— Osnovna šola 29. oktober Šmarjeta
12.	Konferenca delegacij	1	delegata
— Avtopromet, gostinstvo, turizem GORJANCI Straža (skupna delegacija)
— Gozdno gospodarstvo	TOZD	Gozdarstvo	Straža
— Gozdno gospodarstvo	TOZD	Transport in gradnje Straža
— Gozdno gospodarstvo	TOZD	Gozdarstvo	Podturn
— Opekarna Zalog
— Zavod SRS za rezerve Straža
— Osnovna šola Vavta vas
— Osnovna šola Baza 20 Dolenjske Toplice
13. Konferenca delegacij	1	delegata
— ŽTO Novo mesto (skupna delegacija)
— ŽrO Ljubljana TOZD za vzdrževanje varnostnih in telek. naprav, Nad-zorništvo Novo mesto
— ŽG Ljubljana TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana, Delovišče Novo mesto
— ŽG Ljubljana TOZD FERŠPED, izpostava N. m.
— TTG Ljubljana, Kolodvorska restavracija Novo mesto
— Blagovno transportni center, TOZD Skladišče N. m.
— Vektor Ljubljana — poslovalnica Novo mesto
— Intereuropa — Koper — izpostava Novo mesto
— Transjug Rijeka — poslovna enota Novo mesto
14. Konferenca delegacij	1	delegata
— Cestno podjetje Novo mesto (skupna delegacija)
— Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto
— Kremen — industrija in rudniki nekovin N. m.
— Območna vodna sam. interes, skupnost N. m.
— Kovinar Novo mesto
— Fototehnika Novo mesto
— Gorenje — servisna postaja Novo mesto
— Birostroj Maribor, Ascota servis N. m.
— Obrtno združenje Novo mesto
— Obrtno nabavna prodajna zadruga HRAST N. m.
— Obrtna zadruga Metlika PE Novo mesto
15. Konferenca delegacij	1	delegata
— Podjetje za PTT promet Novo mesto (skupna delegacija)
— DES TOZD ELEKTRO Novo mesto
— Emona — Dolenjka TOZD Engrodetajl N. m.
— Emona — Dolenjka DSSS Novo mesto
— Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Tobak — skladišče Novo mesto
— Kompas Jugoslavije TOZD Turizem, poslovalnica Novo mesto
— Emona Ljubljana — PE Globtur Novo mesto
— Mesnica Litija — PE Mačkovec
— Eksportdrvo — Adria Novo mesto
16. Konferenca delegacij	1	delegata
— KOMUNALA Novo mesto
— Zavod za družbeno planiranje Novo mesto
— Dolenjski projektivni biro Novo mesto
— IGM Sava Krško — DE Projektivni biro N. m.
— Zavod za požarno varnost Novo mesto
— Občinska gasilska zveza Novo mesto
— Varnost Ljubljana TOZD Varovanje premoženja Novo mesto
— Tiskarna Novo mesto
— DIC TOZD Časopis Dolenjski list Novo mesto
— DIC TOZD Grafika Novo mesto —-■ DIC DSSS Novo mesto
—ČGP DELO, podružnica Novo mesto
— ČGP DELO, dopisništvo Novo mesto
— Ljubljanski dnevnik, podružnica Novo mesto
— Dopisništvo RTV Novo mesto
17. Konferenca delegacij	1	delegata
— SOZD Mercator KIT Ljubljana DO Standard Novo mesto
— Novotehna, trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto
— Mladinska knjiga TOZD Knjigarne in pappirnica PE Novo mesto
— Standard konfekcija Zagreb — poslov. N. m.
— Varteks — poslovalnica Novo mesto
— Koteks — Tobus — odkupna postaja Novo mesto
— pivovarna Union Lj. — TOZD Distrubicijski center Novo mesto
— KOKA Varaždin — podružnica Novo mesto
— SEME Beograd — prodajalna Novo mesto
— Slovenijašport Ljubljana — prodajalna N. m.
— Peko — prodajalna Novo mesto
— Zmaga — prodajalna Novo mesto
— Borovo — prodajalna Novo mesto
— Planika — prodajalna Novo mesto
— Astra — prodajalna Novo mesto
— Alpina — prodajalna Novo mesto
— Toko — prodajalna Novo mesto
— Petrol TOZD Trgovina Brežice, PE na debelo Novo mesto (Kurirska pot 7)
— Petrol TOZD Trgovina Brežice — Bencinski servisi Novo mesto (Kurirska pot 7)	»	'■
— AMZS Tehnično turistična baza Otočec
— Trgovsko podjetje Kurivo — posloval. N. mesto
— DINOS — poslovalnica Novo mesto
— Elektrotehna Ljubljana — TOZD Elprom Novo mesto
— Elektronabava Ljubljana — predstavništvo N. m.
18. Konferenca delegacij	1	delegata
— Ljubljanska banka TDB Novo mesto
— Zavarovalna skupnost TRIGLAV DOS N. m.
— Jugobanka, Temeljna banka Ljubljana, PE Novo mesto,
— Beograjska banka. Temeljna banka Ljubljana, PE Novo mesto
— Loterijski zavod Slovenije, zastopstvo Novo mesto
— Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Novo mesto
20. Konferenca delegacij	I	delegata
— VIO Osnovna šola Novo mesto (skupna del.)
— Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča—Efenke Mirna peč
— Osnovna šola Dragotin Kette Novo mesto
— Osnovna šola Otočec
— Osnovna šola Vinka Paderšiča—Batreje Brusnice
— Vzgojno varstvena organizacija Novo mesto
— Zavod SRS za šolstvo OE Novo mesto
21. Konferenca delegacij	1	delegata
— Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovnc usmeritve Novo mesto
— Družboslovna in ekonomska srednja šola N. m.
— Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto
— Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto
— Srednja šola za gostinstvo in turizem N. m.
— Dom za učence Majde Šilc Novo mesto
— Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto
— Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
— Glasbena šola Marjan Kozina Novo mesto
— Dolenjski muzej Novo mesto
— Zgodovinski arhiv Ljubljana — Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto
— Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
— Zveza kulturnih organizacij Novo mesto
— Delovna skupnost ZTKO Novo mesto
— Radio Novo mesto v ustanavljanju
22. Konferenca delegacij	I	delegata
— Zdravstveni center Dolenjske (skupna del.)
— Železniški zdravstveni dom Novo mesto
— Dom starejših občanov Novo mesto
— Center za socialno delo Novo mesto
— Občinski odbor RK Novo mesto
— Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto
— Društvo slušno prizadetih Novo mesto
— Dom upokojencev Novo mesto
23. Skupna delegacija	1	delegata
— Upravni organi občine Novo mesto
— Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto
— Občinska konferenca ZKS Novo mesto , — Medobčinski svet ZKS Novo mesto
— Občinska konferenca SZDL Novo mesto
— Medobčinski svet SZDL Novo mesto
— Občinska konferenca ZSMS Novo mesto
— Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto
— Medobčinski svet ZS Slovenije N. m.
— Občinski odbor zveze združenj borcev NOV N. m.
— Javno pravobranilstvo Novo mesto
— Medobčinska gospodarstka zbornica za Dolenjsko Novo mesto
— Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Dolenjsko
— Občinski štab teritorialne obrambe Novo mesto
— Pokrajinski odbor Novo mesto
— Občinska konferenca ZRVS Novo mesto
— Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela
24. Skupna delegacija	1	delegata
— Temeljno sodišče — enota Novo mesto
— Temeljno javno tožilstvo — enota Novo mesto
— Organ za vodenje postopka o prekršku N. m.
— Uprava za notranje zadeve Novo mesto
— Družbeni pravobranilec samoupravljanja N. m.
— Sodišče združenega dela Novo mesto
— Zapori Novo mesto
— Odvetniki ter delavci v odvetniških pisarnah
25. Skupna delegacija	I	delegata
— Skupna služba SIS družbenih dejavnosti N. m.
— Delovna skupnost SIS stan. in kom. gosp. N. m.
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — območna delovna enota Novo mesto
— Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
— Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto
— Dolenjska turistična zveza Novo mesto
— Turist — biro Dolenjske Toplice
— Avto-moto društvo Novo mesto
— Zveza ribiških družin Novo mesto
— Zveza lovskih družin Novo mesto
— Občinska zveza prijateljev mladine Novo mesto
— Carinarnica — izpostava Novo mesto
— Meteorološka sinoptična postaja Novo mesto
— Dolenjski letalski center Novo mesto
— Društvo upokojencev Šentjernej
26. Skupna delegacija	1	delegata
— Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ na območju cbčine Novo mesto — Garnizon Milan Majcen
— Dom JLA Novo mesto
— Vojno ugostiteljska ustanova Partizan Novo mesto
Nosilec aktivnosti konference delgacij oz. skupnedelegacijejeorganizacijaoz. skupnost, ki je prva navedena.
3. člen
Delovni ljudje, občani in skupnosti stanovalcev delegirajo v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti preko delegacije vsake krajevne skupnosti po 1 delegata.
32 delegatov
4. člen
Upokojenci in invalidi preko svojih združenj in društev 1 delegata
5. člen
Delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, preko osnovnih organizacij zveze sindikatov 1 delegata
6. člen
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, preko svojih občinskih obrtnih in drugih združenj oz. preko osnovnih organizacij zveze sindikatov 1 delegata
7. člen
Delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo, preko zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki 1 delegata
8. člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo organizacije, ki programirajo, urbanistično načrtujejo, projektirajo, gradijo, urejajo stavbna zemljišča, vzdržujejo in prenavljajo stanovanja na območju občine Novo mesto in sicer:
Zavod za družbeno planiranje N. m.	1 delegata
SGP Pionir — TOZD Projektivni biro N. m.	1 delegata
SGP Pionir — TOZD TKI Novo mesto	1 delegata
SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor N. m.	1 delegata
SGP Pionir — TOZD MK1 N. m.	1 delegata
KRKA -— Projektivni biro Novo mesto	1 delegata
Dolenjski projektivni biro	1 delegata
1GM Sava Krško DE Projektivni biro N. m.	1 delegata
Komunala Novo mesto	1 delegata
Podjetje za PTT promet N. m.	1 delegata
DES TOZD ELEKTRO Novo mesto	1 delegata
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto	1 delegata
Cestno podjetje Novo mesto	1 delegata
GP Gradbenik Žužemberk	1 delegata
ONPZ Hrast Novo mesto	1 delegata
Sklad stavbnih zemljišč občine N. m.	1 delegata
LB TDB — PE za stan. kreditiranje N. m.	1 delegata
9. člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, katerih delegacije se v skladu z drugim členom tega sklepa združujejo v konferenco delegacij oz. skupne delegacije, sklenejo sporazum o oblikovanju konference delegacij oz. skupne delegacije, s katerim uredijo predvsem:
— način in postopek oblikovanja konference delegacij,
— pravice in dolžnosti konference delegacij,
— število delegatov, ki jih delegira posamezna delegacija v konferenco delegacij,
— delegiranje delegatov v skupščino stanovanjske skupnosti,
— način dela konference delegacij,
— način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij,
— druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
V kolikor ne pride do sklenitve sporazuma o oblikovanju konference delegacij oz. skupne delegacije, opravlja vsa administrativna tehnična in strokovna opravila ter druge materialne pogoje za konferenco delegacij, organizacija oz. skupnost, ki je v 2. členu tega sklepa navedena kot prva.
