Lisi 48. X Tečaj XLIX. i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača prejemane pa za na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogla vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr e (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 4. decembra 1891 Sedanji politični položaj in Slovenci. bode klub razpal, in ta sunka je imel biti Gautschev govor proti zahtevam koroških Slovencev. VI. Četudi Pri nas pa k sreči pritisek na državne poslance ni tako silen, kakor na Češkem. Zaradi tega so pa naši je položaj še vedno kritičen, vender se je poslanci lahko svobodno se odločevali in vsak korak nekoliko zbolišal. Pokazalo se je, da se z ministrom iahko hladnok premislili Pred vsem so 8 svojimi VSI njegovi Gautschem ne strinjajo klopeh, posebno grof Taaffe svojem imenu in na željo levičarj zanje že prišel čas. Hotel je s sv tovariši na vladnih Gautsch je govoril v ki so mislili da je dosedanjimi zavezniki se posvetovali o položaji in skle- in pripravijo za skupni nili da se še tesneje združijo boj, če bode treba. Posledica vsemu temu je bila, da jim govorom vlado po- 80 se nemški konservativci izrekli izrecno za nas Slo toniti bolj proti levici, izriniti konservati stva. Levičarji so že bili trdno preverjeni minister- vence in dali razumeti, da pojdejo skupno z nami tudi » da po Božiči y opozicijo, ko bi to zahtevale razmere ne bode več naših financ vodil dr. Steinbach, temveč Ebenhocha podrla je nade levičarjem Izj pa ra poslanca tudi zadela Plener, minister notranjih reči je pa tudi imel postati učnege ministra, ki take pričakoval baron Chlumecky, na Pražakovo mesto bil bi pa prišel je, da je njegov govor imel baš nasproten neki sicer konservativen plemenitaš, kateri je pa svoje peh Spoznal . kakor je on želel, tesnej združil konservativne vrste. Zaradi nemško mišljenje pokazal s tem, da je prevzel članstvo tega je bil minister precej prijazen s koroško députa nemškega oddelka češkega deželnega kulturnega sveta Da bi taka vlada nas Slovence ne božala, ni treba pra cijo. jede Levica pa še ni obupala, temveč je poskusila še apad Ta napad bil Plenerjev predlog, da se viti. To niso bile prazne kombinacije, temveč bila bi najnižjim obrtnikom odpuste izredne doklade od dobitka resna resnica, da niso naši poslanci s previdnim posto rjne. Naš namen ni z davčnega ali pa z na rodno-gospodarskega stališča pojasnjevati te stvari. To panjem preprečili levičarskih nakan. Levica ve in dobro vidi, da je Hohenwartov največja ovira liberalni vladi. Zaradi tega pa levičarska riti o politični strani tega predloga klub bodemo storili morda drugi pot. Danes je nam le govo njimi je hotela glasila se vedno zaganjajo v ta klub. Če tudi se Mlado- levica podkopati tla sedanjemu finančnemu ministru, da Čehi hujši nasprotniki nemških liberalcev nego Hohen- naredi prostor za Plenerja. To je bil tudi pravi povod wartov klub, ali vender jih liberalni listi na pol toliko da se je levica s pomočjo Mladočehov spravila ta pred » ne napadajo Iz tega je viden pomen tega kluba Ta log v razpravo. Ko bi bil vsprejet, bilo bi narejena ve klub ima zveze s Poljaki in jih odvrača, da se ne zve- lika luknja v finančni program ministra Steinbacha žejo z levičarji. Dokler se pa Poljaki ne pridružijo le- ne bilo bi mu druzega kazalo, da odstopi. Plener pa vici > levičarska večina ni mogoča. Ko bi pa Hohen- ne bil sam vstopil v ministerstvo, temveč še nekaj nje wartov klub razpal, pa Poljaki ne imeli na desnici govih omišljeniKov, kajti židovski liberalci bi bili znali nobene prave opore in radi ali neradi bi se približali dobro si izkoristiti položaj. Desnica je to dobro izpo levičarjem. Z Mladočehi bi se Poljaki ne družili, dokler znala in je napela vse sile, da je Plenerjev predlog po pri njih igra kako ulogo Vašaty. Levičarji so pričako- drla. Posebno Poljaki, na katere je levica veliko zidala j vali » da bode posledica Gautschevega govora razpad so kakor jeden mož glasovali proti temu predlogu Pre Reči moramo, da levica ni baš vidnejši Mladočehi so tudi spoznali, da ne kaže hoditi Hohenwartovega kluba, neumno računala. Pri nas že tako nekateri silijo, da za levico po kostanj v žarjavico in so jo v odločilnem naši poslanci morajo vsekako izstopiti iz tega kluba, trenotku pustili na cedilu. Ta poraz je levičarj Zatorej je mislila, da je treba jednega sunka, pa liko bolj poparil j nego ev8peh Gautschevega govor rnmM || «l^ftY. /Ji \ mmm 380 Jasno je bilo