ir run : CEI GIMNflllJSKI PBflC Gimnazija Ormož | zabavno čtivo 12. številka, 6. letnik | junij 2016 ■ GIMNAZIJA ORMOŽ UVODNIK Na eni strani jagode, na drugi češnje, v sredini pa računalnik, na zaslonu katerega se počasi rišejo vrstice. Ko pišem te uvodne misli že dvanajste številke gimnazijskega časopisa, se sprašujem in ugotavljam, kaj vse smo skozi to polletje doživeli, spoznali, kaj smo se naučili in kaj obiskali. V februarju smo vsem devetošolcem, ki so se znašli pred težkim vprašanjem, kje nadaljevati šolanje, prijazno odprli vrata gimnazije ter jim pripravili kratek program, preko katerega smo jih seznanili z našo šolo. Kmalu zatem nas je obiskal zelo poseben gost, Feri Lainšček, s katerim smo se pogovorili o njegovem delu, ki je bilo tudi letos na maturi. Prirejali smo razne proslave in prireditve, se udeleževali predavanj, na katerih smo se podučili o aktualnih problemih, povezovali pa smo se tudi z drugimi šolami in tako spoznavali kraje in vrstnike iz drugih delov Slovenije. Letos smo pa bili še posebej uspešni na tekmovanjih, saj smo dosegli kar nekaj uvrstitev na državna tekmovanja, od koder smo odnesli tudi najvišja priznanja. Skratka, dogajalo seje veliko, vaša naloga sedaj pa je, da si o vseh teh dogodkih preberete, jih (spet) podoživite, pozabite na šolske skrbi in se prepustite toplim sončnim žarkom v zasluženih počitnicam, ki so že skoraj pred vrati. VIDI SE, SLIŠI SE wc*fcijA vzkoArt se/jez ve/Arto gibaU *ve/A "pAstiMcjjo irt Ae/ffiortzirtMje/ffi« Vsem nam je bolj ali manj jasno, kaj se dogaja. Vsa Evropa dandanes govori o beguncih. Vsaj na začetku so bili to samo begunci, sedaj so med njimi ekonomski migranti in teroristi. Tisti, ki iščejo boljše možnosti in tisti, ki bi šli do skrajnih mej, da bi jim bil paradiž po smrti, kjer se cedita med in mleko in kjer igra lepa glasba in nanje čaka štirideset devic, zagotovoljen. To je le en izmed odgovorov, zakaj so se številni prebivalci vzhoda odločili podati na nevarno pot prek morja. Na nevarno pot, kjer jih je že mnogo končalo svojo življenjsko poslanstvo. Niti oni niti Evropa niso imeli pojma, v kaj se bo to sprva nedolžno in vsakdanje priseljevanje prelevilo. Dandanes govorimo o številčnem priseljevanju, o tem ali se bo vsa Evropa znala spopasti s tem problemom, o mnogih žrtvah skrajnežev in še bi lahko naštevala. Glavno vprašanje danes je, kakšna bo Evropa čez nekaj desetletij. Kakšna bo njena demografska podoba takrat? Kakšna bo verska sestava prebivalstva? Vsi se zavedamo posledic, vendar sploh vemo vzroke za to res množično priseljevanje? Dragan Potočnik je predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru in dijaki Gimnazije Ormož smo v sredo, 30. 3. 2016, prisluhnili njegovemu predavanju z naslovom Islam in zahodni svet. To je bila edinstvena priložnost in naučili smo se marsikaj novega. Torej, kaj sploh je islam? Je religija muslimanov, ki verujejo, da se je njihov bog Alah prek nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. To razodetje je zabeleženo v Koranu, sveti knjigi islama. Islam v prevodu pomeni pokorščino in s tem je povezan tudi njihov način življenja; musliman pa je božji vazal oz. tisti, ki se pokori bogu in se mu preda. Islam se deli na tri glavne veje: sunitsko, šiitsko in haridžitsko. Gospod Potočnik nam je večkrat omenil, da se je potrebno zavedati, da sta prvi dve veji med seboj sprti in ju je potrebno ločiti. Ena od ključnih napak v zgodovini je bila, da je zahodni svet posegel v njihovo življenje in jih strpal živeti na isto območje. Morda bi bilo danes popolnoma drugače, če do tega ne bi prišlo. Zanimivo je tudi dejstvo, da muslimani ne upodabljajo svojih svetnikov, ker po njihovem mnenju nekaj tako svetega in nadnaravnega ne moremo upodobiti. V preteklosti so bili muslimani do kristjanov zelo spoštljivi. Nekoč so bili sami po sebi zelo spoštljivi in potrpežljivi. Pustili so jim celo, da verujejo v svojih prostorih in častijo svojega boga. Ne razumem, od kod torej prepričanje, da se jih je potrebno bati? Zdi se mi popolno neodgovorno, da popolnoma vse mečemo v isti koš. Vse imamo za slabe in za nevarne in to samo zaradi posameznikov, ki so storili grozote in za seboj na žalost pustili na tisoče žrtev. Vendar, ali se tudi med nami ne najdejo taki posamezniki? Tema je postala aktualna v zadnjem letu, vendar so se te stvari dogajale že dlje časa. Moti me, da vsi govorimo le o slabih rečeh. Nikdar nisem nikjer zasledila nič pozitivnega o tem skrivnostnem muslimanskem svetu, da sploh ne omenjam njihove arhitekture. Njihove zgradbe, v katere so vložili na tisoče majhnih a bistvenih podrobnosti. Podrobnosti so tiste, ki se mi zdijo ključne. Pomembno je, da opazimo tudi te in zato želim zaključiti z zahvalo predavatelju, gospodu Potočniku. Hvaležna sem mu namreč, ker mi je razširil pogled na ves muslimanski svet. Še bolj pomembno se mi zdi, da moramo v življenju stvari najprej zelo dobro poznati, da jih lahko sodimo. Ne samo, da nas demonzirajo, z mnogimi stvari nas lahko tudi fascinirajo. Samo možnost jim moramo dati. Možnost, da se nam razkrijejo. r__________ i Monih*--1 SpoZrtAVAffVO AortlAci kv<5\j Kako dobro sploh poznamo kraj, skozi katerega nas vsakodnevno pelje pot v šolo? Poti po katerih se sprehajamo, spremlja veliko zgodb iz njihove zgodovine, kijih po navadi preslišimo, ko pa začnemo poslušati, lahko izvemo veliko novih dejstev in zanimivosti, zaradi katerih lahko začnemo na Ormož gledati drugače. Da bi si razširile svoja obzorja, smo se dijakinje 1. in 2. letnika predšolske vzgoje v sredo, 6. aprila 2016, 7. in 8. šolsko uro udeležile sprehoda po Ormožu. Dogodek je organiziral Center medgeneracijskega učenja in pridružili so se nam tudi drugi obiskovalci dogodka. Gospa Ljuba Fišer, turistična vodička, nas je zavzeto in na zanimiv način popeljala skozi mesto in nam sproti razlagala o znamenitih možeh, cestah in stavbah. Začeli smo pred gradom, kjer nas je ga. Ljuba prijetno pozdravila in nam na kratko opisala, kaj vse bomo na tem sprehodu skozi Ormož izvedeli. Pot smo nadaljevali najprej po Kolodvorski, nato pa po Skolibrovi ulici, kjer je v preteklosti živelo veliko različnih obrtnikov. V ulici čevljarjev, lončarjev in mnogih drugih je stal tudi mestni Kino, tedanji prebivalci Ormoža pa so kot vir vode uporabljali vodnjake, katerih ostanki so ponekod vidni še danes. Spoznali smo tudi pestro zgodovino nekaterih stavb in ljudi, ki so še danes pomemben del tega mesta. Za nas je bil voden sprehod po Ormožu dobra priložnost, da spoznamo Ormož kot čudovito zgodovinsko mesto in od tega kaj odnesemo. Upam, da bomo od sedaj naprej vsi znali prisluhniti večnim zgodbam, ki jih pripoveduje staro mesto. --------- [Zala Š. I I \Jlii sb, silsl sQs Ko -Mirtologijrt #w». j. a * * ... VELIK USPEH MAJHNE GIMNAZIJE Že drugo leto zapored je Gimnaziji Ormož uspel prihod v veliki finale srednješolskega rokometa in tudi to leto so se naši gimnazijci odlično odrezali. Težko pričakovani finale se je odvijal v Krškem, kamor je po lanskem drugem mestu v finalu ekipa Gimnazije Ormož prišla z velikimi ambicijami po osvojitvi zlata. Šolski center Krško-Sevnica je ob Ormožanih gostil še Gimnazijo Koper in Gimnazijo Ljubljana Šiška. Prvi polfinale z začetkom ob 11. uri so odprli največji favoriti finala Ormožani s tekmo proti neugodnemu Kopru. Tekmeca so skozi celotno tekmo dobro nadzirali in tekmo držali v prednosti od dveh do šestih golov. Že ob polčasu je bilo videti, da bodo Koprčani težko prišli do spremembe rezultata, ko je ta znašal 16:14. V drugi polčas so Ormožani krenili še bolje in si s pol moči priborili uvrstitev v veliki finale, s končnim rezultatom 31:25, najbolje pa se je z 12 goli odrezal Miha Kolmančič. V drugi polfinalni tekmi so z nekaj muke, a vendarle pričakovano z18:17 zmagali Krčani. Obračun za bron med Koprom in ljubljansko Šiško so dobili gimnazijci iz prestolnice. Veliki finale je stopil na sceno ob 13.30 uri. Že nekaj minut po samem začetku se je zdelo, da Krškemu kljub bučni podpori s tribun domačih navijačev ne bo uspelo streti Ormoža n o v, a sledil je veliki padec gostov. Izid