Sredstva za delo konference delegacij oz. skupne delegacije prispevajo vse temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki sestavljajo konferenco delegacij.
10. člen
S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep z dne 19. 2. 1982 SDL št. 4/82.
11. člen
Ta sklep velja takoj, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti, objavi pa se v Skupščinskem dolenjskem listu.
Predsednik skupščine: BOJAN FINK, 1. r.
90.
Na podlagi 20. člena statuta (SDL št. 14/83) je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto na seji dne 12. 3. 1986 sprejel
PRAVILNIK O DELNI NADOMESTITVI STANARINE
1. člen
Do delne nadomestitve stanarine so uporavičeni vsi imetniki stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanjih v lasti občanov ali civilnih in drugih pravnih oseb, ki plačujejo stanarino ter izpolnjujejo ostale pogoje, ki so določeni s tem pravilnikom.
2. člen
Splošni pogoji, ki jim mora izpolnjevati upravičenec do delne nadomestitve stanarine so:
— da ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem,
— da ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu,
— da nihče od družinskih članov ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše,
— da glede na število družinskih članov ne zaseda nadstanardnega stanovanja in ni odklonil ponujene zamenjave za standardno stanovanje.
Za standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ne presega naslednje stano-
vanjske površine:
— za	enega družinskega člana ........................................ 32	m-
— za	dva družinska člana	 45	m2
— za	tri družinske člane ...........................................  58	m2
— za	štiri družinske člane........................................... 70	m2
— in za vsakega nadaljnjega družinskega člana še dodatnih 15 m2 stanovanjske površine.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih let, se lahko stanovanjska površina poveča do 30%.
3.	člen
Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna od:
— števila družinskih članov,
— stvarnega mesečnega dohodka družine v minulem letu,
— višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine.
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine.
Znosna stanarina se izračuna po lestvici o znosni stanarini, ki jo sprejme skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije po uskladitvi v skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije in ki jo vsakokrat potrdi odbor za delno nadomestitev stanarine.
V letni dohodek gospodinjstva štejejo:
— dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela,
— vse oblike nadomestil,
— dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti,
— prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
— dohodki od premoženja,
— kadrovske štipendije,
— preživnine,
— socialno varstvene pomoči: varstveni dodatek k pokojnini in denarna pomoč za brezposelnost.
4. člen
Skupni stvarni mesečni dohodek družine ne sme presegati dogovorjene ravni socialne varnosti, ki je izražena v procentih od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SRS v minulem letu:
— 55% za delavce in druge delovne ljudi,
— 50% za zmerno, težje in težko duševno ter težje telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo,
— 43%za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente.
5. člen
Ne glede na socialne razmere občana in družinskih članov je le-ta dolžan plačati najmanj 20% stanarine, določene za stanovanje, za katero ima stanovanjsko pravico.
6. člen
Odbor za delno nadomestitev stanarine lahko izjemoma prizna, ne glede na določila 3. in 4. člena tega pravilnika, pravico do delne nadomestitve stanarine tudi občanu ali družini v višjem znesku kot mu pripada po lestvici o znosni stanarini, če živi v težkem gmotnem položaju zaradi bolezni, invalidnosti, otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali druge težje obremenitve družine, ki so tudi materialnega značaja.
Odbor lahko zavrne pravico do delne nadomestitve stanarine občanu ali družini:
— če organizacija združenega dela izkaže, da je delavcu omogočila doseči višji dohodek z delom, vendar delavec te možnosti ni izrabil,
— če je občan odklonil zaposlitev, ki mu jo je ponudila skupnost za zaposlovanje oz. ni iskal zaposlitve preko skupnosti,
— če je kljub izkazanemu nizkemu dohodku ugotovljeno, da ni ogrožena socialna varnost občana oz. njegove družine.
Pobudo za odločanje po določilih tega člena poda pristojni organ krajevne skupnosti, v kateri tak občan ali družina prebiva, organizacija združenega dela, kjer je občan zaposlen, ali enota za socialno varstvene pomoči (v nadaljnjem besedilu skupna evidenca).
7. člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja občan z zahtevkom, ki ga vloži na skupni evidenci, organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti.
8. člen
O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča odbor za delno nadomestitev stanarine pri samoupravni stanovanjski skupnosti, ki šteje pet članov.
Predsednika in namestnika predsednika izvoli zbor uporabnikov pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti izmed svojih delegatov. Po enega delegata delegirajo v odbor Skupnost socialnega varstva Novo mesto, Center za socialno delo Novo mesto in krajevna skupnost, v kateri prosilec za delno nadomestitev stanarine prebiva.
9. člen
Odbor za delno nadomestitev stanarine pooblasti strokovno službo skupne evidence, da izda ugotovitve o priznanju pravice v nespornih zahtevkih.
O izdanih ugotovitvah mora skupna evidenca tekoče poročati odboru.
10. člen
Za nesporne zahtevke izda skupna evidenca ugotovitev, ki mora biti izdana najkasneje v 45 dneh od uvedbe postopka.
Vse ostale zahtevke obdela skupna evidenca in jih posreduje v obravnavo in odločanje odboru za delno nadomestitev stanarine.
Odbor za delno nadomestitev stanarine mora o zahtevku za priznanje pravice za delno nadomestitev stanarine odločati najkasneje v 60 dneh po prejemu zahtevka.
Odločitev odbor sprejema s sklepom.
Zoper ugotovitev ali sklep odbora je dovoljen ugovor na pjlbor za delno nadomestitev stanarine, ki zadevo ponovno skupaj s pritožbenimi razlogi podrobno prouči in nato prvo odločitev potrdi ali pa to odločitev spremeni.
Ugovor je potrebno vložiti v 8 dneh po prejemu pismenega odpravka sklepa na organ, ki je tak sklep izdal. O ugovoru je potrebno odločiti najkasneje v 30 dneh.
Proti sklepu iz prejšnjega odstavka lahko občan v 30 dneh po prejemu pismenega odpravka sklepa oz., če ta sklep ni. bil izdan v predpisanem roku, zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču.
Ugovor in zahteva za varstvo pravic ne zadržita izvršitve sklepa oz. ugotovitve.
11. člen
Sklep oz. ugotovitev iz 8. oz. 10. člena, je potrebno poslati:
— občanu, vlagatelju zahtevka,
— službi skupne evidence in stanovanjske skupnosti,
— krajevni skupnosti, na območju katere občan stanuje.
12. člen
Pravica do delne nadomestitve stanarine se prizna upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka.
Ob vsakem povišanju stanarin se izvede uskladitev delne nadomestitve stanarine, razen v prvi polovici vsakega leta, dokler ni znana dogovorjena raven socialne varnosti za isto leto. V tem primeru ostane višina delne nadomestitve stanarine iz decembra preteklega leta.
Samoupravna stanovanjska skupnost nakaže znesek delne nadomestitve stanarine neposredno upravljalcu hiše, imetnika stanovanjske pravice pa bremeni s stanarino, zmanjšano za delež delne nadomestitve.
13. člen
Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan pismeno obvestiti skupno evidenco, vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na višino ali upravičenost do delne nadomestitve stanarine, v 15 dneh po nastali spremembi.
14. člen
Poleg določb tega pravilnika se uporabljajo tudi določbe samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur. list SRS št. 26/1984).
15. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o delni nadomestitvi stanarin (SDL št. 7/82 in 9/84).
16. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik zbora uporabnikov: FRANC BRADICA, 1. r.
91.
Na podlagi 20. člena statuta (SDL št. 14/83) je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto na seji dne 12. 3. 1986 sprejel	'
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom so natančneje določeni:
— namen posojil,
— upravičenci do posojil ter
— pogoji in merila za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
2. člen
Združena sredstva vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu so po določilih tega pravilnika namenjena za:
— posojila za gradnjo in nakup — pridobitev novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
— posojila za gradnjo in nakup — pridobitev novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini,
— posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov.
3. člen
Pravico do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu imajo:
— temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu organizacije), ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 in ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB-TDB, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Do posojila so upravičene tudi tiste organizacije, ki začasno niso
sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg gradnje ali pridobitev družbenonajemnih stanovanj in jim je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odložila združevanje prispevka za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu,
— delavci organizacij iz prve alinee tega člena, ki namensko varčujejo pri banki za rešitev^svojega stanovanjskega vprašanja,
— kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB-TDB, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto in ki namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja,
— upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto in ki namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja,
4. člen
Posojila za gradnjo in nakup — pridobjtev novih ter za prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj odobrava odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: odbor) v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
5. člen
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto določi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti z letnim finančnim načrtom združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu razmerje med sredstvi namenjenimi za kreditiranje družbene in zasebne gradnje.
6. člen
Pri odobravanju posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu se upošteva ekonomski položaj upravičencev iz 3. člena pravilnika.
Upravičenci do posojil iz 3. člena tega pravilnika lahko pridobijo posojilo za isto stanovanjsko hišo ali stanovanje pri samoupravni stanovanjski skupnosti samo enkrat, ne glede iz katerega naslova, razen v naslednjih primerih:
— če je pri nakupu — pridobitvi stanovanj v družbeni ali etažni lastnini razlika med končno in programirano končno (ali izhodiščno) vrednostjo stanovanja večja kot 30% in
— če organizacije pridobivajo družbeno stanovanje za mlado družino.
7. člen
Posojila za gradnjo ih nakup — pridobitev novih ter prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se odobravajo za dobo od 5 do 10 let.
Posojila za gradnjo novih in prenovo obstoječih zasebnih stanovanjskih hiš ter nakup — pridobitev stanovanj v etažni lastnini se odobravajo za dobo od 10 do 20 let.
Odplačilna doba je odvisna od ekonomskega položaja upravičencev, lestvico odplačilne dobe pa določi odbor z razpisnimi pogoji.
