^	Posamezna Številka slane 7 Rpf.
STAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
uredništva in unravništvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse 6 - Naročnina: letno HM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf
I. Jahrgang_ Marburg a. d. Drau, Samstag, 14Juni 1941	Nr. 7
Nerazdeljiva Štajerska
Spodnja Štajerska se je s plebiscitom za Heimatbund dokončno izrekla za svoje mesto v okviru Velike Nemčije_
Priglaševalna akcija, ki jo je Steiri-scher Heimatbund tako sijajno zaključil dne 25. maja 1.1., je za politični, gospodarski in kulturni razvoj naše lepe Spodnje Štajerske silno velikega pomena. Ta akcija je namreč pokazala, da Spodnještajerci nočejo biti ob strani, ko gre za obnovo dežele v smislu Fiihrerjevih načel. Ljudstvo se je glasno in jasno izreklo za sodelovanje na vsej črti. V dnevih med 17. in 25. majem je spodnještajersko ljudstvo brez razlike materinskega jezika izpovedalo vse tisto, kar ga je tlačilo skozi celih 22 let: da hoče biti svobodno na nerazdeljivih štajerskih tleh. Kar je veljalo svojčas za Koroško, ko se je razlegal klic »Kärnten ungeteiltje čutil skozi vsa ta leta naš človek, ki si je na tihem želel zopetno združitev z ostalo lepo Štajersko. Vsak starejši kmetski človek na Spodnjem Štajerskem se še rad spominja časov, ko nas Štajerce še ni delil kitajski zid jugoslovanske državne meje. Takrat je bil naš človek upoštevan, priljubljen in v resnici enakopraven. Nezadovoljni so bili le tisti, ki so se oprijeli srbofilstva zaradi korit. Takozvani imarodni prvaki« se niso zavedali, da
je bila njihova politika popolnoma zgrešena, ker ni bila skregana samo z zemljepisjem, temveč tudi z gospodarstvom in kulturo. Spodnja Štajerska že dolgo pred svetovno vojno ni imela pravih zvez s Kranjsko in tudi ne s Hrvatsko, najmanj pa s Srbijo. Kranjska je živela svoje življenje, ki se je vidno razlikovalo od življenja na Štajerskem. Spodnještajerci smo bili od pamtiveka povezani s prebivalci Srednje in Gornje Štajerske, ker nas je vezala skupna domovina, skupni občutek za obrambo te domovine, zlasti pa medsebojna gospodarska odvisnost. Imeli smo v deželi skoro vse, kar smo potrebovali: Spodnja Štajerska je industrijskemu severu in glavnemu mestu Graz dobavljala vino, sadje, živino, hmelj itd., industrijski sever Štajerske pa je dobavljal železo in druge izdelke, ki jih nujno potrebuje naše podeželje. Ko nas je zadela nesreča, da smo prišli pod srbsko nadvlado, smo šele v resnici spoznali dobrote, ki smo jih, prejemali poprej iz rok nerazdeljene Štajerske. Srbi so nas takore-Icoč odrezali od sveta. Kulturna stopnja spodnještajerskega ljudstva je padala iz leta v leto istočasno z gospo-
darskim obubožanjem. Niti Belgrad in ne Ljubljana se nista brigala za to. da so v nekaterih krajih (to velja zlasti za vinarski okoliš Kollos) ljudje spričo sramotno-nizkih vinskih cen trpeli največjo bedo in pomanjkanje. Življenjska raven teh ljudi je bila tako strašna, da so pozimi legali že s kurami spat, ker ni bilo denarja za petrolej in ker so si hoteli radi silno slabe iti nezadostne prehrane prištediti vsaj nekaj telesnih moči. To se je dogajalo v takozvani »svobodni Jugoslaviji«, v kateri so smeli ljudje po svobodni izbiri crkavati brez izgledov v kako boljšo bodočnost. Srbojilski priganja-či so preganjali izmučeno ljudstvo z žandarmerijo, sodni jo in rubežem, niso pa mogli zatreti velike misli, ki je tlela kot nekak pridušen plamenček v srcih vseh zavednih Spodnještajercev. To je bila misel nerazdeljive Štajerske, ki je nekoč bila in ki se mora zopet uresničiti. Adolf Hitler je dobro vedel, da ga Spodnještajerci željno pričakujejo. Srce mu je gotovo krvavelo, kadar je čital poročila o srbo-filskem terorju na Spodnjem Štajerskem. Führer ni izgubil vere v Spod-nještajerce in mi je obratno nismo izgubili v Führer ja. Podžigala nas je zavest skupnosti in nerazdeljivosti Štajerske, v kateri smo se s sedanjim kratkim presledkom osemsto let skupaj porajali, delali in umirali. Ko je nastalo pred dvema mesecema med Jugoslavijo in Nemčijo vojno stanje, smo vedeli, da gre za zgodovinsko borbo, ki bo odločila o naši usodi. Nemška vojska je Spodnjo Štajersko hitro, toda rahlo prijela, da ni napravila škode v deželi, ki je postala nov dragulj v simbolični kroni Tretjega Reicha.
Nerazdeljivost Štajerske potemtakem ni samo politično geslo brez prave vsebine, temveč naš obnovljen politični program v okviru organizacije Steiri scher Heimatbund. Na čvrsti osnovi Heimalbunda hočemo graditi stavbo narodno-sorialistične družbe in naroda in tako neposred Führ er ju in Reichu.
Cepa /e šžajersUa dle&ela
Lepa je naša štajerska dežela. Vsi jo ljubimo brez razlike kakor lastno mater. Ljubili smo jo v letih tihe za-grenjenosti in še bolj jo ljubimo danes, ko nas na Štajerskem ne loči ničesar več. Naši vinogradi in gozdovi, trate in polja so naše veselje. Naše veselje je tem večje, ker so iz naše sredine izginile ostudne balkanske kletvice in ker se zopet poraja tista kultura, ki smo je bili deležni že pred svetovno vojno. Nismo več v zaostali liletki, temveč v velikem carstvu, ki ga je ustvaril največji človek sedanje dobe: Adolf Hitler. Našemu človeku se odpirajo nove možnosti v velikem Reichu, ki je danes srce in glava Ev-
rope. Nismo več dninarji pri bajtar jih, temveč sodelavci na največjem veleposestvu starega sveta. Za vse to se imamo zahvaliti možu, ki ni pozabil izvesti svojega poslanstva. Adolf Hitler je graditelj Velike Nemčije. V tej veličastni zgradbi je mala Spodnja Štajerska pomembni kamen. Z veseljem se lotevamo vsakega dela, da izpolnjujemo želje Filhrerja in njegovih predstavnikov v naši sredini. Leto 1941 bo v zgodovini naše Spodnje Štajerske ostalo nam vsem v neizbrisnem spominu. Lepa je naša Štajerska in še lepša je naša bodočnost v Reichu Adolf Hitler-ja.
Sloves na Brennerju. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, sta se 2. junija sestala Fiihrer in Duce na italijanski obmejni postaji Brenner. Slika prikazuje zadnji razgovor med obema voditeljema tik pred odhodom Fuhrerjevega vlaka.
(Presse Hoffmann)
Mussolini napoveduje zmag®
Velik govor italijanskega ministrskega predsednika v rimski zbornici
Dne 11. junija t. m. je bil ves Rim in znjim vsa Italija v znamenju obletnice vstopa Italije v vojno proti Angliji. Večno mesto je bilo v morju zastav. Narod se je zbiral pred zvočniki, da bi slišal Mussolinijev govor. V zbornic', ki jo je otvoril predsednik grof Grandi, so poslanci priredili Mussolini ju p.rrsr. čen sprejem. Mussolini je v svojem govoru uvodoma nazorno orisal vojne operacije z Grško do poloma grške armade. Vojna z Grčijo je po Du-cejevih besedah zahtevala ogromnega napora. Grška vojska se je dr. žala šest mesecev samo s pomočjo Angležev, ki so grško vojsko hranili, opremili in oborožili. Mussolini je nato s številkami podkrepil italijanske uspehe na Grškem ter se je v svojih nadalj. nih izvajanjih bavil z vojno z Jugoslavijo. Jugoslavija je takoj dokazala notranjo nevzdržnost njenega državnega organizma. Kot tretja, v Versaillesu umetno zgrajena država se je zrušila že po prvem naskoku. Jugoslovanska vojska, ki so jo pariški krogi skupno z malo antanto smatrf?'i za »nepremagljivo«, se je že po prvih porazih razšla. Mussolini je nato omenil beg Angležev na Grškem, ustanovitev hrvatske države, hraber odpor italijanskih in nem.
ških čet v vzhodni Afriki in ponovno zavzetje Cirenajke ter naskok na Kre. to. Osovina bo vrgla Anglijo iz vzhod, nega Sredozemskega morja ter se na ta način z velikimi koraki približala zmagovitemu izidu te vojne.
Glede trojnega pakta je Mussolini dejal: »Povedal sem vam vse, če vam povem: Mi skupno delamo, marširamo, se borimo in tako borno tudi skupno zmagali.« Tovarištvo bojnih čet se lz-preminja v tovarištvo narodov. Führer' je v svojih zadnjih govorih priznal krv-
ni davek Italije za skupno stwir oso. vine. Novi red kontinentov se že odraža na obzorju kot vojni cilj osovine. Novi red se bo naslanjal na idealne postulate in na izkušnje obeh revo. lucij.
O Japoncih je dejal Mussolini, d'à odgovarja politika Japonske popotno-ma liniji trojnega pakta. Japonci so po. nosen in lojalen narod, ki napada Amerike na osovino ne bi brezbrižno gledal. Japonska ve, da gre tudi za njeno bodočnost.
Na koncu svojega govora je Mussolini še omenil^dobre odnošaje Italije napram Španiji in obenem pripravlje. nost Italije za politiko sporazumevanja s Turčijo.
Na naslov Amerike je spregovoril Mussolini nekaj krepkih stavkov. Duce je dejal med drugim, da vstop Ze_ dinjenih držav v vojno osovine nikakor ne razburja. Izrecna vojna napoved Amerike ne bi mogla spremeniti sedanjega vojnega položaja. Udeležba Ze-dinjenih držav v tej vojni bi vsekakor prišla prepozno, če ne bi prišla prepozno, tudi ne bi mogla ničesar spre. meniti. Udeležba Amerike ne bo pripomogla Angliji do zmage, pač pa bo vojno podaljšala. Amerika bi v tem slučaju vojno razširila tudi na druga morja ter bi vladavino Amerike spremenila v avtoritarno in totalitarno via. davino, napram kateri bi se fašistična in nacionalistična vladavina počutili v marsičem kompletirani. Mussolini je končal svoja izvajanja, da je' sovražnik pač žilav, toda osovina je še boli žilava. Tudi če bi vojna trajala še iîalje časa, Anglija ne more zmagati, ker so bile uničene vse njene možnosti na kopnem, Amerika pa ne more nadomestiti izgubljenih pozicij. Svoj govor je končal Mussolini z besedami: »Ob pr_ vi obletnici vstopa v vojno potrjujemo s ponosno in neomejeno sigurnostjo vero v našo zmago. Jaz sem trdno prepričan, da je v tej borbi med zlatom in krvjo pravični Bog, ki je v duši mladih narodov, zmago že odločil. Mi bomo zmagali! Vinceremo!«
Mussoliniju so poslanci že med govorom viharno pritrjevali. Na koncu mu je poslanska zbornica v navdušenju izrazila svojo udanost.
Postopanje z vojaškimi rodbinami v Angliji
Angleški list »Daily Mirror« poroča o usodi neke revne žene nekje v Surreyu v Angliji. Njen mož je nekje v vojski in sirota mora prebivati s tremi otroki v stanovanju, ki nima vrat. Lastnik hiše je namreč izvesil vrata, ker dotična žena ni mogla plačati na. jemnine.
r
je pač tako, da vojaki ne prejemajo redno svojih prejemkov, ravno tako pa tudi njih žene doma ne dobivajo v redu itak zelo odmerjenih podpor. Omenjena žena je dosegla z vlogami na vojaške oblasti samo toli-
ko, da je dobil njen mož v svrho ureditve te zadeve s hišnim lastnikom kratek dopust. S hišnim lastnikom pa ni mogel govoriti in tako je napravil na stanovanju zasilne duri iz pletene Žice. Dotični hišni lastnik pa je pozneje izjavil, da nikakor ne bo izročil snetih vrat, pač pa bo snel še da bo ta rodbina zapustila hišo, "kajti vojaške rodbine da so slabi plačniki.
Ta vzgled je dovolj zgovoren. 2a angleško plutokracijo so vojaki, k! se taj borijo za interese bogatinov, nekaj nanjvrednega!
Ponosni obračun nemškega vojskovanja
Nemško vrhovno poveljstvo o uspehih vojskovanja z Anglijo v feru 1941
Vrhovno poveljstvo nemške vojske je v četrtek izdalo obsežno poročilo o vojskovanju Nemčije in uspehih tega vojskovanja proti Angliji v prvih mesecih leta 1941. Poročilo ugotavlja uvodoma, da je nemška vojska pod vodstvom njenega vrhovnega poveljnika dosegla v borbi z Anglijo na suhem, na morju in v zraku nove velike zmage, vredne svetovnozgodovinskih uspehov v letu 1940. Mornarica in le. tastvo — tako se glasi poročilo v začetku — sta prizadejali britanski voj. ski, trgovski plovbi in vojnemu gospodarstvu tudi v tem času najhujše udarce. V Severni Afriki so bili uspehi, ki so jih Angleži dosegli v mesecih in premoči glede čet in orožja, vsleč' dr. znega protinapada nemških in italijanskih čet v najkrajšem času izbrisani. Na Balkanu sta bili Jugoslavija in Grška v tritedenski vojni poraženi. Izkrcane angleške čete so bile uničujoče poražene z izgubo njihovega težkega orožja in opreme. Z velikimi izgubami mrtvih, ranjencev in ujetnikov so bili Angleži pregnani z grške celine.
Poročilo vrhovnega poveljstva našteva po tem uvodu posamezne naloge in dejanja vojne mornarice. Vojna mornarica je svojo nalogo motenja sovražnih življenjskih poti s pomočjo trgovinske vojne izvrševala nepretrgoma. Te vojne so se udeleževale nadmorske in podmomiške bojne sile. PoGmornice so v Atlantiku od angle-' ške obale do zapadnoafriške obale na padle 19 ladijskih spremljav ter jih . unič;le do malih ostankov. Pri tem je bila angleška bojna ladja »Malaya« s torpedi težko poškodovana. V teh operacijah so se odlikovale nemške bojne ladje, križarke, brzi čolni in pomožne križarke. V prvih štirih mesecih leja 1941 so potopile nemške podmornice 978.GOO ton, nadmorske sile pa 493.000 ton. skupno 1,471.000 ton ladijske to. naže.
Sovražne izgube vsled nemških min niso vračunane. Vojna mornarica je razen tega sestrelila 71 letal. Nemška mornarica lama je imela v tem .času male izgube. Izgubila je 1 torpedovko, 3 podmornice in 3 manjše enote.