sedaj liberalni gospodi, da zanjo še o tem, kaj naj mi Slovenci zahtevamo, ko ni prišel čas, zlasti, da se Poljaki ne dajo vjeti na vlada ali pa levica se odločila, da se sporazumi z nami in tako mance, dokler imajo še kako oporo na desnici. Levica naredi konec našemu narodnemu vprašanju. je z velikim veseljem pritrjevala Gautschevim nam ná sprotnim izjavam in vsakdo bi bil mislil, da ta prevzetna stranka se ne bode nikdar toli ponižala, da bi se hotela prijazno razgovarjati o naših terjatvah. Po omenjenih neuspehih so pa gospodje postali jako krotki, in odločen levičarski vcdja je baje že popraševal pri naših poslancih, kako da * Člankarja, kateri v 275. štev. „Slov. Naroda" oblastno pripoveduje, da „Novice" politične kozolce delajo, zagotovljamo, da članki „Sedanji politični položaj in Slovenci* niso ne od deželnih poslancev „inspirirani" in ne pisani. Uredništvo. se dalo uravnati naše slovensko vpra- šanje. Mi ne vemo, je li dotičnik vprašal v svojom imenu. Ljudske šole. Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru. ali v imenu svojih somišljenikov. Vsekako pa to Kaže Visoka zbornica ! Znana je krilata beseda bivšega poslanci na Dunaju faktor, ki se resno jemlje v poštev. „Bode že bolje". In res se je zboljšalo, toda še Da so se razmere tako ugodno zasukale, to pa imamo le desnica dobila večino v tej zbornici in je z vsemi močmi tudi levičarji že resno računajo z nami, da so naši ministra in pozneje namestnika v Trstu, barona Pretisa: , ko je temu zahvaliti, da se naši poslanci niso dali premotiti napravila ravnotežje v budgetu. Želeli pa 5 da se ne in so zvesti ostali svojim dosedanjim zaveznikom. bile zboljšale le^naše finance, temveč tudi druge upravne Kaj bilo, ko bili kar vstopili v mladočeški zadeve, zlasti treba je zboljšanja v učni upravi. klub. Desnica se bila razbila in Poljaki se bili V treh ozirih želeli bi zboljšanja, namreč v verskem, pridružili našim nasprotnikom. Na jedni strani bi bila gospodarskem in narodnem oziru. verskem oziru za močna, jedina nam nasprotna večina, ki bi bila preko htevamo versko šolo. Kako si mislimo cerkveno sonad vseh naših želj prehajala na dnevni red, na drugi strani zorstvo brez škode za državno nadzorstvo in omiko, se pa v razne frakcije razcepljena opozicija, katere bi ne je že opetovalno govorilo v tej zbornici in tudi v po- vezala skupna načela 5 kajti tudi Mladočehi z Jugoslo- slednji seji. vani vred bi bili tudi le nevplivna faktorja, če se po Če nasprotniki katoliške cerkve stvari nalašč za misli ? da mnogi mladočeški, posebno pa dalmatinski Slo- vijajo in nam podtikajo intencije, katerih nemamo in vani, kaj neredno prihajajo bi očividno najneugodnejši misliti moremo. sejam Tak položaj bil tudi imeti ne moremo, kaj moremo za to. Zahtevati pa za nas Slovence, ki si ga moramo, da se to vprašanje v tej zbornici presoja po Če bilo nam usojeno, da mogli stopiti v opozicijo, moramo gledati, da pojdemo ukupaj z našimi dosedanjimi zavezniki. Le v opozicijo naših pravih namerah, ne pa po tistih, katere nam pod tikajo. Potem se bodo pojasnili nazori in Vi bodete mord a potem bi nas tudi v opoziciji prezirati ne mogli. Kakor temu vprašanju tem manj nasprotovali, ker časovne raz-8e pa sedaj Kaže, je pa mnogo upanje, da nam v opozi- mere silijo, da se to vprašanje vender že reši. Socijalne cijo hoditi ne bode treba, temveč bodo celo, kakor je nevarnosti za državo in družbo so vedno večje, čuvstvo gon povedano, liberalci skušali se po gajati z nami. za pravico in avtoriteto se manjša v tej meri, v kateri Sedanji čas je za nas zelo važen. Če bi prišlo do kacih prevladuje verska ravnodušnost. Policijske naredbe, pogajanj, je treba, da vsi Slovenci podpiramo naše po- katerimi se je hotelo zatreti to zlo, nič s ne pomagajo. slance s tem, da jim ssazujemo zaupanje. Naših zastop- Jedino orožje, s katerim se moremo temu zlu uspešno nikov beseda bode še veliko več poštevala, če bodo na ustavljati, je vera, in osnovatelj velike nemške države Dunaju videli, da za njimi ne stoji le jedna stranka, se je nekoč izrazil v jasnem nagovoru : „Dajte več vere ampak ves narod slovenski» Zato pa ne moremo našim moji deželi!" Tak klic se bode prej ali slej razlegal tudi politikom dovolj priporočati zložnosti v sedanjem času. pri nas. Kdor v odločilnih trenotkih seje prepir, temu se mora Daj Bog j da tukaj ne bilo treba, kakor že pri odločno odrekati vsako domoljubje, naj pripada tej mnogih drugih priložnostih, zaklicati: „Prepozno je!" ali oni stranki. Poljaki so veliko dosegli v naši državi (Dobro! Dobro! na desnici.) in za vse vspehe imajo veliko zahvaliti svojo složnost. Kdor pošteno misli s katoliško Avstrijo in njenimi Prepirajo se doma včasih tudi mej seboj, da, ob volitvah prebivalci, bode vedno stavil to vprašanje na dnevni celo postavljajo si protikandidate, ali v vseh odločilnih red. Naj vam ugaja, ali pa ne, jedenkrát se bode rešilo, trenotkih so vsi jedini, vsi se čutijo v prvi vrsti Poljaki, če tudi morda proti volji vaši. naj si bodo potem že konservativni ali liberalni, aristo- gospodarskem oziru zahteva naše kmetsko pre-kratičnega ali demokratičnega duha. Tako moramo tudi de- bivalstvo šestletno šolsko dolžnost. Pri nas na Kranjskem lati mi Slovenci, v resnih časih podajmo si bratski roke in in v nekaterih drugih deželah se je že zakonito dolo-branimo svoje narodne pravice, in preverjeni smemo biti, čila šestletna šolska dolžnost. da naše delovanje ne bode ostalo brez vspeha. Tako bo- Naposled pa mi zahtevamo še nekaj, kar Nemcem demo prisilili naše nasprotnike, da se bodo prej ali slej zahtevati ni treba, kar je pa naravno in samo po sebi pogajali z nami. Drugi pot pa hočemo kaj več govoriti umevno, da je namreč učni jezik v ljudskih šolah ma 381 terinski jezik otrok. (Tako je! na desnici.) Če tudi je> najvišje sodišče v političnih pravicah, visoko državno čisto naravno in samo po sebi umevno, vender smo si sodišče namreč. Levovski Rusini hoteli so imeti ru- morali na Kranjskem še le po dolgotrajnih bojih to pri- sinsko šolo in so se obrnili do levovskega magistrata. boriti drugih deželah, v katerih bivajo Slovenci ? pa ta boj še ni končan in se mora še le izbojevati Ta je z odlokom z dne 21. septembra 1876 in z dne 12. aprila 1877 odrekel tako šolo. Njih dotični vzklič je Najhujše tem oziru ustavlja ne slovanskemu zavrnil deželni šolski svet z odlokom z dne 6. julija prebivalstvu, temveč tudi visoki učni upravi precej ire- 1877 potem ga je pa še ministerstvo odklonilo z ukazom ďentistično nadabneni Tržaški magistrat. Ondi se učnemu dne 6. junija 1879. Rusini so se potem obrnili s tožbo oblastvu ni posrečilo, prodreti z deželnim šolskim zako- na državno sodišče odločilo, da se s tem, ker se nom. Vlada se pa izogiblje vsakemu koraku, kateri bi je odbila ta prošnja, ruši ustavno zagotovljeno pravo do utegnil razburiti desnici.) tržaško gospodo. (Čujte ! Čujte ! na gojenja rusinske narodnosti Pri dotični » jako nimivi obravnavi sklicaval se Znano je, da je v Trstu brez okolice nad 15.000 je a8topnik naučnega ministerstva na to, da je v Levovu Slovencev, katerih otroci morajo hoditi v italijanske ali vadnica z rusinskim učnim jezikom in da imajo Rusini pa nemške šole, ker slovenske šole ni nobene v Trstu. zunaj Levova 1500 ljudskih šol. Ko je pred leti, vanih nemških roditelj če se ne motim. 219 takoimeno Državno sodišče je pa vender odločilo, da vadnica v Ljubljani od mestnega sveta, ni ljudska šola v pravem pomenu j «er le stranski namen poučevati mladino, da ta šola za Levov ne za ki je tedaj oskrboval šolstvo, zahtevalo nemško šolo, in je občinski svet se branil ustreči tej želji, prisilila ga došča, ker ne more vsprejeti vseh otrok, ki se oglase, in da šole zunaj Levova ne pridejo v poštev, ker bi na je visoka učna uprava, da je osnoval nemško šolo Jaz oki učni upravi ne odrekam te pravice, jaz sem se pri vsaki priložnosti popolnoma odkrito brez strahu ta pouka način Rusini !v mestu morali ostati brez šolskega ali bi pa za drag denar si morali preskrbeti za izjavil j da visoka UČP uprava po obstoječih zakonih sebni pouk ali pa pouk v šolah zunaj mesta ima to pravico. Zakaj pa visoka učna uprava ne pokaže Mari v Trstu ni ravno tako, v jednem oziru morda tolike je n. odločnosti v drugih podobnih slučajih? V Trstu pred nekaterimi leti prosilo ne 219 1400 slovenskih roditeljev (Čujte Ćujte na mestno oblastvo, da osnuje ljudsko šolo s učnim jezikom. še slabše, ker ondi ni vadnice s slovenskim učnim je-temveč zikom, in ker ondi dejanjski slovenski otroci hodijo v desnici) zasebno šolo. venskim Pričakujem, da naučna uprava zastran Trsta ne bode čakala, da bi proti njej razsojevalo državno sodišče. Mestno oblastvo ni hotelo osnovati te šole in učni Veljave učne uprave gotovo ne povzdiguje to, če se več-upravi se tudi ni zdelo potrebno, da bi prisilila uporno krat proti njej razsodi, in sicer v slučajih, v katerih bi mestno oblastvo v