Obrestna mera za stanovanjska posojila je enaka obrestni meri stanovanjskih posojil LB-TDB, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, vsako leto pa jo objavi odbor z razpisnimi pogoji.
Posojilo vračajo organizacije v polletnih anuitetah, ostali posojilojemalci pa v mesečnih anuitetah. Najmanjše anuitete se določijo z razpisnimi pogoji.
8. člen
Odplačilna doba posojila organizacijam za gradnjo ali nakup — pridobitev družbenonajemnih stanovanj in stanovanjskih hiš je odvisna od višine posojila in ekonomskih možnosti organizacije.
Odbor lahko organizacijam, ki poslujejo na robu rentabilnosti ali pa z izgubo odloži pričetek odplačevanja posojila, vendar največ za dve leti, s tem da plačuje za čas odložitve redne obresti.
9. člen
Mesečna anuiteta za odobreno posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu ne more biti manjša kot je najmanjša mesečna anuiteta za stanovanjsko posojilo pri LB-TDB, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Najmanjšo mesečno anuiteto objavi odbor z razpisnimi pogoji.
Če se osebni dohodek posojilojemalca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko odbor na prošnjo posojilojemalca podaljša odplačilno dobo za posojilo največ na 20 let od dneva vložitve prošnje.
10. člen
Odbor lahko odobrava posojila za gradnjo ali nakup — pridobitev družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš, največ do vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2.
11. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost določi v letnem finančnem načrtu v skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji ceno za m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun možnega posojila za gradnjo zasebne stanovanjske hiše.
12. člen-
Samoupravna stanovanjska skupnost objavi enkrat letno razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
Razpis za posojila za nakup — pridobitev ali gradnjo ali prenovo zasebnih stanovanjskih hiš ali stanovanj mora biti objavljen v tedniku Dolenjski list. Raz-
pis za posojila za nakup — pridobitev in prenovo družbenih stanovanj pa je lahko objavljen samo interno in sicer na tanačin, da seo tem pismeno obvesti investitorje stanovanj.
V razpisu morajo biti navedeni predvsem:
— obseg sredstev, namenjenih za posojila po posameznih namenih,
— pogoji za pridobitev posojila po posameznih namenih,
— dokumentacija k vlogi za pridobitev posojila,
— rok, do katerega je potrebno vložiti vlogo za posojilo,
— naslov organa, ki sprejema vloge za posojila.
13. člen
Odbor odobrava po določilih tega pravilnika:
— posojila organizacijam za nakup — pridobitev in prenove družbenih stanovanjskih hiš in stanovanj v območju občine Novo mesto, izven območja občine pa le, če potrebuje taka stanovanja za delavce, ki opravljajo njeno poslovno dejavnost v teh krajih,
— delavcem in drugim upravičencem za gradnjo nove, prenovo obstoječe stanovanjske hiše in nakup — pridobitev novega stanovanja v etažni lastnini v občini Novo mesto, izven območja občinč Novo mesto pa le delavcem, če s tem sogalaša njegova delovna organizacija in če istočasno odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
Podrobnejše pogoje za pridobitev posojila po tem pravilniku določi samoupravna stanovanjska skupnost z vsakoletnim finančnim načrtom združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu in vsakokratnim razpisom za pridobivanje posojil.
II.	POSOJILA ZA GRADNJO IN NAKUP — PRIDOBITEV DRUŽBENIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ
14. člen
Posojila iz združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko pridobijo organizacije iz prve alinee 3. člena tega pravilnika, če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— da predložijo srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev za srednjeročno obdobje,
— da predložijo letni finančni načrt oblikovanja in porabe stanovanjskih sredstev,
— da predložijo sklep samoupravnega organa o zagotavljanju lastne udeležbe in sredstev za vračilo anuitet ter da redno izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
— da predložijo sanacijski program, v kolikor poslujejo z izgubo,
— da dodeljujejo delavcem standardna stanovanja.
15. člen
Za lastno udeležbo organizacije štejejo izločena sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, odobreno posojilo banke, pridobljeno na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, soudeležba druge organizacije pri skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja delavcev, vplačana lastna udeležba njihovih delavcev in druga lastna sredstva.
16. člen
Višina lastne udeležbe organizacije pri gradnji ali pridobitvi — nakupu družbenonajemnih stanovanjskih hiš in stanovanj se računa od predračunske oz. končne vrednosti le-teh in je odvisna od višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji.
Če je bil poprečni mesečni OD na zaposlenega v organizaciji v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu do 90%
nad 90% do 100% nad 100% do 115% nad 115%
mora organizacija sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša kot 60%,
65%
70%
75%
od predračunske oz. končne vrednosti zgrajene ali pridobljene — kupljene stanovanjske hiše ali stanovanja.
Vzgojno varstvene, izobraževalne, socialno varstvene in zdravstvene organizacije sodelujejo ne glede na določila tega člena, z lastno udeležbo pri gradnji ali nakupu — pridobitvi družbenonajemnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki ne more biti manjša od 50% predračunske oz. končne vrednosti stanovanjskega objekta.
Organizaciji, ki s pridobitvijo stanovanj, za katera je iz teh sredstev že bilo pridobljeno posojilo in rešuje stanovanjsko vprašanje mlade družine, se odobri posojilo v višini 50% končne vrednosti stanovanja iz združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
17. člen
Organizacija lahko zamenja ali proda zgrajena ali kupljena — pridobljena družbenonajemna stanovanja in stanovanjske hiše pred odplačilom posojila samo v soglasju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, ki bo določila pogoje in način plačila neodplačanega posojila.
III.	POSOJILA ZA GRADNJO IN NAKUP STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
PRIDOBITEV ZASEBNIH
18. člen
Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu lahko pridobijo delavci, delovni ljudje, kmetje kooperanti, upokojenci in invalidi iz 3. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: upravičenci do posojil).
19. člen
Upravičenci do posojil iz 18. člena tega pravilnika imajo prednost pri pridobitvi posojila:
— če so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine v preteklem letu,
— če nimajo stanovanja ali prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanju,
— če prebivajo v družbenem najemnem stanovanju, ki so ga pridobili kot mlada družina pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto ali če prehivajo v družbenem najemnem stanovanju, katerega bodo izpraznili.
Za družinske člane štejejo zakonca, oz. osebe, ki živijo v življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci dokler so jih starši dolžni preživljati in starši zakoncev, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Za neprimerno stanovanje šteje:
— stanovanje v kleti ali na podstrešju,
— stanovanje brez ali s souporabo sanitarij,
— stanovanje brez vodovodne in kanalizacijske napeljave oz. greznice,
— stanovanje brez kuhinje.
Za neustrezno stanovanje šteje:
— stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od 10 m2, ki odpade na vsakega družinskega člana,
— stanovanje, v katerem morajo starši in otroci, ki so stari več kot 10 let, uporabljati isti spalni prostor.
20. člen
Vsak upravičenec do posojila lahko pridobi v skladu z določili tega pravilnika posojilo za nakup — pridobitev novega standardnega etažnega stanovanja oziroma za gradnjo standardne zasebne stanovanjske hiše za štiričlansko družino v izmeri 70 m2 stanovanjske površine. Kolikor je število družinskih članov večje od štirih, se za vsakega nadaljnjega člana poveča stanovanjska površina za 15 m2, vendar največ do 90 m2.
V primeru, da je stanovanjska površina manjša od standardne, lahko pridobi posojilo le za dejansko stanovanjsko površino.
Upravičenec do posojila oziroma njegov družinski član ne more dobiti posojila za nakup — pridobitev tistega dela stanovanjske površine, ki presega standardno površino stanovanja, določeno s tem pravilnikom.
21. člen
Skupna vsota vseh posojil za nakup — pridobitev etažnega stanovanja, ne sme presegati 80% predračunske oz. končne vrednosti stanovanja po kupoprodajni ali soinvestitorski pogodbi ob upoštevanju dejanske stanovanjske površine oz. največ 90 m2.	>
Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja ne sme presegati 60%, za združeno stanovanjsko gradnjo pa 75% vrednosti stanovanjske hiše, izračunane na osnovi očiščene vrednosti m2 stanovanjske površine v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v preteklem letu z upoštevanjem 90 m2 stanovanjske površine.
Pri vsoti že prejetih posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja se ne upoštevajo posojila, namenjena in porabljena za komunalno opremljanje zemljišča.
Skupna vsota vseh posojil se zniža za namensko vezana sredstva za pridobitev stanovanjskih posojil v banki.
22. člen
Osnova Za določitev višine lastne udeležbe, ki jo mora prispevati upravičenec do posojila za nakup — pridobitev etažnega stanovanja oz. za gradnjo zasebne stanovanjske hiše in posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu pripada po določilih tega pravilnika, je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine upravičenca in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki upravičenca do posojila in njegovih družinskih članov v preteklem letu.
23. člen
Upravičencu do posojila pripada v skladu z določili tega pravilnika posojilo glede na dosežene poprečne mesečne dohodke na družinskega člana v preteklem letu. kot sledi:
Če je bil poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu: do 50%
nad 50% do 75% nad 75% do 100% nad 100%
pripada upravičencu posojilo od vrednosti standardnega stanovanja
za nakup — pridobitev................................................za gradnjo
v višini do
40%	    35%
35%..........................................................................  30%
30%:'.:!;;;;:;..'..............................................................25%
25%.........................................................................  ,20%
— za etažno stanovanje od predračunske oz. končne vrednosti stanovanja,
— za gradnjo od vrednosti standardnega stanovanja.
V primeru, da je razlika med izhodiščno ali programirano končno vrednostjo in končno vrednostjo stanovanja več kot 30%, pripada upravičencu, ki pridobiva stanovanje v etažni lastnini, dodatno posojilo, ki se izračuna na osnovi meril tega pravilnika.
Po merilih za pridobitev — nakup etažnega stanovanja se kreditira tudi nakup vrstne hiše po sistemu gradnje za trg in gradnja montažne hiše.
24. člen
Odplačilno dobo za posojila po 23. členu tega pravilnika določi odbor. Pri tem upošteva poprečni dohodek zadnjih treh mesecev posojilojemalca in njegovih družinskih članov, posojila, ki sojih pridobili pri banki na osnovi namenskega stanovanjskega varčevanja ali namenske vezave in posojila, ki sojih pridobili pri delovni oz. drugi organizaciji.
Dejanska odplačilna doba je največ 16 let in 11 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih 5 let se uporablja doba vračanja posojila največ 20 let. Mesečna anuiteta se po preteku petih let odplačevanja poveča za 12,5%, po preteku desetih let pa še za 12,5% prve mesečne anuitete.
Odplačilna doba ne more biti v nobenem primeru daljša od dvajset let.