Letalstvo Nemčije je ravno tako uspešno bombardiralo angleško vojno in trgovinsko mornarico. Potopilo }e 8 angleških bojnih ladij ter poškodovalo 24 ladij, med njimi 2 križarki in 8 ru-šilcev. Skupno je nemško letalstvo v neumornih napadih potopilo 170 trgovskih ladij s skoro 764.000 tonami. V celoti je Anglija izgubila od začetka t. 1. do konca aprila vsled napadov nemške mornarice in letalstva 2,235.000 potopljenih ladij, 1,200.000 ton ladijskega prostora je bilo poškodovanega.
Angleška industrija je zadotjila lji.nogo hudih udarcev. Anglija je bila tista, kj je začela bombardirati .ponoči .nemška mesta, ker je hotela terorlzi- !
rati nemško civilno prebivalstvo. Maščevalni udarci nemškega letalstva so radi tega upravičeni. Nemška protiletalska artilerija je sestrelila do aprila t. 1. 97 sovražnih letal. V zračnih borbah nad Anglijo in celino je bilo se. streljenih 271 letal. 73 letal je bilo na tleh uničenih. Angleško letalstvo je izgubilo samo pr; tem bojišču v prvih štirih mesecih 1941 441 letal. Temu na. sproti so znašale nemške izgube bistveno /nanj kot 50%.
Poročilo omenja nato borbo Italije v Afriki in nemško soudeležbo. V poročilu navaja vrhovno poveljstvo vse posameznosti afriške akcije, ki je bila
pod poveljstvom generalleutnanta Rommela tako sijajno izvedena. Kakor znano, so nemške in italijanske Čete vrgle Angleže iz Benghasija, zajele v Cirenajki 42.000 mož, med' njimi več generalov. Plen je bil izredno velik. Nato so sklenile obroč okrog Tobruka, zavzele Bardio in Capuzzo ter zopet prestopile egiptovsko mejo. Vsi prej. šnji angleški uspehi so bili s tem prekrižani. V Afriki je bilo z malimi last. ninii izgubami sestreljenih do konca aprila 72 sovražnih letal. Tudi v Afriki je letalstvo sijajno sodelovalo s suso-zemskim afriškim korpusom in z rta. lijanskimi četami.
Motni izgledi g.Winstona Churchilla
Angleški ministrski predsednik Win. ston Churchill, glavni krivec sedanje vojne in njenih opustošenj, je znan po svoji neizmerni trdoglavosti. Mož si je v tepel v glavo, da mori priti do vojne in ni miroval vse dotlej, dokler se mu njegova hudičeva nakana ni uresničila. Dobil je vojno, ki je bila vsiljena Fiihrerju in nemškemu narodu, in sicer v tako krepki in izdatni meri, da ga sedaj morda že glava boli. Chur. chill ve prav dobro, da po silnih porazih, ki jih je doživel na Norveškem, v Holandiji, Belgiji, Franciji in sedaj na Balkanu, nima nobenih izgledov. An. gleški narod krvavi iz tisočerih ran, cela mesta in industrijska področja so uničena^ter spremenjena v kupe razvalin. Churchillu je to vseeno. On se za. veda, da te vojne nikakor ne more spremeniti v angleško zmago, zato mu je vseeno, kjer in kako se bo otvorila kaka nova fronta, ki bi utegnila zmanjšati udarno silo osovine Berlin . Rim. Le tako je razumeti poslednji podvig g. Churchilla, ki se prav nič ne sramuje napada na francosko Sirijo. Churchill si je menda mislil, da bo z napadom na Sirijo zadržal zmagovito nemško vojsko in njenega italijanskega zaveznika na pohodu v Severni Afriki. Tu je Churchill naletel na trd oreh. Nesrarnni napad na Sirijo je rodil v Franciji do. končno spoznanje, da je Francija evropska celinska država in da je njena usoda tesno povezana edinole z Nemčijo in Italijo. Sedaj so Francozi spoznali nekdanjega licemernega za. veznika. Angleži so bili tisti, lei so na grmadi sežgali Devico Orleansko in Anglija je bila tista sila, ki je skozi stoletja skrhno pazila, da se moč in u£led Francije nista kjerkoli utrdila na škodo angleških interesov.
Anglija je izigravala Francijo in Nemčijo na eni, Francijo in Italijo pa na drugi strani, ker ni hotela, da bi se celinske velike sile sporazumele. Francozi so morali v klavnico sedanje vojne, ker so tako velevali angleški inte-
resi. Za zahvalo je Churchillova vlada dala povelja za napade pri Oranu in Dakarju, kjer je angleška mornarica razbijala francosko brodovje in morila izdajalski francoske mornarje. Tistim Francozom, katerim se medtem še niso odprle očij se je zasvitalo sedaj, ko je angleški napad na Sirijo v polnem teku. To poglavje je tem žalostneje, ker so na strani Angležev tudi maloštevilni francoski izdajalci okrog bivšega generala De Gaulle-a.
Ves francoski tisk nezasedene in zasedene Francije je enoten v odklanjanju angležkega • načina vojskovanja
(Scherl Arhiv)
Dne 18. t. ni. bo ravno 25 let, odkar je padel na zapadu slavni nemški vojni pilot Max Immelmann. Bil je eden najuspešnejših nemških bojnih letaîcev v svetovni vojni ter je prejel odlikovarr'o »Pour le mérite«.
(PK.-Hirsche-Scherl)
Z vsako nemško podmornico je železni obroč okrog Anglije trdnejši. Zopet ie zdrknila nova nemška podmornica v svoj element. Po končani opremi in po preizkusni vožnji bo opravljala svoj posel v borbi z Anglijo.
proti Nemčiji. List »L' Avenir«, ki izha. ja v nezasedenem mestu Clermont Ferrand, ugotavlja v zvezi z napadom na Sirijo popolnoma pravilno, da je Anglija potrebovala Francijo samo za ubijanje francoskih vojakov, za ruSe-nje francoskih mest in za izstradovanje francoskega prebivalstva. Očividno se mudi Churchillu s kako »zmago«, ki naj vzplamti že dokaj padlo borbenost angleškega ljudstva, toda zdi se, da mu manjka vere v možnost zmage nad nemško vojsko.
V sličnih izvajanjih ugotavlja list »Effort« sledeče: »Anglija hoče za ceno krvi svojih vojakov obraniti interese svojih kapitalistov in angleški imperij. Z vsemi sredstvi bi Churchill hotel preprečiti, da bi se zaprle klešče, ki jih je osovina nastavila okrog imperL ja. Napad na Sirijo je poizkus, prepre. čiti neizogibno katastrofo. Anglija je vsekakor pozabila, da se bodo francoske čete uprle z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
S svojo za Anglijo tako nesrečno vojno politiko pridobivanja novih bojišč se je Churchill vrezal v lastno meso. Sedaj mu je proti njegovi volji uspelo približati Francijo in Nemčijo, razun tega pa se morajo sedaj Angleži po Afriki boriti še s Francozi. Libanon je v tej borbi tudi na strani Francije in o mogočnem kralju Ibn Saud.u je Itak že znano, da je smrtni sovražnik Anglije. ki je imela za Arabce samo bič in obljube. Izgledi g. Churchilla so tedaj silno motni. Churchill še zmiraj noče razumeti, da odločitve niso v njegovih rokah, temveč v rokah Ftihrerja in nemške vojske. V Angliji mora že precej vreti med ljudstvom, da si sku. ša Churchill s cenenimi napadi na bivšega razoroženega zaveznika spletati svoje »lavorike«. Kaj stičnega še ni zabeležila zgodovina Anglije. Pariški
»Mati h« je imel prav, ko je zapisal sledeče besede: »Sedaj vemo vse o angleškem pojmovanju prava in civilizacije. Anglija se je sania izločila iz družine narodov. Zaslužila si je, da jo bodo izbrisali z zemljevida.«
Kratkovidnost
srbofilov
Srbi in srbofili so doživeli «voj poraz, ki se je izkazal kot naravna posledica angleške propagande. Tej propagandi je uspelo v teku zadnjih let popolnoma skisati možgane vseh ti. stih, ki so nekdaj vedrili in oblačili po naši Spodnji štajerski. Ljubljanski listi so brez razlike usmerjenosti netili in podpihovali poneumljenje srbofilskega polizobraženstva, ki se je klanjalo samo angleškemu funtu šterlingu in ki ni hotelo vzeti na znanje zmag nemške vojske v sedanji vojni. Angleška propaganda je razširila tudi po Spodnjem Štajerskem največje neumnosti, ki so jih ti polizobraženci gladko verjeli in tudi goreče razširjali. Zatelebanost srbofilov je bila tako velika, da ni bilo najti nikake primere. Da je London pre. jel strahovite udarce nemškega letalstva, so jemali na znanje z nekaRim nezaupanjem, trdno pa so verjeli smešni trditvi angleške propagande, da so razna mesta v Nemčiji »že zravnana z zemljo«, če sta se srečala dva srbo. fila, je prav gotovo eden izmed njiju vprašal: »Ali si že slišal londonske radio-vesti?« Poslušali so samo London, kakor so do poloma Francije poslušali sam Lyon, če je kak zaveden Štajerc v pogovoru samo omenil nemško vojno poročilo, je bil že plamen v strehi. Srbofili so bili kakor tisti afriški
ptič noj, ki vtika svojo glavo v trenutku nevarnosti kratkomalo v pesek. Par plačanih agentov na bivšem Kranjskem in žal tudi na Spodnjem štajerskem je zadostovalo za popolno izločitev vsake prevdarnosti pri srbofilskih polizobra, žencih. Sladko so se zazibali v trdno verovanje, da so zmage le pri tistih, Ki imajo največje bogastvo sveta. V tem verovanju so ti ljudje popolnoma pozabili, da se je v letih 1914—1918 sro. ro ves svet bojeval s tedanjo manjšo, strankarski razruvano in od židovstva podminirano Nemčijo in kljub temu je vojaško niso premagali.
Srbofilskih polizohražencev ni izpa-metovalo nič, ker so se tolažili od ene nemške zmage do druge, češ, »sedaj je pa konec«. Vsaka nova nemška zmaga je bila za te ljudi strahovit udarec, toda angleška šepetalna propaganda jim je kmalu zopet pomagala na noge. »Predvidevanja« srbofilov glede bodo. čih izgledov so bila vedno tako bujna, da so se sami naslajali ob vsaki pomisli, ki je bila naperjena proti nem-štvu. Za polom, kj so ga srbofili doživeli kot politično popolnoma neizobraženi ljudje, se imajo zahvaliti angleški propagandi.
Na Spodnjem štajerskem je srbofilT ska inteligenca zastrupila velik del ozračja. Strupeni plin ^angleške propa. gande pa se je razblinil v trenutku, ko je nemški vojak v polni bojni opremi s tanki in letali prodrl v Srbijo in v dvanajstih dnevih uničil takozvano »večno slavo« srbske vojske. Takrat so celo slepci spregledali in marsikateri srbofU je moral tedaj priznati, »da kaj takega in v tej izmei ni pričakovati...« Za te ljudi je zgodovina, ki jih je poslala v svojo ropotarnico, že napisala svojo obsodbo. Pri tem jih ne rešuje niti okolnost, da so bili s slepoto udarjeni.
(Associated Press)
Prvi poslanik Hrvatske v Rimu dr. Stje-pan P e r i č, ki je pred nekaj dnevi nastopil svoje mesto v italijanski prestolnici
Kdor se priznava k FUhrerju in Reichu, žita .Štajerskega Gospodarja'!
Aleksandria v de
Mesto Aleksandrija — glavno pomorsko oporišče Anglije v severnem Egiptu je že prejelo prve udarce nem-5kega letalstva. Ogromni požari in uni. Čenje v pristanišču ter po raznih skladiščih so posledica drznega napada nemškega letalstva, ki je kot blisk z jasnega neba iz Krete udarilo v omenjeno središče angleškega odpora ob afriški obali. Nemški udarci so bili za Angleže tako porazni, da se je pričela angleška kolonija z vso naglico odpravljati na pot. Aleksandrijo so lansko jesen bombardirali že Italijani, ko so s svojo vojsko prodrli preko Libije y Zapadni Egipet. Ofenziva angleške armade pa je prisilila Italijane k umiku ,v Tripolitanijo. S tem umikom je bila nevarnost, ki je že takrat grozila Aleksandriji, vsaj za nekaj časa odstranjena. Odkar so nemške in italijanske čete egiptovsko mejo zopet prekoračile in odkar je Kreta v nemških ro.
ju nemških bomb
kaJh, pa je ta nevarnost znova nastopila.
Aleksandrija je danes ogrožena z dveh strani: v severu s Krete in na za-padu s strani Solluma. Od Krete do Aleksandrije je samo 550 kilometrov, od Aleksandrije do Solluma pa še sto kilometrov manj. Aleksandrija je sicer samo vojna luka druge vrste, toda to pristanišče nudi zavetja tudi najtežjim bojnim ladjam do 35.000 ton. Velikega pomena za Angleže pa so ogromni ma-gacini za gorivo, ki jih sedaj bombar. dirajo nemško letala. Ta skladišča obsegajo več desettisoč ton tekočega goriva. Dne 5. in 8. junija je nemško letalstvo udarilo zelo izdatno po Aleksandriji.
Poznavalci razmer pravijo, da so bili ti prvi napadi šele predigra bodočih dogodkov na severo-afriški obali.
Na sliki vidimo del pristanišča mesta Alek sandria. V ozadju se nahaja vladna pa-
ia ča.
Težaven poloi
Po poročilih iz Jeruzalema se je položaj v Palestini zelo poslabšal. Nape. tost med Židi in arabskim prebivalstvom je vedno večja. Urad židovske agencije za Palestino je izdal oklic na naslov židovskih moških, naj se nemudoma pripravijo na obrambo Palestine. Po vsej Palestini se vrše rekrutaclje v največji naglici. Razun rednih židovskih rekrutov nameravajo postaviti še prostovoljni korpus, ki naj bi služil v angleški armadi Bližnjega vzhoda. V Palestini je povsod opažati mrzlične vojaške priprave. Novo prispele avstralske čete so šle v Palestini na mejo Sirije. Medtem pa raste odpor Arabcev proti angleškemu terorju čedalje bolj. y palestinskih četah služijo sedaj sko-ro izključno židje, ker se Arabci branijo, umirati za angleške interese.
ij v Palestini
V preteklem tednu — prvič po letu 1938 — so morale angleške oblasti v Palestini poslati proti arabskim upornikom celo letala. V bližini mesta Na-blus so angleška letala bombardirala dvoje arabskih vasi. V okolici mesta Sahmata so arabski borci za svobodo svojega naroda streljali na transport angleških čet. Prišlo je do streljanja, kj je zahtevalo številne mrliče in ranjence. Po arabskih objavah je bilo v zadnjih spopadih med Arabci in židi ubitih 20 Arabcev in 16 židov. Angle. ške oblasti zapirajo Arabce v neštevil-nih slučajih. Položaj v Palestini je za Anglijo zelo težaven. Razvoj, ki ga gle. de Palestine beleži svetovno časopisje, ne obeta nič dobrega za angleške oblastnike v tej deželi, ki je zopet stopila v ospredje dogodkov.