Trstu, da osnuje tako šolo. (Cujte! morala že iz prejšnjih razsodb vedeti kaj je storiti. Čujte !) (Dalje prihodnjič.) Otroci slovenskih roditeljev bi še danes moral ostati brez pouka v materinščini ko » Družba sv. Cirila in Metoda," kateri je namen, pospeševati slovensko šolstvo, ne bila osnovala slovenske zasebne šole. Ta šola ima sedaj štiri razrede in šteje 400 učencev (Čujte! Cujte! Politični pregled. na desnici,) kar trebna. najboljši dokaz j da je šola bila po Domače dežele. Za poslancem Klunom se oglasi besedi minister Gautsch. On je čutil v sebi potrebo, da brani šolske koroške Zaradi tega se uaderam, da bode jedenkrát visoka oblasti pred napadi poslanca Kluna. Kolikor je njemu učna uprava tržaškemu mestnemu oblastvu pojasnila po- znano iz aktov, ki so došli učni upravi od strani šolskih stavno stališče in prisilila ga, da osnuje šolo s slovenskim oblasti in organov koroških, se jim nikakor ne more oči- učnim jezikom. Morda imajo tržaški Slovenci samo pra- tati pristranost v reševanji šolskih zadev. Zato pa zavrača vico, da plačujejo državi in mestu ne baš majhne davke taka očitanja predgovornika. Njemu se zdi to ravno tako in přiklade, svoje učne zavode pa vzdrž jejo iz svojih neumestno, kakor je bilo morebiti potrebno, da se je go- zasebnih sredstev? Res'so v tej zbornici tržaški zastop- vornik učni upravi nasproti potegnil za deželno ^šolsko niki trdili, da ni res, kar mi trdimo, češ, da je v Trstu, oblast na Kranjskem. Predno pa, ko bode govoril o glav- predmetu Klunovega govora, zdi se Gautschu po- nem če se ne mot^m, 14 slovenskih ljudskih šol. Gospodje so se poslužili zvija'e, da so zaključeno mesto zamenjali z trebno, da omeni dveh slučajev, s katerimi bode dokazal, mestnim ozemljem, h kateremu pa spada poleg mesta kako se v javnosti enostransko razpravlja o nekaterih še več vasij teh vaseh so res slovenske šole. Tega pa vender ne bodete zahtevali, da slovenski prebivalci • i Ï i - r 1 u* iLjL ki stanujejo v mestu, pošiljajo otroke v šolo v vasi, so več nego jedno uro oddaljene. 5 rečeh lice. ; ki dobe pa, ako se jih pogleda od bliže, vse drugo Tu omenja nekega šolskega nadzornika, katerega za to ostavil, ker je bilo iz aktov dokazano, da ni izpolnoval ukazov deželne šolske oblasti ter pravi, da je je pa prav o podobnem slučaju se že izreklo takrat, ko se je o tej zadevi razpravljalo v kranjskem * deželoem zboru, kranjskega gospoda deželuega predsed- darsko društvo za Slovence na Koroškem", do tega, da nika naprosil, da izjavi j da bode učna uprava enako zbira prošnje občin, tikajoče se organizacije šolstva. (Naj ravnala z vsakterim,, ki se bode pregrešil na tak način, gospod minister bolj navadno misli in prebere društvena Po tem omeni pa še imenovanje učitelja za godbo in pravila — potem mu bode ta čudež - popolnoma umevna petje na Ljubljanskem učiteljišči. Glede tega imenovanja stvar). Tu je gospod društvu nekako zažugal, kajti rekel pravi 9 da se je oglasilo za izpraznjeno mesto pet pro je: V Jaz mislim, da se bode to vprašanje stavilo na silcev, od katerih niso bili vsposobljeni trije za glasbo, drugem mestu, kjer imajo moč, ne samo govoriti, ampak a bili so zmožni slovenščine, dva ostala sta pa bila iz tudi storiti, kar je treba." Minister pravi dalje, da je v tem smislu naprjeno proti in pa dela glasbe izpitana, a slovenskega jezika nista znala. V tem vse, kar se piše in slučaji je pa šlo za znanje glasbe in ne za znanje slo- mejsobnemu mirnemu življenji obeh narodnosti venskega jezika, zato ie pa tudi tako izpalo imenovanje, tudi širjenju íd negovanju nemškega jezika (germaniza- Potrudil se je minister Gautsch, da je povedal vse to c:ji ! ! !). Minister pravi, da je neoprevrgljiva resnica, da zbornici bolj ko mogoče pikantno, kar je levičarjem ne- je znanje vsem izobraženim, znanje enega jezika, t. j. nem- neizmerno gajalo ter je žel od njih strani tudi pohvale škega jezika v Avstriji (? ! ?) To, vsaj zanj nepobitno res- izobilju. Po tem pa preide k glavnemu predmetu pred- nico bi morali po ministrovem mnenji vsi resni politiki je govornikovemu, h koroškim šolam, ter pove zbornici svoje mati v poštev, ker bi bilo to v korist ljudstvu. Gautschov mnenje o teh šolskih razmerah. Na Koroškem je namreč govor je napravil v celej zbornici velik utis, najbolj je troj vrst šol. Tam so ljudsko šole z nemškim poučnim pa razburil seveda Slovence. Drugi dan dne 14. t. m. jezikom, so utrakvistične šole in je ena šola z sloven- odgovarjal