polčasa je bil tako 12:11 za Krško, kije tako v drugi polčas krenilo z nekoliko lažjim izhodiščem. V drugem polčasu je dvoboj tako kot skozi celotno tekmo potekal tudi med navijači Ormožanov in Krčanov, na igrišču pa je še naprej potekal velik boj za prvo mesto v državi. Na krilih domačih navijačev so rokometaši iz Krškega uspešno ustavili številne ormoške napade, poleg tega pa Ormožanom nekako ni stekla igra v napadu. Na prestrašeno igro naših gimnazijcev je nekoliko vplivalo tudi sojenje sodniškega dvojca Colner-Šebek, ki sta sodila nekoliko v prid domačinov. Ormož je finale zaključil le s tremi rokometaši v polju z rezultatom 25:11, velike sanje o zlatu pa so ponovno izpuhtele. Tako so srebro za Gimnazijo Ormož osvojili: Aleš Lukman, Teo Šulek, Miha Kolmančič, Vid Lukman, Marko Kralj, Dejan Kociper, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Tinek Hebar, Tilen Kosi, Gašper Hebar, David Lukner, Niko Gašič, Anže Notersberg, Anže Šoštarič, spremljevalci Bojana Moravec, Anton Lah in Uroš Krstič. Ob drugi srebrni medalji zapored se je Ormožanov prijel naziv »večno drugi«, kljub temu pa gre za izjemen dosežek, tudi ob pogledu na velikost naše gimnazije. Za naj igralca je bil izbran Marko Sintič (ŠC Krško-Sevnica), naj vratarja Tom Virant (Gimnazija Ljubljana Šiška) in naj strelca Dani Zugan (Gimnazija Koper). Iz ekipe Gimnazije Ormož se poslavlja izjemna generacija, kljub temu pa lahko komaj čakamo na naslednje tekme naših gimnazijcev. Iskrene čestitke za drugo mesto v državi! [ J anja _Ž_ jn M_ejc _S_ j Oeda&a. predstava. Kos plastike Predstavljajte si, da imate mnogo denarja. Ste si? No, zdaj si zamislite, daje tega denarja še enkrat več. In mislite, da ste bogati? Res je, da si lahko privoščite tako rekoč skoraj vse, vendar vam primanjkuje ljubezni in topline med štirimi stenami. Tu je vaša družina. Spotikate se ob blede obraze, za katerimi se skriva tisoče problemov. Življenje beži in se ne ustavi, vi pa izgubljate dragocene trenutke. Na zunaj ste videti običajna, mogoče celo preveč popolna v družina, ko pa tujci obrnejo hrbte, pride na plan vaša realnost. Mimobežnost in odtujenost. Postanete tujci svojemu lastnemu partnerju, svojim lastnim otrokom. Se morda najdete vtem opisu? Vrnite se na začetek in preberite še enkrat. Sedaj vam povem, da govorim o točno določeni družini iz predstave Kos plastike. Družina iz predstave je namreč ena izmed tistih, ki svojo osamljenost krpa z materialnimi dobrinami. Dijaki smo jo imeli možnost pobliže spoznati v Mestnem gledališču Ljubljana, v četrtek 7. 4. 2016. Ulrike in Michael sta bila v mladosti strastno zaljubljena. Dobila sta sina Vincenta in sčasoma je ta nora zaljubljenost skozi vsakdanje prepreke in težave izginila. Ravno tukaj je bil prelom, ki mi je ponudil veliko v razmislek. Kako lahko preprečimo, da ne pozabimo na medsebojne odnose? V današnjem elektronskem svetu je namreč ohranjanje le-teh zelo težko. Ali ljubezen res čez čas ugasne? Toliko vprašanj in nobenega odgovora. Vendar smo še mladi in čas nam bo razkril še veliko. In ravno zato se mi je zdela gledališka predstava zelo poučna in zanimiva. Mladi si na ta način namreč širimo svoje kritično obzorje. T ".T " " 7--’ i Monika U. ! Glasbena dejavnost na Gimnaziji Ormož - šolski bend V gimnaziji smo dijaki talentirani na veliko različnih področjih. Ker nas je veliko takih, ki smo talentirani na glasbenem področju, je šolski bend v naši gimnaziji letos zelo številčen in raznolik. Igramo od saksofona, violine, klavirja, kitar do bobnov. Sama pojem, zraven mene pa svoje vokalne sposobnosti in ljubezen do glasbe izkazujeta tudi Polonca in Sonja iz 2. letnika predšolske vzgoje. Igramo različne zvrsti glasbe, večinoma se prilagajamo željam celotnega benda. Nastopamo na prireditvah Gimnazije Ormož, v načrtu pa imamo še letni koncert. Seveda našega benda ne bi bilo brez profesorja Aleša Lubija. On je namreč tisti, ki uresničuje naše želje in nam pomaga pri učenju novih melodij. Razen tega, da ogromno energije porabi za pisanje not, je včasih še mnogo več porabi, ko nas mora med vajami miriti, kajti velikokrat se zelo razživimo, vendar tudi to sodi zraven. Glasba in zabava sta se, se in se bosta zmeraj prepletali. Naše poslanstvo je, da ohranjamo bend v tako velikem številu, da bo še naprej slišati prijetne zvoke po naši gimnaziji. Tukaj pa imate veliko vlogo vi, mlajši dijaki. V prihodnjih letih vas pozivamo, da se pridružite našemu bendu. Vas, ostale bralce pa vljudno vabimo, da nam prisluhnete ob vsaki priložnosti, ki se bo ponudila. ' ij”'1 YOU™ START - IZZIVI PODJETNOSTI ZA MLADE V šolah pridobimo mnogo znanja, vendar pa vse prepogosto znanja niso dovolj, da bi lahko dobili službo ali opravljali poklic, ki si ga želimo. Samo izobrazba za poklic nam bo v današnjem času težko prinesla zaposlitev. Podjetnost je lastnost osebe, kompetenca, ki omogoča uresničevanje idej, zamisli ... Tako podjetnost ne koristi le tistim, ki bodo morda postali podjetniki, ampak veča zaposljivost mladih, ki bomo bolje pripravljeni na zahteve in pričakovanja delodajalcev. Projekt Youth Start je mednarodni projekt, v katerem sodelujejo Avstrija, Portugalska, Luksemburg, Danska in Slovenija. V projektu sodelujemo dijaki 2. letnika gimnazije. Projekt je namenjen razvijanju naših idej, veščin komuniciranja, nastopanja, razvijanju trajnostnega mišljenja, prepoznavanju lastnih prednosti in slabosti. Projekt spodbuja samoiniciativnost, inovativnost, kritično mišljenje, prevzemanje odgovornosti, sposobnosti načrtovanja ... Namen mednarodnega projekta je izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov pri izvajanju inovativnih politik razvijanja podjetnost in uvajanju praktičnih ukrepov za spodbujanje podjetnosti v šolah. Dijaki smo med šolskim letom sodelovali v različnih izzivih. Na začetku smo se razdelili v skupine in vsaka skupina je razvila svojo poslovno idejo. Naučili smo se, kako prepoznati priložnosti, ki se nam ponujajo, in kako jih izkoristiti. Razvili smo tudi poslovne modele za naše ideje. Nato smo na pogovor povabili uspešnega podjetnika Andreja Voljča, ki vodi podjetje KEV. Povprašali smo ga o poklicu podjetnika, njegovih prednostih in slabostih; kako je sam postal uspešen podjetnik ter kaj svetuje mladim podjetnikom. Podrobnejši intervju si lahko tudi preberete. V izzivu »Moja skupnost - boljša kakovost življenja« smo spoznali različne kazalnike kakovosti življenja, kot so BDP na prebivalca, indeks človeškega razvoja itd. Tudi sami smo razvili svoje kazalnike za kakovost življenja in ugotovili, kaj za nas pomeni kakovostno življenje. Preizkusili smo se tudi v določanju in analizi BDP-ja. Razmišljali smo tudi, kako bi lahko izboljšali kakovost življenja in imeli na to temo tudi razpravo. Projekt se povezuje tudi z različnimi predmeti. Pri pouku informatike smo za svoje poslovne ideje izdelali spletne strani. Pri pouku psihologije smo odkrivali svoje vrline ter šibkosti in ugotavljali, kaj nas v življenju osrečuje, saj se vse prepogosto osredotočamo na probleme. Ugotovili smo, kako nam naše vrline pomagajo v določenih situacijah ter ugotovili, kako se razlikuje naše lastno mnenje o sebi od tega, kar drugi mislijo o nas. V današnjem času so odpadki zelo pereč problem. V izzivu »Vrednost odpadkov« smo razmišljali o pomenu odpadkov ter njihove ponovne uporabe. Poiskali smo različne inovativne primere ponovne uporabe odpadkov ter se nato še sami preizkusili v predelovanju odpadkov v nekaj uporabnega. Tako so nastali različni izdelki. Preizkusili smo se tudi v prodaji. Izdelke, ki smo jih izdelali iz odpadnih materialov, smo prodajali na stojnicah v jedilnici, v času govorilnih ur. Najprej smo se pogovorili o prodaji in oglasih. Nato smo sami izdelali in uredili stojnice. S prodajo smo bili zelo zadovoljni. Za konec smo preučili, ali bi se naše poslovne ideje prodajale, saj smo se vživeli v potencialne stranke. Razmišljali smo o prednostih in slabostih naših izdelkov, zakaj bi se stranke odločile ravno za naše izdelke, ko pa trg ponuja tako raznolike izdelke. 