Nemška vojaška uprava v Srbiji
Nemška vojaška uprava v Srbiji je poskrbela takoj po zavzetju celokupnega srbskega ozemlja za vzpostavitev civilne uprave. Po končani vojni je bilo treba uravnati tok življenja v prejšnje stanje. V to svrho je šef upravnega štaba pri vojaškem poveljniku za Srbijo državni svetnik dr. Turner predložil vojaškemu poveljniku imenovanje komisaričnih voditeljev za posamezna ministrstva. Dr. Turner je izbral izključno take osebnosti, ki so se leta in leta in z osebnimi žrtvami potegovali za zbližanje nekdanje Jugoslavije z Nemčijo. Obenem so ti možje strokovni poznavalci delokroga, ki jim je bil odmerjen v ministrstvih. Ti vladni komisarji vzpostavljajo sedaj banske uprave na srbskem področju. Ekseku-tivna oblast je sedaj v rokah srbske policije in žendarmerije, ki' so jo deloma oborožili. Kakor je dr. Turner sam izjavil, je to najboljši dokaz, da hočejo Nemci celo v deželi, ki so jo vojaško zasedli, takšen red, kakoršnjega si ustvarjajo domači organi brez nemškega vmešavanja, šolstvo se že razvija v prejšnjem redu, tudi strokovne visoke šole so že začele s poukom. Srbska sodišča sodijo po lastnih zakonih ter se pravoreki izrekajo tako kakor v mirnem času. V svrhu pospeševanja prometa so izdelali obširen program za gradbo cest. Nalog in vodstvo j'e prevzela organizacija Todt.
Velika premoč nemškega orožja
Vedno bolj in bolj mora sedaj angleški tisk pod vtisom nemških zmag na Grškem in na Kreti priznal; premoč nemške oborožitve, ki je vredna premoči nemškega vojaka. V angleškem javnem mnenju pa tuo'i že priznavajo, da je nemška letalska industrija tako glede kakovosti, kakor tudi glede sposobnosti za Anglijo že nenadkriljlva. Tako priznava londonski list »Daily Telegraph« med drug'm sledeče:
»Resnica, ki je ne moremo cOvolj ponoviti, je, da smo še vedno daleč za našim sovražnikom, kar se tiče izdelovanja vojnega materijala.« L;st nadovezuje na to ugotovitev tudi mnenje, da ima Führer ravno vsled svoje premoči v oboroževalni industriji strategično iniciativo v svojih rokan in da bo tudi v bodoče ustvarjal kapital iz tega svojega položaja.
Angleški list tudi priznava, da so razmere v angleški oboroževalni industriji zelo malo zadovoljiv?. Zlasti letalske tvornice ne morejo delovati v polnem obsegu in ni nikakih izgledov za zboljšanje te situacije v bodočnosti. List je tudi ugotovil, da se v nekaterih letalskih tovarnah ooteguje 10 do 20% delavstva svojemu delti.
R U M Ä NI EN
.	BukgpfljtS—Ä
Belgrad1
HWARZCS
BULGARIEN
©Sop a

©Rom
ikudar
©Ankari
rV(XR^ODOS
MALXÄ)
Tel Awiw
pbUerus
Alexandria
CYRENAIKA
Konec preteklega in začetek tekoče, ga tedna sta bila, kakor že poprej, v \ znamenju neprestanih akcij nemškega letalstva in podmornic. Tako je potopila podmornica, ki ji poveljuje Kapi-tanleutnant H e s s 1 e r, sedem sovraž. nih trgovskih ladij s skupno tonažo 42.641 ton.
V noči od sobote na nedeljo je nemško letalstvo potopilo na škotski za. pacini obali tri oborožene sovražne parnike s skupno 21.000 tonami Eno izmed nemških bojnih letal je potopilo $ovražno stražno ladjo.
Za udarce nemškega letalstva proti Angliji je značilno, da je bilo od 1. do 7. junija potopljenih sovražnih ladij s skupno tonažo 106.400 ton. V tem Času je bilo najmanj 75.000 ton sovražnega. ladjevja poškodovanega. 6. junija in v noči k 7. junij*u je bilo potopljenih s strani nemškega letalstva 30.500 ton in poškodovanih 15.000 ton sovražnih trgovskih ladij.
Na severo.afriškem bojišču je nemško in italijansko letalstvo bombardiralo sovražne postojanke in protiletalske baterije pri Tobruku in Marsa Ma-truku.
• Sovražnik v tem tednu ni napadel iz zraka nemškega ozemlja niti po dnevu niti po noči.
V borbah proti oskrbovalni «plo<' Anglije se je v času od 1. do 7. junija zlasti odlikovalo letalstvo, ki mu poveljuje Generaloberst Stuinpf. Potopilo je namreč 11 ladij z 80.000 tonam; in poškodovalo težko 15 nadaljnjih ladij. Stumpfovi odredi so potemtakem od 1. februarja 1941 naprej potopili 33
ladij z 208.000 tonami ter poškodovali skupno 86 ladij. Iz teh številk je razvidno velika udarnost nemškega letal, stva.
Kakor je razvidno iz italijanskega uradnega poročila, so italijanske pod. momice napadle v Atlantskem oceanu sovražno spremljavo ter iz iste sestrelile devet parnikov s skupno tonažo 63.000 ton.
V Sredozemskem morju so nemške letalske formacije iz svojih novih oporišč z dobrim uspehom napadle angle. ška skladišča za gorivo in pristaniške naprave v Haifi.
Nemško letalstvo je v Marsa Matru. ku izzvalo v barakah in skladiščih za gorivo več požarov.
Bojna letala so na škotski vzhodni obaji in v bristolskem kanalu napadla močijo zastražene spremljave. Pri tej priliki sta bili potopljeni dve trgovski ladji z 10.000 tonami. Pet nadaljnjih ladij je bilo zelo težko poškodovanih.
Pri zračnih napadih nemškega letal, stva na severni izhod bristolskega kanala so opazili nemški letalci velike in male požare.
Pred Tobrukom je italijanska artile-rija uspešno pobijala angleške bateri. je. Italijanska letala so prav tako uspe. šno bombardirala postojanke sovražni. kajn razna skladišča pred1 Tobrukom. Požari in eksplozije so bile posledica teh napadov
v
Častite delo in delavca
Adoif Hitler j
Anglija in Evropa
Bivši rumunski zunanji minister in znani narodni gospodar prof. Mihael Manulescu je napisal v listu »V i a t z a« članek, ki se bavi s posledicami angleške blokade Nemčije in nemške protiblokade angleškega otoka. Kakor znano, so usmerili Angleži takoj ob početku svoje vojskovanje na to, da bi z uničevanjem dovoza v Evropo predvsem izstradali nemško civilno prebivalstvo. Na to zločinsko nakano je odgovorila vlada Velike Nemčije s protiukrepi v takem obsegu, da je sedaj nastalo že veliko pomanj. kanje na britanskem otoku.
O tem piše prof. Manulescu slečeče: »Tudi popolna blokada evropskega kontinenta (celine) bi znižala normalno potrošnjo živil komaj za 10 do 15 odstotkov. Temu nasproti je Anglija mnogo bolj navezana na dovoz iz inozemstva. Brez uvoza je Anglija pri. siljena znižati potrošnjo za cele tri če. trtine na eno četrtino. Potrebe 47 milijonov Angležev je kriti mnogo težje kakor potrebe 327 milijonov celinskih Evropejcev. Popolna protiblokada po. meni za Anglijo — smrt.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev fe
M Hütet!"
(Weltbild)
Nedavno je obiskalo nekaj angleških bombnikov nemško prestolnico Berlin. Tri take bombnike je sestrelila protiletalska artilerija skupno z nočnimi lovci. Tu so še razvaline enega izmed omenjenih bombnikov.
J OAleppo
(Kartendienst E. Zander-Atlantic)
Iz gornjega zemljevida je razviden vojaški pomen otoka Kreta v Vzhodnem Sredozemskem morju. Kreta je ključ do sueškega prekopa in s tem do poti, ki vodi
v Indijo.
Pregled vojnih dogodkov
Ura odločitve la Anglijo je že blizu
Iz Anglije prinašajo v poročilih dva govora, ki sta zelo značilna za polo-
žaj, v katerem se Anglija sedaj nahaja. iTako je imel bivši letalski minister in sedanji član vlade brez delokroga lord Beaverbrook govor, v katerem je zahteval od angleškega naroda večjih vojnih storitev kakor doslej. Lord Bea. verbrook je izrazil slutnjo, da je ura Odločitve za Anglijo že blizu. Mož, ki !je za vojno politiko sedanje angleške vlade soodgovoren, je namreč izjavil: »Ura resne borbe je prišla. Vsakdo mora biti pripravljen na žilav odpor. Vsak top in vsak tank mora biti v pripravnosti. Vsako letalo mora biti pripravljeno za polet.« Lord Beaverbrook pa svojega govora ni namenil toliko Angležem kot predvsem Kanadčanom. Napram Kanadi je lord Beaverbrook postavil sledeče zahteve: »Od vas pa pričakujemo mnogo. Za borbo potrebujemo nujno tanke, ladje, letala, opremo in vse drugo, kar .nam lahko dobavi vaša industrija za bojno linijo. Potrebujemo pa tudi denar za odpla. čilo teh tankov in letal ter moštvo, ki bi se v njih borilo. Potrebovali bi zlasti takih mož, kakor ste nam jih že poslali in ki so se že borili uspešno za An_ glijo. To bo bitka, v kateri bo angleški narod zmagal ali pa umrl. Umika ne bo. Naši pogledi veljajo zapadnemu obzorju. Pričakujemo ladij in opazujemo z velikimi upi vse, kar izdeluje Kanada s svojimi velikimi pomožnimi sredstvi v svojih tovarnah.«
Lord Beaverbrook bi bil vse to lahko povedal tudi drugače, in sicer takole: »V tej vojni, ki se bije v korist vladajoče angleške klike, naj plačuje Kanada krvni in denarni davek.«
Parlamentarni tajnik angleškega mornariškega ministrstva F 1 e t c h e r je tudi govoril, in sicer v mestu Keyms_ ham, kjer je izjavil, da tisti angleški politiki, ki so to vojno pripravili, vojne brez tuje pomoči ne morejo dobiti. ¡Fletcher je dobesedno izjavil: »Vztrajnost je lepa lastnost, toda v tej vojni
Anglija je doslej
izgubila nad 30 podmornic
Deutsches Nachrichtenbüro — to je nemški poročevalski urad — je ugotovil v zvezi z objavo, ki jo Je izdala angleška admiraliteta glede izgube podmornice »Undauted«, da je Anglija s tem priznala izgubo svoje 31. podmornice. Med temi edinkami se nagajajo štiri holandske, francoske in poljske podmornice, ki jih je stavila an. gleška mornarica v svojo službo. Ker je štela angleška mornarica ob izbruhu vojne samo 53 edinic, je s tem pri. znala potopitev več kot polovice svojih podmornic, akoprav tudi te priznane izgube nikakor ne soglašajo s pravimi izgubami.
ne zadostuje. Imamo popolnoma novo vrsto vojne. Brzina odločitve in temeljitost dela pomenita v tej vojni vse. Pri tem pa gre za naš obstanek. Doslej se je mnogo preveč govorilo o tem, da smo tudi v preteklosti morali prestati krizo in da smo zadnjo bitko končno le dobili. Poraza ne moremo preprečiti drugače kakor s povečanjem vseh storitev. Z minimalnimi preobrati v vsak-
danjosti življenja ne moremo dobiti vojne. Sedanja borba je totalna vojna s sovražnikom, ki se je na vse pripravil in ki je s pripravami začel že pred šestimi leti. Sovražnikov način vojskovanja je drzen, nov, razkošen, neusmiljen in brez ozira na ljudi in materijah Mi pa moramo vojno dobiti v tovarnah.«
Kakor je razvidno iz zadnjih besedi g. Fletcherja, naj bi sedanjo vojno, ki so jo izzvali angleški bogataši, izvoje-vali angleški delavci.
(PK. Schwarz-Scherl)
Junija lanskega leta je nemška vojna sila predrla Weygandovo obrambno fronto na celi črti. Tu vidimo težke nemške tanke o priliki prehoda preko zasilnega mostu, ki so ga pionirji zgradili v najkrajšem času.
Neusmiljeni udarci
po pomorstvu Anglije
Nemško letalstvo in mornarica ne-vsmiljeno udrihata po pomorstvu Anglije. Dan za dnevom napadajo nemška letala in edinice vojne mornarice vsako ladjo, ki bi se hotela približati angleškemu otoku. V času med 1. in 7. junijem so nemška letala potopila 106.400 brutoregisterskih ton sovražnega trgovskega brodovja. Poleg tega je bilo poškodovanih 75.000 ton nadaljnjega sovražnega trgovskega brodovja. Kakor je razvidno iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva, je bil pretekli petek črni dan za sovražnika. Omenjenega dne in v noči po petku je bilo potopljenih 30.500 ton, poškodovanih pa 15.000 ton sovražnega ladjevja.
Udarci nemškega letalstva pa ne dosegajo samo ladje okrog britanskega otoka, temveč tudi več sto kilometrov od zapada škotske oziroma Zapadne Afrike. Nemško letalstvo bo ostalo v borbi za Atlantik tako dolgo na tilniku sovražnika, dokler ne bo končno po. ražen. Obenem bodo dokončno pora-
žene tiste sile, ki se zoperstavljajo Novi Evropi, novemu redu narodov in pravemu miru na svetu sploh.
Premoženje Jurija VI.
Kakor poroča italijanski časopis »It Regime Fascista« se nahaja premoženje angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete že dalj Časa v Kanadi in v Zedinjenih državah. Gre predvsem za denar, delnice, nakit in jahalne konje. Del tega premoženja je poslal angleški kralj po poročilu omenjenega italijan. skega lista z veliko previdnostjo že 1. 1939 na krovu neke ladje iz Liver-poola v Montreal, kjer se nahaja v tamkajšnjih kanadskih bankah. Med vrednostmi se nahaja tudi zbirka pisemskih znamk, ki jo je zapustil Jurij V. svojemu sinu. Ta zbirka je vredna nad milijon dolarjev. Pozneje so poslali v Kanado še dragocene slike starih mojstrov in naposled še 15 dirkal, nih konj.
Kako Je bivši kralj Peter pobegnil?
Piše Kriegsberichter W. von Oven.
PK. (Poročilo je že nekoliko zasta. relo, vendar bo zanimalo naše čita-telje). Nekega meglenega jutra se je vila avtomobilska kolona po strmih vijugati h gorskemu samostanu Ostrog. Visoko v pečini je stal samostan Ostrog. Na čelu zarotnikov, ki so po. gnali Jugoslavijo v vojno proti Nemčiji in ki so sanjali o »zmagi« v Albaniji in na štajerskem, je stal srbski pravo, slavni patrijarh Gavrilo. K njemu se je zatekel mladi kralj v svoji veliki stiski. Počasi se je vila avtomobilska kolena proti blestečemu se samostanu. Gavrilo je sprejel kralja, ki je bil obupan nad izgubljeno igro. Peter je dal zarotnikom svoje ime za Gržavni udar. Zad. ija poročila pa pravijo, da se priprav. Ijajo Angleži na vkrcavanje :n ne na )omoč Jugoslaviji.