jo Gautschu kot generalni govornik (proti) skim učnim jezikom. profesor Suklje 9 katerega govor bodemo prinesli v enej Z nemškimi šolami se ne mara dosti pečati, to pač pove, prihodnjih številk v celoti. Danes opomuimo le to, da je da bode učna uprava tudi za naprej vedno dovolila nem- bil govor prof. Šukljeja pravi izraz celega slovenskega ške šole, kjer jih bodo zahtevale občine. Glede utra- naroda proti žaljivim Gautschovim besedam. Zadnje be kvi8tičnih šol pa, s katerimi se hoče minister pobližje pe- sede Šukljetove se glase : „Ravnali bomo, namreč slo čati, je tožil predgovornik, da se na njih slovenski jezik venski poslanci 9 tako kakor zahteva narodna čast podučuje izključno v zadnjih urah, da ni obligaten i. t. d. konec je pa v božjih rokah a upam, da Bog ne bode Glede pritožeb » da je podučeval slovenski jezik le dopustil y da pogine naš vrli narod ! v zadnjih urah, zgodilo se je to leta 1883., ko se je Poslanska zbornica državnega zbora se je pečala ta w p ' ^^ r ft ► r ' 5 i™1 ifii S ? ^ i ] ' Ï 1 j J 4 . _ poduk na podlagi šolske novele nekoliko preustrojil. Od teden še s posvetovanjem proračuna za finančno mi- takrat se je pa v tem oziru mnogo spremenilo ter se nisterstvo, 8 katerim pečati se je pričela uže minuli deželna oblast še vedno rada ozira na pritožbe, katere teden. Da je Plenerjev predlog glede olajšave pridob • • jej dohajajo ter se tičejo te stvari. Minister pravi 9 ima pred seboj okrožnico deželnega šolskega sveta da ko- ninskega davka v ižjih azredih, ki je bil stavlj bolj iz strankarskih ozirov, nego iz dobrohotnosti nasproti roškega z dne 9. novembra tekočega leta (in ko je mi- ubožnejšim obrtnikom vrnjen davčnem odseku, da ga nister govoril, šteli smo 13. res čuden slučaj ! !), s ka- vnovič pretresuje z Pattajevim predlogom vred, ki meri tero se naloga, da se po krajevnih razmerah to tako na to, da bi se zagotovili dohodki, ki bi jej odpadli vsled uravna, da se ne bode podučeval slovenski jezik zadnjih urah 9 dalj je zaukazal, deželni šolski svet » v da vzprejetja Plenerjevega predloga — s tem, da bi se v viših razredih pridobninskega davka, torej pri bogatinih, davek za je pouk v slovenskem jeziku za vse otroke obligaten, povišal, in se tako nadomestil izpadek 1*2 milijona, izvzemši one, katerih stariši izrecno zahtevajo, da se katerega bi se dohodki znižali ako bi bil ta predlog njih otroci oproste takega pouka, ker se jih na podlagi vzprejet, smo našim čitaleljem užo povedali. osnovnega zakona more siliti učenja drugega je- Dne 26. novembra je pri naslovu ,direktni davki' go zika (Za Slovence pa državni osnovni zakon ne velja !) voril kot prvi govornik, naš poslanec Pfeifer. Ta govor po steno- Za slovenski pouk so se oglasile tri občine. Ena zahteva bodemo kasneje objavili v njegovi celoti - izključno slovenski pouk, nemščino pa za neobligatni grafičnem zapisniku. Danes omenimo samo toliko, da je predmet, druge dve pa slovenski pouk ter nemščino kot Pfeifer najprej polemizoval proti finančnemu ministru obligatni predmet še le v četrtem ali v petem razredu, zarad odgovora na znano Pfeiferjevo interpelacijo zaradi Minister Gautsch pravi, da jih bode rešil pove 9 kako, ne prestrogega postopanja finančnih organov pri odmerjenji samo to opomni, da naj se obrnejo dotične ob- dohodarine na Kranjskem, rekoč da je pač neumevno čine ako bi ne bile zadovoljne z rešitvijo pa na drugo kako bi bili dohodki davkoplačevalcev vedno veči, ko je mesto. vender vsakemu znano, da se na stotine prebivalcev iz- Zraven teh prošenj je pa došlo ministerstvu še 33 seluje v Ameriko zaradi slabih letin, provzročenih po trtni prošenj druzih občin, katere je pa predložilo Katoliško-po- uši in drugih elementarnih nesrečah ter da se oni, ki litično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, ostanejo doma zadovoljiti morajo z najpotrebnejšim, ! bodi katere se so odstopile pristojnim oblastim. Ali čudno se si glede živeža, ali pa tudi glede obleke. Po tem je po- zdi ministru, kako pride „Katoliško politično iu gospo- udarjal potrebo da se začeli zbirati uže zdaj podatki > 383 ki bi bili podlaga reviziji zemljiščnega davka, ki se ima ceno. Na to poročal je še posl. Wielowiejski o mnogih izvršiti leta 1895. oziroma cenitvi ali pa določitvi čistega prošnjah za znižanje solne cene in o prodaji živinske domešča dragi gumi-arabicum napravi se iz na krom Tolstoja 9 da napisal uvodni članek. Tolstoj res spiše tole razpravo: „Čemu