IV.	POSOJILA ZA PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI IN ZASEBNI LASTNINI
25. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost razpiše v skladu z določili tega pravilnika in letnega finančnega načrta združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu posojila:
— organizacijam za prenove stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, s katerimi se poveča stanovanjska površina ali pridobijo kvalitetnejši stanovanjski prostori,
— delavcem za ureditev ali preureditev podstrešij, prizidavein nadzidave zasebnih stanovanjskih hiš, s katerimi se pridobi nova stanovanjska površina ali nova stanovanjska enota za mlado družino.
26. člen
Višina posojila organizacijam znaša največ 50% predračunske vrednosti gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.
Pri izračunu višine posojila delavcem se upoštevajo ista merila kot pri kreditiranju novih stanovanjskih hiš, s tem:
— da sme znašati posojilo po tem pravilniku za ureditve in preureditve podstrešij največ 50% predračunske vrednosti neizvršenih del,
— da se pri prizidavah in nadzidavah stanovanjskih hiš kreditira samo nova stanovanjska površina do standardne stanovanjske površine, pri ureditvi nove stanovanjske enote za mlado družino pa stanovanjska površina po merilih 20. člena tega pravilnika.
V.	KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Organizacija ali delavec, ki meni, daje prizadet v pravicah, ki mu gredo po tem pravilniku in po razpisu, lahko vloži pritožbo na zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
28. člen
Sporna vprašanja rešuje pristojno sodišče.
29. člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki gaje sprejela skupščina skupnosti dne 21.4. 1983, objavljen v
SDL št. 13/83.
30. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik zbora uporabnikov FRANC BRADICA, 1. r.
92.
Na podlagi 36. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS št. 35/82) in 20. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne' stanovanjske skupnosti na seji dne 20. decembra 1985 sprejel
PRAVILNIK
O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA
I.	SPI.OSNI*. DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa osnove in merila ter način delitve sredstev, ki jih pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto združujejo za solidarnost v stanov anjskem gospodarstvu delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov (v nadaljnjem besedilu: samostojni obrtniki) in pri njih zaposleni delavci (v nadaljenjem besedilu: delavci) za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
2. člen
Steni pravilnikom so natančneje določeni:
— viri sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
— upravičenci do reševanja stanovanjskih vprašanj.
— postopek za pridobitev družbeno najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil.
— osnove in merila za pridobitev družbeno najemnih stanovanj.
— osnove in merila za pridobitev stanovanjskih posojil.
— lastna udeležba,
— merila in postopek sestavitve prednostne liste upravičencev za družbeno najemno stanovanje.
II. VIRI SREDSTEV IN NAMKNI PORAM!
3. člen
Samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu na način in po stopnji kot to določa Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost).
Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb dcjavcev se oblik ujejo iz naslednjih virov:
— prispevek iz BOD po samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, zmanjšan za prispevek za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu.
— odplačila posojil delavcev,
— vplačana lastna udeležba delavcev pri pridobitvi družbeno najemnega stanovanja.
Sredstva, združena po prvem odstavku tega člena, razen sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, opredeljena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, se namenijo za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih.
4. člen
Sredstva so po določilih tega pravilnika namenjena za:
—- pridobitev družbeno najemnih stanovanj za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih.
— posojila delavcem za pridobitev stanovanj in stanovanjskih hiš ali graditev stanovanjskih hiš.
— posojila delavcem za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
— posojila delavcem za izboljšanje standarda obstoječega stanovanja ali stanovanjske hiše,
— vračilo lastne udeležbe delavcem pri pridobitvi družbeno najemnega stanovanja.
5. člen
Sredstva se združujejo in vodijo na računu združenih sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti.
Z letnim finančnim načrtom združenih sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev opredeli okvirni plan pritoku in porabe sredstev. Letni finančni načrt sredstev sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Pri razporejanju namenskih sredstev za družbeno najemna stanovanja in posojila sc upoštevajo stanovanjske potrebe delavcev.
6. člen
Za oblikovanje finančnega načrta, razporejanje in dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem imenuje zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti 5 članski odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev na področju samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki ga sestavljajo:
— 2 delegata zbora uporabnikov
— 3 delegati osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega osebnega dela.
Predsednika in namestnika predsednika odbora izvoli zbor uporabnikov.
III. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ IN NAMENSKIH SREDSTEV
7. člen
Upravičenci za pridobitev družbeno-najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil po tem pravilniku so delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih na območju občine Novo mesto, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da delavec in osebe, s katerimi stalno stanuje, niso imetniki stanovanjske pravice (zakonec ali oseba, s katero imetnik stanovanjske pravice živi v ekonomski skupnosti, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegova zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti).
— da delavec in osebe, s katerimi stalno stanuje, živi v neprimernem stanovanju,
— da delavec in osebe, s katerimi stalno stanuje, še niso imeli ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje,
— da delavec namensko varčuje pri banki m
— da delavec pri dodelitvi družbeno-najemnega stanovanja in posojila zagotovi lastno udeležbo.
IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH POSOJIL
8.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost objavi praviloma enkrat letno razpis za zbiranje vlog za družbeno najemna stanovanja in stanovanjska posojila.
Razpis zbiranja vlog za pridobitev družbeno-najemnih stanovanj in dodelitev posojil se objavi v internem glasilu delavcev in obrtnikov NAŠE GLASILO in oglasni deski samoupravne stanovanjske skupnosti. V razpisu morajo biti navedeni predvsem:
— višina sredstev za posojila in število ter vrsta razpoložljivih stanovanj.
— pogoji za pridobitev družbeno najemnih stanovanj in posojil po posameznih namenih,
— dokumentacija k vlogam za pridobitev družbeno najemnih stanovanj in posojil,
— rok za sprejemanje vlog,
— naslov organa, ki sprejema vloge in
— način ter rok objave rezultatov razpisa.
9. člen
Prosilec, ki želi pridobiti družbeno najemno stanovanje oz. posojilo, mora v razpisnem roku vložiti vlogo z ustreznimi dokazili pri stanovanjski skupnosti Novo mesto.
Vse vloge sprejema stokovna služba stanovanjske skupnosti, preverja in ocenjuje pa jih v skladu s tem pravilnikom odbor.
10. člen
Vloge prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo in nepopolne vloge prosilcev, ki se na poziv ne dopolnijo, se s sklepom odbora zavrnejo.
Zoper sklep odbora ima prosilec pravico ugovora na zbor uporabnikov v roku 30 dni po prejemu sklepa. Sklep zbora uporabnikov stanovanjske skupnosti je dokončen.
11. člen
Pri sestavi prednostne liste prosilcev za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, upošteva odbor vloge prosilcev ter osnove in merila za uvrstitev na prednostno listo po tem pravilniku.
Sprejeta prednostna lista se objavi na oglasni deski stanovanjske skupnosti inv glasilu obrtnikov občine Novo mesto. Rok objave ne sme biti krajši od 30 dni. V času objave imajo pravico dati pismene pripombe vsi zainteresirani občani. Po končanem roku objave prednostne liste odbor sklepa o prispelih pripom-baTi in sprejme dokončno prednostno listo.
Zoper razvrstitev prosilcev na prednostni listi imajo le-ti pravico pritožbe na zbor uporabnikov. Rok za pritožbo jc 30 dni po prejemu sklepa o razvrstitvi na prednostni listi.
12. člen
Zapisnik seje zbora uporabnikov, na kateri se je obravnavalo pritožbe iz predhodnega člena, se izobesi na oglasni deski stanovanjske skupnosti. Sprejeta prednostna lista ostane v veljavi do sprejetja nove.
OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ
13. člen
Za uvrstitev na prednostno listo se vsem upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, točkuje:
— stanovanjske razmere prosilca in njegove družine,
— socialno zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
— skupni dohodek prosilca in njegove družine in
— druga dodatna merila.
14. člen
A.	Stanovanjske razmere prosilcev
L nima stanovanja oz. prosilec stanuje z družino v neustreznem zasilnem prebivališču. baraki ali zgradbi pripada na	družinskega člana	100	točk
2. najemnik ali podnajemnik
pripada na družinskega člana	75	točk
3. imetnik stanovanjske pravice v neustreznem družbeno nejamnem stanovanju
pripada na družinskega člana	50	točk
4. stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine:
— do 4 m-, pripada družini skupno	100	točk
—	nad	4 do 6 m’, pripada družini skupno	80	točk
—	nad	6 do 8 m-’, pripada družini skupno	60	točk
—	nad	8 do JO m’, pripada družini skupno	40	točk
—	nad	10 do 12 m’, pripada družini skupno	30	točk
—	nad	12 do 15 m-, pripada družini skupno	20	točk
5. dve ali več družin v stanovanju
pripada družini	50	točk
6. stanovanje brez:
— kuhinje, pripada družini skupno	60	točk
— stranišča ali poljsko stranišče, pripada družini skupno	40	točk
— kopalnice, pripada družini skupno	30	točk
7.ri) souporaba
— kuhinje, pripada družini skupno	30	točk
— stranišča, pripada družini skupno	15	točk
— kopalnice, pripada družini skupno	'	10	točk
b)	souporaba spalnice, pripada družini skupno	10	točk
8. ostali stanovanjski pogoji:
— stanovanje je v vlažni ali mračni kleli.
pripada družini	150	točk
— stanovanje je v vlažni kleti,
pripada družini	110	točk
— stanovanje je \ mračni, toda suhi kleti.
pripada družini	70	točk
— stanovanje je v vlažnem pritličju.
pripada družini	90	točk
— stanovanje je na neizoliranem podstrešju.
pripada družini	1 io točk
— stanovanje je na izoliranem podstrešju,
pripada družini	30	točk
— v stanovanju ni \odovodne napeljave.
pripada družini	10	točk
— v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov
pripada družini	5	točk
— v stanovanju ni električne napeljave,
pripada družini	70	točk
B. Socialno zdravstveno stanje družine
1.a) duševno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega gospodinjstva
pripada na	člana	družine	50	točk
b) ostala trajna obolenja prosilca, otrok
oz. drugih članov skupnega gospodinjstva
pripada na	člana	družine	30	točk
c) duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec
pripada na	člana	družine	50	točk
d) težja invalidnost s 70 ali več odstotno telesno okvaro prosilca ali njegovega zakonca
pripada na	člana	družini	50	točk
2. stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Novo mesto
— za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč od dneva razpisa nazaj.
pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto	5 točk
vendar največ skupno	'	50	točk
3. čas neprekinjene zaposlitve
— za vsako leto neprekinjene zaposlitve, računajoč od dneva razpisa nazaj,
pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto	10	točk
vendar največ skupno	100	točk
C. Skupni dohodek prosilca in njegove družine, če znaša mesečni poprečni čisti sku-
pni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu pred javnim razpisom:
do 30%	pripada	prosilcu	100	točk
— nad 30% do	40%	pripada	prosilcu	80	točk
— nad 40% do	50%	pripada	prosilcu	60	točk
— nad 50% do	60%	pripada	prosilcu	40	točk
— nad 60% do	70%	pripada	prosilcu	20	točk
I). Druga dodatna merila
1. ločeno življenje-zakoncev
— zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja.
pripada prosilcu	40	točk
2. nepopolne družine
— samohranilci, pripada	prosilcu	60	točk
3. sprostitev vseljivega družbeno najemnega stanovanja,
pripada prosilcu	50	točk
4. prosilcu, ki je bil uvrščen na zadnjo veljavno dokončno prednostno listo, pripada na vsako leto čakalne	dobe	50	točk
15. člen
Prednost pri uvrstitvi na prednostno listo za družbeno najemno stanovanje v primeru enakega števila točk imajo upravičenci:
— z nižjim poprečnim skupnim dohodkom na družinskega člana;
— s slabšimi socialnimi in zdravstvenimi razmerami;
— z večjim številom otrok;
— upravičenci, ki dalj časa prebivajo na območju občine Novo mesto.