Našli smo informacije za politično zobraževanje mladega kralja. Te informacije so bile take narave, da so mladega kralja nujno spravile v zagato.
Patrijarh je skomignil z rameni ter si je pogladil brado, ko je skušal mladi kralj izsiliti iz njega odgovor na po. stavljeno vprašanje. Vse je prišlo dru_ gače, kakor si je predstavljal. Segel je po kozarcu vina, ki je bilo pripravljeno na mizi. Jedli in pili so dobro in izdat, no. Pri tem se lažje pozabi skrbi in stisko. Kralju se je blodilo po glavi. Kaj bo z Jugoslavijo? Kakšna bo njegova lastna usoda? Pred očmi mu je vsta. jala tujina. Zagledal je usodo mnogih kraljev, ki so se že pred njim postavili v službo Anglije. Strašne slike so se zgrinjale pred njegovimi očmi.
Patrijarh Gavrilo ga je gledal delo. niiks pomilovalnim, deloma pa porogljivim pogledom. Obenem mu je nalival težko dalmatinsko vino. Vede! je, da tu ne pomaga nobeno drugo sredstvo. On sam ni poznal skrbi, ki jih je imel mladi kraljevski človek zraven njega. Vedel je, da mu ne bo slabo šlo, četudi bi bila igra zgubljena. Gavrilo je spredel svoje niti v Anglijo ...
Gavrilo ima predvsem državni zaklad, o katerem je mislil kralj, da je še v njegovi posesti. Drugega jutra je prišel patrijarh v priprosto sobo, ki je služila kralju kot spalnica, »Prispele so hude vesti, »Veličanstvo,« je dejal Gavrilo, »sovražnik je že zasedel Bel-grad. Kar je še ostalo od naše armade, se nahaja na begu. Druga armada stoji pred kpitulacijo. To je konec.«
Kralj je odgovoril, da bo storil, kar mu bo svetoval patrijarh. Patrijarh pa mu je svetoval hiter beg. »To pa mora biti hitro, Veličanstvo,« je dejal Gav. rilo, »vsaka sekunda je dragocena«. Dobro, kralj se je odločil za beg. In sicer na Grško. »Vi vsi greste z menoj, predvsem državni zaklad s sveže tiska, nimi milijoni in zaboji s kovanci«, Patrijarh je zamahnil, si pogladil brado ter odgovoril: »Veličanstvo, Vi morate takoj -odtod. V nekaj, urah so lahko
Nemci že tu. Nemci so vendaT hudiči in so vedno tam, kjer jih človek ne sluti. Ali hočete priti v nemško ujetništvo?«
Kralj je stresal svojo izmučeno glavo. Ne, ne, samo to ne. Patrijarh pa je zopet sladko čebljal: »Na letališču v Nikšiču je samo eno letalo pripravlje. no. Veličanstvo, marsikaj boste morali pustiti tukaj.«
Nato je kralj z najožjim spremstvom zapustil samostan. Razni generali in ministri so stali v Ostrogu. Tudi patri, jarh Gavrilo in denar ter zlato. Kralj je vzel samo najnujnejše. Ko je odletelo letalo s kraljem, so gledali dvorjani za letalom z mešanimi občutki. Samo patrijarh ni trenil z očesom. Vedel je, da se bo otresel tudi te okolice. In to mu je tudi uspelo. Ko so stale nemške čete pred Nikšičem, so zbežali, zapustili vso prtljago. Končno so bili veseli, da so jih zajele nemške čete ter jim dale nekaj toplega za jesti.
V samostanu niso našli patrijarha, ki se je zaklenil v svojo tajno kamrico.
Državni zaklad leži v pečini in drugih skrivališčih. Dober del tega zaklada, kakih 15 milijonov, si je dal na stran in izročil dobrim prijateljem. Tako je minulo nekaj dni. Gavrilo si je oddahnil: Nemci odhajajo, pričakovati je Italijan, ske okupacije. Gavrilo se čuti popolnoma varnega.
Zopet je doživel lep dan. Vino je teklo v čaše in zabavali so se tako, kakor so znali. Gramofon je igral lahko glasbo. Patrijarh ljubi lahko glasbo. Njegova ljubimka je med drugimi 2o-zefina Beker. Njene havajske pesmi posluša silno rad. Njene plošče so nje. gov zaklad.
Po tako veselo prekrokani noči so ga zbudili nekega jutra ostri udarci kopit. Gavrilo je skočil k vratom. Nje. gova siva brada je zmešana. Gavrilo je v spodnjih hlačah in v srajci,, da človek ne more spoznati patrijarha. Pred njim je SS- Sturmbannführer in okrog njega stoji par nemških vojakov z mrkimi pogledi. Gavrilov san o bogastvu in moči je pri kraju. Tako je stal pred nemškimi vojaki, ki so glavnega krivca in največjega lisjaka med zarotniki še pravočasno ujeli.
Sirijo so napadli
V nedeljo zjutraj — tako je poročala angleška agencija Reuter iz Kaire — so angleške čete skupno s člani francoske legije izdajalskega generala De Gaul!e-a napadle francosko mandatsko deželo Sirijo. Tako Angleži, kakor francoski veleizdajalci, so si izmislili lažnj ivo trditev, da se nahajajo nemške čete na sirijskih tleh. Obenem so Angleži izjavili, da hočeja »osvoboditi« Sirijo in Libanon.
Francoska vlada je takoj odgovorila na nesramnost Angležev ter je razkrinkala to lažnjivo trditev. Obenem je sporočila, da bo francoski imperij branila z vsemi razpoložljivimi močmi.
Maršal Petain je naslovil na Francoze v Siriji poslanico, v kateri je ostro ožigosal tiste Francoze, ki so na izdajalski način prešli v službo Anglije, da bi prelivali kri z lastnimi brati, ki branijo ^notnost imperija in francosko neodvisnost. Da v Sirji v resnici Jii niti enega nemškega vojaka, je potrdil maršal Petain s sledečimi besedami: »Pred silo je prišla zvijača. Znano vam je, da se niti v Siriji in niti v Libanonu ne nahaja en sam nemški vojak. Vi se borite za pravično stvar, za nedotakljivost pokrajin, ki jih je zgodovina poverila domovini. Vi boste znali to nedotakljivost braniti.«
Francoske okupacijske čete v Siriji so v smislu povelja maršala Petaina sprejele borbo z Angleži. Tako se mora Francija sedaj braniti proti nekdanjemu »zavezniku«. Postopanj« Angležev je tem nesramnejše, ker je Francija na tleh. Zločinstvo Angležev je brez primere. Ker ne morejo nikjer zabeležiti najmanjše zmagice nad Nemci, so se vrgli daleč izven Evrope na
Francoze, da bi tako dosegli vsaj en viden uspeh. Francozom so pokradli Angleži ladij v vrednosti 120 milijard frankov, ukradli so jim tudi mnogo zlata, sedaj segajo še po francoskih kolonijah.
(Wehbild)
Nemški kulturni zavod v Madridu, glavnem mestu Španije. Ta zavod je središče izmenjave kulturnih dobrin med obema narodoma.
„Štajerskega Gospodarja" v vsako hišo in gostilno!
Fiihrer je sprejel
Pretekli petek je sprejel F ii h r e r v Berghofu na Obersalzbergu poglavnika mlade Hrvatske, dr. Ante P a v e 1 i č a, in sicer v prisotnosti Reichsmarschalla Hermann G&ring-a in zunanjega ministra v. Ribbentropa. Razgovor s fioglavnikom mlade hrvatske države, ki je z zmago osovine stresla raz sebe verzajski jarem, se je vršil v duhu prisrčnega prijateljstva, ki spaja nemški in hrvatski narod.
Dr. Ante Pavelič je izročil Fiihrerju kot poklon neko fridericijansko zastavo izza sedemletne vojne in obenem tudi šahovnico velikega pruskega kralja Friedricha Velikega. Ob zaključku razgovora je dr. Pavelič predstavil Fiihrerju svoje spremstvo. Ob prihodu kakor tudi ob odhodu poglavnika je izkazovala častna četa SS hrvatskim go_ stom nemške državne vlade vojaške časti.
Pred razgovorom s Fiihrerjem je imel df. Ante Pavelič v Fuschlu pri Salzburgu prisrčen razgovor z zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Nemški zunanji minister je nato povabil poglavnika in njegove spremljevalce h kosilu, katerega ¡so se udeležili tudi odlični predstavniki nemškega zunanjega ministrstva.
Tekom razgovora z zunanjim ministrom v. Ribbentropom je poglavnik sporočil, da je hrvatska vlada že določila svoje meje napram tistim srbskim pokrajinam, ki jih je zasedla nemška vojska. Zunanji minister v. Ribbentrop
Železniški most v Marburgu zgrajen
Kakor znano, so Srbi dne 7. aprila zvečer na svojem umiku proti jugu sestrelili med ostalimi mostovi tudi železniški most v Marburgu. Takoj po prihodu nemških čet je izdalo vrhovno poveljstvo nalog za vzpostavitev tega mostu v najkrajšem času. Dela so se lotili pod izkušenim vodstvom naši vrli železniški pionirji, ki so stavljeno jim nalogo izvršili zares v občudovanja vrednem času. Sedaj je ozemlje severno od Drave zopet zvezano z desnim ¡bregom, železniški promet je s tem omogočen proti Adrijj in proti Egej-skemu morju. Slovesna otvoritev mostu se je vršila 7. junija ob prisotnosti predstavnikov vojaških in civilnih vblasti na prav slovesen način. Pri tej priliki so prevzeli predstavniki nemških državnih železnic novi most v upravo in s tem v promet.
Mesto Smederevo
uničeno
Po poročilih nemških listov je zadela srbsko mesto Smederevo strašna nesreča. Dne 9. t. m. je eksplodiralo tamkajšnje veliko skladišče srbskega streliva. Eksplozija je bila tako stra-
dr. Ante Paveliča
je vzel poglavnikovo sporočilo z zadovoljstvom na znanje.
Poglavnik je po prisrčnem slovesu petek zvečer zapustil Salziburg ter se s svojim spremstvom odpeljal v Zagreb.
Vsi nemški listi poudarjajo v zvezi s sprejemom poglavnika pri Fiihrerju prijateljske vezi, ki vežejo nemški in hrvatski narod. Listi se sklicujejo tudi na to, da so Hrvatje okrog dr. Paveliča spremljali borbo nemškega naroda proti Versailles vedno z globokim razumevanjem. Sodelovanje Hrvatske in Velike Nemčije v okviru Fiihrerjeve Nove Evrope je viden dokaz volje oso-vinških sil, ustvariti na ozemlju bivše in poražene Jugoslavije vse pogoje za najlepše sodelovanje velikih in malih narodov
*
Listi objavljajo vest, ki je prispela preko Rima in po kateri je hrvatska vlada že označila nove vzhodne meje hrvatske neodvisne države. Te meje potekajo takole:
Od izliva Save v Donau navzdol do izliva Drine v Savo. Od izliva Drine navzgor poteka meja tudi ob vzhodnih razcepitvah tako, da ostanejo vsi otoki na hrvatski strani, in sicer do izliva reke Hrasnice v Drino vzhodno od vasi Žemljice. Od izliva Hrasnice v Drino poteka meja po suhem vzhodno od Drine, in sicer v smislu stare meje, ki je obstojala do leta 1918 in ki je od leta 1908 naprej tvorila mejo med Bosno in Srbijo.
šna, da je po belgrajskih vesteh, ki so prispele pondeljek zvečer, našlo 2500 prebivalcev smrt. Največji del stare rimske trdnjave, ki je bila od nekdaj simbol mesta Smedereva, je v razvalinah.
Pogled na cesto v Banjaluki, ki
Po 25 Betih iz ujetništva
Leta 1917 je padel Madžar Aleksan. der S a b a d o š iz Stolnega Belega grada v rusko ujetništvo, čez par mesecev mu je uspelo pobegniti. Moz je najprej poskusil svojo srečo v kitaj, skem Pekingu kot mašinist pri neki kitajski paroplovni družbi. Pozneje ga je privedla pot v San Francisco, Kjer je otvoril malo delavnico in si pridobil lepo premoženje. Pred petimi leti pa je Sabadoš zapustil Ameriko in se podal v Afriko. Te dni je po petindvajsetletni odsotnosti prispel preko Portugalske v svojo domovino. V rojstnem mestu ga ni nikdo spoznal. Vsi so ga že davno smatrali za mrtvega. Sabaaoš je moral zelo prepričevalno govorit! in na vse načine dokazovati svojo identi. teto, da so mu končno verjeli in ga tudi spoznali kot pravega.
Za klavnico določeni
Vsi moški držav'janl iz Belgije, Francije, Nizozemske, Norveške, bivše Čehoslovaške in bivše Poljske, ki se sedaj nahajajo v Angliji so dobili pozive v angleško vojsko. Ti pozivi veljajo za vse moške iz omenjenih lezel v starostni dobi od 26 -.Jo 35 leta.
Znano je, da Angleži najraje pošiljajo druge narode v klavnico za svoje interese. V dosedanji vojni so bile vce tujske legije Angležev takorekoč uničene, zato je razumljivo in za Angiijo značilno, da se bavi sngieško vojno vodstvo s formiranjem novih tujskih legij. To početje Anglije pa je v naj. ostrejšem protislovju z mednarodnim pravom. Tokrat je Angliji na tem, da ;lično kakor v prejšnjih stoletjih ropa ljudi in jih stlači v svojo vojsko, r.e-oziraje se na pripadnost teh ljudi k državam, ki se sploh ne nahajajo v vojnem stanju z Nemčijo
glavno mesto Hrvatske,
GOSPODARSTVO	_
Dobra sadna letina
Lanska letina je bila slaba. Veliko škode je napravila ostra zima, ki je zmanjšala število dreves, razun tega pa je bilo vreme v pozni spomladi neugodno. Letos imamo dovolj znakov za presojo sadne letine, ki bo po dosedanjih poročilih povprečno dobra po vsej Evropi. Letos mraz ni napravil škode po sadovnjakih, tudi ni pričakovati večje škode s strani škodljivcev. Ako bo letos vreme količkaj ugodno, je torej računati z dobro sadno letino.
Nemčija je pridobila v zadnjem času nekaj dobrih sadjarskih pokrajin. Lani je bil priključen Elsass.Lothringen, letos pa Spodnja štajerska in Kranjska. Spodnja štajerska je prispevala 3 mili-
X Največje industrijsko podjetje tia Spodnjem štajerskem. Veliki premogo-kopi v Trifail-u predstavljajo največje industrijsko podjetje v osvobojeni Spodnji Štajerski. Kakor znano, ima veleobrat razen premogovnikov tudi tovarne cementa in apna ter veliko opekarno.
X V Romuniji pričakujejo letos dobro vinsko letino. Stanje v vinogradih je odlično.
X Bolgarija bo povečala svojo produkcijo tobaka vsled priključitve bivše jugoslovanske in grške Macedonije za 90 do 100 milijonov kilogramov letno. Na ta način bo zavzemala Bolgarija v produkciji tobaka zavidanja vredno mesto.