se ljudje omamljajo ?" Pesnik pirjeve škrobi (štirke), ako se ji přilije malo vode ter se strogo obsoja uživanje vina, piva, tobaka, hašiša in opija 9 premeša tako, da postane kakor redka kaša in se mej Med drugim pravi n To ni nikakor zmerno uživanje Y močnim mešanjem vlije v drobnem curku v vročo vodo, kakor misli toliko ljudij, temveč je v pravem pomenu da se zadostno zgosti. Kuhati se lepivo ne sme, ker po besede strup > ki škodi zdravju, ter ima hude nasledke tem ko se posuši, odstopi. Da se pa lepivo ne razpusti, bolj in bolj manjša človeštvo, ter jih več pomori stopi se v vodi, v kateri se škrob meša z V, g alavna od najkrvavejše vojske in hude bolezni , nego človeku sti dve te vodne teže ? ali pa se že primeša krevzota ali bencina. Kruppove gotovemu mrzlemu lepivu v vsem med seboj različni vrsti nagibnih sil. Prva je , čutna, druga pa umna sila. Naša nizka nrav nas da jemo, pijemo, dihamo, spimo, da gibamo ter da nizka fužine v Essenu na Nemškem. goni kakimi velikanskimi sredstvi deluje moderna velika se množimo. Toda umno bitje, nahajajoče se v nas, ne industrija, pričajo nam následní najnovejši podatki o Kruppovih fužinah in livarnah. Vsa naprava ima nad 1100 jekla pečij i. t. za gretje ; varenje, topenje, izdelovanje dela nič tega. Ono presojuje le vse, kar delamo. Le do kler se z vestjo naše misli in dela zlagajo, jo vest mirna toda najmanjši premislek, ali napačno delo, ne strinja > Parnih strojev je 570 naj večji med joče se z ve8tj ruši duševni mir, in vest nam pravi, da njimi ima 2500, vsi skupaj pa 27000 konjskih si). smo zašli na krivo pot Će človek zapazi neslogo med Parna moč goni tudi velikanska kladiva, težka od 100 do 50.000 kg., poleg teh pa še nad 1700 drugih strojev za izdelovanje razne železnine. Orjaške železne plavi in izdelke prenaša 360 samotežnikov ali žrjavov (kràhne), izmed katerih vzdigne največji 120.000 logramov. Fužine porabijo vestjo in delom, ne more nadaljevati svojega dela, če ga ne pomiri z vestjo, ali pa če ne ugasi z močjo njenih spominov. Ljudje ne kade in pijo da si prikrajšali vsak dan milijona in 800.000 kilogramov premoga, ogromna teža, kateri komaj spravijo na 280 železniških vagonov. Vsak dan pripelje tedaj tovornih vlakov po 40 vagonov premoga v fužine Vode porabijo fužine dan za dnevom po 22000 kubičnih metrov. Ta voda napolnila strugo, 4*5 metra široko 9 dolgost življenja ter da se razbistrijo, temveč, da si umorijo vesti glas." Tako trdi ruski pesnik in filozof. Njegov spis objavil se je najprej v nekem angleškem časopisu, potem v francoskem prevodu. Francoski prevoditelj pozval je vse najodličniši učenjake, naj bi mu priobčili svoje nazore in misli o spisu Leva Tolstoja. Na ta poziv oglasili so se Dumas, Zola, Simon Sarcey, Charcot ter mnogo Daudet 9 drugih metra globoko in skorej 2500 metrov, to je pol ure Dumas odgovoril je takoj. Med drugim piše ČeSbi hodá,dolgo; svetilnega plina zgori vsak dan 3100 kubičnih midva, jaz ali grof Tolstoj ta svet vstvarila, ali bolje metrov. Za prevažanje premoga in blaga ima tovar na 18 grof Tolstoj ali jaz, ker to je isto ga gotovo drugače ojih lokomotivov, 1000 vagonov, 60 konj in 180 voz. vstvarila, kakor je sedaj če se ve, takrat znali. kar S 385 zdaj znamo. Mi pa smo svet uže zgotovljen našli ? in pooblaščeno, da izrazi cesarju sočutje zbornice. Nadvoj zadovoljiti se moramo ž njim, kakoršen je. Si li moremo voda Henrik se je porodil leta 1828 v Milanu kot peti pokojnega nadvojvode Rainerja, brat cesarja Franca I. e leta 1868 z umrlo bar. Waideck, ki se je misliti da uboge narode osrečili, če bi jim prikratili kadenje in uživanje omamljivih pijač ? Še misliti nam Oženil se vsa da naša društva za zmernost pa takrat imenovala Hoffmann. Plemstvo je zadobila še celo filoksera ni ničesar 1872 1878 ni ! Vse naše postave, niso ničesar opravila ; predrugačila, kajti nikdar še se ni toliko umetnega vina napravljalo, kakor od onega časa, odkar se so nam vin- mesecu novembru 378 strank 187.619 baronat pa mestno hranilnico Ljubljansko je vložilo v gld in 24 Kr. ske gorice odpovedale, ter nikoli se ni pokadilo toliko Vzdignilo je pa 248 strank 148.039 gld. in 48 kr Letošnje knjige Matice Slovenske so tele : smodk, nego odkar ne moreš kaditi cenih smodk ter so se dobre močno podražile. 