2G S pomočjo projekta smo se naučili veliko novega. Seznanili smo se s poklicem podjetnika, naučili smo se, kako prepoznati probleme in jih spremeniti v priložnosti, spoznali smo nove veščine komuniciranja, se naučili, kako sprejeti odgovornost za določeno nalogo, preizkusili smo se v vlogi prodajalcev in pridobili veliko izkušenj, ki nam bodo koristile tudi v prihodnosti. | Mostja F. ! Kovinantvo je lep poklic - intervju $ podjetnikom Andrejem Voljčem V okviru projekta Vouthstart smo dijaki drugega letnika gimnazije morali intervjuvati podjetnika, zato smo si izbrali gospoda Andreja Voljča, ki s svojim bratom Borisom že vrsto let uspešno vodi podjetje KEV. Izvedeli smo, da se z marljivostjo in trdim delom daleč pride, kljub temu pa moraš imeti tudi malo sreče in biti ob pravem času na pravem mestu. Poštenost in spoštovanje sta v današnjem poslovnem svetu eni izmed glavnih vrednot. Podjetje je ustanovil vaš oče. Kakšna je bila poslovna ideja podjetja na začetku? Je tega v okoli primanjkovalo? Takrat so bili drugačni časi, družba je bila nenaklonjena privatnemu sektorju, oče je bil zaposlen v kleparski delavnici, ker vtem ni videl prihodnosti, je ubral svojo pot. V okolici je tega primanjkovalo, najprej smo se ukvarjali s popravili (lonci), izdelovali bakrene kotle, kasneje žlebove. Leta 1968 smo zaposlili prvega delavca. Pred letom 1970 smo obnavljali in izdelovali cerkvena ostrešja po Jugoslaviji. Okoli leta 1972/73 smo začeli izdelovati kmetijske stroje. Bratje začel svojo pot v podjetju KEV leta 1985, jaz pa šest let kasneje, skupaj sva podjetje prenovila, začeli smo se uveljavljati v industriji bele tehnike in v avtomobilski industriji. Podjetje ste nasledili od očeta. Ali vasje kdaj zanimal kak drug poklic? Kateri? Mogoče kakšen poklic s področja gradbeništva, sem pa tudi sedaj veliko aktiven na tem področju zaradi gradnje novih objektov v podjetju. V kolikšni meri je vaš oče pričakoval, da prevzamete podjetje? Od začetka, sicer mi ni ničesar vsiljeval, kljub temu pa je šlo nekako samo od sebe. Kakšno je bilo vaše poslovanje skozi leta? Koliko je bilo vzponov in padcev? Vedno so vzponi in padci, ob prevzemu je bilo potrebnega veliko trdega dela, leta 1993 smo podjetje preimenovali v KEV d. o. o., leta 2008 smo imeli izpad proizvodnje zaradi gospodarske krize (nihanje ruskega in ukrajinskega trga), ta izpad pa smo do sedaj že uspešno nadomestili. Kakšen poslovni nasvet ste prejeli od očeta? Kateri se vam je najbolj vtisnil v spomin? Dobil sem kar nekaj poslovnih nasvetov: treba je vztrajati in ne takoj obupati, vizija je prihodnost, vedno moraš biti pošten in vztrajen. Kako se vam je uspelo uveljaviti na tržišču? S trdim delom, znanjem, inovativnostjo, vedno smo sledili svetovnim trgom, seveda pa moramo biti tudi konkurenčni. Tukaj je zelo pomembna globalizacija svetovnega trga, zagotavljati moramo konkurenčno ceno in kvaliteto. Kako velika je konkurenca v vaši panogi na slovenskem tržišču? V Sloveniji ni velike konkurence, večjo konkurenco imamo iz vzhoda (nekdaj Kitajska in azijske države), toda v naši panogi nam dandanes večjo konkurenco predstavljajo vzhodne evropske države (Turčija). Kako se vaše podjetje razlikuje od drugih kovinarskih podjetij? Smo majhni, inovativni, imamo lasten razvoj tehnologije, sodelujemo s kupci od razvoja njihovega novega izdelka do začetka proizvodnje končnega izdelka, pomagamo jim razvijati nove izdelke in včasih tudi predlagamo kakšno tehnično rešitev. Podjetje KEV vodite skupaj s svojim bratom. Kako sta si z bratom razdelila vodenje podjetja? Brat skrbi za tehnologijo in razvoj, za ostalo pa skrbim jaz, to pa so trženje, nabava surovin in ustrezen kader. Kako na vajin odnos vpliva skupno vodenje podjetja in kako na zasebno življenje? Razumeva se dobro, seveda včasih pride tudi do nesoglasij, potem sklepava kompromise. Časa za privatno življenje je malo, saj kot podjetnik nimaš v naprej določenega delovnega časa. Koliko ljudi zaposluje vaše podjetje? Na kak način ustvarjate ugodno delovno klimo za zaposlene in kako to vpliva na kakovost njihovega dela in s tem vašo poslovno uspešnost? V podjetju imamo 15 zaposlenih. Ugodno delovno klimo ustvarjamo z uvajanjem sodobne tehnologije, izobražujemo jih in jim pomagamo pridobiti ustrezno znanje, vedno preizkušamo nove tehnologije in procese, da bi jim s tem olajšali delo. Včasih je kovinarstvo veljalo za umazan posel, danes pa temu več ni tako, naši delavci odhajajo z dela čisti. Osebno menim, daje kovinarstvo lep poklic. S katerimi problemi se soočate pri vodenju podjetja? Srečujemo se s kadrovskimi problemi (preslabo izobražen kader, izobražujemo jih sami v naši proizvodnji), problemi so tudi z nabavo materialov za delo in pa seveda plačilna nedisciplina. 26 Podjetje vedno razvijate in iščete nove poslovne možnosti. Kje vidite podjetje KEV čez 10 let? V še modernejši tehnologiji, vedno iščemo načine, da bi izdelke, ki imajo potencial za serijsko proizvodnjo tudi tako izdelovali (avtomatizirali njihovo proizvodnjo), velik potencial imajo tudi izdelki z dodano vrednostjo. Z ročnim delom danes na trgu ne moreš konkurirati, serijska proizvodnja prinaša dobiček, dobiček pa nam omogoča nadaljnji razvoj. Glede na to, da ste odprli nov objekt, se bo vaša proizvodnja še širila? Naša proizvodnja se širi že od samega začetka in seveda se bo širila tudi v prihodnosti. Trenutno imamo v teku več projektov v avtomobilski industriji in industriji bele tehnike. Podjetje brez razvoja danes nima prihodnosti na trgu. Nove stranke je težko pridobiti, pri tem so zelo pomembne reference. S podjetjem Gorenje smo začeli sodelovati leta 1985, s tem sodelovanjem smo dobili prvi večji izdelek, ki je prinašal dobiček. Vedno je treba gledati na končno ceno izdelka, delati moramo za najnižjo možno ceno. Kakšne prednosti ima poklic podjetnika in kakšne so slabosti? Slabosti so, da ti ne ostane dosti časa za ostale dejavnosti, vse se vrti okoli podjetništva in dela. Prednosti pa so uspeh in napredek, ki ga prinaša tvoje trdno delo, s tem je na koncu ves trud poplačam. Kaj za vas pomeni uspešen podjetnik? Je človek z vizijo, gleda v prihodnost (vlaga v razvoj). Ni le denar, bolj pomembni od denarja so volja, ustrezen kader in pa pravi sodelavci. To prinaša uspeh, ves trud je poplačan z rezultati. Vaše podjetje je zelo uspešno, kaj bi svetovali mladim podjetnikom, ki želijo uspeti s svojim podjetjem? Treba je imeti idejo, cilj, zaupanje, ne smeš obupati. Pot do uspeha je po navadi trda, dosti je tudi odvisno od sreče. Glavni sta trdo delo in vztrajnost. Kako usklajujete vse dejavnosti, povezane s podjetništvom v vašem vsakdanu? Vam kdaj zmanjka časa za katero dejavnost? Časa je vedno premalo, dela je na pretek, le videti ga moraš. Časa po navadi zmanjka za prosti čas. Ali tudi od otrok z bratom pričakujeta, da bodo šli po podobni poti? Otroci bi naj šli po podobni poti, želja je, trenutno jih mogoče zanimajo še druge stvari, čas pa bo pokazal interese. Vsi bodo dobili priložnost, od njih pa je odvisno, kako jo bodo izkoristili, vse bo pokazal čas. Kaj se bo zgodilo z vašim podjetjem, če ne bo več družinsko? Te opcije ne vidim, mislim da z bratom nikoli ne bova v resnici v pokoju. Svojim otrokom bova vedno pomagala po najboljših močeh. Vam je dala šola zadosti znanja, vas je pripravila na vaše sedanje delo? Ne, šola mi je dala teorijo. Dosti si odvisen od samega sebe in od lastnega interesa. Z nakupom prvega računalniško vodenega stroja sva z bratom na kocko postavila vso svoje premoženje in premoženje staršev. Nakup je bil za nas velik izziv. Na srečo ima ta zgodba srečen konec, lahko pa bi se končalo tudi drugače. Regijsko srečanje mladih raziskovalcev »Znanstveno raziskovati pomeni hoditi po ozkih ulicah, da bi uvideli ali niso morda slepe.