X Nakup ovčje volne na Hrvatskem. Na Hrvatskem je državno podjetje »Pogod« dobilo pravico za nakup ovčje volne ter so s tem drugi trgovci kot posredovalci od teh kupčij izključeni.
X Kultura sončnic v Romuniji v porastu. Nemškemu prizadevanju se imajo v Romuniji zahvaliti, da so ploskev, posejano s sončnicami izza lanskega leta od 100.000 hektarjev zvišali na 400.000 hektarjev.
X Pšenice bodo v letu 1942 posejali v Zedinjenih državah na 55 milijonih oralih. Napram posejani ploskvi leta 1941 pomeni to znižanje za 7 milijonov oralov.
X Grški tobak za Nemčijo. Vse prekomerne in stare zaloge grškega tobaka je odkupila Nemčija. Na željo nemških oblasti, se bo pri tej kupčiji izključilo vse posredovalce, da bodo imeli od zaslužka korist edino pridelovalci in njihove družine.
Maksimirane cene
za «adje in socivje
V zvezi /, uredbo o ureditvi cen sadju in sočivju, ki jo prinašamo na drugem mestu in na po llagi oglasa, ki ga je prinesla »Marburger Zeitung« z dne 7. in 8. junija t. 1., veljajo do prihod, nega razglasa nižje označene najvišje cene za štajersko sadje in sočivje.
Cena je izražena v Rexhspfennig_ih in mišljena za en kilogram, kjer ni označbe, da gre za šopek. Prvi dve postavki predstavljata prodajno ceno pridelovalcev, ki jih smejo zahtevali o1 trgovcev na drobno. Prva številka velja za blago A, druga za blago B kva.
jone sadnih dreves k desetim milijonom, ki jih ima ostala štajerska. V normalnih časih je izvažala Spodnja štajerska jedva 12.000 ton. Gorenjska izkazuje 600.000 sadnih dreves. Marca letošnjega leta je Gauleiter izdal oklic za »sadno bitko« na štajerskem. Upati je, da bo štajerska pri količkaj dobrem vremenu dobro odrezala.
Tudi Donauland, ki ima okrog . 28 milijonov dreves, se je potrudil glede dviga svoje sadne produkcije. V tej pokrajini so izdatno zboljšali sadjarstvo. Ostala Evropa pričakuje prav tako dobro sadno letino, čeprav so nekoliko trpele rane sadne vrste.
litete. Tretja in četrta številka predstavlja ceno, ki jo morajo plačati potrošniki za A in B blago, če ga kupijo pri pridelovalcu ali trgovcu na drobno.
Grah v strokih: 36, 27, 48, 36. Kumare: 56, 42, 72, 56. Karfijola: 80, 60, 104, 78. Korenje, letošno, šopek od 15 komadov: 13, 10, 18, 13. Kolerabica z svežim listjem: 30, 22, 40, 30. Hren: 70, 40, 92, 68. Peteržilj v zelenem stanju, šopek: 2, — 3, —. Por: 20, 15, 26, 20. Redkvica okrogla, šopek od 15 ko. madov: 3, 2, 4, 3. Redkvica dolga, bela, 15 komadov v enem šopku: 4. 3, 5, 4. Redkev brez zelenega listja: 20, 15, 26, 20. Rabarbara: 9, 6. 12, 8. Rudeča pesa, stara: 14. 10. 18, 13. Salata, glavnata: 20, 15, 26. 20. Salata, končna: 14, 10. 18, 13. Salata berivka: 10, 7, 14, 10. šnitlih, šopek: 2, —, 3, —. šparglji: 110, 80, 140, 104. špinača: 18, 13, 24, 18. Zelenjava za juho šopek od 5 dkg: 3, —, 4, —. čebula letošnja: 15, 11, 20, 14. črešnje: Trdice in srčni-ce: 40, 30, 52, 40. Gozdne ali vodne ter črešnje manjvrednih vrst in malega sadu: 32, 24, 42, 32.
Cene A se sme zahtevati samo za prvovrstno blago. Za blago slabše vrste pa cene B. Prodaja je dovoljena samo po teži, v kolikor ni v prednjem nekaj druzega določeno.
0	oddaji kož,
kosti in rogov
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo, je objavil sledeči razglas:
»V svrho ureditve oddajanja rogov, kosti in kož — kar je dolžnost vseh mesarjev, — se začasno odreja.
Nadzorstvo oddaje vodi Beauftragter der stelermärkischen Fleischer- und Selchervereinigung beim Arbeitspolitischen Amt, Abteilung Handwerk, Marburg, Vik-tringhofgasse 11. Kot zbirališča se razen po zgoraj imenovanem združenju določenih oddajališč določi tvrdki Johann J e-
1	e n c, Häute- und Leder-Großhändler in Cilli ter Josef P i r i c h, Leder- und Häute-Großhändler in Marburg.
Loj in svinjska klavna mast se mora iz-
Nemška planšarica je marljiva pri delu.
ročati izključno samo tistim zbiralcem, ki jih določi zgoraj imenovano združenje.
V	svrho obračunanja in dokazov oddaje veljajo tiskovine, kakor jih na svojem področju uporablja Viehwirtschaftsverband Südmark«.
Skrb za cenejši
električni tok
Šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je dne 6. junija t. 1. izdal odredbo, ki ureja oskrbo Spodnje Štajerske z električnim tokom in plinom.
V	to svrho je bilo zaplenjeno v korist Reichsgau-a Steiermark vse premično m nepremično premoženje niže navedenih tvrdk: Električna centrala Fala a. _ d., Trboveljska premogokopna družba, državni rudnik Velenje in Kranjska deželna elektrarna.
Iz teh tvrdk je nastala javno-pravna korporacija »Energieversorgung Südsteiermark« z sedežem v Marburg-u. Energieversorgung Südsteiermark bo na področju Spodnje Štajerske imela pravico uporabljati državna zemljišča, zemljišča Reichsgau-a Steiermark, občin in občinskih zvez za električne in telefonske naprave.
štajerski »kokošji zakon«. V 16. stoletju je bil na Štajerskem v veljavi zakon, po katerem so se smele kokoši oddaljiti od svojega kurnika le v tolikem krogu razdalje, kot je človek lahko vrgel srednje težko kladivo. S tem pa seveda ni bilo rečeno, da sme sosed kokoš, ki bi jo zalotil na svojem zemljišču, tudi ubiti. Pač pa je imel pravico zahtevati primerno odškodnino. Če pa bi kljub temu kokoš ubil, bi moral plačati za vsako pero, kolikor jih je imela dotična kokoš, po 72 krajcarjev kazni. Na isti način se je v tisti dobi kaznovala tudi tatvina kokoši.
UMNI KMETOVALEC
Pozor pred peronosporo!
»Peronospora« ali »trsna plesen« (Plasmopara viticola de By.) je ena izmed najrazširjenejših in nevarnih glivičnih bolezni vinske trte. če pravo, časno ne podvzamemo vse potreftne mere v obrambo in zatiranje te bole. zni, ista lahko povzroči izredno škodo ter zelo občutno zmanjša vinski pridelek.
Razvoj peionospore na vinski trti.
(Pojasnilo v besedilu.)
Bolezen je bila v prejšnjem stoletju prenešena iz Amerike v Evropo, kjer se je kmalu povsod razširila. Napada vse zelene trsne dele. Posebno na spodnji strani listov se poleti lepo opa. zijo značilne bele, prašnate pege, katerim z zgornje strani listov odgovar. jajo bledorumeni tzv. »oljnati madeži«, ki označujejo okuženo listje 1—2 dni pred izbruhom bolezni. Listje se na teh mestih kmalu posuši in porjavi. Kot rečeno, napade bolezen vse zelene
trsne dele, tako tudi kabmke pred in po cvetju ter odraščajoče grozde, katerih jagode vsled tega počrnijo in se posušijo.
Opisana takozvana polet n a o b-1 i k a razvoja te nevarne glivične Ro. lezni je vinogradnikom splošno znana; manj znan pa jim je način okužbe In prostemu očesu neviden razvoj ter Življenjski pogoji, od česar v veliki meri zavisi pravočasno in pravilno zatiranje bolezni.
Glivica prezimi v odpadlem listju v obliki takozvanih zimskih t r o s o v (oospore, si. 1.). Tekom jeseni in zime razpada listje na zemlji, zimski trosi spomladi vzkalijo in tvorijo majhnim bučkam podobne organe (fako. zvane primarne konidije, si. 2), ki kmalu izločijo prve z dvema bičkoma opremljene trose ali blodilice (zoospo. re, si. 3.). Te nanese deževje in veter na listje, kjer nekaj časa blodijo v deževnih ali rosnih kapljicah ter ob ugodnih vremenskih pogojih kmalu izvršijo okužbo tako, da vzkalijo skozi listne reže med listno staničje (si. 4,). Primerna vlaga, posebno toplo nočno deževje in toplota 14—28° Č zelo pospešuje okužbe in razvoj bolezni. Po preteku 5—18 dni, takozvani valilni ali inkubacijski dobi, ki je zelo odvisna od vremenskih prilik, se na zgornji strani okuženega listja nato pojavijo rumenkaste lise. že oreje omenjeni »oljnati madeži«.
Kmalu nato sledi »prvi izbruh« Do-lezni skozi listne reže na spodnji strani listov, kjer se pojavijo za »peronosporo« značilne prašnate lise. če jih po. gledamo pod drobnogledom vidimo, da so sestavljene iz neštetih do IV2 mm dolgih razčlenjenih t" o s o n o s c e v (si. 5.), ki na svojih koncih odvajajo drobne prozorne poletne trose jaj^aste' oblike (si. 6.). Te raznaša veter v ogromnih množinah po vinogradih, kjer širijo bolezen. V kapljici rose ali dežja ti trosi namreč izločijo 4 do 8 majhnih, nekaj časa gibljivih blodilic (¿1. 7.), ki skozi dihalne reže okužijo zelene trsne dele. Po preteku nekaj dni bolezen ponovno na isti način izbruh, ne, kar se tekom poletja večkrat ponavlja. šele proti .jeseni ti »poletni izbruhi« ponehajo, a glivica razvija v listju in drugih trsnih delih za prezimi. tev primerne zimske trose, ki bodo v prihodnjem letu ponovno izhodišče bolezni.
Naglasiti je treba, da enkrat okuženih trsnih delov ne moremo več zdraviti. Bolezen torej edino lahko v njenem napredovanju in razširjenju omejimo ter preprečujemo nove okužbe. To dosežemo najuspešnejše s pravočasnim in pravilnim škropljenjem vinske trte in sicer pred prvimi okužbami s poletnimi trosi (si. 6.). škropljenje izvajamo s škropivi, ki vsebujejo Da-
ker, kateri v deževnici a!, rosi ia* up. Ijen uničuje kaljivost irosov. Ker vemo, da se okužbe in »izbruhi bolezni« (tvorba poletnih trosov) v glavnem vršijo skozi listne reže na spodnji strani listja, je razumljivo, da površno barvanje trsnega listja z bakreno, apneno brozgo ne more mnogo koristiti ter je le potrata škropiva ¡n dela. Posebno je torej treba temeljito in c;/n finejše v obliki megle poškropiti spodnje listne strani, pa tudi ostale ze'ene dele trte ter grozde
Za prvo škropljenje se navadno.uporablja 1—1.5% bakreno-apnena (bor-doška) brozga; za drugo in nadaljnje škropljenje pa 2—2Va% brozga ob prevladujočem vlažnem, a 1V2% ob pretežno suhem vremenu.
Prvo škropljenje se navadno izvrši koncem maja ali v začetku jun'ja; naslednja 3 do 4 škropljenji pa se izvajajo do prve polovice avgusta vsaKih 10 do 15 di»i, kar je odvisno od vremenskih prilik.
Za eno škropljenje je računati s po. rabo 25—40 litrov brozge na 1 ar, kar odgovarja količini 14 do 23 kg moure galice (za 1% brozgo) na oral. Temu odgovarjajoče si je torej potrebno preskrbeti modro galico za 3—4 škropljenja.
Kjer se v večji množini pojavijo gjo_ zdni sukači (črvi), jih pokon&jje-1110 istočasno s peronosporo na la.n::-čin, da bakreno-apneno brozgo p iprn. vi.mo v zvezi z arzenovimi preparati n. pr. z »Urania zelenilom« ali z r.pne. nim arzenijatom.
Predpogoj za uspeh škropljenj^ pa je pravilno pripravljena brozga; ako j a sestavljena s premajhno količino apna lahko povzroči na zelenih delih r.:e hude poškodbe — »opekline«. V pravilno pripravljeni brozgi fenolftalinov papir (dobi se v lekarni ali drogerlji) pordeči, drugače je brozgi treba še dodati apnenega beleža.
Za uspešno zatiranje peronospore je treba upoštevati še sledeče:
1.	Pri novih nas'adih naj znašajo razdalje med. vrstami vsaj 1 do 1.2 m. Pregosti nasadi se namreč po deževju težje posušijo kot redkejši, .1 vlaga po. spešuje razvoj bolezni.
2.	Vodne poganjke in »roparje< je treba iz vinograda čimpreje odstraniti, ker jih bolezen prvenstveno napada. Mladike je treba pravočasno, povezati.
3.	Plevel v vinogradu pospešuj-; bolezen, ker zadržuje v njem vlago.
4.	Prekomerno gnojenje vinograda z dušičnimi gnojili tudi pospešuje bolezen, ker prevelika količina dušika zrlo zviša količino vode v rastlinskem, sta-ničju, ki vsled tega lažje podleže okužbi.
5.	Odpadlo listje in trsne odpadke je v jeseni treba iz vinograda odstraniti in sežgati.
Ker je posebno v vlažnih in toplih letih pravilno in pravočasno škroplje. nje za višino pridelka odločilnega po. mena, naj to delo vsak vinogradn k in viničar čim Skrbnejše opravi
Svan»ere ci, pazite
Kužna ohromelost svinj ogrožava vašo svinjerejo. Bodite oprezni glede preteče prenosljivosti te kužne bolezni in ravnajte se najtočnejše po sledečih določilih previdnosti in obrambe:
Izogibajte se tujih hlevov in dvorišč.
Zabranite dostop v svoja dvorišča vsem tujim osebam in nikakor ne do. volite prenočevanja v hlevih.
Bodite previdni pri menjanju služin. čadš, skrbite za največjo čistočo oMe-ke, perila in čevljev.
Ne kupujte svinj neznanega izvora.
Posipajte dohode v hleve z apnen'm prahom
Prepovedano je uporabljati hlevsko
km Varčujtno vedno in povsod. Vojni čas v katerem živimo, zahteva od nas vseh varčnost. To ne velja samo za meščane, temveč v isti, če ne še v večji meri, za po-dežebre Predvsem naj se ne zametuje nobenih odpadkov. Cunje, papir, lepenka, stare kovine vseh vrst, star gumi, razbito steklo, staro usnje itd. predstavljajo vrednosti, ki nam z&mujen čas s čuvanjem in zbiranjem nagradijo.