1. Le topis Matice Slovenske za leto 1891 Erçril Zola pravi : Jaz ni ne pijem, ni ne kadim, vega Mesta spisal Vrhovec toda ne morem reči, da sem se zato zmodril. Človek ; 2. Zgodovina No Zabavne knjižnice VI zvezek „Pegam in Lambergar". povest kadi in pije v zabavo. Dosedanji voditelj tukajšnje c. kr. obrtne stro Filozof Charcot pa pravi : „Alkohol in tobak more kovne šole g. Ivan šubic je imenovan za stalnega škodovati, če se ga pa zmerno uživa, ne škodi » kakor teli Čestitamo imenovancu in zavodu ! Kranjski deželni zbor se snide še le meseca dokazujejo neštevilni primeri. Sicer so se dogajale še veče neumnosti in surovosti pred vpeljavo alkohola in februvarja 1892. Za to je pa sklenil deželni odbor za-tobaka. Odkar pa ljudje kadijo in pijejo, so se običaji prositi Najvišjega potrjenja, da se smejo 1892. 1. pobirati pouljudili poblažili za prvočetrtletje dosedanje deželne doklade, in naklade ) Smemo li tedaj soditi, da sta alkohol in tobak snov » dokler deželni zbor ne bodo te za to leto postavno ki uničuje nravnost? Tolstojeva dokazovanja so pretirana, sklenil. Profesor Ljudevit Rúckner : „Da se je alkohol in — Vsled vednega dežja je minuli teden Ljublja- tobak pri vseh ljudstvih udomačil, je znamenje, a je ta niča jako narasla. Ako bi ne nehalo deževati, bilo bi užitek potreben za človeštvo, če ima pa zloraba tobaka Ljubljansko barje gotovo poplavljeno. in alkohola slabe nasledke, ne sledi iz tega, da je uži- Pošti v Kranji in Novem mestu postaneti z vanje škodljivo, kakor se tudi ne more reči, da so želez- letom 1892 erarični. To naznanil je v poslanski zbornici nice škodljive nesrečonosne, ker se dogajajo na njih poročevalec pri mnoge nesreče. Toda Tolstoj trdi, da se ne pije ni ne kadi v zabavo, ampak da se uduši vest tedaj točki pošta in telegrafske zadeve. . baron Kuhn. Danes je ravno 25 let moral ko je bil Franc baron Kuhn imenovan imajiteljem do- človek soditi, da vest neprenehoma muči vsaj polovico naačega pešpolka 17 ta nemen peljala se je dne vseh ljudij na svetu, česar pa gotovo ni misliti, ne ve t. m v Gradec deputacija 17. pešpolka, obstoječa iz rovati. Resnično je pa, da posamezniki nezmerno pijo, devetih častnikov, da čestita povodom tega jubilija vele da bi si udušili glas svoje vesti ali čmernosti, to pa je le izjema. zasluženemu imajitelj imenu celega polka Deputacijo vodil je polkovnik Ferdinand vitez Gariboldi. Slednjič pravi M. Carrieré Rad popijem kozarec registrovana vina ali piva, pa ne da bi si udušil svojo vest ter da se omamim, temveč da se okrepčam od težkega dela ter da se po volji zabavam s svojimi znanci in prijatelji. Tržaška posojilnica in hranilnica, zadrugo z omenjenim poroštvom razpošilja naslednji poziv: „Posojilnice so postale tako važni in koristni zavodi v Slovencih, da bi bilo od več če bi jih hoteli na dolgo in široko priporočati; vsaka zares koristna stvar se sama najbolje priporočuje. Leta 1890. poslovalo je 37 slovenskih posojilnic, ki so to leto imele 19.812 udov, 390.680 gld. zadružnih deležev vplačanih od udov, naredile prometa za 8,828.090 gld., dale posojil v skupnem znesku 4,216.228 je umrla dne 29. novembra za pljučnico. Dne 30. novem. gld. in koncem leta obrestovala 3,862.331 gld. tujih hra- Razne reči. Baronica Waideck, soproga nadvojvode Henrika, V« 9 zjutraj umrl je pa nadvojvoda Henrik. Ta izvan nilnih jilog; prigospodarile so v kratkem času svojega pa redni dogodek je močno pretresel vso cesarsko rodbino, obstanka reservne fonde v skupnem znesku 244.875 gld. Na Tirolskem obžalujejo jako smrt nadvojvode, kajti in pretočenem letu 1890. čistega dobička 58.123 gld. pospeševal je vsako občno koristno delo v tej deželi in Gotovo lep uspeh slovenskih posojilnic stoječih in delu skazoval pri vsakej elementarni nezgodi dobrote. i rupli jočih na trdni podlagi poštenosti, pridnosti in varčnosti slovenskega naroda. K temu politično-gospodarskemu nadvojvode Henrika in njegove soproge bo prepeljali v Bolzanj, in bodeti s cesarjevim dovoljenjem skupno po- uspehu, primorski posebno tržaški Slovenci do sedaj loženi v nadvojvodsko rakvo. Predsednik Smolka se je nismo skoraj nič pripomogli. Ko so na Štajarskem ? spominjal v zbornici poslancev Henrika in njegove soproge » ki je Ko- smrti nadvojvode roškem in Kranjskem ustanovljali posojilnice, smo v Trstu vzbudilo tudi med in sosednih okrajih prepustili naše kredita potrebno narodi v državi globoko sožalje. Predsedništvo je bilo ljudstvo tujim zavodom in ne majhnemu številu oderuhov i 380 in mimo gledali, četudi težko čutili, odvisnost od tujega — Kit in parnik „Etijopija." Kakih 800 milj vzho- kapitala, ki se je kakor