« (Marston Bates) Tako smo se po ozkih ulicah sprehajali tudi mladi raziskovalci med izdelovanjem raziskovalnih nalog. Naleteli smo na marsikatero slepo ulico, a nas je pot na koncu le pripeljala do želenih ali nekoliko manj pričakovanih zaključkov. Mladi raziskovalci smo svoje delo predstavili na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki se je odvijalo v soboto, 2. aprila 2016, v Kidričevem. Raziskovalne naloge in njihove zagovore so vrednotili strokovnjaki iz Bistre Ptuj, ki so se odločili tudi, katere naloge se bodo uvrstile v naslednji krog tekmovanja. Na srečanju sva svoje delo predstavili dve dijakinji Gimnazije Ormož, Ana Klinc (1. a) in Nika Bedekovič (4. a), obe z nalogama s področja sociologije. Osvojili sva eno zlato in eno bronasto priznanje. Raziskovalci smo si zastavljali drzna vprašanja, ubirali izvirne in domiselne poti raziskovanja in dobili zanimive odgovore. Menim, da je raziskovanje najboljši način pridobivanja novih znanj, ki spreminjajo tvoj pogled na svet n ,si. Aha Klinc I l-----------j GKOmnje EKOninje smo se tudi letos borile proti okoljskih zločinom in predajale svoje znanje o varovanju okolja tako starim in novim dijakom v sklopu projekta Pozor(!)ni za okolje, ki ga na šoli izvajamo že četrto leto. Kot je že tradicija v naši gimnaziji, smo na začetku šolskega leta dijaki stopili skupaj in zbrali kar nekaj papirja, s tem pa pomagali našim maturantom zbrati del denarja za maturantski ples. Ker pa letos pri projektu ni bilo osrednje teme, smo morale EKOninje iz vseh sodelujočih srednjih šol sestaviti kratek video, v katerem smo prikazale, kako skozi leto pomagamo okolju ter ozaveščamo dijake in širšo skupnost. Najboljši video so določili z glasovanjem. Tudi naš video si je prislužil kar nekaj glasov. Naši dijaki so tudi izpolnili ankete o tem, kako prispevajo k čistejšemu okolju in kako se s tem soočajo doma. Ker je anketo izpolnila več kot polovica vseh dijakov, smo si prislužili praktično nagrado - stiskač za plastenke in pločevinke, ki bo v prihodnje visel nad koši in bo pomagal zmanjšati prostornino plastenke. Spomladi smo tri dijakinje tretjega letnika, s pomočjo profesoric, okopale tudi šolski zeliščni vrt, s katerega smo dobili zelišča za domači čaj. Ta čaj smo kot darilo razdelili vsem osnovnošolcem, ki so obiskali gimnazijo v času informativnih dni, povedali pa smejim tudi nekaj o projektu, ki ga izvajamo, ter jim razdelili biltene. EKOninje obljubljamo, da bomo še naprej pomagale pri tem, da bo naša šola ostala čista in okolju prijazna, dijaki pa informirani o pomenu ločevanja odpadkov in varčevanja z naravnimi viri. !Muša I. in Mojca M.,' Kdo smo MEMOFitiki? V začetku šolskega leta sem se prijavil na krožek M E M Otrl ki. S člani krožka ter mentoricama Polono Kosec Krajnc in Lenko Keček Vaupotič smo se srečevali vsak četrtek ob 7.15 v računalniški učilnici. Na srečanjih smo se učili različnih tehnik pomnjenja oz. zapomnitve, ki se imenujejo mnemotehnike. Podatke si je lažje zapomniti, če jih spremenimo v zgodbo. Če si hočemo zapomniti naključne besede v nekem vrstnem redu, je najbolj učinkovito, da besede vtem vrstnem redu povežemo v zgodbo. Bolj kot je zgodba zanimiva, domiselna in abstraktna, lažje si jo zapomnimo. Za zapomnitev naključnih števil sem pri MEMOfrikih spoznal sistem Major. Pri tem sitemu ima vsaka števka eno ali več črk. Tem črkam lahko dodajamo samoglasnike in s tem tvorimo besede. Ko števila spremenimo v besede, si izmislimo zgodbo. Podatke iz spomina prikličemo tako, da iz zgodbe izpeljemo besede ter na koncu besede pretvorimo v števke. Pri sistemu Major v besedo povežemo dve števki, tako dobimo 100 različnih besed. Teh 100 besed si lahko vnaprej določimo. Najbolje je uporabljati besede, ki so nam blizu ali so smešne. V besedo lahko povežemo tudi 3 števke. Ta metoda je težja, ker je zelo veliko možnih besed, zato si jih je najbolje izmišljevati sproti. Poleg izmišljevanja zgodb sem spoznal še metodo Loči. Pri tej metodi si v nam znanem prostoru (npr. naša hiša, šola, pot do neke lokacije idr.) predstavljamo podatke, ki si jih hočemo zapomniti. Če si hočemo zapomniti podatke v določenem zaporedju, si v namišljenem prostoru morajo slediti v enakem zaporedju. Nove metode pomnjenja smo uporabili pri vajah za spomin, nekatere naloge pa smo rešili brez njih. Rezultati so pokazali, da smo si z uporabo mnemotehnik zapomnili veliko več podatkov. Svoj spomin sem preizkusil na šolskem tekmovanju v pomnjenju, ki je potekalo 4. in 5. februarja 2016. Tekmovalo je 5 dijakov. Uvrščen sem bil v kategorijo junior, v katero spadajo tekmovalci med 13 in 17 let. Obstajajo še druge skupine, to so: otroci, odrasli in seniorji. Tekmovanje poteka tako, da najprej dobiš list, na katerem so podatki za zapomnitev. Po določenem času list oddaš in na novega zapišeš podatke, ki jih prikličeš iz spomina. Na šolskem tekmovanju sem zbral dovolj točk, da sem se uvrstil na državno tekmovanje, kije potekalo v soboto, 19. marca 2016, v Osnovni šoli III Murska Sobota. Tekmovanje se je začelo ob 8. uri in trajalo do 15. ure, v moji kategoriji je bilo 36 tekmovalcev. Pred tekmovanjem sem bil vznemirjen, ker še nikoli nisem bil na takšnem tekmovanju. Vsi udeleženci smo sedeli v veliki dvorani, vsak za svojo klopjo. Tekmoval sem v vseh disciplinah: imena in obrazi, naključna števila, naključne besede, izmišljeni datumi, abstraktne slike, binarna števila in karte. Med posameznimi disciplinami so bili odmori, v katerih sem se okrepčal s hrano, za katero je bilo dobro poskrbljeno. Po zadnji disciplini sem bil zelo olajšan, saj je bilo tekmovanje naporno. V skupnem seštevku sem osvojil 8. mesto, najbolje pa sem se odrezal v disciplini abstraktne slike, kjer sem osvojil 5. mesto. Z rezultati sem bil zelo zadovoljen. Ugotovil sem, katera področja moram še izboljšati. Mnemotehnike, ki sem jih spoznal, mi niso pomagale le na tekmovanjih, ampak si z njimi lažje zapomnim vsakdanje stvari ter podatke v šoli. Zmagovati v življenju? Uživati in se veliko smejati Pravijo, da najpomembnejše stvari v življenju so tiste, ki se jih ne da kupiti z denarjem, ker niso naprodaj. S tem se strinjamo tudi v naši gimnaziji in to zavestno živimo. Kot vsako leto smo tudi letos za vse dijake organizirali tradicionalne igre ob slovesni predaji ključa. Predaja ključa je potekala v ponedeljek, 23. maja 2016, ob 13.20 v šolskem atriju. Za ključ so se potegovali vsi dijaki 2. in 3. letnika. Lani so bili ponosni lastniki ključa sedanji 4. letniki, ki so letos igre pripravili in uradno ključ tudi predali. Seveda smo bili najbolj zagreti in veseli sodelovanja 3. letniki, ki smo si ključ zelo želeli. Na koncu so imele večjo srečo pri igri dijakinje 2. letnikov predšolske vzgoje, ki so ključ tudi dobile. Toda, da ne prehitevamo vseh zanimivih iger, ki so nam jih pripravili, bomo začeli na začetku, in sicer pri pisanju zahvale profesorjem in našim 4. letnikom. Seveda smo se vsi potrudili in napisali kar najbolj sočne zahvale našim „idolom“ in poskrbeli za zdravo dozo smeha. Nato smo peli, prav glasno, ja na mikrofon seveda ... ah petje je bilo milo rečeno, repali smo, kot Eminem ali pa vsaj njegova malo bolj prehlajena različica, vendar nič manj nadarjena in zabavna. Nato je sledilo pobiranje ščipalk za perilo ... z žive lutke seveda. Dijak Benjamin Grmičje bil „stojalo“ za ščipalke in (pozor!) punce so morale pobirati ščipalke z njegovih oblačil na zanimivih telesnih mestih. Tudi tokrat ni manjkalo smeha, vsi sodelujoči pa so tudi zelo glasno navijali za svoje punce. Bitka je bila vsredini igerže tesna in treba je bilo poseči po vseh razpoložljivih virih. Sledil je namreč vsevedni kviz, kjer smo pokazali, kako dobro poznamo naše 4. letnike. Moramo se pohvaliti, saj nismo presenetili le samih sebe ampak tudi njih, res je, zelo smo pridni in poslušamo. Ste vedeli, da imamo med 4. letniki dijaka „Lorda“ Vizjaka? Ali pa, da ima najboljši nasmeh Katja Kolarič? Ja, Katja res privabi nasmeh na usta vseh, tudi tokrat na naša. V zaključnem delu smo prebrali naše zahvale, si prislužili aplavz in uspešno zaključili tradicionalno preizkušnjo. Čeprav je ključ odšel v roke mlajših od nas, se tolažimo z mislijo, da smo mi s sabo odnesli srca gledalcev in nasmehe na njihovih ustih ob našem trudu. Prisegli smo: naslednje leto nas ne ustavite! 3.a prihaja, zato se pripravite! Morda dobite z našo pomočjo tudi vi idejo za kakšno podobno igro, ne pozabite pa, da sta najpomembnejši zabava in smeh, kajti to je edina resnična zmaga v življenju. Zavedanje, da uživaš in preprosto živiš! 32 l Janja Z. ! Več kot le profesorico Tokrat smo se odločili, da bomo na pogovor povabili profesorico glasbe, Moniko Kelenc. Je ena izmed mlajših profesoric v naši gimnaziji, zato boste v tem intervjuju izvedeli stvari, ki jih do sedaj mogoče še niste poznali. Kakšni ste bili kot otrok, katero osnovno šolo ste obiskovali in kako ste preživeli mladostniška leta? Kot otrok sem bila malo drugačna od ostalih. To mi je velikokrat rekel tudi kdo drug. Drugačna v smislu, da sem čutila in opazila veliko stvari, ki bi jih težko ubesedila. Igrače sem hitro prepustila drugim, tudi avtobusno karto bi enkrat morala plačati za ceno odrasle osebe, a so na srečo za mano stali ljudje, ki so vedeli, da moja starost še opravičuje otroško avtobusno karto. Spomnim se, da sem se že takrat postavljala za pravico, nisem dovolila ali vsaj nisem želela, da bi kdo bil užaljen. Osnovnošolska leta sem preživela v OŠ Markovci. Bila sem zelo aktiven otrok. Kjer je bilo kaj glasbenega, sem bila zraven. Prav z veseljem se spominjam vseh izkušenj s pevskimi zbori, Orffovim krožkom, glasbene šole, korepeticij osnovnošolskemu pevskemu zboru. Že od četrtega razreda OŠ smo z ansamblom, ki smo ga po nekaj letih delovanja iz imena Mladi prijatelji preimenovali v ansambel Krona, odhajali na nastope, igrali na veselicah, rojstnih dnevih, prireditvah ... Ja, res so bila lepa in aktivna mladostniška leta. Vsekakor je bilo veliko dobrih izkušenj. Izbrali ste študij glasbene pedagogike. Zakaj ravno ta predmet? Še danes se spomnim in vidim prizore, kako sem dirigirala pred ogledalom in oponašala svojo učiteljico glasbe Jernejo Bombek, ki je tudi vodila Orffov krožek in pevske zbore. Tako zelo sem jo imela rada; no jo imam še vedno. Ko sem vpisala študij glasbene pedagogike, sva s prijateljem prišla na popoldanski sprejemni izpit, ki ga ni bilo. Kar žalostna postanem, ko razmišljam, koliko solz sem pretočila od šoka, da sva zamudila sprejemni izpit. Moje sanje bodo ostale neuresničene, sem razmišljala. A potem sva, če se prav spomnim, tudi po zaslugi klica učiteljice Jerneje na fakulteto, nekako dobila možnosti, da vseeno opraviva izpit. No, tako sem lahko danes ena izmed profesoric v Gimnaziji Ormož. Kakšna so se vam zdela študijska leta? Krasna. Če povem malo več, so bila delovna. Tako zelo sem čakala na prvo uro dirigiranja in tako »odveč« so mi bile prve ure, ko še nismo šli konkretno k dirigiranju. Prvi dve leti sem se posvečala samo temu študiju. Ker pa sem si po osnovni šoli želela obiskovati kozmetično šolo, ta pa je bila takrat samo v Ljubljani, kamor nisem imela poguma iti, sem v tretjem letniku fakultete vpisala Program za odrasle, Kozmetični tehnik na srednji zdravstveni šoli v Mariboru. V četrtem letniku fakultete sem, seveda po želji, zanosila. S profesorji sem se dogovarjala o predčasnem opravljanju izpitov. Lahko se pohvalim, da sem pred porodom v prvem roku z odliko maturirala in postala kozmetični tehnik. Kmalu po porodu sem se vrnila k izpitom na fakulteti, pri katerih meje spremljal tudi moj sinko Dion. Njemu seje, ob njegovem še niti ne prvem letu starosti, meseca maja pridružila sestrica Jeanine. Oba sta me, s svojim obiskom na mojem diplomskem koncertu, ki sem ga izvedla na gradu Bori junija 2010, neizmerno lepo presenetila. Dogovorili smo se namreč, da ju na koncertu ne bo. Na koncu izvedenih pesmi projektnega pevskega zbora, so ju prinesli na oder. In ... lahko po tako pomembnem dogodku doživiš še kaj lepšega? Septembra so me poklicali iz OŠ Sveti Tomaž in tako sem še danes zaposlena tam. Kaj pa bi povedali o svoji družini? Z možem Primožem Kelencem, kije prav tako glasbenik, sva novembra, kmalu po diplomskem koncertu, pripravila, seveda ob pomoči mnogih, nepozabno (uradno dvodnevno, neuradno več dnevno) zabavo-po roko. To sta bila zame tako zelo zelo čudovita dneva. Ker je mož želel imeti pet otrok, smo že skoraj pred štirimi leti dobili še eno »piškotke« punčko Nelly Mei. Verjetno si vsak želi enkrat imeti svoj dom, zato si tudi mi pridno izpolnjujemo to željo in upamo na skorajšnjo vselitev v svojo hišo. Počasi in z ljubeznijo. 34 Kako preživljate svoj prosti čas? V svojem prostem času se najraje ukvarjam sama s sabo in iščem dolgoročne rešitve za kvalitetnejše življenje sebe in drugih. Razrešujem vzorce in postavljam nove, boljše. Pevske vaje in petje je nekaj, kar me takooo osvobaja. Vedno bolj mi je v veselje skrbeti za zelenjavo, ki jo pridelujemo na vrtu in njivah po principu biodinamike. Ker se zavedam, da smo za svoje zdravje odgovorni sami, pa poleg omenjenega in iskanja kvalitetne hrane, rada poskrbim za kvalitetno športno aktivnost. Zavedam se, da je potrebno poskrbeti za dušo, telo in duha! Kaj menite o naši gimnaziji? Kakšni se vam zdijo profesorji, dijaki, vzdušje? Če se postavim v čas, ko sem bila sama srednješolka, je vzdušje v Gimnaziji Ormož veliko bolj osebno, kot je bilo v mojih najstniških letih na ptujski ekonomski gimnaziji. Ne želim povedati, daje bilo takrat slabo, vem, daje vsak tam, kjer ob določenem času mora biti. Sem pa vesela, da je tukaj drugače in dajem temu velik plus. Jaz vidim profesorje zgolj kot sodelavce. Iz tega vidika sem z njimi zadovoljna. Z veseljem sem z njimi, lahko sem sproščena, vidim, da se trudijo, so pripravljeni na spremembe, imam občutek, da delajo na sebi, vsak po svojih najboljših močeh. Ko so takšni profesorji, so lahko takšni tudi dijaki in obratno. Jaz sem zares zelo rada z dijaki. Vidim jih kot ljudi, ki rastejo tako in drugače. Vsekakor sem zelo hvaležna, da sem lahko del zgodbe dijakov Gimnazije Ormož. Zagotovo ste slišali mnogo zanimivih izjav naših dijakov. Se vam je mogoče katera še posebej vtisnila v spomin? Se mogoče spomnite kakšne anekdote? V razredu se velikokrat nasmejem. Rada dijakom prenesem kakšne koristne informacije za življenje. Sicer ni povezano s smehom, a se spomnim, kako sem se z dijaki pogovarjala o odgovornosti in vzorcih, ki jih ljudje nosimo s sabo. Govorila sem, da si vzorce nabiramo od vsepovsod in da jih mnogo prevzamemo - tako dobrih in slabih. Iz takrat povedanega, je dijak prišel do zaključka: »A, potem pa nismo mi krivi, da smo takšni kot smo«. No, tukaj pa sem ga spomnila, da to ni zaključek, ampak se je potrebno poglobiti vase in ugotoviti, kaj lahko naredimo sami, da se neka stvar spremeni. Omenila sem, da ozavestimo vzorec, ki nam povzroča težave oz. neprijetne situacije, ga transformiramo in tako pridemo do pozitivne spremembe. Pomislil je in prikimal. Želim si, da bi se otrokom, učencem, dijakom, študentom, skratka vsem, že kmalu po rojstvu podajalo znanja, ki so dejansko koristna in uporabna za kvalitetno življenje. Najljubši spomin iz življenja? Joj, verjetno se bom po intervjuju veliko vsega spomnila, a sedaj mi je najprej prišlo na misel, da sem v OŠ zmagala s svojo pevsko točko v oddaji Veseli tobogan. Ali pa ta: z ansamblom Krona smo na veselici, na odru zaigrali nekaj skladbic in seje plesišče popolnoma napolnilo, medtem ko je pred nami igrali ansambel Ekart, ni bilo odziva publike. Bili smo še mladi in mogoče toliko bolj sladki. Je pa res, da smo v tistih časih bili verjetno edini tako mladi kvintet, ki je tudi snemal svoje pesmi. Posebno poglavje za vas je bila verjetno letošnja ekskurzija na Dansko, kjer ste pripravili program za Slovenske večere in vodili pevski zbor dijakov iz vse Slovenije. Kakšna se vam je zdela ta izkušnja? Kakor sem za vsako, sem hvaležna tudi za to izjemno izkušnjo. Doletela me je čisto nepričakovano. Čeprav sem bila pred odhodom na to pot v negotovosti, če bom to zmogla, lahko danes rečem, da sem izpeljala tako, kot je treba. Nisem imela veliko informacij, kako bo vse skupaj potekalo. Tako je težje načrtovati in se pripraviti. A s tako krasnimi dijaki iz vse Slovenije ne more biti drugače kot tako, kot je treba. Gotovo je to ena najlepših in najboljših izkušenj v času mojega dela kot učiteljice oz. profesorice glasbe. Našla se je ekipa ljudi, ki se je zlila v lepo melodijo z naslovom Danska od blizu 2015. Izmenjava je zelo dobrodošla izkušnja tako za dijake kot profesorje, da lahko vidijo/mo, kako poteka izobraževanje na tujem. Zahvala vsem dijakom in ostalim prisotnim na ekskurziji, ki so si s svojim večletnim trudom prislužili to dogodivščino. Imate kakšen poseben moto, ki vas vodi in usmerja v življenju? Išči dobro v sebi, tako vidiš vedno več dobrega v drugih ljudeh. Delati na sebi, naučiti se odpuščati in biti pristen, prizemljen in se znati povezati z Onostranstvom, Ljubeznijo, Vesoljem, Bogom - za lažje razumevanje vzemite izraz, ki vam je bližji. In še za konec, kaj bi sporočili našim dijakom? Naj si dovolijo poiskati vsebi tisto, zaradi česarso tukaj, na zemlji. Naj živijo svoje življenje, ne življenje družbe, sistema, staršev, vzornikov, ... temveč svoje. Naj si postavijo vprašanje: Kaj bi delal/a, če za svoje delo ne bi potrebovala materialnega plačila. Naj bo njihovo delo takšno, da jih bo navdihovalo, jim pomagalo rasti. Naj poskušajo biti vedno boljša verzija sebe. Naj stremijo k stvarem, ki so za skupno dobro. Naj berejo knjige za pomoč samemu sebi in tako posledično drugim. Naj svoje telo hranijo s kvalitetno hrano. Naj se zavedajo, da nismo sami in da je okrog nas veliko drugih živih bitij, v mislih imam tudi živali, in da smo vsi eno. Hvala za vaš pogovor. Mislim, da smo od vas izvedeli marsikaj zanimivega. Želimo vam še mnogo uspešnih let v poučevanju vašega najljubšega predmeta in veliko sreče v zasebnem življenju. '' David L~ ‘ tjX) »Z jahanjem sem začela, ker se mi med gledanjem nič ni zdelo lepše, kot konj in jahač, premikajoča se kot eno v prelepi harmoniji.« Dijakinja 1. letnika Gimnazije Ormož, Ana Škerjanec, obiskuje jahalno šolo že 9 let, trenutno pa je članica Prleškega konjeniškega društva in Konjeniškega društva Središče ob Dravi. Kdaj si začela trenirati in kolikokrat na teden to počneš? Kot 7-letna deklica sem začela hoditi v jahalno šolo, trenirati pa sem začela pri osmih letih. Zame je to, kolikokrat na teden treniram, žal zelo odvisno od vremena. Ker tukaj okrog ni pokrite jahalnice, ne morem jahati, ko dežuje. Ko mi vreme ustreza, se s svojim konjem ukvarjam najmanj štirikrat na teden. Imaš na tem področju kakšne posebne dosežke? Kdaj si se prvič srečala s konji? S konji se srečujem že od otroštva. Konje imajo moji sorodniki, ki so lastniki slaščičarne. Zmeraj, ko smo šli na tortico, smo morali po božati tudi konje, saj so me zelo navduševali. Od kod izvira tvoja želja po jahanju? Ko sem bila majhna, me je s konjem zmeraj obiskovala moja sestrična. Mimo nas je jahala skoraj vsak dan in dala mi je priložnost, da sem tudi sama poskusila. Zelo meje navdušila že, ko mi je pripovedovala, kako s konjem razkriva in raziskuje skrite kotičke gozdov, cest - kako se počuti svobodno. Kdaj si prvič jahala? Prvič sem brez pomoči jahala v jahalni šoli, pri osmih letih. Nisem še začela tekmovati. Če hočeš s konjem tekmovati, moraš najprej narediti licenco, kar nameravam storiti v letošnjem poletju. Kaj ti pomeni jahanje? Ko sem na konju, pozabim na vse. Je kot da bi se odklopila od sveta in pozabila vse skrbi. Vse, kar je v tistem trenutku pomembno, je 500 kilogramska žival, ki te lahko ubije v 0.3 sekundah, ampak te ne, ker ti zaupa. Imaš svojega konja? Ali z njim tudi treniraš? Da, imam svojega konja, ki je z mano že od mojega enajstega leta. Je bolj naš ljubljenček, razvajenček kot karkoli drugo. Z njim se ukvarjam najmanj 15 minut na dan. Treniram s konjem mojega inštruktorja. To je 18 letna lipicanka, s katero se zelo dobro razumeva. Imaš namen na jahanju graditi kariero? V bistvu še nisem razmišljala tako daleč, saj mi je to zaenkrat samo v veselje in vsakodnevna droga, ki se ji ne morem odreči. Kakšen je tvoj odnos do konjev? S konji delam z metodo naravnega konjarstva, saj v našem društvu velikokrat deluje tudi Jani Krmac, naravni konjar. To se mi zdi najboljši način, da se povežeš s konjem in pridobiš najpomembnejšo stvar - zaupanje. Ali konja tudi sama osedlaš in skrtačiš - kako to poteka? Seveda, če hočem jahati, mora biti konj najprej skrtačen. Za to se dobijo krtače v vseh trgovinah za konje. Ker je kopito "srce" vsakega konja, nikoli ne smemo pozabiti počistiti kopita (pred in po jahanju). Ko to naredimo, ga osedlamo in zauzdamo. Ali ti hobi vzame veliko prostega časa? Če grem jahat, mi to vzame približno dve uri. Zato se dostikrat odločim, da naredim samo vaje iz naravnega konjarstva ali pa konja samo zlonžiram. Kakšno je tvoje mnenje o uporabi konjev v filmski industriji? V bistvu me ne bi motilo, če bi ljudje - igralci s konji ravnali lepo. V našem društvu smo tudi sami posneli en filmček s konji (Za nekaj litrov vode). Menim, da če se s konji ravna lepo, lahko v filmu izgledajo kot /zvezde". Kakšne živali so konji? Konji so veliki lihoprsti kopitarji, plašljivi in nezaupljivi. Ko pa se naučijo zaupati, so ljubeči in vedno na voljo. Ali je boljše jahati starejšega ali mlajšega konja? V bistvu ni razlike. Tudi starejši konji so lahko polni energije, kot so tudi mlajši konji lahko mirni. Katera pasma se ti zdi najboljša? Nimam neke /najboljše" pasme, saj je konj toliko dober, kolikor se z njim dela. Zelo pa sem navdušena nad pasmo hanoveranec, saj so ti konji mirni in sposobni doseči veliko koncentracijo. Imajo dobre živce in veliko sposobnost preskakovanja ovir in tudi izjemne dresurne osnove. 36 Letos smo ponovili izjemen uspeh iz lanske sezone in naši rokometaši so spet postali državni podprvaki. Ob tej priložnosti smo intervjuvali tri obetavne rokometaše drugega letnika naše gimnazije - Martina Hebarja, Anžeta Šoštariča in Nika Gašiča, ki že vrsto let trenirajo rokomet in je ta postal njihov način življenja. Zakaj ste se odločili ravno za treniranje rokometa? Kaj je bilo tisto, kar vas je navdušilo? ANŽE: Navdušili so me sošolci. TINEK: Tudi mene so navdušili sošolci, ki so začeli trenirati pred mano. NIKO: Tudi mene so navdušili prijatelji, ki so začeli trenirati prej. V tem času sem obiskoval glasbeno šolo, ki pa mi ni šla najbolje od rok, zato sem se takoj odločil za preusmeritev. Kako dolgo že trenirate rokomet? ANŽE: Rokomet treniram osem let. TINEK: Enajst let. NIKO: Rokomet treniram šesto leto. Kakšni so bili vaši začetki? ANŽE: Začetki niso bili lahki, saj sem treniral z dve leti starejšimi soigralci in jih včasih nisem mogel dohajati. TINEK: Začetki so bili dobri, saj sem na začetku treniral z mnogimi sošolci, s katerimi smo skupaj čakali na treninge in skupaj hodili na tekme. NIKO: Začetki so bili zelo zanimivi, je pa kar nekaj soigralcev v vseh teh letih nehalo trenirati, a nekateri smo ostali in še naprej treniramo za dosego svojih ciljev. EC,v. j-t. - 111 \M la y I T < > 1 11 11 M I I I » i* ■■F** t- ■ rV VriLfb Ve* V XCT %4. •/. ’* .. < < i f 11 ' ' 1 1 -<«1111 Kdo so vaši vzorniki? ANŽE: Ko sem začel s treningi je bil moj vzornik Ivano Balič, sedaj pa nimam igralca, ki bi mi bil posebej všeč. TINEK: Moji vzorniki so Luc Abalo in Uwe Genscheimer. NIKO: Zlatko Horvat in Ivan Čupič. Boste s treniranjem rokometa še nadaljevali? Se vidite tudi na profesionalni ravni igranja rokometa? ANŽE: S treniranjem bom nadaljeval in potem bomo videli, kako se bodo odvijale stvari v prihodnosti. TINEK: S treniranjem rokometa bom nadaljeval tako dolgo, kakor bo možno, o profesionalni karieri trenutno še ne razmišljam. NIKO: Tudi jaz bom še naprej treniral, a na profesionalni ravni se ne vidim, saj je trenutno na prvem mestu šola. V katerem klubu in kateri ligi trenutno igrate? TINEK: Jaz in Anže trenutno igrava v Rokometnem klubu Jeruzalem Ormož, v 1. mladinski in v 1. članski NLB Leasing ligi. NIKO: Igram za Rokometni klub Velika Nedelja, trenutno igramo v 2. slovenski ligi. Kakšni so vaši največji uspehi? ANŽE: Enkrat smo bili državni prvak in večkratni državni podprvaki, tako na klubski kot na šolski ravni. TINEK: Največji uspehi je zagotovo mesto državnega prvaka v sezonah 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Bili smo tudi šolski podprvaki z Gimnazijo Ormož v sezonah 2014/15 in 2015/16 in šolski podprvaki z Osnovno šolo Ormož v sezonah 2011/12, 2012/13 in 2013/14. Bil sem udeleženec že številnih finalnih turnirjev. NIKO: Največja uspeha sta vsekakor naslova državnega podprvaka med srednjimi šolami v zadnjih dveh sezonah, s klubom pa smo v sezoni 2015/16 osvojili 4. mesto v ligi; letos je hkrati moja prva sezona nastopanja za člansko ekipo. Treningi so verjetno del vašega vsakdana. Kako potekajo? ANŽE: Treningi potekajo vsak dan po uro in pol, zraven treningov vsak vikend po ena tekma v soboto in nedeljo. TINEK: Treniram vsak dan po uro in pol. Treningi so zelo različni, nekateri so bolj zahtevni nekateri manj. NIKO: Tudi moji treningi potekajo uro in pol, so zelo raznoliki, nekateri so tudi brez žoge. Ali vam ostane kaj prostega časa za ostale aktivnosti/hobije? ANŽE: Prostega časa ostane zelo malo. Velikokrat ga ne ostane nič, saj mi šola prav tako vzame veliko časa. TINEK: Ostane mi zelo malo časa za ostale aktivnosti, a ta čas zaradi tega toliko bolj cenim in boljše izkoristim. NIKO: Nekaj časa vseeno ostane, je pa res, da ga je precej manj. 40 Verjetno spremljate tudi druge rokometne lige po svetu. Katera ekipa vam je najbolj pri srcu? Imate tudi najljubšega igralca? ANŽE: Najbolj zanimiva je nemška Bundesliga, kjer igra tudi Ormožan Marko Bezjak. Posebne tuje ekipe, za katero bi navijal zraven slovenskih Celja in Ormoža, pa nimam. TINEK: Najbolj pri srcu mi je rokometni klub Barcelona, najljubši igralec pa je LucAbalo. NIKO: Če izključim slovenske ekipe mi je najbolj pri srcu ekipa Zagreba (HC Prvo plinarsko društvo Zagreb), v kateri nastopa tudi moj najljubši igralec Zlatko Horvat. Fantje, hvala da ste si vzeli čas in nama odgovorili na vprašanja. Želim vam še obilo športnih uspehov! Slišati glasbo v življenju Monika, talentirana, s kitaro, glasom in stasom. Naša dijakinja 3. letnika, ki redno navdušuje na šolskih in občinskih predstavah, z znanimi priredbami, nasmejana in predana svoji strasti, se je pridružila našemu klepetu in nam izdala vse svoje želje ter cilje za prihodnost in razkrila, kaj jo najbolj navdušuje. Na kratko se nam predstavi. Sama o sebi si upam trditi, da sem pozitivna in nasmejana oseba, predvsem pa na življenje gledam kot na skupek priložnosti in izzivov. Vsi, ki me bolje poznate, se zavedate, da sem zadnja oseba, ki jo skrbi, da se stvari na koncu ne bodo razrešile tako, kot se morajo. Obožujem petje, dobre knjige in poletne večere ob najbližjih. Monika, kaj te je prvič navdušilo, da si začela peti? Že od malih nog je bila glasba vedno prisotna v mojem življenju. Ravno od tod verjetno tudi želja, da bi lahko uspela na tem področju. Ker pa sem bila vedno živahna in sem rada nastopala pred svojo družino, sem se naučila premagati tremo pred nastopi. Občutek, da sem med petjem čisto nekje drugje, pa je definitivno tisto, kar me vedno znova in znova vabi k nastopanju, Kdaj si zbrala toliko poguma, da si začela, tudi javno nastopati? Javno sem začela nastopati že v osnovni šoli, ko sem sodelovala v pevskem zboru. Kako dolgo že poješ in igraš kitaro? Kdo je tvoj največji oboževalec in podpornik? Kako nato gledajo domači? Pojem že od malih nog, kitaro pa sem začela igrati v osnovni šoli. Vendar želim poudariti, da sem samouk in da sem tukaj velik amater. Na nastopih zato predstavljam vokal in ne instrumentalne zasedbe. Moja največja podpornica je verjetno moja mama, ki me je bodrila, naj nastopam in naj ne obupam, ko sem mislila, da sem zelo slaba. Domači so name zelo ponosni. S katero glasbeno sceno se poenotiš in kako bi komentirala trenutno dogajanje na glasbeni sceni? Najljubši pevci? Kdo te navdušuje? Glede tega bi težko rekla, da se najdem samo v eni zvrsti. Najbolj mi je všeč jazz, blues in rock. Nikakor mi ni všeč komerciala, kije trenutno razširjena med večino mladih. Moti me, da je zelo malo dogodkov, kjer vrtijo „dobro staro glasbo". Definitivno si želim, da bi vrteli Guns‘n‘ roses, Metallico, Led Zeppelin, Status Quo, Motorhead in podobno. Menim, da je glasbena scena vedno slabša in da več ni kvalitetnih pesmi, kjer je poudarek na vokalu in vse melodije niso skoraj enake. Pomembno je tudi besedilo, ki skriva neko zgodbo - danes so to tri besede, ki se ponovijo vsaj trikrat. Tudi najljubšega izvajalca nimam, na moji „playlisti“ pa lahko najdete od Franka Sinatre do Johnny Casha, ki se trenutno na moji listi predvaja največ. Moji vzornici sta Amy VVinehouse in Paloma Faith, ker sta odločni ženski s prodornim glasom. Idoli, ki bi jih v življenju rada spoznala? Prvi na moji listi je James Franco, vsestranski umetnik. Vsi ga verjetno poznate kot igralca, je pa tudi risar, pisatelj. Njegovo najljubše delo je Palo Alto. Takoj za njim je scenarist in režiser serije Game ofThrones, ker imam glede serije na tisoče vprašanj in me zanima, kako lahko nekdo napiše toliko domiselnih zgodb, jih strne v celoto, jih postavi v zgodovino in se posmehuje s sedanjosti. Kaj te navdušuje zraven glasbe? Kaj pa šola? Kateri predmet imaš najraje? Pisanje. Moj sanjski poklic je postati novinar ali pisatelj. Si predstavljate? Topli večeri v parku. Ob meni kava in računalnik. Odprt prazen dokument in tisoč misli, ki se jih plete po glavi. Razmerje misli in besed, s katerimi jih lahko podam na papir, je zelo neuravnoteženo. Slednjih je tako malo. Ptičje petje, naključni mimoidoči, ki na plan privlečejo spomine. To je moje življensko poslanstvo, za to živim. Šola je tista, ki mi včasih predstavlja velike probleme, kajti nisem najboljši matematik in v to moram vlagati veliko truda, drugače pa nimam večjih težav. Najraje imam sociologijo in zgodovino. Najljubši rek? Film? Hrana? A nam lahko našteješ nekaj najljubših stvari, ki ti v trenutku padejo na pamet? Najprej naj omenim , da se moje najljubše stvari spreminjajo kot veter. Konstantno. Trenutno so na mojem seznamu: najljubši rek - Kjer je volja, je pot, film - VValkthe line, hrana - bučke polnjene z mletim mesom. Lino, poletni večeri, fitnes, knjige. Kaj so tvoji cilji, kakšno šolanje imaš v mislih in kako se motiviraš v težkih trenutkih? Moj največji cilj je izdati knjigo in postati novinarka. Šolanje mislim nadaljevati na FERI-ju. V najtežjih trenutkih se vedno opiram na svoje želje in na dejstvo, da se moram zanje tudi truditi, če želim, da mi uspe. Ob strani mi stojijo moj fant, prijatelji in družina. Najljubši način zabave? Sproščeni topli večeri ob glasbi in dolgih pogovorih. Kaj bi svetovala svojim sodijakom in tistim, ki se želijo v prihodnosti podati v glasbene vode? Tudi ti razmišljaš o tem? Bodite to, kar ste. Če verjamete v sebe, se trudite, da dosežete cilje. V glasbo moraš vlagati svojo energijo in značaj ,da drugi res začutijo zgodbo, ki se skriva za vsem tem. Sama sebe ne vidim v profesionalnih vodah, kot sem že omenila si želim pisati. Ta strast je veliko močnejša. Ob koncu pa, ali imaš kakšen rek, vodilo morda, ki te pripelje skozi dan nasmejano? Bi želela še sama sporočiti? Vouloir ces‘t pouvoir, to je moj moto, ki me ohranja motivirano. Zavedati se morate, da za vsako svetlo zvezdo, ki čudovito sije, najprej potrebujemo temo! Želimo ti veliko uspeha pri svojem nadaljnjem ustvarjanju. I Janja Z. I mmšm \ t/ \ x!m \ REBRNIH PRIZNANJ ZLATA PRIZNANJA Nastja Feguš - tekmovanje za Cankarjevo priznanje Ana Klinc - tekmovanje za Cankarjevo priznanje, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Nuša Žinko - tekmovanje v znanju iz biologije, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, tekmovanje v znanju iz kemije Tina Rizman Herga - tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Nika Bedekovič, Katja Kolarič, Saška Kozel - zgodovinski kviz Mojca Meško, David Lukner in Staša Trstenjak - zgodovinski kviz SREBRNA PRIZNANJA Ana Klinc - tekmovanje iz logike Nastja Feguš - tekmovanje v znanju iz biologije, tekmovanje v znanju iz kemije Tina Rizman Herga - tekmovanje v znanju iz matematike Miha Kolmančič, Sergej Munda, Marko Kralj - zgodovinski kviz ti Jekmjouoip w inf(Mio(yki in tomnciteki p^menmtL »Soben« Šolskega tekmovanja v informacijski in računalniški pismenosti Bober, ki smo ga izpeljali 9. in 10. novembra 2015, **se je