Kdor kako železo več ne rabi, ker je polomljeno, si-rivljeno ali nerabno, ga naj ne cdvrže. Lshko se ga proda kot staro železo. Rabljen, zarjavel, skrivljen žrebelj, ki smo ga v mirnih časih vrgli v smeti, se da lep" zravnati in če ga namastimo, je zopet up< labljiv. Isto velja za staro rabljeno žico. Namesto v smeti, jo je shraniti, ker se lahko uporabi kot žica ali pa proda kot staro železo. Tudi zbiranje starih tub, kovinastih škatelj, doz itd., ki predstavljajo v množini prav lepe vsote in so v vsakem stanovanju, je priporočljivo. Kakor I
Delavci pri težkih dodatne
»Marburger Zeitung« je objavila uradni razglas, ki odreja, &o morajo delodajalci do 20. junija 1941 pri »Aussendienststelle 'des Gewerbeauf. sichisamtes Graz in Marburg, Burger. gasse 12,« predložiti sezname delavcev, ki opravljajo težka dela. Na podla, gi teh seznamov bodo oblasti s tež. kini -delom zaposlenim delavcem izdale k sedanjim še posebne nakaznice za živila
Za delavce težkih del se smatrajo dot: eni delavci, ki so stalno zaposleni pri težkih delih. Kdor opravlja samo od slučaja do slučaja ali samo v gotovih dneh težka dela, ne pride v poštev. Tudj normalno obrtno delo se ne smatra za težko delo.
K težkemu delu se šteje tudi stalno opravilo pri napravah, ki razvijajo veliko vročino, velik prah ali kake druge zdravju škodljive snovi.
Uvodoma omenjeni uradni razglas podrobno objašnjuje, katera dela se v posamezni industrijsko-obrtnih strokah smatra kot težka dela. Naštete so sledeče industrije: rudarstvo, industrie ja kamnoseštvo, zemeljska dela, b*ï-dobivanje kovin, predelava kovin, fce.
na svoje svinje!
orodje, prevozna sredstva, krmo, ste-ljo, gnoj itd. iz dvorišča, za katerega se ne more dokazati, da je tamkaj zdravstveno stanje svinj nesumljivo.
Meso, klavni in kuhinjski odpadki (pomije,) kakor voda, v kateri je bilo meso oprano, se smejo uporabljati kot svinjska hrana le pod pogojem, da je vse dobro prekuhano.
Opazujte dnevno svoje svinje in njih zdravstveno stanje. Sumljivi znaki se morajo takoj prijaviti pri občini aH žandarmeriji. Pregled po uradnem ži. vinozdravniku je brezplačen. Do nje. govega prihoda se ne sme zaklati aH odstraniti iz dvorišča nobene svinje.
-•sno, se stare kovine pretope in zopet uporabijo v kovinstvu. Star gumi prekuhajo in uporabijo pri izdelavi novega blaga. Iz krp izdelujejo novo tekstilno blago, oziroma jih uporabijo pri izdelavi papirja. Tudi stari usnjeni odpadki se predelajo. Vsak odpadek je danes nekaj vreden. Zato je tudi v interesu poedincev in skupnosti. da se jih ne zametava, temveč zbira in proda.
km. Letošnja košnja se je ponekod že pričela z začetkom tega tedna. Na košnji, odnosno na letošnji travi se posebno izrazito pozna vpliv letošnjega vremena: redka, a visoko rastla trava. To se pravi, da je bilo v zgodnji spomladi presuho vreme, da bi bile zamogle pognati vse klice travnih semen, a poznejša množina mokrote (dežja) je pognala to, kar je zrastlo, v bujno, visoko rast. Na posebno ugodnih legah je trava izredno visoka. Glavna košnja pričenja te dni.
delih dobijo živilske nakaznice
mična industrija, tekstilna industrija, izdelava in predelava papirja, tiskar, ska industrija, industrija usnja, industrija kavčuka in azbesta, industrija drv in predelave lesa, prehranjevalna industrija, oblačilna industrija, plinar. ne, rečna plovidba in gozdarstvo.
V gozdarstvu je podiralce dreves, drvarje, graditelje potov, komnolonj-ske delavce, delavce pri urejevanju hudournikov ter tiste, ki delajo pri zazi. danju in zaježenju lavin, smatrati za delavce težkih del
Ureditev trgovine s sadjem in sočivjem
šef Civilne ukrave za Spodnjo štajersko je izdal z dnem 30. maja 1941 naslednjo odredbo o ureditvi cen v trgovini s sadjem (sočivjem) in južnim sadjem na Spodnjem Štajerskem.
Na podlagi § 3 odredbe o ureditvi cen na Spodnjem štajerskem z dne 9. maja 1941 (V. u. A.-Bl. Nr. 12, str. 41) odrejam: § 1
(1) Za sadje in zelenjavo, ki se proizvaja na Spodnjem štajerskem, se od strani mojega službenega mesta sproti določijo
maksimalne cene za potrošače. Maksimalne cene se smejo principielno zahtevati samo za blago najboljše kakovosti (Güteklasse A). Blago slabše kakovosti (Güteklasse B.) se mora oddati vsaj za 25% ceneje.
Cene bodo razglašene v »Marburger Zeitung« in sicer vedno dan preje, preden stopijo v veljavo.
(2) Prodaja spodnještajerskega sadja in zenlenjave se sme vršiti samo po teži, v kolikor to ni drugače dopuščeno v posameznih določevanjih cen.
§ 2
(1)	V kolikor se uvaža sadje, zelenjava in južno sadje iz Reich-a ali iz inozemstva na Spodnje Štajersko, veljajo sledeči predpisi za izračunavanje cen:
a)	Maksimalna cena za oddajo veletrgovine iz lastnega skladišča, sme biti sestavljena samo iz nakupne cene (čiste blagovne cene, prištevši stvarno naraslih stroškov za tovornino in carino) in Iz dobička od 10% od nakupne cene. Veletr-govci so dolžni izstaviti račune za vse prodaje, iz katerih so razvidna Imena prodajalca in kupca, vrsta in količina blaga ter prodajna cena po prodajni enoti.
b)	Maksimalna oddajna cena za trgovino na drobno '(Verbraucherhöchstpreis) sme biti sestavljena samo iz nakupne cene (čista blagovna cena, prištevši stroškov otvornine, ki so stvarno narasli pri transportu od veletrgovca k trgovcu na drobno) in iz dobička od 30% od nakupne cene.
(2)	Pribitki za dobiček vefetrgovca in trgovca na drobno se smejo tudi tedaj samo enkrat prišteti, ako prevzame več trgovcev iste stopnje razdelitev blaga.
V cenah in dobičkih, določenih v §§ 1 In 2, so upoštevani vsi stroški in izguba (gnitje in pokvara), kakor tudi stroški za izgubljeno (za daljno uporabo nesposobnega) pakovanja.
§ 4
Ureditev cen za razpošiljamo trgovino s spodnještajerskim sadjem in zelenjavo ustane pridržana.
§ 5
Prestopki določb te odredbe se kaznujejo po § 4 odredbe o določitvi cen na Spodnjem Štajerskem zdne 9. maja 1941.
O izročanju
in prodaji masla
Šef civilne uprave, pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo, je dne 7. junija 1941 izdal razglas, ki določa tvrdko Molkereigenossenschaft Marburg, Tegetthoffstraße Nr. 51, kot zbirališče masla za Marburg Stadt in bližnjo okolico. Pri tem zbirališču je oddajati vso maslo, vključno tistega, ki so ga izdelovalci doslej prodajali trgovcem, gostilnam in domačim gospodinjstvom.
Razpečevala na malo, (trgovci) in ve-lepotrošniki (gostilne, kantine, vzgojeva-lišča itd.) morejo svoje potrebe kriti proti nakaznicam (Bezugscheine) pri gore imenovani »Molkereigenosenschaft«. Nadaljne razpečevalce na malo se bo po potrebi postavilo. Posamezni opravičenci dobijo v Marburg-u do nadaljnega maslo pri raz-pečevalcih (trgovcih) na drobno.
Vrečo z zlatniki iz 14. stoletja so našli pri neki pregraditvi med mestoma Briigge in Ostende. V vreči se je nahajalo več sto zlatnikov, ki nosijo slike flandrij-skih in brabantskih grofov.
MALE VESTI
*	Admiral Lutjens je našel pri potopitvi nemške bojne ladje »B i s m a r c k« junaško smrt. Fiihrer in vrhovni poveljnik nemške vojske je imenoval za njegovega naslednika dosedanjega šefa štaba pomorskega vojskovanja admirala Schniewind-a.
*	General Antonescu, državni vodja Romunije, se je zglasil na povabilo nemške državne vlade preteklo sredo v Miinchenu, kjer je bil prisrčno sprejet s strani nemškega zunanjega ministra v. R i b b e n-tropa.
*	Prebivalstvo Nemčije je v stalnem porastu. V Nemčiji se je 1. 1933. na vsakih 1000 prebivalcev rodilo 14.7 otrok. Statistika za leto 1939 izkazuje že 20.3 rojstev letno. Visoko število rojstev je jasen dokaz, da so gospodarske, prehranjevalne in zdravstvene razmere v Nemčiji na višku.
*	Novi zunanji minister Hrvatske. Po-glavnik Dr. Ante Pavelič je imenoval dosedanjega državnega tajnika v hrvatskem ministrstvu za zunanje zadeve dr. Mladena Lorkoviča za zunanjega ministra. Doslej je vodil zunanje ministrstvo dr. Pavelič sam.
*	Ljudsko štetje v nezasedeni Franciji. Dne 17. junija t. 1. se bo v nezasedeni Franciji vršilo ljudsko štetje vseh oseb, ki so bile rojene med 1. januarjem 1876 in 31. decembrom 1926.
*	Japonska je priznala samostojno Hrvatsko. Japonski zunanji minister M a-c u o k a je sporočil hrvatski vladi, da je Japonska sklenila priznati samostojno in neodvisno hrvatsko državo.
*	Chevrolet umrl. V Detroitu v Ameriki je umrl znani ameriški fabrikant avtomobilov Louis Chevrolet v 62. letu svoje starosti.
*	Volkswohlfahrt na Spodnjem Štajerskem. Urad Volkswohlfahrt bo v okviru organizacije Steirischer Heimatbund glasom svoje zadnje delovne seje na Spodnjem Štajerskem ustanovil 153 otročjih vrtcov za malčke od treh do šestih let. Tozadevne vzgojiteljice in negovalke pridejo iz Reich-a in bodo razbremenile že tukaj delujoče sestre. Da se zajezi nevarnost, ki preti prebivalcem od rahitide, bo Volkswohlfahrt začel to bolezen z vsemi sredst/i pobijati. Izza časa gospodarskih kriz se je ta bolezen precej udomačila, ker niso srbske oblasti proti širjenju iste v tem pogledu nič načrtnega podvzele. Zamišljena je tudi delitev hrane po šolah. Noben otrok se ne bo lačen ali prezebajoč udeleževal šolskega pouka, kakor se je to dogajalo v zadnjih letih. Tudi o ureditvi okrevaliških in oskrbniških domov se je izčrpno razpravljalo ter sklenilo vse podrobnosti. Seja je pokazala, da razvija Volkswohlfahrt na Spodnjem Štajerskem na vseh področjih svojega obsežnega delovanja resno in načrtno udejstvovanje.
*	Vojne ujetnike iz pokrajine Ljubljana bodo odpustili. Kakor poročajo nemški listi, so sklenile nemške in italijanske vojaške oblasti izpustiti tiste vojne ujetnike srbske vojske, ki so doma iz pokrajine Ljubljana.
*	Izvršena smrtna obsodba. Bans Klin-ker, rojen dne 12. marca 1895, je bil dne 4. junija t. 1. pokončan, ker ga je izjemno sodišče v Hamburg-u obsodilo na smrt. Umoril je svojo mater.
*	Železniška nesreča v Romuniji. Brzo-vlak, ki vozi iz Bukovine proti Bukarešti, je zavozil preteklo soboto blizu postaje Ploesti v neki osebni vlak. Vlaka sta trčila s tako silo eden ob druzega, da je bilo v dveh uničenih vagonih deset mrtvih in trideset ranjenih.	,
*	Romunija ima 13 milijonov prebivalcev. Romunija šteje na podlagi zadnjega ljudskega šetja okrog 13 milijonov prebivalcev. Prestolnica Bukarešta izkazuje skoro en milijon prebivalcev.
*	Milijon hroščev so nabrali. V okrožju Calw pri Stuttgartu so napovedali meseca maja skoraj vsi prebivalci vasi Gräfenhausen borbo majskim hroščem, ki so v tem letu preplavili imenovani kraj. V desetih dneh so nabrali 22 centov teh škodljivcev. Neki računarji so izračunali, da je bilo s tem uničenih nad milijon hroščev.
*	Volitve za perzijski (iranski) parlament. Perzijskemu ali iranskemu parlamentu poteče 13. oktobra t. 1. njegova doba. Cesar je radi tega pooblastil vlado, da pripravi volitve za nov parlament.
*	Obnova kmetij na nizozemskih bojiščih. Kakor poročajo nemški listi, je bilo na takozvani Grebbe-črti na Holandskem lansko leto vsled vojnih operacij uničenih 527 kmetij. 1. aprila letošnjega leta je bilo pozidanih zopet 217 kmetij na prejšnjih ruševinah. S v tem poletju bodo vse porušene kmetije popolnoma vzpostavljene. Holandcem gredo nemške okupacijske oblasti zelo na roko, sicer obnova ne bi bila tako hitra.
*	Sirija šteje 3 milijone prebivalcev. Pri ljudskem štetju v Siriji so našteli 2,636.000 prebivalcev. Nestalno biva v Siriji 328.000 pripadnikov raznih plemen.
*	Ameriška pomoč Kitajski. Amerikan-ci bodo baje poslali kitajski vladi maršala Čangkajška raznega vojnega materijala v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Prve dobave so že prispele na Kitajsko.
*	80 :20. V Zedinjenih državah se ba-vi Gallupov zavod z raznimi preiskovanji ljudskega mišljenja. Nedavno so preizkusili mnenje Amerikancev glede sedanje vojne. 80% se je izreklo proti vstopu Amerike v vojno in le 20°/o se jih je navdušilo za vojno.
*	Obvezna delovna služba na Nizozemskem. Na Nizozemskem so uvedli s posebnim zakonom obvezno delovno službo za mladeniče in dekleta v starosti od IS. do 25. leta. Delovna služba traja 6 mesecev.
*	Norveška trgovinska mornarica je izgubila od izbruha vojne v septembru 1939 do sedaj 186 parnikov in motornih ladij s skupno tonažo 671.000 brutoregistrskih ton.
*	Strahovit vihar ob reki Ganges. V
območju Barisala ob reki Ganges je divjal pred kratkim strahovit vihar. Več vasi in naselbin je bilo popolnoma porušenih. 5000 ljudi je baje pri tem utonilo.
*	V nacional-socialistični Nemčiji napredujejo po svojih zmožnostih. Paul Schnack iz Weissenthurn-a je bil zidar. V svojih prostih urah je pridno gojil petje. Na veliki radio-razstavi v Berlinu leta 1936 je kot tenorist postal državni prvak. S tem je postal znan, kar mu je omogočilo obisk pevske šole in pozneje nastavitev v raznih operetnih gledališčih. Danes je Schnack prvi pevec mestnega gledališča v Wiirzburg-u.
*	Vselitev Hrvatov iz inozemstva na Hrvatsko. Hrvatska vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo izvedla povratek tistih Hrvatov, ki ne živijo na Hrvatskem.
*	Velika suša na vzhodu Zedinjenih držav, že od 20 aprila vlada v vzhodnih predelih Zedinjenih držav nenavadno velika vročina, ki je uničila poljske pridelke v milijonski vrednosti. Posebno velika je škoda v državah New York in New Jersey.
*	Agrarna reforma v Bolgariji. Bolgariji vrnjeni pokrajini Macedonija in Tracija razpolagata z velikimi površinami zemlje, ki jo je treba naseliti in obdelati. V po-štev pride preselitev kmetovalcev iz stare kraljevine, kjer je obljudenost precejšna. Ureditev te zadeve je povezana z agrarno reformo cele kraljevine, je izjavil bolgarski kmetijski minister Kušev.
*	Čudna oporoka. Nedavno ju umrl na Danskem znani raziskovalec žuželk Will Lundbeck, ki je zapustil muzeju v Kopen-hagenu svojo zbirko, sestoječo iz 50.000 muh.
*	Bolgarski kralj Boris je obiskal na svojem povratku iz Nemčije italijansko kraljevsko dvojico v vili San Rossore blizu mesta Pisa.
*	Z zvonom pozdravjlajo novorojenca.
V	mestu Liineburg so uvedli lepo šego, da pozdravi zvonček na rotovžu vsakega novorojenca po rojstvu.
*	Novi policijski ravnatelj v Zagrebu. Hrvatska vlada je imenovala dr. Josip-a Vragovič-a za policijskega ravnatelja v
*	Bil je milijonar in živel je kot berač.
V	Pielisu na Finskem je umrl starček, ki je desetletja pred cerkvenimi vhodi prosu milodarov. Ko so po smrti pregledali njegovo siromašno stanovanje, so v največje začudenje našli testament. Mož je celo svoje premoženje zapustil univerzi v Helsinkih, v svrho podpiranja revnih dijakov. Testament je govoril o 25 milijonih finskih mark, kar predstavlja v našem denarju nad milijon Reichsmark. Prvotno so mislili da gre za potegavščino ah pa za slabo možgansko delovanje pokojnega. Pri natančnejšem pregledu stanovanja, so pa našli skrinjico, ki je v raznih starih zlatnikih vsebovala imenovano bogatstvo.
*	Planinski orel nad Spodnjo štajersko. Pretekli ponedeljek je veličanstveno priplul nad Marburg prekrasen planinski orel, ki je moral imeti najmanj dva in pol metra razpetine kril. Veliki ropar je p ul od severo-zapadne strani proti Madžarski. Liudie so opazovali kralja naših ptic z velikim zanimanjem tako dolgo, dokler m izginil na obzorju.
*	Lepo uspeli koncerti vojaške godbe na podeželju. Steirischer Heimatbund je s sodelovanjem vojaških oblasti priredil v času od 31. maja do 6. junija v raznih krajih Spodnje štajerske koncerte vojaške godbe, ki so bili povsod zelo številno
obiskani. Na stotine kmetskih lju«" J.« prišlo od blizu in daleč k tem koncertom. Mnogi moški obiskovalci so pri tej P*" liki nosili tudi svoja nekdanja od'ikovanfa iz svetovne vojne. Ljudje so bili izredno veseli ob zvokih- vojaške godbe ter «oj povsod želeli ponovitve. Tudi godberita so občutili spričo lepega sprejema m pogostitve, da so na Spodnjem ŠtajerstaOT kakor doma. Heimatbundu se je zahvjSffi za te lepe prireditve, ki bodo ostale vsem poslušalcem v najlepšem spominu. Ji koncerti na deželi so bih pač najlepše znamenje povezanosti med prebivalstvom in našo vojsko.
*	Lastno ženo je po nesreči ubil. V Ko-kitnem na češkem je neki kmet zabfal debel kol v zemljo. K nesreči pa je ofl-skočil bat z držala in je zletel njegovi ženi s tako silo na glavo, da je med prevozom v bolnišnico umrla za posledicami poškodb.
*	4600 bolgarskih delavcev odide letos v Nemčijo na delo, kakor je bilo dogovorjeno med vladama Bolgarije in Nemčije, 3600 stavbinskih delavcev in vrtnarjev It Bolgarije je že zaposlenih v Nemčiji.
Učimo se nemščine/
Steirischer Heimatbund je začel na Spodnjem Štajerskem uvajati posebne tečaje za tiste, ki še niso vešči nemščine. To je hvale vredna poteza, ki jo pozdravlja spodnještajersko ljudstvo z vsem srcem. Nemščina je danes glavni jezik v Evropi. Ta jezik ne govori samo 100 milijonov Nemcev v Evropi, nego ga razume najmanj enkrat toliko ljudi po ostalem svetu. V prejšnji Jugoslaviji so na umetni način zavirali pouk nemščine, ker so se bali velike privlačnosti nemške omike. Ovire, ki jih je našim Spodnještajercem v tem pogledu delal bivši srbofilski sistem, so padle. Vsak Spodnještajerc naj se potrudi in priuči jezika, ki ga bo rabil ne samo doma, marveč tudi v drugih delih ogromnega Reicha. Mladino že učijo nemščino v šolah in mladina se bo prav hitro naučila jezika, ki ji je bil doslej deloma tuj. Več potrpežljivosti in žilavosti bodo morali pokazati odrasli ljudje, toda z dobro voljo bo vse šlo. Spočetka bo šlo mnogim Štajercem malo trdo, kljub temu pa bodo premagali tudi te vire. V interesu vsakogar je, da se čim prej nauči nemški. Pot do dovršenega znanja je dolga, lažje pa je doseči tisto znanje, ki ga človek potrebuje za vsakodnevno sporazumel anje. Učili se bomo lahko, če bomo vedno mislili le na to, da ho znanje nemščine koristilo vsaUemu izmed nas. Naše geslo je: MI VSI SE UČIMO NEMŠČINE!
Organizacija Steirischer Heimatbund — Ann Volksbildung, Kreisführung Marburg-Stadt, Gerichtshofgasse 1, sprejema dnevno med 8. in 12. ter 16. in 19. uro prijave v učne tečaje za nemški jezik. Predvideni so štirje tečaji po 6 tednov. Pouk bo dvakrat tedensko zvečer in bo trajal uro in pol. Na izbiro so ponedeljek in četrtek ter torek in petek. Učnina celega
s OJ...ičea ljudski škodljivec. 10. junija je bil usmrčen 28 letni Josef Math iz Graza, ki ga je posebno sodišče v Grazu kot ljudskega škodljivca obsodilo na smrt. Math je bil že enajstkrat predkaznovan in je nepoboljšljiv zločinec iz navade. Zakrivil je več vlomov, deloma tudi z izkoriščanjem zatemnitve. Eno tatvino je zakrivil v hiši nekega frontnega bojevnika.
Kameleona je poslal iz Afrike svojemu prijatelju. Neki nemški vojak, ki se bori v Afriki, je poslal svojemu prijatelju v Lieg-nitzu v majhnem poštnem paketiču kameleona, t. j. malega afriškega kuščarja, ki spreminja vsak hip svojo barvo. Živalca je bila ¡5 dni v paketu brez vode, hrane in zraka, ne da bi ji bilo to pomanjkanje škodovalo. Pri odpiranju paketa se je živalca vrgla takoj v vodo in je pojedla štiri muhe kot prvi obrok.
šolski otroci na štajerskem so zbrali la.k • > leto na stotine kilogramov zdravilnih zelišč. Zbirka je znašala 177.493 kilogramov v vrednosti 30.737 RM. Za domača gospodinjstva so nabrali 385.000 kilogramov črnic, 172.000 kg brusnic, 120.<100 kg malin, 26.000 kg jagod, 12.000 kilogramov ostrožnic in 432.000 kg gob. Za vojno-prehranjevalno gospodarstvo so te zbir ke otrok velikega pomena.
Tudi na Madžarskem bodo vozili na desiii strani. Na Madžarskem so doslej vozili na levi strani ceste. Sedaj se hočejo prilagoditi inozemstvu, ki že davno vozi na desni strani. V zadnjem času so delali nočne poizkuse z vožnjami na desni Strani Ti poizkusi so se feaje obnesli.
Ustanovitelja kitajske republike Suni-atsena so v Nankingu počastili z naslovom oče kitajske republike«. V to svrho je določen vsako leto poseben dan za proslavo Suniatsena.
* Norveški varenci v Nemčiji. Norveška organizacija Nasjonal Samling je poslala sku pino 14 do 16 letnih vajencev v Nemčijo, kje»- bodo razdeljeni na razna učna mesfa.
šesttedenskega tečaja je RM 2.50. Kdor tudi te vsote ne bi zmogel — kar je treba seveda dokazati — dobi primeren popust.
Tečaj bodo vodile strokovno izvežbane učne moči po znani in preizkušeni metodi Walter Weber-ja »Deutsch raseh und rich-tig«. V štirih tečajih po 6 tednov bodo naše ljudi uvedli v nemščino. Priporočati je, da te priložnosti nikdo ne zamudi.
*	Slovesen pogreb bivšega nemškega cesarja Wilhelma II. Pretekli ponedeljek so v vrtni kapelici grajščine Doorn na Holandskem na slovesen način pokopali telesne ostanke bivšega nemškega cesarja Wilhelma II. Komisar za Nizozemsko dr. Seyss-Inquart je pri pogrebu zastopal Fiihrerja ter je položil v grobnici Fiihrer-jev venec, častni bataljon nemške vojske, sestavljen iz vseh treh rodov orožja, je izkazal pokojniku vojaške časti.
*	Ogromni meteor v Srednji Rusiji. V Saransku (Srednja Rusija) so preteklo soboto zagledali meteor, ki je razširil tako blestečo svetlobo, da je opazovalcem, vzelo za par trenutkov vid. Opazovalci domnevajo, da je padel meteor v bližini Saranska na zemljo. Preiskovalna komisija zavoda za preiskovanje meteorjev se je podala na lice mesta.
*	Štorklje so zatemnile celo vas. V vasi Dellstadt v Schlesvvig-Holsteinu je bil te dni naenkrat prekinjen tok za razsvetljavo. Na strehi neke kmetske hiše so se namreč teple štorklje radi gnezda tako neusmiljeno, da je ena izmed teh živali v svoji borbenosti padla na žico električnega voda. Žica se je vtrgala in vaš je bila dalje časa v temi.
*	Huda cenzura v Avstraliji. Avstralska vlada je dobila od parlamenta pooblastilo, da sme ustaviti vsak časopis, ako so se uredniki več kot enkrat pregrešili proti cenzurnim naredbam.
*	Trojčki pri novačenju. Rekrutna komisija v Wanzlebenu pri Magdeburgu je doživela veselo iznenadenje, Predsedniku komisije so se predstavili trojčki, ki so jih označili za sposobne.
*	čebela ga je usmrtila. Pri Marburg-u an der Lahn je učitelj Dippel imel opravka pri čebelnjaku. Vkljub mreže, ki jo je kot zaščito nosil na obrazu, ga je pod očesom pičila čebela. Posledice čebeljnega strupa so bile tako hude, da je mož v par minutah nato umrl.
*	»Deutsche Jugend«. Dne 10. junija je prvi Fähnlein (zastavica) »Deutsche Jugend« v Marburgu dobil svoje ime. Tozadevne slavnosti na Sophienplatz-u se je udeležilo 143 Führer-jev in Pimpf-ov (fan-tičev), ki so po izvršenih raportih peli »Wir sind die Fahnenträger der neuen Zeit« (Mi smo nosilci zastav nove dobe). Bannführer Strobl je v svojem nagovoru podčrtal odlikovanje, ki ga je Deutsche Jugend deležna, ker dobi tako ponosno ime. Z besedami »izdržljivost in požrtvovalnost« je označil dolžnosti mladih fantov. Oberjungzugfiihrer-ju Koller-ju se je zahvalil za njegovo vzorno obnovitveno delo ter ga povišal v Fähnleinführer-ja. Prireditve sta se udeležila dva bojevnika iz bojev pri Narvik-u, odkaterih je Stammführer Fehleisen spregovoril o bojih v deželi polnočnega sonca ter se spomnil tihega junaštva nemških vojakov. Nato je zastavici dal ime »Narvik« ter kroniko in službeno knjigo. Po petju vojaške pesmi »Es war ein Edelweiß«, je Fähnleinführer zastavici še enkrat dal parolo: »Vsak fant se naj pripravi za velike naloge bodočnosti, da bo izpolnil vse, kar se bo nekoč težkega in velikega od njega zahtevalo«. S petjem mladinske himne »Vorwärts, vorwärts, schmettern die hellen Fanfaren« so zaključili lepo uspelo proslavo.
*	Nemške cestne železnice v številkah. Nemške cestne železnice imajo 158.000 uslužbencev. Leta 1940 so prevozile 5642 milijonov potnikov. 181 cestno-železniškili uprav s 219 obrati ima 6933 kilometrov cestno-železniških prog. Za izdrževanje osebnega prometa imajo uprave 16.267 gonilnih vozov, 152 električnih in drugih lokomotiv, 1526 vozov za blago in pakete ter 2761 specialnih in drugih vagonov.
*	V Nemčiji je bodočnost za vse poklice. V Gau-u Danzig-Westpreußen rabijo 11 tisoč samostojnih rokodelskih obrtnikov, da bi obvladali vsa rokodelska dela, ki jih rabi prebivalstvo imenovane pokrajine.
- * Spodnještajerski pevci obiščejo München. Gau München-Oberbayern je povabil spodnještajerske pevce na obisk glavnega mesta nacional-socialističnega po-kreta — München. Mešan pevski zbor, ki ga v to svrho iz društev Männergesangverein Marburg, Pettau in Cilli sestavlja profesor Hermann Frisch, bo pod njegovo taktirko v München-u priredil tri koncerte. Na sporedu bodo same štajerske ljudske pesmi.
*	Deutsche Jugend si je v Marburgu ustanovila svoj prvi Fähnlein (zastavico), to je oddelek mladinske organizacije. Dne 10. junija na obletnico zmage nemškega orožja pri Narviku so v okviru male slavnosti tej zastavici dali ime »Narvik«. Ime Narvik pomeni za nas vse nezlomljivo voljo do zmage, ki je sedaj tudi tej mladini postala dolžnost.
*	Izpopolnitev železniškega prometa. Deutsche Reichsbahn Betriebsamt Marburg (Drau), je v dnevniku »Maburger Zeitung« objavila vözni red novo uvedenih železniških zvez. Iz Marburga (Drau) Hauptbahnhof vozijo dnevno štirje vlaki v Graz in nazaj, dva vlaka v Haidin pri Pettau-u in nazaj, dva vlaka v Steinbrück in nazaj, dva vlaka v Maria-Rast in nazaj ter trije valki v Unterdrauburg in nazaj.
*	Spodnještajerci so peli za radio. Mešan pevski zbor društva »Marburger Männergesangverein« pod vodstvom profesorja Hermann Frisch-a je v Götzovi dvorani zapel tri izbrane štajerske pesmi, ki so jih hkrati sprejeli na plošče za radio-oddaje. Poslušalci radia bodo v doglednem času imeli priložnost, potom radio-oddaj-nice Reichsender Wien občudovati naše lepe kompozicije
(Atlantic)
18 ton težak most so zapeljali po ulicah Amsterdama do mesta, kjer bo služil svojemu namenu.