denar širila mej našim ljud- dno od Novega Jorka trčila sta dne 15. novembra skupaj stvom v Trstu in sosednih okrajih. Res je v Trstu kre ev kit in parnik „Etijopija," je vozil iz Glasgova dit razvit in mnogo kreditnih zavodov, a to samo za v Novi Jork. Bilo je okrog 11. ure dopoludne, ko kapitan trgovce in druge premožne stanove, a nižje ljudstvo v Wilson naenkrat zagleda raz ladjo v bližini kita. Par- Trstu in kmetovalci v Primorji bili so sedaj v svojo nik vozil je jako hitro in letel je naravnost proti kitu škodo brez prave kreditne organizacije in glede kredita in komaj so se mu častniki načudili, že ga je parnik v jako neugodnih razmerah. In • y t • nižji stanovi v Trstu povozil. Morje je bilo takoj krvavo-rudeče in tudi truplo in kmetovalci v okolici so večinoma vsi slovenske narod- kitovo se kmalu pokaže na površji vode. Parnik se je v no8ti. Radi tega registrovana Y) zelo zadrug Tržaška Posojilnica in Hranilnica trenotku, ko je trčil ob kita, v vseh svojih delih z omejenim poroštvom", katera stresel in med potniki nastal je velik strah, ki se je pa hoče kredita potrebne nižje stanove v Trstu in kmeto- takoj polegel, ko je kapitan povedal vzrok temu. valce v sosednih okrajih s kreditom podpirati, pri njih varčnost širit v Trstu gotovo na pravem mestu. Da ta namen doseže, treba je složnega delovanja Slovencev v Trstu in okolici. Brez dvombe, če se naši premožneji stanovi in naše kredita potrebno ljudstvo, vsak v svojo korist v Tržaški Posojilnici in Hranilnici združijo, bo ona to, kar mora postati, namreč : produktiven denaren zavod, naše plodonosna podpora našemu ljudstvu, trdnjava narodnosti." V. Matej Živic, civilni inženir, ravnatelj, Dr. Matej Pretner, odv. kandidat, namestnik ravnatelja, Ivan Abram, trgovec z lesom, Kristián Dejak, veletrgovec, Fran Dolenc, sodar, Ivan Šabec. valeposestnik Ivan Valenčič, trgovec, Fran Žitko, posestnik, udje na-čelništva. Alojzij Grebene, trgovec, Mankoč Ivan, trgovec z lesom, Jakob Perhavc' trgovec, Ivan Nabergoj, državni poslanec in posestnik, Oskar Polley, c. kr. obrtni nad- zornik, nadzorniki. Radostno mora pozdravljati ustanovitev tega prevažcega podjetja vsak narodnjak. Mi želimo, da bi posojilnica in hranilnica našla ono podporo, ono zanimanje, katero zaslužite. Potem bode ta zavod Slovevcem v Trstu in okolici koristil, temveč bode ne kakor prav pravi poziv načelništva, v resnici trdnjava slovenskega naroda. Po izgledu Dunajskih veletržcev z vinom je tudi Ljubljanska zadruga gostilničarjev pritožila se pri c. kr. deželni vladi zaradi ponarejenja vina ter mešanja z moštom, ter jo prosila, da bi zaukazala, da se preiščejo vina. Mi smo prepričani, da ne bi bilo težko najti v Ljubljani ponarejenih vin pri strogi in strokovni iskavi ali po našem pre- mnenji ni največe zlo to, ako se nedolžni mošt meša s pravim vinom, da se ne bi kaj hujega zgodilo v tem pogledu. še Umeten dež. Poskusi, s katerimi so pred hatkim inženirski častniki v Gorenji Birmi pričeli, da bi umeten dež delali v8pevajo še dosti dobro. Poročnik Pilcher ustrelil je zadnjič raz neki 1500 čevljev visoki hrib enkrat 30 funtov in drugič 40 funtov tako zvanega strelnega » bombaža (pavole). Kmalu jel je dež iti, če tudi nebo poprej še oblačno ni bilo. Nadkomisar Birmski je zapovedal, da S3 poskusi z različnimi razstrelivi nadaljujejo v krajih, kjer primankuje vode. Budimpeštanske tržne cene z dne 2. decembra 1891 Pšenica gld. 10 85 do 11 50, rž gld. 10 35 do 10.60, ječme» gld. 6.55 do 6.65, oves (novi) gld. 6'40 do 6.65, proso gld. 6.25. do 6.50 Kurzi na Dunajski borzi dne 3. decembra Papirna renta...........gld. 91'45- Srebrna „ . ..........n 9120. Zlata „ ..........n 107.80. 'areijeva renta...... .... „ 10 T So. Napoleondori (20 frankov)........n 9'35. C. kr. cekini............« J'60 Nemške marke...........» 57*921 o 2 Giontini trgovina s knjigami i m papirjem Največja zaloga slovenskih molitvenih knjig in spisov za mladino in priprosto lj udstvo Imeniki se pošiljajo brezplačno Zaloga vsakovrstnega papirja in pisnih potrebščin 9 kakor: pisarniškega, konceptnega in pismovnega papirja, zavitkov s firmo in brez nje, peres, tint, šolskih stvarij i. t. d. Dobro blago, nizke cene. Prodaja se na debelo in na drobno Kdor zeli dobi cenik zastonj ZALOGA goslij, kitar, citer, klavirjev (preigranih) strun in posamičnih sestavin. v Šolske knjige za ljudske in srednje šole (6) Odgovo urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki