GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 15. APRILA 1960 ■¡fr Poštnina plačana v gotovini -fc LETO IX. — ŠTEV. 16 IZJAVA SEKRETARJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER IVANA MAVSARJA ZA NAŠ LIST PRED V. KONGRESOM SZDLJ Pot, ki jo je Socialistična zveza delovnega ljudstva koprskega okraja prehodila med IV. in V. kongresom, je bila v pravem pomenu šola za vse njene člane. Prehojena pol je tudi pokazala, V Posebna odgovornost za dobro izvedbo predstoječih volitev v nove delavske svete leži seveda na sindikalni organizaciji in se-danjih organih delavskega samoupravljanja v naših gosjjodarskih organizacijah. Se prav posebno pozornost mora sindikalna organizacija skupaj z vodstvom podjetij in drugimi političnimi organizacijami v njih posvetiti izbiri članov za nove delavske svete. Od dobrega kadrovanja bo v prihodnjih dveh letih odvisno delo novih delavskih svetov in upravnih odborov, s tem pa seveda uspeh in razvoj vsega kolektiva in podjetja, njegova proizvodna rast in nadaljnje utrjevanje gospodarske moči ter uveljavljanje v komuni na sploh. Po gospodarskih organizacijah dosedanji organi delavskega samoupravljanja pripravljajo pregled svojega dela za zadnjo mandatno dobo, Mnogokje so to važno nalogo vzeli zelo resno, drugje pa spet manj odgovorno, morda nekoliko prepovršno. Vsi pa zbirajo gradivo in urejujejo podatke za izdelavo poročila, ki naj izčrjmo prikaže njihovo dveletno delo v podjetju, napredek podjetja in razvoj delovnega kolektiva v tem času. Ta poročila bo treba še pred volitvami dati vsemu kolektivu na vpogled, o njih razpravljati in izreči svojo sodbo — pohvalo za v>se dobro in grajo za pomanjkljivosti. V glavnem tečejo priprave tako, da bi bila ta poročila čimbolj razumljiva vsem članom delovnega kolektiva. To ne bodo kopije zaključnih računov, marveč pregled dejavnosti dosedanjih delavskih svetov in napotila za delo v prihodnje, za delo novih organov upravljanja. Zato teh poročil ne dela en sam človek, marveč pri tem sodelujejo skoraj vsi člani dosedanjih delavskih svetov ob pomoči strokovnjakov v podjetju. Poročila obsegajo razen ocen razvoja in poslovanja podjetja, gibanja proizvodnje in delovnega učinka ter ustreznega nagrajevanja, razen opravljenih delitev ustvarjenih sredstev in dohodkov še tudi analizo notranjih odnosov v podjetju in kolektivu, pri čemer posvečajo posebno pozornost vprašanju skrbi za človeka, za vsakega posameznega člana kolektiva. Ta skrb se zrcali v prizadevanjih za povečanje delovnih zmogljivosti članov kolektiva, za njihovo himensko-tehnično varstvo, za družbeno prehrano, za letne in druge dopuste, stanovanjska vprašanja in podobno. S tem je ozko povezan boj za višjo proizvodnost in povečanje zmogljivosti tako posameznikov kot celotne gospodarske organizacije. Jasno je, da bodo poročila toliko bolj popolna, če bo iz njih razvidno, kliko so se dosedanji organi delavskega samoupravljanja v podjetjih pri svojem delu povezovali s celotnim kolektivom, kako je bil ta delovni kolektiv redno obveščen o vsem dogajanju v podjetju in če bodo ta poročila podrobno obdelala in kritično ocenila tudi vse druge odnose, ki na ta ali oni način vplivajo na dobro počutje delavca v njegovi delovni sredini. da je bila pravilna, kajti danes že beležimo vidne uspehe v povečanju življenjske ravni delovnega človeka kot posledice nagrajevanja po učinku. Tudi v preobrazbi kmetijstva je Socialistična zveza dosegla lepe rezultate, vendar