Ščitimo naravo
Kiior v <livjem rastlinstvu, tako je tudi v našem živalstvu po poljih in gozdovih v zadnjih desetletjih opažati veliko nazadovanje. V naravi ne vidimo več toliko ptičic, pa tudi ne več toliko lepih metuljev in drugih živali, ki so nas nekoč tako razveseljevale. Tega opustošenja je kriv predvsem človek, širjenje mest in naselbin potiskuje naravo v ožje predele, na drugi strani pa razne tvornice s svojimi plini in dimom zelo škodujejo tako rastlinstvu kakor tudi našemu živalstvu. Pa tudi razni izletniki mest so krivi, da mora po zlobi ali neumnosti umreti marsikatera živalca, še preden je izpolnila svojo nalogo. Mnogo zakrivi v tem pogledu nespametna mladina, ki po nepotrebnem trga in ruva cvetlice, trave itd., pa tudi razne živalce niso varne pred mladostnimi izletniki. Na nesmiselni način lovijo mladostniki tudi razne živalce, kakor žabe, belouške, slepiče itd., ki potem večinoma poginejo v ujetništvu.
Dolžnost podeželana kakor tudi meščana je, da posveti, zaščiti narave vso potrebno pozornost, če hočemo, da bo Spodnja štajerska v ¡smislu Gauleiter-jevih besed prekrasen vrt, moramo brez izjeme skrbeti za to, da bo deležna zaščite v naši naravi sleherna koristna rastlina in žival. O tem, kaj je koristno in nekoristno, mnogi ljudje nimajo niti pojma. Mnogim zadostuje, da vidijo kačo in že jo brez pomisleka ubijejo, ker ne vedo, da je na primer belouška prav tako koristna kakor rjava kača ali goš. Mnogi ne vedo, da je cela vrsta sesalcev, plezalcev in mrčesa, ki zasluži radi' svoje koristnosti vso zaščito. Zaščititi moramo ježa, krta, malo poljsko miš, močerada, vse vrste žab, belouško, rjavo kačo, netopirja, polha, rogača, črnega vodnega hrošča, ki je malo manjši od rogača*, pa tudi veliko rdečo mravljo, ki jo najdemo po naših gozdovih. Omenili smo le del tistih živali, ki jih je treba zaščititi. Ko bodo tozadevni nemški zaščitni zakoni raztegnjeni tudi na Spodnjo štajersko, bodo sledila tozadevna točna določila. Za zaščito narave pa niti ni treba pisanega zakona, ker bi naj bil nepisani zakon srčne omike glavni povod' za zaščito narave. Zaščita narave se tiče kmetovalca ravno tako, kakor meščana in izobraženca, ščitimo torej rastline in živali z izjemo škodljivcev, kjerkoli jih le ¡moremo Kot uničevalci škodljivega mrčesja so ptice in druge živali pomagači kmetovalca, zato je podeželje tembolj poklicano k sodelovanju pri zaščiti rastlinstva in živalstva.
km Nemčija ima nad 6000 drevesnic. Po
zadnjem štetju ima Nemčija 6361 drevesnic. Največ drevesnic je v pokrajini Schleswig Holstein.
OGLAŠUJTE!
DOPISI
□	Marburg. V področju mestnega žup-nišča se je v aprilu in maju t. 1. rodilo 96 otrok. Od teh je bilo 49 fantov in 47 deklet. V istem razdobju se je poročilo 27 parov. Umrlo je 17 moških in 27 žensk. —
V	frančiškanskem župnišču so aprila in maja t. 1. zabeležili 15 rojstev in sicer 8 fantov in 7 deklet. Poročilo se je 27 parov. 10 moških in 10 žensk je v tem času umrlo. — V magdalenskem župnišču so v imenovanih dveh mesecih imeli 56 rojstev (27 fantov in 29 deklic). V tem župnišču se je poročilo 57 parov. Smrtni slučaji so dosegli število 89 (56 moških in 33 žensk).
V	številkah so zapopadena tudi rojstva, poroke in smrtni slučaji opuščene župnije v Brundorf-u.
□	Brunndorf b. Marburg. Kopajoča mladina je iz reke Drau potegnila truplo 5 do 6 letnega dobro hranjenega fanta. Utopljenec je nosil kratke hlače iz hlačevinskega blaga ter iz istega blaga izdelane naramnice. Identiteta ponesrečenega otroka še ni ugotovljena.
□	Pobersch b. Marburg. Zadnji čas se iz grobov po pokopališčih kradejo cvetlice. Izgleda da je to delo mladih nepridipravov, ki cvetje potem prodajajo. ' Dolgoprstneži se razen tega tudi ne izogibajo salate in zelenjave iz tamkajšnih vrtnarij. Oblasti so o tatvinah obveščene ter je priporočljivo, da bi tudi obiskovalci grobov sumljivo izgledajočo otročad naznanili, če jo pri tatvinah zasačijo.
O Unter-Rotwein b. Marburg. Na posledicah srčne kapi je izdihnil na njivi 50 letni delavec Johann Ternon. Pokojnik je živel tukaj popolnoma osamljen.
□	Artitsch b. Rann an der Save. Kot preprost kmet sem že dolga leta pred sedanjo vojno zasledoval politično delovanje Adolfa Hitler-ja. Uspehi, ki jih je zaznamoval na vseh področjih, so me vedno razveselili. Vedel sem pač, da bo ta veliki mož in dobrotnik' človeštva nekoč tudi nam Spodnještajercem prinesel svobodo in boljše čase. Ko je prišlo 6. aprila t. 1. do vojne, smo se takoj zavedli, da je ta
veliki dogodek pred našimi vrati. Gnila in življenja nezmožna srbska Jugoslavija, ki se je predrznila Nemčijo izzvati, je p<> računih in željah nas Spodnještajercev v nekaj dneh kapitulira. Konec srbskega' gospodstva in vsega, kar je bilo z istim povezanega, smo vsi srčno pozdravili in odobrili. Kakor vsi Spodnještajerci, tako so tudi naše vasi in kraji ponosni, da so postali sestavni del Velike Nemčije.
□	Oplotnitz b. Gonobitz. Oplotnitz in Tschadran imata čedno razvito lesno industrijo, od katere živi precejšnje število ljudi. Ostala zemlja, kakor vinogradi, so nam nekoč bili lep vir dohodkov, kar se za časa Jugoslavije seveda ni moglo trditi, tudi prinašale precej živeža za ljudi in živali. Pred kakimi osemdesetimi leti smo v Oplotnitz-u imeli steklarno. Iz iste so pozneje uredili lesno industrijo za izdelovanje stolov iz bukovega lesa. Obe, že pred svetovno vojno opuščeni tovarni sta za časa stare monarhije preživljali več V ravnini ležeče senožeti in njive so nam stotin delavskih družin, kar smo pod Srbi zelo pogrešali. V stari Avstriji smo imeli dvojezičen šolski pouk. Vsak otrok se je naučil nemščine, ki jo je pozneje, ko je odšel na delo ali k vojakom, navadno še spopolnil. Po svetovni vojni so pa novi balkanski vladarji odpravili vse, kar je bilo nemškega. Govorili so nam o svobodi. Osvobodili so nas dela, zaslužka in kulturne vzgoje ter vse to zamenjali^ t brezposelnostjo, revščino, zatiranjem in izkoriščanjem. Največja briga jim je bila: »lasten žep«. Sedaj, ko smo se vrnili tja, kamor že tisoč let spadamo in se naše razmere iz dneva v dan v vseh ozirih izboljšujejo, se naše ljudstvo čuti kakor prerojeno. Nas vse navdaja zadovoljstvo, polno velikih upov v lepo in srečno brf-dočnost naše Spodnje štajerske.
□	Bad Radein. Hitler-Jugend-Spielschar, dekleta iz Eggenberg-a pri Graz-u, ki sO. na binkoštne praznike obiskala naše kraje, so nam priredila dve dobro uspeli prireditvi. Popoldanska in jutranja proslava s pestro izbranim pevskim in glasbenim programom nam bo ostala v lepem spominu.
Zeitung"
,'e priporočati vsem tistim podežcla-lom, ki se dnevno žele informirati o logodkih v širnem svetu. »Marburger Zeitung« je edini nemški dnevnik na Spodnjem Štajerskem in prinaša šestkrat na teden najnovejša vojna poročila, svetovne dogodke, zanimive članke, podlistke in dnevne vesti. List je bogato opremljen s slikami najnovejših dogodkov ter ima razen tega veliko oglasov, ki posegajo v gospodarsko življenje naše Spodnje Štajerske. Kdor le premore, naj naroči »Marbur-<>er Zeitung«. Naročila je nasloviti na »Verwaltung der Marburger Zeitung«, Marburg a. d. Drau, Badgasse 6.
□ Trifail. Naš najstarejši tržan in krojač, Joset Nowak, nas je sedaj, star 83 let, za vedno zapustil. Mož zadnjih 23 let ni gojil druge želje, kakor dočakati združitev Spodnje Štajerske z Veliko Nemčijo. Dva meseca pred svojo smrtjo je to tudi ves vzradoščen dočakal. Nowak je pred svetovno vojno dolga leta živel v Nemčiji. Tam je nemški narod do jedra spoznal in ga do dna srca vzljubil. Ljubil je telovadbo ter nam neštetokrat s ponosom kazal zlat prstan, ki ga je spominjal na neko telovadno društvo v Nemčiji, kjer se je kot predtelovadec pri raznih prireditvah odlikoval. V Trifail-u, kjer je v Goro-pevškovi hiši celih 56 let izvrševal krojaško obrt, je bil pred svetovno vojno soustanovitelj prostovoljnega gasilskega društva. Sodeloval je tudi v nemškem pevskem društvu. Za Spodnjo štajersko krivičen in nazadnjaški preobrat v jeseni leta 1918 ga je prisilil, da se je umaknil v zatišje Nowak nam bo kot zaveden Spodnještajerc in velik prijatelj Nemčije tudi po svoji smrti vzor za naše politično delovanje Ostal nam bo v najlepšem spominu.
O Oilli. Minulo nedeljo je Steirischer Heimatbund priredil nogometno tekmo med zbranim moštvom spodnještajerskih mest Marburg in Cilli. Razen mnogoštevilnega občinstva se je tekme udeležil tudi politični komisar mesta Cilli, tovariš Dorf-meister z svojim štabom. Tovariš Dorf-meister je osebno z nemškim pozdravom pozgravil vsakega posameznega športnika, nakar se je tekma pričela. Tekma je ostala neodločena z rezultatom 5:5 (3:2). — Zvečer se je športno občinstvo udeležilo tovariškega držabnega večera, na katerem je svirala vojaška godba. Spregovoril je tovariš Dorfmeister, ki je hkrati prevzel šport pod svojo zaščito. Svoja izvajanja je zaključil z besedami: »Samo v zdravem telesu lahko živi zdrav duh.«
□ Luttenberg. V gradu Eggenberg pri Graz-u taboreča dekleta glasbene visoke šole so na svojem binkoštnem izletu po Spodnji štajerski obiskala okraj Luttenberg. V vseh trgih in vaseh, kjer se je ta Hitler-Jugend-Spielschar ustavila, je na-
šemu ljudstvu s petjem in godbo olepšala praznike. Pri nas so dekleta odigrala tudi vesel gledališki komad. Domačini so se z obiskujočimi na prvi pogled spoprijaznili, kar se je videlo iz njihove soudeležbe pri pravskih nastopih.
□ Oberradkersburg. Kakor sosednje kraje vnašem okolišu, tako je tudi naš trg obiskala Hitler-Jugend-Spielschar iz Eg-genberg-a pri Graz-u. Dekleta so nam priredila veselo pevsko uro in nudila našim poslušalcem lep užitek.
MALI OGLASI
Jablus - Jabolčnik
Ako nimate pijače za domačo uporabo in ako Vam iste primanjkuje, naročite Jablus. Iz Jablusa si napravite izvrsten jabolčnik brez pravega sadjevca. Ker pošta paketov še ne sprejme, združite več odjemalcev in pridite s kolesi ponj. Jablus za 50 litrov stane 2 RM, za 100 litrov 4 RM. Čez tisoč pohvalnih dopisov. Franz R e n i e r, Windisch-Landsberg.	50
C II n i C* krojaške odrezke, staro " " J ® železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino A1 o i s Arbelt er, Marburg, Draugasse 5. 2
Kmetje pozor!
Bliža se košnja, pripraviti si bo treba potrebne dobre kose, ki jih lahko dobite za mali denar pri tvrdki Justin Gu-stinčič, Marburg, NagvstrafJc 14 in v podružnici Thesen.	33
Rabljen stroj za košnjo
žita, sistem Hofherr-Schranz, proda Guts-vervvaltung Hausampacher, Post Kotsch.
55
Hrastove doge
kupuje po najvišji ceni sodarstvo S u 1 -z e r, Marburg a./D., Kasserngasse 7. 75
Seno in slamo vsaki količini Anton
B i r g m a y e r, Marburg — Kartschowin, TegetthoffstraBe 10.	72
Štajerci! Vaše glasilo je
„Štajerski Gospodar"!
Vookoženca krePkega> ki ie vešč s°-
¥U i g zdarstva, kmetijstva in kletarstva, išče Hunkar, vlastelinstvo Mayturn bei Pettau._67
Konjskega
hian«*a oženjenega, treznega, po-maH*»aštenega in pridnega, išče Hunkar, vlastelinstvo Mavturn bei Pettau.
68
»»j--.- brez otrok, stara' 42 let, želi vaCVd poznanstvo z gospodom v stalni službi, tudi z železničarjem. Otrok ni ovira Dopise pod »Stalno« na upravo lista.	78
w < .. z vso oskrbo sprejme Le-Vajenca opold Marin še k, krojaški mojster, PoBnitz bei Marburg. 73
Sodarskega vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj sodarstvo Sulzer, Marburg. Kasserngasse 7.	74
B-starega čez 14 let, ki zna raSIIijCi| po možnosti tudi nemško, sprejme Ferdinand M o m , posestnik, Pla-nitza št. 2, Post Frauheim.	76
■j I _ _ h konjem, okoli 30 let HiapCa starega, pridnega in poštenega, sprejme v stalno in dobro službo A. Ar bei ter, Marburg, Draugasse 5.
Jabolčnik
zdrav, okusen, s 3 do ____ _	4°/o alkoholne stopnje, si napravite za domačo uporabo, ako naročite naš »Jabolčni sok«, ki je pripravljen le iz domačih preparatov in stane z natančnim navodilom za 150 litrov RM 3.25. E. Hribšek, Marburg, Trie-esterstraBe 57.
Mmlje M j^msimki jumt!
Zamenjam vsako količino ripsa, bučnic, sončnic in druge vrste semenja za olje. — Solidna in točna postrežba.
THOMAS KRAINZ, FRAUHEIM
izdelovalnica olja.
79
Hauptschriftleiter Friedrich Golob. — Druck der Marburger Druckerei.