udeležilo 19 dijakov. Bronasta priznanja prejmejo: .... • Gašper Hebar (1. a) • Grega Rubin (1. a) • Nastja Feguš (2. a) • Nuša Ivanuša (3. a) • Metod Rakuša (3. a) • Staša Trstenjak (3. a) • Sergej Munda (4. a) • Uroš Tušek (4. a) mmm Hm*— M**— ^MMMMMMmammmuumwamwm!A mmmmmmt Bober je mednarodno tekmovanje iz računalniškega razmišljanja, namenjeno osnovnošolcem od tretjega razreda naprej in srednješolcem. Njegov namen je povečati zanimanje učencev za računalništvo. Pokazati jim želimo, da računalnik ni le orodje za komuniciranje, brskanje po spletu, urejanje besedil ter poslušanje glasbe in gledanje filmov. Računalnik je neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalnikarju ni nikoli dolgčas. a tekmovanju dijaki spoznajo področje na zabaven in poučen način. Tekmovalna vprašanja se navezujejo na Igoritmično razmišljanje, logično sklepanje in razvoj spretnosti za reševanje problemov. Udeleženci spoznajo, daje azmišljanje in ustvarjalno reševanje problemov zanimivo in zabavno. rganizator tekmovanja za Slovenijo je ACM Slovenija v sodelovanju z Univerzami v Ljubljani, Mariboru in Kopru. I K-_£čgIc Uaupotič I zim 2 imsto m toimnjem nategi Na literarnem natečaju z naslovom “Pisana jesen v Prlekiji” je predšolske vzgoje, pod mentorstvom profesorice Aleksandre Štih, prejela nagrado - 2. mesto za najboljšo pesem. Natečaj je pripravila Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer v okviru Vzgojiteljade 2015. Preberite nagrajeno pesem in razvozlajte preteklost duhca Oskarja. Duhec Oskar V njeni bližini postane hladno, yi V veliki sobani gostje so zbrani. spreleti jo srh, ko pogleda v temo.l ~~ Izpod luči, Čeprav jo je strah, skuša ostati zbrana se nekaj iskri. in duhca vpraša: »Ali sva sama?«X/''\ Ali so to le oči, ki jih nekaj mori? V duhčevem srcu postane toplo, To Oskarje duh, ko vidi otožne ljubeče oči, ki želijo bližine si v tej noči. fantič je zaklet, ga reši poljub, Ogrelo je duhca nje srce ljubeče, potem bo otet. da našel jo je, imel je obilo sreče. V gradu skrivnosti ždijo in strašijo, V njenem pogledu zaznal je ljubezen. očem so nevidne, »Cmok ...«je izničil urok, naj gostje se pripravijo, ki pehal ga je v brezen. brž bodo vsem razvidne! Izpod temnice velik mož se prikaže, Ljubezen premagala zlo je. Oskar spremeni se v možaka, zagleda duhca, zbeži od fobije, ki ga kasneje imajo vsi za junaka. o njem ni ne duha in sluha še leta zatem. (Maria Elizabeth Beranič) Na obisk v grad pride mlada gospa, želi si ga ogledati - vsa polna upanja. Sama po gradu koraka in naenkrat ostane brez zraka. Tekmoval Aleksandra Stih Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije že vrsto let organizira tekmovanje iz matematike. To poteka najprej kot šolsko tekmovanje z nazivom MEDNARODNI EVROPSKI KENGURU . Sledi regijsko tekmovanje, ki se zaključi z državnim tekmovanjem. Letos je regijsko tekmovanje prvič potekalo na šolah takoj po šolskem tekmovanju.■ Šolsko in regijsko tekmovanje sta se v naši šoli odvijala v četrtek, 17.3.2016. Udeležilo se gaje 32 dijakov. 11 izmed-teh je prejelo bronasto priznanje. V Najboljša med njimi, Tina Rizman Herga iz 2. a razreda, se je uvrstila na državno tekmovanje. Teje bilo v Gimnaziji Murska Sobota v soboto, 16. 4. 2016. Tina seje odlično odrezala, saj je osvojila srebrno priznanje. I Radovan Milovanovič Tekmouar^e iz logike Tekmovanje iz logike že vrsto let organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in poteka najprej v gimnazijah. Zaključi se z državnim tekmovanjem v Ljubljani, na Fakulteti za elektrotehniko UL. Sodelovalo je 6315 dijakov iz 75 gimnazij Slovenije. Šolsko izbirno tekmovanje v naši šoli je bilo v četrtek, 24. 9. 2015. Udeležilo se ga je 48 dijakov. Od teh jih je 15 prejelo bronasto priznanje. Najboljši štirje so se uvrstili na državno tekmovanje, in sicer: • Ana Klinc, 1. a • Nastja Feguš, 2. a • Nuša Ivanuša, 3. a • Sergej Munda, 4. a ržavno tekmovanje - jubilejno 30. - je bilo v soboto, 7.11.2015 na FE v Ljubljani. Sodelovalo je 608 dijakov gimnazij Slovenije. aši dijaki so se zopet odlično odrezali saj je Ana Klinc osvojila srebrno priznanje. Nastji Feguš in Sergeju Mundi zmanjkalo samo pol točke (od možnih 84 oz. 88 točk), da bi pridobila srebrno priznanje. tevilna udeležba na šolskem tekmovanju in odlični rezultati naših dijakov na državnem tekmovanju kažejo, da logika m reševanje tovrstnih nalog postaja vse bolj popularna med mladimi. Čestitamo ! ! Radovan Milovanovič Bronasto priznanje so prejeli: 1. letnik: • Ana Klinc • Nuša Žinko • Meta Ivanuša 2. letnik: • Nastja Feguš • Tina Rizman Herga • Maja Filipič • Anže Šoštarič Zgodoulmki V soboto, 21.5. 2016, se je ekipa dijakov Gimnazije Ormož v Mariboru udeležila zgodovinskega kviza, ki ga je organiziral Muzej NOB na temo »Življenje in delo Rudolfa Maistra«. Ekipa v sestavi Mojca Meško, David Lukner in Staša Trstenjak je pravilno odgovorila na vsa vprašanja in osvojila zlato priznanje. ___________________ \ tCarmen Plaveč Tekmjouaip i> znorel a Gladkom bolezni Šolsko in državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni razpisuje Zveza društev diabetikov Slovenije. Šolsko tekmovanje je v Gimnaziji Ormož potekalo v petek, 16. 10. 2015. Tekmovanja se je udeležilo 46 dijake vseh letnikov, ki so si prizadevali na tem izbirnem tekmovanju pridobiti bronasto priznanje. Bronasto priznanje dobi tekmovalec, ki doseže najmanj 31 točk od možnih 40 točk. Sedem dijakov je bilo uspešnih na šolskem tekmovanju in osvojili so bronasto priznanje: Janja Žinko (2. a), Sergej Munda (4. a), David Lukner (3. a), Saša Rojko (2. a), Tina Rizman Herga (2. a), Ana Klinc (1. a) in Nuša Žinko (1. a). Trije najbolje uvrščeni tekmovalci, ki so na šolskem tekmovanju dosegli vsaj 34 točk, se uvrstijo na državno tekmovanje. Uspelo je Nuši Žinko (39 točk), Ani Klinc (38 točk) in Tini Rizman Herga (34 točk). Državno tekmovanje je bilo organizirano na štirih različnih lokacijah v Sloveniji. Naša šola se je udeležila tekmovanja v soboto, 21. 11.2015, v Murski Soboti. Na državnem tekmovanju je za srebrno priznanje bilo potrebno doseči 32 do vključno 36 možnih točk ali 37 in več možnih točk za zlato priznanje. Tokrat je uspelo vsem trem uvrščenim dijakinjam, Nuši Žinko (1. a), Ani Klinc (1. a) ir Tini Rizman Herga (2. a), ki so z osvojenimi 38 točkami pridobile ZLATO PRIZNANJE. Iskreno čestitamo dijakinjam, ki so svoje temeljno znanje, pridobljeno v osnovni šoli, pridno nadgradile in se v kategoriji tekmovanja srednjih šol zelo uspešno pomerile s svojimi srednješolskimi vrstniki. _Uesna Pintarič ! WA 81 fiHfl ■■ ■ ■ ^ekmjouaip m Gonkoipeua piiznjor^e Tekmovanje je namenjeno razvijanju bralne zmožnosti ter zmožnosti pisanja spisov/esejev, povezanih z izbranimi književnimi besedili. Letošnja tema je bila posvečena domoljubju in slovenstvu - DOMOVINA MED PLATNICAMI. Šolsko tekmovanja za Cankarjevo priznanje je bilo izvedeno 9. decembra 2015. Udeležilo se ga je 23 dijakov iz vseh letnikov. 9 dijakov je doseglo bronasta priznanja: Gimnazijski program, 1. in 2. letnik: • Maja Filipič, 2. a • Nastja Feguš, 2. a • Ana Klinc, 1. a • Janja Žinko, 2. a Srednji strokovni program, 1. in 2. letnik: • Zala Ledinšek, 2. a pv • Zala Šešerko, 2. a pv Gimnazijski program, 3. in 4. letnik: • Alenka Pevec, 4. a ■ i • Sergej Munda, 4. a • Janja Zadravec, 3. a ^Regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo 21. januarja 2016 v naši šoli. Udeležilo se ga je enajst dijakov, to so: Ana Klinc (1. a), Larisa Kumer (1. a), Zala Šešerko (1. a pv), Nastja Feguš (2. a), Anamari Emeršič (2. a), Janja Žinko (2. a), Maja Filipič (2. a), Zala Ledinšek (2. a pv), Janja Zadravec (3. a), Alenka Pevec (4. a) in Sergej Munda (4. a). Dve dijakinji sta prejeli srebrno priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje: Ana Klinc, 1. a Nastja Feguš, 2. a ■to Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje je bilo 12. marca 2016 v OS Dušana Flisa, Hoče. Obe udeleženi ' dijakinji sta prejeli zlato priznanje: • Ana Klinc, 1. a | Simona Meglič in Aleksandra Štih ! • Nastja Feguš, 2. a L------------------------------------- Zlato,