16. člen
Upravičenci z dokončne prednostne liste za pridobitev družbeno najemnih stanovanj lahko pridobijo glede na število družinskih članov naslednjo površino in vrsto stanovanja po naslednjih normativih:
št. družinskih članov:	vrsta stanovanja:	stanovanjska
površina:
1	garsonjera do 1-sobno	do 32	m3
2	1-sobno do 1 1/2-sobno	do 45	m:
3	1 1/2-sobno do 2-sobno	do 58	m3
4	2-sobno do 2 1/2-sobno	do 70	m3
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča do največ 15 m3.
V izjemnih primerih, ko družinske razmere oziroma razmere v gospodinjstvu narekujejo odstopanja od navedenih stanovanjskih normativov, lahko odbor na osnovi mnenja Centra za socialno delo Novo mesto in osnovne organizacije zveze sindikatov dodeli tudi večje stanovanje.
17. člen
Stanovanja dodeljuje odbor upravičencem z dokončne prednostne liste po strogem vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanj.
Upravičencem s prednostne liste, ki jim po normativih pripada večje družbeno najemno stanovanje, vendar le teh ni na razpolago, sc jim lahko na njihovo
pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje. O zahtevi posameznega upravičenca odloča odbor.
18. člen
Družbeno najemno stanovanje sme uporabljati le upravičenec, ki mu je to stanovanje dodeljeno, skupno s člani njegovega gospodinjstva. Upravičenec stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v najem ali na drug način razpolagati z njim. če o tem nima predhodnega pisnega soglasja odbora.
VI.	OSNOVE IN MERILA ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL
19. člen
Upravičencem do posojil po 7. členu tega pravilnika se lahko odobrijo posojila za pridobitev novega stanovanja v etažni lastnini, za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše ter za izboljšanje standarda stanovanja ali stanovanjske hiše.
Vsak upravičenec do posojila lahko pridobi na osnovi določil tega pravilnika in v skladu z določili drugih aktov stanovanjske skupnosti posojilo za nakup standardnega etažnega stanovanja oziroma za gradnjo zasebne stanovanjske hiše za štiričlansko družino v izmeri 70 m3 stanovanjske površine. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča za 15 m3, vendar največ do 90 m3.
Upravičenec do posojila oziroma njegov družinski član ne more dobiti posojila za nakup — pridobitev tistega dela stanovanjske površine, ki presega standardno površino stanovanja, določeno s tem pravilnikom.
20. člen
Skupna vsota vseh posojil za pridobitev etažnega stanovanja ne sme presegati 80% vrednosti stanovanja po soinvestitorski pogodbi ob upoštevanju dejanske stanovanjske površine oziroma največ 90 m2.
Skupna vsota vseh posojil za gradnjo stanovanjske hiše ne sme presegati 60%, za zadružno stanovanjsko gradnjo pa 75% vrednosti standardnega stanovanja, izračunanega na osnovi očiščene cene m3 stanovanjske površine v okyiru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v preteklem letu, z upoštevanjem 90 m3 stanovanjske površine.
Pod enakimi pogoji in merili se dodeli posojilo tudi upravičencem za dograditev stanovanjske hiše, če od dneva izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše še ni preteklo 7 let.
Pri vsoti že prejetih posojil se ne upoštevajo posojila, namenjana ali porabljena za komunalno urejanje zemljišča.
Skupna vsota vseh posojil se zniža za namensko vezana sredstva za pridobitev stanovanjskih posojil pri banki.
21. člen
Upravičencem se dodelijo po merilih tega pravilnika tudi posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš ter izboljšave standarda obstoječega stanovanja ali stanovanjske hiše.
V kolikor gre pri prenovi za pri zidavo, nadzidavo in ureditev podstrešja stanovanja ali stanovanjske hiše z namenom, da se s takšnim posegom poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov skladno s stanovanjskimi standardi, se upravičencem dodeli posojilo pod enakimi pogoji in merili kot upravičencem za gradnjo stanovanjske hiše.
Upravičencem za pridobitev posojila za izboljšanje standarda obstoječega stanovanja ali stanovanjske hiše se dodeli posojilo le v primeru, ko gre za vgrajevanje kvalitetnejše toplotne izolacije oz. vgrajevanje gospodarnejšega sistema ogrevanja, vendar le do 50% predračunske vrednosti celotnega posega za izboljšanje stanovanjskega standarda.
22. člen
Upravičencu do posojila pripada v skladu z. določili tega pravilnika posojilo glede na dosežene poprečne mesečne dohodke na družinskega člana v preteklem letu kot sledi:
Če je bil poprečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu: do 50%
nad 50% do 75% nad 75% do 100% nad 100%
pripada upravičencu posojila do vrednosti standardnega stanovanja: za nakup:	za	gradnjo:
40%,	v	višini	30%
35%	v	višini	25%
30%	v	višini	20%
25%	v	višini	15%
Pri višini posojila sc upošteva revalorizirana vrednost že prejetih posojil po tem pravilniku.
23. člen
Odplačilno dobo za stanovanjsko posojilo določi odbor. Pri tem se upošteva poprečni dohodek zadnjih treh mesecev in kreditna sposobnost posojilojemalca in njegovih družinskih članov.
Odplačilna doba za stanovanjsko posojilo za pridobitev etažnega stanovanja, za gradnjo hiše in prenove je lahko največ 16 let in 11 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih 5 let se uporablja doba vračanja posojila največ 20 let. Mesečna anuiteta se po preteku petih let odplačevanja poveča za 12,5%, po preteku desetih let pa še za 12,5% prve mesečne anuitete.
Odplačilna .doba ne more biti v nobenem primeru daljša od 20 let. Odplačilna doba za posojila za izboljšanje standarda obstoječega stanovanja ali stanovanjske hiše je lahko največ 10 let.
Višina obrestne mere za vsa stanovanjska posojila se prilagaja bančni obrestni meri za stanovanjska posojila.
VII.	LASTNA UDELEŽBA PRI PRIDOBITVI DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ
24. člen
Upravičenci s prednostne liste, katerim je bilo dodeljeno družbeno najemno stanovanje, morajo ob sprejemu odločbe o dodelitvi stanovanja pred vselitvijo oziroma preselitvijo vplačati lastno udeležbo po določilih 25. člena tega pravilnika.
Lastno udeležbo iz prvega odstavka tega člena so dolžni prispevati tudi upravičenci, ki se preselijo v večje ali več vredno družbeno najemno stanovanje. V primeru, da posamezen upravičenec ni plačal lastne udeležbe za stanovanje, ki ga je izpraznil, prispeva v celoti sredstva lastne udeležbe za novo stanovanje ozfro-ma, če je že prispeval sredstva lastne udeležbe za izpraznjeno stanovan je, poravna le razliko lastne udeležbe za novo, večje in več vredno stanovanje.
25. člen
Višina lastne udeležbe, ki jo je upravičenec dolžan vplačati v solidarnosti sklad, je odvisna od revalorizirane vrednosti družbeno najemnega stanovanja in socialno ekonomskega položaja upravičenca in njegove družine.
Lastna udeležba upravičenca do družbeno najemnega stanovanja se izračuna v odstotku nabavne oziroma revalorizirane vrednosti stanovanja in znaša:
O zamenjavi stanovanj odloča odbor na predlog imetnika stanovanjske pravice.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % na poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu
za samske delavce za delavce z dvema ali več druž. člani
% udeležbe delavca na vrednost stanovanja, ugotovljena po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS. št. 25/81)
do 55	do 50	brez udeležbe
nad 55 do 60	nad 50 do 55	1
nad 60 do 65	nad 55 do 60	2
nad 65 do 70	nad 60 do 65	3
nad 70 do 75	nad 65 do 70	4
nad 75 do 80	nad 70 do 75	5
nad 80 do 85	nad 75 do 80	6
nad 85 do 90	nad 80 do 85	7
nad 90 do 95	nad 85 do 90	8
nad 95 do 100	nad 90 do 95	9
nad 100 do 105	nad 95 do 100	10
nad 105 do 110	nad 100 do 105	II
nad 110 do 115	nad 105 do 110	12
nad 115 do 120	nad 110 do 115	14
nad 120 do 125	nad 115 do 120	16
nad 125 do 130	nad 120 do 125	18
nad 130	nad 125	20
.50. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole pri stanovanjski skupnosti najmanj enkrat letno skupaj z odborom obravnava pravilnost gospodarjenja z namenskimi sredstvi in o tem poroča skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti.
51. člen
Za tolmačenje določil tega pravilnika in oblikovanje navodil za njihovo izvajanje je pristojna komisija za normativno dejavnost, splošne, finančne ter administrativne zadeve.
52. člen
Pravilnik je sprejet, ko ga sprejme zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto in začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Novo mesto dne	Predsednik	zbora	uporabnikov:
( ’	FRANC BRADICA, I. r.
93.
Na podlagi določb Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ 64/84), Zakona o družbeni kontroli cen (Ul. SRS 9/85). Zakona o komunalnih dejavnostih. Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 (Ul. SRS 2/86) in Pravilnika o merilih za oblikovanje cen je delavski svet DO Komunala predlagal pobudo za oblikovanje cen, ki sta jo obravnavala Odbor za gospodarska in organizacijska vprašanja Samoupravne komunalne skupnosti dne 3. 3. 1986 in Komite za družbeni razvoj Sob Novo mesto dne 10. 3. 1986, razširjeni delavski svet DO Komunala pa je dne
11.	3. 1986 sprejel sklep o uskladitvi cen in
SKLEP
o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev
1.
Cena vode po posameznih porabnikih znaša:
- gospodinjstvo
- družbene dejavnosti
- gospodarstvo
2.
59 din/m3 76 din/m3 128 din/m3
26. člen
Sredstva lastne udeležbe za družbeno najemno stanovanje se vplačajo v sklad združenih sredstev pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto in sc vrnejo upravičencem v enkratnem znesku po preteku desetih let s 3% letnimi obrestmi.
Upravičencu, ki se izseli iz družbeno najemnega stanovanja pred potekom dobe za vračilo sredstev lastne udeležbe, se mu le-ta vrnejo skupaj z obrestmi takoj po izselitvi.
27. člen
Plačila lastne udeležbe so oproščeni:
— upravičenci, ki se preselijo iz večjega v manjše ali manj vredno stanovanje:
— upravičenci, ki živijo z družino v izredno težkih socialno-ckonomskihoz. zdravstvenih razmerah in so pridobili mnenje Centra za socialno delo in OOZS za oprostitev plačila lastne udeležbe.
Po tem pravilniku se šteje, da živi upravičenec z družino v izredno težkih razmerah:
— če prejema družina stalno družbeno pomoč;
— če je v družini duševno ali telesno prizadet otrok kot do določa 11. člen pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS št. 1/79);
— če je eden od staršev duševni bolnik ali težji invalid.
— če je eden ali več odraslih članov družine že več let težji bolnik in zaradi tega ni zaposlen ter po oceni zdravnika — specialista- ni pričakovati njegovega okrevanja:
— če ima družina po oceni Centra za socialno delo in OOZS na osnovi predhodnih že navedenih razlogov izjemno povečane izdatke za zadovoljevanje življenjskih potreb.
Težke razmere se ugotavljajo tudi za samske občane.
28. člen
Plačilo lastne udeležbe se na osnovi predhodnega pisnega mnenja Centra za socialno delo in OOZS lahko odloži, vendar največ za dve leti vsem tistim upravičencem, ki skupaj z družino žive v težkem ekonomskem stanju, in tistim mladim družinam, ki imajo vsaj enega otroka in nobeden od staršev ni starejši od 30 let, da namensko varčujejo pri banki za lastno udeležbo in to potrdijo s priloženo administrativno prepovedjo na osebni dohodek.
29. člen
Družbeno najemna stanovanja se lahko zamenjajo med imetniki stanovanjskih pravic (delavci, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih) v skladu z. zakonom o stanovanjskem gospodarstvu.
Cena za odvajanje odplak (kanalščina) po posameznih porabnikih znaša:
— gospodinjstvo	35	din/m3
— družbene dejavnosti	45	din/m3
— gospodarstvo	69	din/m3
3.
Cena za odvoz smeti in odpadkov (smetarina) po posameznih porabnikih znaša:
— gospodinjstvo	6	din/m2
— družbene dejavnosti	11 din/m2
— gospodarstvo	24	din/m2
4.
Cena za čiščenje odpadnih voda po posameznih porabnikih znaša:
— gospodinjstvo	9	din/m3
— družbeni sektor in obrt	37	din/m3
V skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (Skupščinski DL. št.
12/84) se pri družbenem sektorju in obrti pri čiščenju odpadnih voda upošteva faktor onesnaženosti.
5.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni vode, sklep o cenah odvajanja odplak, sklep o ceni odvoza smeti in odpadkov in sklep o ceni čiščenja odpadnih voda (Skupščinski DL. št. 21/85).
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 5. 1986.
Številka: 60-MF-12-5/86	Predsednik DS
Novo mesto, dne 11. 3. 1986	DO	Komunala:
LEOPOLD OKLEŠEN, 1. r.
94.
Na podlagi 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85) in 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 25. 2. 1986 sprejel
ODREDBO ■
o pristojbinah za veterinarske-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka
v letu 1986
I.
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj za promet z mlekom v skladu z 29.. 48., 54. in 60. členom zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85).
II.
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in predkladanju, ki se opravljajo ali gonijo preko državne meje ali z območja občine ali več kot 20 km daleč se določijo pristojbine:
a) za vagonske in kamionske pošiljke do 10 ton	2.065,00
za vsako nadaljnjo tono	206,00
b) za kosovne pošiljke
— kopitarjev in odraslih govedi od kom	250,00
— telet, prašičev in drobnic od kom	170,00
— odojkov, psov od kom	90,00
— za vsako čebeljo družino	36,00
— za vsak komad perutnine	3,50
— za vsak kg živih rib	3,00
c) za meso kopitarjev in parkljarjev od kg
— za vsak kg mesa'drobovine ali mesnega izdelka	1,00
— od jajc po kom	0,70
— od svežih ali zmrznjenih rib za kg	0,80
Preglede iz točke a, b in c te odredbe je potrebno prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem.
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno prijavljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oz. razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 2.065,00 din za vsako začeto uro čakanja.
Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik, lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem roku.
Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se posebej obračunavajo na poseben račun.
III
Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc zasebnega in družbenega sektorja, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici, se plača pristojbina po kosu 0,90 din.
IV.
Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbina:
— za tele
— za prašiče in medvede s trihinoskopskim pregledom
— za srednjo in veliko divjad
— za odojke in jagnjeta v gostiščih
— za meso v sili zaklane živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroš. b.p.
— za perutnino po režijski uri (po kom)
V.
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oz. podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oz. prodajalec pristojbine za vsako kravo molznico 500,00 din.
Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mlekaobplačilu mleka. Za veterinarsko sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravijo.
Posestnik, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema mleka v ta namen ter stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
VI.
Za stalen nadzor na dogonih živine na sejmih se plača pristojbina 2.065,00 din na uro. ki jo prebije pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, sc zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino.
VII.
Pristojbina za vcterinarske-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga na podlagi pogodbe sporazumno določita in medsebojno obračunata pooblaščena veterinarska organizacija in organizacija, za katero se pregledi opravijo. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12.
Vlil.
Vse pristojbine gredo v breme naročnika oz. lastnika živali. Sredstva se odvajajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali v občini Novo mesto številka 52100-630-24019.
IX.
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, sprejeta v letu 1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 3/85).
X.
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-01/86
Datum: 25. 2. 1986	Predsednik
izvršnega sveta JOŽE SUHADOLNIK
95.
Na podlagi 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/75 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1986 sprejela
ODLOK
i o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto
1. člen
S tem odlokom se ureja način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za graditev na območju občine Novo mesto.
2. člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa 51. člen zakona o stavbnih zemljiščih.
3. člen
Javni razpis je obveščanje o pogojih za oddajo stavbnega zemljišča z namenom, da se ugotovi, kateri od ponudnikov najbolj izpolnjuje razpisne pogoje. Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb v zaprtih ovojnicah. Javni razpis opravi Sklad stavbnih zemljišč z objavo v Dolenjskem listu ali na drug krajevno običajen način.
4. člen
Javni razpis obsega:
— katastrske podatke zemljišč, ki so predmet javnega razpisa,
— podatke o namembnosti parcel in morebitne pogoje o njihovi zazidljivosti,
— posebne pogoje iz 7. člena tega odloka,
— ceno stavbnega zemljišča,
— višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
— rok plačila,
— podatke o načinu urejanja stavbnega zemljišča
— rok za pričetek gradnje in njenega dokončanja,
— podatke o varščini,
— rok za vložitev ponudb, ki ne sme biti krajši od 15 dni po objavi javnega razpisa,
— posebne pogoje o ugodnostih iz 6. člena tega odloka,
— določilo, kje so na razpolago natančnejši podatki in dokumentacija.
5. člen
7 iavnim natečajem se lahko določijo posebne ugodnosti naslednjim kategorijam interesentov:
1 lastniki stanovanjskih hiš. ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše odstranijo, pa pred razpisom javnega natečaja niso izkoristili ugodnosti določil tega odloka o pridobitvi stavbnega zemljišča za nadomestno gradnjo brez javnega natečaja.
2. borci NOV. ki nimajo primernega stanovanja.
3. osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
4. družine s slabimi stanovanjskimi pogoji.
5. družine z manjšimi dohodki.
6. družine z več otroci,
7. mlade družine.
Kategorije interesentov, navedenih v 4.. 5.. 6. in 7. točki tega člena, sc ugotavljajo po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti.
6. člen
Pri plačilu odškodnine za zemljišče in stroškov ureditve stavbnega zemljišča sc udeležencem javnega natečaja iz 5 člena tega odloka lahko določijo naslednje ugodnosti:
— da sc podaljša rok plačila za zemljišče največ za 3 leta in za stroške ureditve zemljišča do 5 let. tako da se investitor obveže plačevati znesek v enakih polletnih obrokih.
— da se ustrezno podaljša rok za dokončanje stanovanjskega objekta.
O ugodnostih iz prvega odstavka tega člena sklepa za vsak primer posebej upravni odbor sklada na podlagi posebnega zahtevka investitorja.
Za občane iz 5. člena tega odloka sc lahko določijo te ugodnosti s specificiranimi razpisnimi pogoji v samem razpisu javnega natečaja.
7. člen
Komisija za oddajo stavbnih zeml jišč mora v javnem razpisu upoštevati pogoje za oddajo stavbnega zemljišča, ki morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora Ti pogoji morajo upoštevati zdravstvene, stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov ter težiti, da pridobijo stavbna zemljišča v določenem naselju izven Novega mesta predvsem občani, ki so vezani na delo v tem naselju oziroma. ki opravljajo poklice, potrebne za to območje ter krajani krajevne skupnosti, v kateri so taka zemljišča.
Pri pridobitvi stavbnih zemljišč za obrt imajo prednost tisti obrtniki, ki že imajo obrt. pa neprimerne poslovne prostore in tisti, ki se bodo ukvarjali z obrtjo deficitarne dejavnosti, opredeljene v programu razvoja drobnega gospodarstva v občini Novo mesto, med njimi pa tisti ki samostojno ali v povezavi z organizacijami združenega dela opravljajo dejavnost, ki je izvozno usmerjena.
8: člen
lavni razpis izvede petčlanska komisija za oddajan je stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto.
z.a gostinsko porabo
900.0«
1.260,00
900.00
490.00
2.065.00
2.065.00
Pristojnost komisije je natančno določena v statutu sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/85).
9. člen
Vsak udeleženec javnega razpisa mora plačati predpisano varščino in dokazilo o plačilu varščine priložiti k pismeni ponudbi. Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v odškodnino, ob neuspeli ponudbi pa se vrne. Če ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi, zapade varščina v korist Sklada stavbnih zemljišč.
10. člen
O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje pogoje javnega razpisa in druge pogoje, določene s tem odlokom, komisija obvesti vse ponudnike, ki so sc udeležili javnega razpisa.
11. člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa, lahko vloži ugovor v 8 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika na upravni odbor sklada, če meni. da je z odločitvijo o izboru kršena njegova pravica, le-ta pa mora odločiti o ugovoru v naslednjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel in v tem roku obvestiti o svoji odločitvi vlagatelja ugovora.
Če z odločitvijo upravnega odbora ponudnik ni zadovoljen, ali če upravni odbor v 15 dneh o ugovoru ne odloči, ima v 30 dneh pravico odločitev o oddaji stavbnega zemljišča izpodbijati pri rednem sodišču.
12. člen
Brez javnega razpisa se odda urejeno stavbno zemljišče družbene lastnine v uporabo neposredno s pogodbo za gradnjo:
1. komunalnih objektov in naprav.
2. objektov za potrebe ljudske obrambe.
3. nadomestnih objektov v zvezi s potresom in drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo,
4. objektov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje.
5. stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge.
6. objektov, ki se grade na zemljišču, ki je z urbanističnim dokumentom določeno kot rezervat za objekte določenega investitorja.
7. zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča.
8. zemljišče, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom na podlagi družbenega plana občine namenjeno za graditev infrastrukturnih objektov in naprav ter objektov družbenega standarda.
13. člen
Zahtevo za oddajo stavbnega zemljišča brez javnega razpisa vloži investitor pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto ob vsakem času. le-ta pa ga o odločitvi obvesti.
Določila 11. člena tega odloka, ki se nanašajo na ugovor, odločanje o njem. o izpodbijanju odločitve pri rednem sodišču in določila, ki se nanašajo na roke. se uporabljajo tudi za oddajo stavbnih zemljišč brez javnega razpisa.
14. člen
Ponudnik, ki je pridobil stavbno zemljišče po javnem razpisu ali brez njega, mora v 30 dneh od prejema obvestila skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. Če ponudnik take pogodbe ne sklene v 30 dneh in za to ni opravičljivega razloga, lahko Sklad stavbnih zemljišč odda zemljišče drugemu ponudniku.
15. člen
Pri reševanju vprašanj, ki jih ta odlok ne obravnava, se smiselno uporabljajo določila zakona o stavbnih zemljiščih.
16. člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 17/80).
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 464-2/80-1	Predsednik
Datum 27 3. 1986	skupščine	občine Novo-mesto
UROŠ DUI. AR. I.r.
96.
Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št 18/84 in 37/85) in na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3 1986 sprejela
ODI.OK
o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Mirna peč — Čcšen-
ska hosta
1. člen
Razglaša sc splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju. ki ga bo obsegal zazidalni načrt Mirna peč — Češenska hosta. Splošna prepoved se razglaša zaradi izdelave zazidalnega načrta in priprav za razlastitev in omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki bodo po zazidalnem načrtu predvidena za stanovanjsko graditev.
2. člen
Na območju, za katero sc razglaša splošna prepoved po I. členu tega odloka, ležijo zemljišča, označena s parcelnimi Številkami: 533/14, 1012. 1014/2. 1017/1.
1017/3. 1058/4. 1059/1.1060.1061.1063.i064.i065/1.1065/2.1065/3. 1069/2. 1069/3. 1069/4. 1069/5. 1069/6. 1069/7. 1071/2. 1071/3. 1071/8. 1071/9. 2867/1 pot. 2868 pot, 2870/2 pot. vse k.o. Mirna peč
3. člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka, za katera se razglaša splošna prepoved, ie dovoljena delitev parcel za obodno parcelacijo in geodetska izmera ter druga pripravljalna dela. potrebna za izdelavo zazidalnega načrta, za pripravo razlastitve oziroma prenosa pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravična zemljiščih, ki so splošnega interesa.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejema odloka o prenehanju lastninske prav ice po
10.	členu zakona o stavbnih zemljiščih.
5. člen
Ta odlok začne veljati Osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka. 350-01/84	Predsednik
DSatum: 27. 3. 1986	•	občinske	skupščine
Novo mesto UROŠ DUI AR I.r.
97.
Občinska skupščina Novo mesto ie na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni ist SRS št. 18/84 in 37/85) in na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1986 sprejela
ODI.OK
o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Romsko naselje »Dohruška gmajna«
1. člen
Razglaša sc splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju. ki ga bo obsegal zazidalni načrt Romsko naselje »Dobruška gmajna«. Splošna prepoved se razglaša zaradi izdelave zazidalnega načrta in priprav za razlastitev in omejitev drugih pravic za gradnjo romskih stanovanjskih hiš s pomožnimi gospodarskimi objekti.
2. člen
Na območju, za katero se razglaša splošna prepoved po 1. členu tega odloka, ležijo zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 348/5. 348/6. 348/8. 348/11. 348/12. 348/13. 348/14 in 348/15 k o. Dobrava.
3. člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka, za katere se razglaša splošna prepoved, je dovoljena delitev parcel za obodno parcelacijo in geodetska izmera ter druga pripravljalna dela. potrebna za izdelavo zazidalnega načrta, za pripravo razlastitve oziroma prenosa pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki so splošnega interesa.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejema odloka o prenehanju lastninske pravice po
10.	členu zakona o stavbnih zemljiščih.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-02/85	D .	.
T-* .	t	,no/	Predsednik
Datum: 27. 3. 1986	...	,	,	...	KI
občinske skupščine Novo mesto
UROŠ DUI AR. I.r.
98.
Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84 in 37/85) in na podlagi 223. člena statuta občine Not o mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1986 in zbora kra jevnih skupnosti dne 27. 3. 1986 sprejela
ODI.OK
o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Vavta vas — razširitev šole
1 člen
Razglaša se splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju. ki ga bo obsegal zazidalni načrt Vavta vas — razširitev šole. Splošna prepoved se razglaša zaradi izdelave zazidalnega načrta in priprav za razlastitev in omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki bodo po zazidalnem načrtu predvidena za razširitev šole.
2.	člen
Na območju, za katero sc razglaša splošna prepoved po 1. členu tega odloka, ležijo zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 974/2. 974/3. 999. 1007/1. 1010/2. 1010/3. 1010/4. 1010/5, 1010/6. 101 l/l. 1011/2. 1012/1. 1013/1, stp. 248. 1013/2. 1017. 1018. 1019. 1022/1. 1022/2. 1023/2. 1024. 1025/1. 1025/2. 1026, 1032. 1040, vse v k o. Jurka vas.
3. člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka, za katera se razglaša splošna prepoved, je dos ol jena delitev parcel za obodno parcelaci jo in geodetska izmera ter druga pripravljalna dela potrebna za izdelavo zazidalnega načrta, za pripravo razlastitve oziroma prenosa pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki so splošnega interesa.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejema odloka o prenehanju lastninske pravice po
10.	členu zakona o stavbnih zemljiščih.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem.Dolenjskem listu Številka: 350-01/86	Predsednik
Datum 27 3. 1986	občinske	skupščine
Novo mesto UROŠ DULAR..l.r
99.
Na. podlagi 261 člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 72/85). 2f. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS.št. 2/73. 1/82 2/86) in 223 člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79) ter 15. člena spremembe statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolcniski list št 14/82) ie skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne
27.	3 1986 in na soji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1986 sprejela
SKIFP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985 ki obsega:
— bilanco.
— bruto bilanco.
— pregled skupno doseženega prometa.
— pregled dolgov in preplačil zavezancev in
— zapisnik strokovne komisije o pregledu zakliučnega računa
II
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985 izkazuje:
— obremenitve	1.008.510	860	din
— plačila	986 614.975 din
— zaostanek — dolg	21.895	885	din
Ul
Ta sklep velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka. 400-01/79
Predsednik skupščine občine Novo mesto UROS DUI AR. I r
100.
Na podlagi I36. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) ter 222. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela
SKLF.P
o sprejetju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta
1990
I.
Sprejme sc družbeni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, ki v skladu s 141. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije vsebuje temeljne srednjeročne usmeritve, ki zajemajo zlasti:
1. cilje in usmeritve družbenega razvoja,
2. globalne materialne okvire razvoja.
3. razvojne naloge v gospodarstvu in gospodarski infrastrukturi:
3.1. smeri prestrukturiranja,
3.2. kmetijstvo in živilstvo,
3.3. gozdarstvo,
3.4. naravni viri in rudarstvo,
3.5. gradbeništvo in industrija gradbenega materiala,
3.6. industrija.
3.7. drobno gospodarstvo,
3.8. energetika,
3.9. trgovina,
3.10. gostinstvo in turizem.
3.11. promet in zveze,
3.12. komunalno gospodarstvo,
3.13. vodno gospodarstvo,
3.14. stanovanjsko gospodarstvo,
3.15. požarna varnost.
3.16. ostale dejavnosti:
4. razvojne naloge na področju družbenih dejavnosti:
4.1. raziskovalna dejavnost.
4.2. izobraževanje.
Datum. 27. 3 1986
4.3. zdravstveno varstvo
4.4. otroško varstvo,
4.5. kultura,
4.6. telesna kultura,
4.7. sociano varstvo,
4.8. socialno skrbstvo,
5. prostorske sestavine družbenega plana:
5.1. cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja,
5.2. namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora,
5.3. razvoj dejavnosti v prostoru,
5.4. načini urejanja prostora,
5.5. seznam posegov na I. območja kmetijskih zemljišč,
5.6. kartografski del in programske zasnove.
6. krajevne skupnosti,
7. splošna ljudska obramba in družbena samozaščita,
8. skladnejši regionalni razvoj,
9. okviri in ukrepi za uresničevanje družbenega plana.
2.
Kartografski del srednjeročnega družbenega plana je na vpogled in v hranjenju pri upravnih organih občine: Komiteju za družbeni razvoj, Komiteju za urbanizem in Geodetski upravi ter pri Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto.
3.
Skupščina občine pooblašča izvršni svet občine, da opravi dokončno redakcijo besedila in poskrbi za objavo srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v posebni vezani izdaji.
4.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 30-02/85	Predsednik
Datum: II. 3. 1986	skupščine	občine	Novo mesto
UROŠ DULAR, l.r.
101.
Na podlagi 135. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. I in 33/80) ter 25. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 25. 3. 1986 sprejel
SKLKP
o ugotovitvi, da je dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 sklenjen
1.
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto ugotavlja, da je dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 (v nadaljevanju dogovor) sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev.
2.
Zbori občinske skupščine Novo mesto so na zasedanjih dne 25., 26. in 27. novembra 1985 pooblastili izvršni svet skupščine občine Novo mesto, da poskrbi za podpis dogovora in sicer do 24. decembra 1985.
Izvršni svet je podpis dogovora organiziral od dne 24. 12. 1985 dalje.
3.
Izvršni svet z ugotovitvenim sklepom seznani zbore občinske skupščine.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Štvilka: 30-02/85 Datum: 25. marec 1986
Predsednik izvršnega sveta JOŽE SUHADOLNIK, l.r.
102.
Na podlagi 3. odstavka 2. člena Odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 17/84) je izvršni svet občine Novo mesto na seji dne 25. marca 1986 sprejel
SKLEP
o uskladitvi tarif za plačilo dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini
Novo mesto
I.
Uskladijo se tarife	iz I.	odstavka	2.	člena	odloka	o	plačevanju	dela stroškov
veterinarsko-higienske službe	v občini	Novo mesto,	tako	da	znašajo:
— za goveda	in konje	156,00 din
— za žrebeta	in teleta	64,00	din
— za prašiče	do 50 kg	10,00	din
— za prašiče	nad 50 kg	25,00	din
— za odstreljeno in prodano parkljasto divjad	60,00	din
‘— za pse	250,00	din
Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa:
— za goveda	50.00	din
— za prašiče	10,00	din
2.
Ta sklep velja z dnem sprejetja, uporablja pa se od I. 4. 1986 dalje. Številka: 322-01/86
Datum: 25. 3. 1986	^	Predsednik
JOŽE SUHADOLNIK, l.r.
103.
Na podlagi 2. člena dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1/85) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 25 marca I986 sprejel
UGOTOVITEV RASTI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO V LETU 1985
Izvršni svet ugotavlja, da znaša dosežena rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu občine Novo mesto za leto 1985 v primerjavi z letom 1984 97,5%.
Številka: 428-02-1/84-2	Predsednik
Datum: 25. marec 1986	izvršnega	sveta	skupščine	občine
Novo mesto JOŽE SUHADOLNIK, l.r.
Občina Ribnica
104.
Na podlagi I65. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela
ODLOK
o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOV J
1. člen
15.	udarni diviziji NOVJ se podeljuje domicil v občini Ribnica.
2. člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 17-4-85-01
Datum: 26. marec 1986	Predsednik
skupščine občine Ribnica STANKO RUS
Občina Trebnje
105.
POPRAVEK ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TREBNJE ZA LETO 1985
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1985 se popravi v 2. členu in sicer tako, da se pravilno glasi:
2.	člen
Razlika (presežek) v višini 5,621.730,50 din se prenese v proračun za leto 1986.
Sedanji 2. člen postane 3.
106.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 309. m 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82)naskupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne 26. 3. 1986
STATUTARNI
ODLOK
o spremembi statuta občine Trebnje
1. člen
Spremeni se drugi odstavek 230. člena statuta občine Trebnje tako, da se glasi:
■■Kandidat za predsednika in podpredsednika je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v posameznem zboru«.
2. člen
Za 231. členom se doda nov 231. a člen, ki sc glasi:
»Če je za funkcije iz 230. in 231. člena statuta občine Trebnje več kandidatov, pa noben kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v posameznem zboru.se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o kandidatu, ki je pri prvem glasovanju dobil največ glasov.
Če je pri prvem glasovanju dva ali več kandidatov, ki so dobili največ glasov, dobilo enako število gčasov, se glede teh kandidatov glasovanje ponovi.
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista ne dobi potrebne večine glasov oziroma tudi pri drugem glasovanju ne dobi potrebne večine glasov v enem od zborov, se ponovi kandidacijski postopek«.
3.	člen
Statutarni odlok velja naslednji dan, ko gaje sprejela občinska skupščina in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 011-02/86-10	,	Predsednik
Datum: 26. 3. 1986	skupščine občine
AVGUST GREGORČIČ. 1. r.
107.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79. 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1986 sprejela
ODLOK o cenah za geodetske storitve
1. člen
S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, držav nih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski uprav ni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti na območju občine Trebnje.
2. člen
Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem odloku, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov, razen storitev iz 2. točke 7. člena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela.
3. člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka so;
1. Parcelacija
1.1. Navezava na geodetsko mrežo	2.300
1.2. Parcelacija
1.2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3	ha	na	dva	dela	10.500
1.2.2.	Za vsak nadaljnji 0.3 ha	3.100
1.2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	2.600
1.2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50%
1.3.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov
1.3.1.	Navezava na geodetsko mrežo	2.300
1.3.2.	Parcelacija za obod — za vsak lom	meje oboda	2.150
1.3.3.	Za vsako novo nastalo parcelo	2.600
2. Mejni ugotovitveni postopek
2.1. Navezava na geodetsko mrežo	2.300
2.2. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
2.2.1.	Za dve mejni točki	6.200
2.2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.800
3. Ekspropriacije dolžinskih objektov
3.1. Navezava na geodetsko mrežo '3.2. Hektometer (100 m) ekspropriacije
4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
4.1. Navezava na geodetsko mrežo
4.2. Določitev meje
4.2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki
4.2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko
4.2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki
4.2.4. Za vsako nadaljnjo mejno točko
4.2.5. Prenos posestnih mej gozdnih parcel — cena se poveča za 50‘!
5. Zakoličha stavb in objektov
5.1. Stanovanjska stavba ali garaža
5.2. Industrijska zagradba — po dejansko porabljenem času
6. Izdelava geodetsko tehničnih posnetkov za lokacijske dokumentacije in tehnične prevzeme
6.1. Do 0,5 ha	8.000
6.2. Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2.600 V primeru, da storitve ni možno obračunati po ceniku iz tega odloka, se storitve obračuna po dejansko porabljenem času po naslednji ceni ure geodetskega delavca:
2.300 15.200
2.300
8.100
2.600
4.500
1.800
4.500
profil delavca	Potrebna	Pisarna	Teren
	izobrazba	din/h	din/h
— samostojni geod. proj.	visoka	1.200.00	1.300.00
posebno zahtevne naloge			
— samostojni geod. izvajalec	visoka	900.00	1.000,00
	višja		
— geodetski izvajalec	višja	800.00	900.00
	srednja		
— geodetski risar	srednja	600.00	—
— figurant, kopirani, šofer		400.00	500.00
Uporaba elektroopličnega razdaljemera se obračunava po ceni ure samostojnega geodetskega izvajalca.
Cenam storitev se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, prevoz,...) in stroški figurama po dejansko porabljenem času.
Obnovljen mejnik zaračunamo po polovični ceni.
4. člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da cene iz 3. člena tega odloka valorizira v skladu s porastom cen geodetskih storitev.
5. člen
Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo, so prihodki proračuna občine Trebnje.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list. št. 10/85).
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-05/86-10
Datum: 26. 3. 1986	Predsednik
skupščine občine AVGUST GREGORČIČ, 1. r.
108.
Na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), drugega odstavka 272. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 12/82, 39/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 245. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in 1/82) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na 163. seji, dne 11. 3. 1986, sprejel naslednjo
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Trebnje
1. člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni,"opraviti v letu' 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in preprečevanja ter zatiranja kužnih bolezni na območju občine Trebnje.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in obratne veterinarske ambulante.
Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in obratne veterinarske ambulante so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov in iz teodredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3. člen
Preventivno cepljenje morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali zaščitene.
4. člen
Dolenjski veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, moraj voditi evidenco o datumih cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, proizvajalcu, o serijski številki cepiva, prav tako kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
Dolenjski veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
5. člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini je treba opraviti v mesecu aprilu 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini je treba opraviti v mesecu aprilu 1986.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površin, ki so oddaljene od naselij.
6. člen
Preventivno cepljenje perutnine proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
1. v perutninski reji last Perutnine Zalog v Martinji vasi in kooperantu Trnovšek Jožetu iz Pristavice,
2. v perutninskih rejah Emone TOZD Kmetijska kooperacija pri kooperantih Tomažin Vinku v Dragi in Požes Vladu na Studencu,
3. v perutninski reji KZ l.aško pri kooperantu Jeršin Nacetu na Račjem selu,
4. pri perutnini individualnih proizvajalcev v naseljih: Račje selo, Studenec, Martinja vas. Grm. Draga, Pristavica,
5. pri evemuelno novo ustanovljenih večjih perutninskih rejah.
Cepljenje opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto. V družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veteri-
narsko službo, pa obratne veterinarske ambulante na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse, ki ga določi republiška veterinarska uprava.
7. člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče, last:
1. KG Slovenska vas
2. prašiče v kooperacijski reji last Kovačič Mira, Grm
3. prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora Cepljenje opravi s sevom K lapiniziranega virusa Dolenjski veterinarski zavod
Novo mesto.
8. člen	—
Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto mora v letu 1986 intradermalno tuberkulinizirati nadaljnjih 30% vseh goved v občini.
Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo KG Slovenska vas. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
9. člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
— krave v hlevih individualnih rejcev z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim na pregled;
— s serološkim pregledom krvi osnovno govejo čredo v KG Slovenska vas;
— ovce v gospodarnih z več kot sto živalmi.
MPP preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave. (VI. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov).
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZDza veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
10. člen
Na govejo levkozo je treba pogledati osnovno govejo čredo KG Slovenska vas. Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
11. člen
Na leptispirozo je treba enkrat letno pregledati 109! vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičjerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega dela in vse konje v kobilarni KG Slovenska vas.
Vzorce odvzame DVZ Novo mesto, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
12. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine Trebnje in konje v kobilarni KG Slovenska vas.
Vzorce krvi odvzame DVZ Novo mesto. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (COGG1NS — test) opravi VI OZD za veterinarstvo.
13. člen
Stroški za izvajanje te odredbe gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri skupščini občine Trebnje, razen storitev, ki so zajete v
5.	členu te odredbe.
14. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 332-03/83-1
Datum: 11. 3. 1986	Predsednik
izvršnega sveta NACE DEŽMAN
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
/a občin«
Črnomelj,
krško.
METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN THCBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško. Metiika, Novo mesto. Ribnice m Trebnje izdaja Dl C. tozd Dolenjski list, Novo mesto
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi Za družbenopolitične skupnosti in organizacije. delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list. za preostale je letna naročnina 500 din, izvod v prosti prodaji stane 20 din
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3, p p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421 -1/72 od 15,11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od'prometa proizvodov
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto Tisk: Tiskarna Novo mesto