pa je to šele začetek. V prihodnje bo namreč treba posvetiti več pozornosti uveljavljanju socialistične misli na vasi. Pri tem SZDL ne bo prezrla posebnosti kraškega in posebnosti obalnega področja, kjer so merila za izvajanje kmetijske politike različna, vendar pa usmerjena k istemu cilju. Znano je, da so se v zadnjih letih močno razvili organi družbenega upravljanja, vendar pa se njihovi člani še vse premalo zavedajo svojih odgovornosti, dolžnosti in pravic, ki jih imajo pri reševanju problemov iz svoje pristojnosti. Tako so na primer osnovne organizacije SZDL dale mnogo pobud za ustanovitev in delo raznih svetov državljanov, vendar pa čestokrat nismo prišli dalj od formiranja teh organov. Posebno pozornost bo po V. kongresu posvetila SZDL nadaljnji krepitvi komunalnega sistema, ki teži k decentralizaciji in izkoreninjenju birokratskih pojavov pri posameznikih v nekaterih upravnih telesih. Pojavi birokra-tizma so namreč ponekod tako skriti, da jih komaj opazimo v njihovem začetnem razvoju, kasneje pa se nam močno otepajo, ko se utrjeni postavijo v bran sooialističnim silam. Kakšen naj bo boj proti takim pojavom, bo (Nadaljevanje na 2. strani) Iz koprske tovarne TOMOS odpremljajo v zadnjem času podobne zaboje, kot jih kaže gornja slika: zaboje mopedov za švedsko. To pomeni 2a našo mlado motorno industrijo velikanski uspeh, saj je znano, kako izbirčni so prav Nordijci in posebej Švedi, ki kupujejo zares samo najboljše, kar jim lahko nudi svetovni trg, razen tega pa proizvajajo zelo kvalitetne izdelke te vrste tudi sami doma. Ce je TORIOS uspel vriniti svoje izdelke na ta trg v tako močni konkurenci, potem je to vsekakor največje priznanje za mladi delovni kolektiv in za njegove izdelke OB LETNI KONFERENCI KOMUNISTOV V TOMOSU V nedeljo dopoldne so se zbrali člani Zveze komunistov tovarne TO-IUOS v Kopru, da bi na IV. redni konferenci kritično ocenili svoje delo v minulem letu in se seznanili z nalogami, ki jih imajo kot subjektivni činitelji pri nadaljnji gospodarski krepitvi podjetja. Konferenci so razen komunistov tovarne prisostvovali tudi gosti, med katerimi so bili organizacijski sekretar OK ZKS Koper Jože Božič, člani OK ZKS Bojan Kardelj, Miran Bertok, Marija Vogrič ter član koprskega občinskega komiteja ZKS Itado Pišot-Sokol. Po izvolitvi organov konference je dosedanji sekretar tovarniškega komiteja ZIv Viktor Grča podal zelo obširno poročilo. V njem je najprej omenil zunanjo in notranjepolitično problematiko naše države, ki z utrjevanjem miroljubne mednarodne koeksistcnce dobiva iz leta v leto večji ugled v svetu, na drugi strani pa krepi socialistični razvoj z utrjevanjem komunalnega sistema. Nato je obravnaval gospodarslco-politične probleme tovarne TOMOS. Že samo dejstvo, da bo bruto produkt na enega izmed 1G00 zaposlenih narasel od 1,48 milijona dinarjev v letu 1958 na 3,72 milijona dinarjev v letošnjem letu kljub temu, da število zaposlenih počasneje narašča, kot je bilo predvideno, kaže da je organizacija dela dosegla velik uspeh v proizvodnji na posameznih operativnih delovnih mestih. Dogaja se celo to, da so izdelki tovarne TOMOS zaradi kakovosti močno prodrli tudi na mednarodni trg, ki je sicer znan po zelo strogih kriterijih. Plan proizvodnje pa bo prihodnje leto štirikrat večji, kot je bil pred dvemi leti seveda zato, ker so dane objektivne možnosti širokega razmaha te tovarne, ki že lahko skupnosti vrača ogromna investicijska sredstva s takimi obrestmi, da je TOMOS eden izmed najbolj pomembnih gospodarsko visoko rentabilnih podjetij v koprski komuni. Ze letos bodo Izkoriščene zmogljivosti tovarne preko maksimuma, saj je predvidena izdelava 35 tisoč enot motornih koles in drugih izdelkov motorne industrije in da bi zadovoljili vse naročnike, bo potrebna nadaljnja investicijska izgradnja in smotrnejša izraba sedanjih strojev. Poročilo in razprava sta temeljito obravnavali naloge o izvrševanju proizvodnega plana, o delavskem samoupravljanju, o delu družbenih or- ZMAGALA STA RAZUM IN ZAVEST SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI Splošna plovba Piran in Jugoslovanska linijska plovba Rijeka sta se sporazumeli za skupen nastop — kooperativno uvedbo linijske proge Koper—Reka—New York Pomorski spor, ki je nastal zaradi linijske pomorske zveze Koper—New York ko je Splošna plovba Piran vzpostavila to progo in nanjo postavila svoje troj-čice BBB (motorne ladje Bled, Bohinj in Bovec), med Splošno plovbo in Jugoslovansko linijsko plovbo z Reke, je bil te dni srečno poravnan. Zmagala je trezna presoja in socialistična zavest odgovornih ljudi, ki so zato sedli za mizo in v prijateljskem razgovoru navidezni spor spremenili — v kooperacijo. To jc več, kakor pa bi po žolčni kampanji, ki se je razlila v nekaterih pomorskih krogih, lahko upali tudi največji optimisti. Splošna plovba Piran in Jugo-linija sta se dogovorili za skupen nastop na tej linijski progi. Na njej bodo vozile tri ladje Splošne plovbe in šest ladij Linijske plovbe. Ladijski tovor in _potnike si podjetji priskrbujeta in delita prek enega pomorskega agenta, bojda pa gredo razgovori še dalj in se bo iz tega bržkone razvila prava kooperacija — prva te vrste v našem pomorstvu. Ker lahko samo koristi razvoju našega pomorskega gospodarstva, so to uvidevno gesto vsi prizadeti in tudi naša javnost toplo pozdravili. Jugolinija in Splošna plovba sta se sporazumeli o skupnem voznem redu, o delitvi tovora in celo iščeta možnost za skupno delitev ustvarjenega dohodka iz prevoznin. Njune ladje bodo poslej odhajale iz naših pristanišč vsakih deset dni, s tem da bodo ladje Jugolinije še naprej obiskovale vsa vmesna pristanišča kot doslej, medtem ko bo Splošna plovba vzdrževala ekspresno progo Jugoslavija—ZDA brez vmesnih pristanišč. Tako se je naglo polegel »vihar v kozarcu vode«'okrog tega vprašanja in poslej bodo ladje enega in drugega podjetja mirno plule na tej linijski progi ter pričale o zmagoviti socialistični misli v močni pomorski Jugoslaviji. ganizacij v podjetjih in o ideološki ter strokovni vzgoji delovnega kolektiva. Kritično je bilo omenjeno, da organi upravljanja še niso povsem doumeli svoje vloge in so primeri, ko proizvodnjo le spremljajo, ne posegajo pa v konkretno reševanje problemov organizacije dela in čim boljšega izpolnjevanja plana podjetja. Zato bo potrebno več političnega dela na področju splošnega izobraževanja za usposabljanje strokovnih delavcev v vodenju podjetja, ki sodi med eno izmed največjih v državi. Takšno usposabljanje delovnih ljudi bo v prihodnjih mesecih tembolj nujno potrebno, ker bo tovarna TOMOS s 1. junijem dobila nov delavski svet, ki bo popolnoma prevzel v svoje roke upravljanje podjetja. Poseben problem predstavlja v TOMOS kadrovsko vprašanje in priuče-vanje nekvalificirane delovne sile. Izkušnje dosedanjih tečajev so bogate in treba bo, da bi v prihodnje posvečali več skrbi strokovni vzgoji mladih delavcev. Vzporedno s tem pa velja temeljiteje razmisliti, kakšni naj bodo tarifni in premijski pravilniki, da bo nagrajevanje po učinku res vzpodbudno za vse delavce ali uslužbence. Ti pravilniki bodo vsekakor zavrli škodljive pojave, kot so prekoračevanje norm na račun slabše kakovosti izdelkov in upoštevali bodo objektivne težavo, ki nastanejo v proizvodnem procesu, če bi prišlo do krajšega zastoja v dobavi surovin. V teku so sedaj tudi priprave na prehod na obračun p» ekonomskih enotah, kar bo brez dvoma vzbudilo pri slehernem članu delovnega kolektiva zavest večje delovne Odgovornosti in discipline. Na konferenci so med drugim obravnavali skrb podjetja za življenjsko raven zaposlenih z izgradnjo stanovanj v vrednosti več kot milijarde dinarjev in obratne menze, še posebej pa odnos podjetja do komune. Znano je namreč, da TOMO0 ostvarja dohodke občini v višini '/■ vrednosti dohodkov občinskega družbenega plana in lahko marsikdaj nudi pomoč raznim krajevnim organizacijam in društvom, razen tega pa vpliva številni delovni kolektiv na vse javno življenje v občini. Konferenca je obravnavala tudi vrsto negativnih pojavov v podjetju, ki se kažejo v kršenju delovne discipline in odnosov proizvajalcev do strojev. Med te negativne pojave sodi preveliko število nadur, saj je de-(Ndaljevanje na 2. strani) 1' . «... z nedeljske konference ZK v Tomosu: govori glavni direktor Franc Peča V skladu z načelom, da se z eks-portom obnavlja in plemeniti pro-izjvodnja vseh izdelkov, se pravi tudi za domači trg, si Tomos prizadeva, da bi del svoje proizvodnje prodal tudi v tujini. Tomosovi mopedi so že znani v Turčiji in na Bližnjem vzhodu — Siriji, Egiptu, Iranu in na Malti, v letošnjem letu. ko se je tovarna popolnoma otresla licenčnih obveznosti do Puclia, pa so se njeni motorji pojavili cclo — na švedskem. Znana reč je, da je ta dežela najtrša preizkušnja kakovosti posameznih izdelkov, saj lina sama močno razvito industrijo, razen tega pa možnost, da po izbiri kupuje najboljše izdelke na svetovnem trgu. Kadar pri njih prodre posamezen izdelek, potem to pomeni, da je res dober, zato predstavlja izvoz Tomo-sovili mopedov na švedsko izredno priznanje za Tomos in vso našo industrijo. V skladu z omenjenim načelom si Tomos prizadeva, da bi okrog 30 odstotkov svoje serijske proizvodnje vozil prodal v tujino. S tem, da Jih lahko sploh proda, je tovarna prisiljena držati korak s časom in izdelovati najsodobnejša vozila, da pa bi to lahko nemotena delala, so ji spet potrebna deloma tudi devizna sredstva, ki jih iz tega uvoza dobi. S tem je sklenjen nekakšen začarani krog, ki pa hkrati pomaga, da imamo najsodobnejša motorna vozila tudi na domačem trgu. Tomos si prizadeva za razširitev serijske proizvodnje vozil in se tovarna že opremlja v tem smislu. Predvidevajo letno proizvodnjo 50 tisoč finalnih mopedov, 10 tisoč mopedov v rezervnih delih in 20 tisoč drugih enot (težjih motornih koles, stabilnih motorjev, izvenkrmnih motorjev za čolne). Dogovarja se tudi za kooperacijo z nekaterimi tujimi tovarnami in bo verjetno prav Skandinav-cem dobavljala določeno količino pogonskih motorjev za mopede, ki jih Švedi tudi sami izdelujejo. Vsekakor kažejo doseženi uspehi na izredno rast Tomosa in na neustavljivo uveljavljanje njegovih izdelkov na najbolj zahtevnih svetovnih trgih, kar je priznanje ne samo za tovarno, marveč za vko našo socialistično deželo. ITALIJA SPET V VLADNI KRIZI Vodstvo krščansko-demokrat-ske stranke v Italiji je od Tam-bronija, ki je komaj sestavil novo vlado zahtevalo, naj odstopi. S tem se je vladna kriza v Italiji zopet podaljšala in s'e sprašujejo ali naj bodo nove državne volitve, ali pa naj bo sestavljena vlada levega centra. Bivši ministrski predsednik Tambroni čaka naslednika, medtem pa se že pojavljajo neljube posledice dolgo-tranje vladne krize v Italiji tudi na Tržaškem, kjer je vprašanje deželn'e avtonomije za Julijsko krajino in Furlanijo zopet obtičalo na mrtvi točki. S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KOPRU Minuli četrtek je bilo v Kopru zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Dnevni red je bil zelo obsežen ter je vseboval poročila o poslovanju zavoda za preteklo leto, zaključni račun za leto 1959 in predračun za leto 1960. Na dnevnem redu je bilo tudi sklepanje o predračunu za preventivni zdravstveni sklad za to leto in sistemizacija delovnih m'est uslužbencev zavoda. Poročilo o poslovanju zavoda je prebral predsednik izvršilnega odbora skupščine inž. Peter Aljančič, ki je poudaril, da je spričo ogromnih zneskov, s katerimi upravlja socialno zavarovanje potrebno, da je javnost čim bolje obveščena o delu tega družbenega samoupravnega organa. Eden izmed najvažnejših ukrepov zavoda v preteklem letu je bil ta, da je čimvečje število zavarovancev dobilo v primeru bolezni nadomestilo za osebni dohodek pri svoji gospodarski organizaciji. Danes prejema to nadomestilo že približno 60 "/o vseh zavarovancev, ki v veliki meri dobivajo razen 'brezplačne zdravniške pomoči še zdravila na račun socialnega zavarovanja. Zobozdravstvena služba se je v našem okraju v zadnjih letih sicer bistveno zboljšala, vendar je po vrednosti komaj dosegla republiško povprečje, medtem ko je glede števila storitev vedno pod republiškim povprečjem. V našem okraju je trenutno zaposlenih v ambulantni službi 32 zdravnikov, moralo pa bi jih biti 35. Še večje je nesorazmerje pri srednjemedicinskem kadru. Eden izmed instrumentov, s katerimi razoolaga socialno zavarovanje za nravilno stimuliranje v ambulantni zdravstveni službi so pogodbe o pavšalnem plačevanju zdravstevnih storitev, kar ;i'e rodilo bogate uspehe, lJri ugotavljanju razlogov, ki zavirajo uspešnejša zdravljenja naših zavarovancev prihajamo do zaključka (ki je sicer naši javnosti že znan): število zdravstvenih delavcev iz leta v leto narašča, zdravstvene kapacitete se stalno širijo in zboljšujejo, vendar pa so potrebe zavarovancev še v'edno velike. Pri tem ¿e treba omeniti, da je med zavarovanci tudi nekaj bolnikov-simulantov, ki zahtevajo bolezenske dopuste, čeprav do nj.ih niso upravičeni, ter tako po nepotrebnem polnijo zdravstvene ambulante in že preobremenjenim zdravnikom jemljejo dragoceni čas, ki je namenjen zdravljenju resnih bolnikov. Zato so primeri, ko so zdravstveni delavci upravičeno površni pri pregledu bolnikov, kar v javnosti povzroča nemalo kritike. V tej zvezi je potrebno omeniti mišljenje skupščine, da ne smemo govoriti o dveh taborih: o zdravniku in bolniku, pač pa le o človeku, ki sočloveku pomaga, ko je potreben pomoči, govoriti je treba o humanizmu v zdravstvu in o obojestranskem razumevanju. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je zaključil preteklo leto s presežkom dohodkov nad izdatki za približno 30 milijonov dinarjev. Od te vsote je 7,5 milijona dinarjev namenjenih skladu za rezervo, ostali znesek pa je skupščina razdelila takole: za zgraditev transfuzijske -postaje v Izoli 8,5 milijona dinarjev in 14 milijonov za potrebe zdravstvene službe pri podružnicah socialnega zavarovanja okraja Koper. Samo za preventivno zdrav- Minuli petek je bil v Portorožu IV. letni občni zbor Zveze komunalnih bank Slovenije, ki so se ga razen delegatov iz 60 poslovnih enot udeležili tudi gostje, med katerimi so bili republiški državni sekretar za finance Matija Maležič, podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič ter predstavniki Zveze komunalnih bank iz vseh republik Jugoslavije. Poročilo o dosedanjem delu zveze je obrazložil predsednik Zveze KB Slovenije Franc Nebec, ki je poudaril, da se je sicer uveljavila oblika okrajnih komunalnih bank s podružnicami, da pa so pri tem vedno močnejša stremljenja po nadaljnji decentralizaciji. V razpravi so gostje in delegati poudarili družbeno vlogo komunalnih bank pri krepitvi našega komunalnega sistema. 2e samo dejstvo, da imajo danes komunalne banke v Sloveniji več kot 9.000 komitentov in so ostva-rili promet v vrednosti 415 milijard dinarjev kaže, da je velik pomen takšnega bančnega sistema pri razvijanju gospodarske moči komun. Vrednost hranilnih vlog 103.000 vlagateljev pa je dosegla skoraj 3,5 milijarde dinarjev. Zanimivo je tudi to, da so komunalne banke v Sloveniji v zadnjih dveh letih povečale promet za 23 °/o kljub temu, da se je število zaposlenih povečalo le za l°/o. Po izredno živahni razpravi, v kateri so med drugimi sodelovali tudi državni sekretar za finance LRS Matija Maležič in zastopniki Zveze komunalnih bank dru- štveno varstvo je skupščina določila 32,4 milijona dinarjev, Ibd lega 3,4 milijona za letovanja otrok in mladine ter za fluoro-grafske preglede zavarovancev milijon dinarjev; za nabavo mikroskopa za ginekološko ambulanto v Kopru 1,7 milijona dinarjev ter 3 milijone dinarjev kot dotacijo pionirskemu domu v Ko-n-u in za mlečne kuhinje v okraju. Skoraj 16 milijonov dinarjev pa je namenjenih skladu za gradnjo novega zdravstvenega doma v kopru. obiska predsednika Sukarna v Jugoslaviji: predsednik Tito pelje svoje goste v Postojnsko jamo v sredo popoldne minuli teden AKUMULACIJSKI BAZEN HIDROELEKTRARNE O'S A -KOPER Doslej smo orisali najprej vlogo nove hidroelektrarne Osp v našem energetskem sistemu, nato smo na splošno opisali njene objekte, danes gih republik, so delegati sklenili, naj bi delo komunalnih bank še bolj vzpodbudilo bančno službo k približanju njenega sistema potrebam našega gospodarstva in po drugi strani pospešilo izboljšanje notranje organizacije ter mehanizacije bančnega poslovanja v okviru naprednejših oblik, katerih osnova je nagrajevanje po učinku dela in povečanje prizadevnosti za strokovno izpopolnjevanje kadrov. UMRL JE FRANC BENČIC Preteklo soboto so pokopali v Hrneljah Franca Benčiča, elek-tromonterja pri »Elektro-Sežana«, ki se je 8, t. m. smrtno ponesrečil. Ko je plezal na drog električnega voda visoke napetosti, da bi odstranil neko pomanjkljivost, je zadel z glavo ob žico in bil v hipu mrtev. Pokojnemu Benčiču, ki j'e bil med najboljšim delavci podjetja, so priredili v Hrpeljah lep pogreb. Ponesrečeni Franc Ben-čič je bil star komaj 29 let. Zapustil je mlado ženo z dveletno hčerko in bolehno mater. J. Z. PAVEL PEČAR — KIDRIČEV NAGRAJENEC V ponedeljek je bila v dvorani Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS v Ljubljani slavnostna seja Sklada Borisa Kidriča, ki so se je udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Iz-vrnšega sveta Koris Kraigher, član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Breeelj in številni slovenski znanstveniki ter kulturni delavci. Predsednik odbora Kidričevega sklada Viktor Avbelj je na tej seji omenil tesno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom kot pomemben čini-telj družbenega razvoja naše socialistične države. Nato je razdelil nagrade in med nagrajenci, ki je prejel drugo nagrado za znanstveno razpravo na razpisano temo, je tudi šel odseka za invalidsko zavarovanje pri okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru PAVEL PEČAR. Njegova razprava o socialno medicinskih aspelctih naših kurativnih zdravstvenih zavodov je namreč zaradi tehtnosti obravnavanja enega izmed najbolj pomembnih problemov zdravstvene službe vzbudila zanimanje med zdravstvenimi, znanstvenimi in tudi kulturnimi delavci ter je priznanje, ki ga je dobil tovariš Pečar nadvse častno. Iskrene čestitke! pa bomo prešli k podrobnemu opisu novega akumulacijskega jezera. Zajezeno jezero lili Osp bo polnila Notranjska Reka ali z drugim imenom Timav. Značilne odtočne vodne množine tega vodotoka so naslednje. Najmanjši sušni odtok je 0,13 m' na sekundo ali 130 litrov na sekundo. Srednja voda je v normalnem letu 8 m1 na sekundo, v sušnem letu pa nekaj manj kot G m1 na sekundo. Največja doslej opazovana visoka voda je bila 102 m1 na sekundo. Večje vode sicer še niso bile izmerjene, toda po ohranjenih »markah«, ki so jih ljudje zaznamovali ob velikih povodnjih in iz teoretičnih računov je bilo ugotovljeno, da se lahko pojavi v razdobju 20 let enkrat visoka voda 570 m: na sekundo, vsakih 100 let en-kra 730 m! in vsakih 1000 let enkrat 950 m1 na sekundo. Ta zadnja visoka voda je tista, za katero moramo predvideti zapornice in druge naprave za odvajanje visoke vode na pregradi, da jo bomo še lahko odvajali preko pregrade in skozi njo brez nevarnosti za naše objekte. Zbirno jezero in pregrada leže v flišnem terenu, torej ni nevarnosti, da bi nam voda kje odtekala, kakor bi se to lahko zgodilo na kraškem terenu. Ker bo v to jezero vtekala voda, ki se zbira na področju, ležečem uzvodno naše pregrade, bodo morala vsa industrijska podjetja in vsa naselja, ki sedaj odvajajo svoje odpadne vode v Reko, zgraditi čistilne naprave za te odplake. Zlasti je to še važno, ker bomo vodo iz jezera uporabljali za naš veliki vodovod celotnega obalnega in višinskega področja treh obalnih občin. Seveda bomo morali vodo v ta namen še dodatno očistiti in razkužiti. Sicer se bomo pa k temu še povrnili. Zaradi dviga gladine v jezeru bo treba preložiti dolge kilometre sedanjih cest v višje lege, prav tako bo treba prestaviti električne daljnovode in telefonske linije. 32 gospodarstev bo dobilo nova stanovanjska in gospodarska poslopja, ker bodo stara prišla pod vodo. Potrebno bo urediti vse hudournike, ki se izlivajo v bodoče jezero. V strugah teh hudournikov moramo (Nadaljevanje s 1. strani) brez dvoma še bolj osvetlil kongres, ki bo dal tudi smernice za bodoči hitrejši razvoj komun. Organizacije Socialistične zveze gredo na V. kongres z zavestjo, da so v veliki meri vplivale na uspešen razvoj družbenih in društvenih organizacij, v katere je včlanjenih skoraj 80 odstotkov prebivalcev koprskega okraja. Bo pa potreben v prihodnje v društvenih dejavnostih močnejši HE OSP NOETZLI PREGRADA V GORNJIH VREMAH 10 20 30 <0 50 60 70 00 xrr Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastkr, Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva l, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun G02-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« zgraditi prodne pregrade, ki bodo zadrževale prod, katerega nosi visoka voda seboj, da ga ne bo hudournik odlagal v bazenu umetnega jezera, ki bi na ta način izgubljalo svojo dragoceno koristno prostornino. K tem delom je vsekakor treba pristopiti že prej in jih dokončati še pred začetkom polnjenja jezera. Ze zadnjič smo omenili, da bo imelo novo jezero celotno prostornino 77 milijonov kubičnih metrov, izrabili pa bomo lahko za pogon generatorjev, za preskrbo s pitno vodo in za namakanje okrog G6 milijonov kubičnih metrov te velike množine. Seveda je dotok Reke tolikšen, na napolni jezero nekajkrat v enem letu. Gladina jezera bo nihala za 20 m, največja globina pri pregradi bo 42 m. Dolžina jezera bo 11,5 km in površina 5,42 km!. Objavljamo tloris pregrade nove hidroelektrarne, ki bo stala nad Gornjimi Vremami. V prihodnji številki jo bomo podrobneje opisali. JOIIANNESBURG — V racijah vojske v črnskih naseljih zahodno od Johannesburga so te dni zaprli več sto domačinov. Mnogo so jih zaprli tudi v Durbanu. Kakor poročajo, se zdravje južnoafriškega predsednika Werwoerda, na katerega so v soboto napravili atentat, počasi zboljšuje. Svet Nacionalne stranke v Capeto\vnu je sklenil, da ne bo imenoval vršilca dolžnosti ministrskega predsednika, dokler Werwoerd ne okreva. KONAKRI — V glavnem mestu Gvineje je bila te dni konferenca afriških in arabskih narodov. Tej konferenci :e prisostvovalo 300 delegatov, ki so razpravljali o gibanju afriške in azijske solidarnosti, o likvidaciji kolonializma, o splošnem razvoju afriških in azijskih dežel itd. vpliv Socialistične zveze, pri čemer bo treba predvsem skrbeti za strokovno in politično vzgojo kadrov, da bodo sposobnejši samostojno reševati lastne probleme. Tako bodo dane večje možnosti za ideološko-politično delo med člani Socialistične zveze, ki naj proučujejo bogato gradivo iz Kardeljeve knjige o problemih socialistične politike na vasi, gradivo X. plenuma SZDLJ in predkongresno gradivo — to pa tako, da bodo teoretične postavke sproti oživljali v praksi. KONFERENCA ZK V TOMOSU (Nadaljevanje s 1. strani) lovni proces v tovarni Tomos že tako izpopolnjen, da lahko opravijo vse naloge v rednem delovnem času. V prihodnje bo potrebno voditi večjo evidenco nad izvajanjem higiensko-tehnične zaščite in preprečiti obratne nezgode. Ko pa so komunisti razpravljali o organizacijskem delu partijskih organizacij v podjetju, so ugotovili, da jc članov ZK sorazmerno malo. Vključevanju mladih delavcev in žena so doslej posvečali premajhno pozornost kljub temu, da so v podjetju ljudje, ki imajo vse pogoje, da okrepijo vrste Zveze komunistov v tovarni. Na konferenci so zato sklenili, da bodo pri kadrovanju novih članov v organizacijo stremeli za vključevanjem predvsem mladih delavcev in organizirali sestanke komunistov po posameznih oddelkih ali delovnih mestih, na katerih bi proučevali probleme, ki jih zasledijo med delom in dali predloge za boljšo organizacijo dela. Komunistom tovarne Tomos je govoril tudi organizacijski sekretar OK ZKS Koper Jože Božič, ki je v svojem pozdravnem govoru priporočal uvajanje kolektivnega reševanja vseh političnih in gospodarskih problemov v tovarni ter večjo skrb za ideološko-politično in strokovno izobraževanje delovnega kolektiva, predvsem pa komunistov, (sič) NAŠI DELEGATI PRED ODHODOM NA KONGRES V koprski občini ,|c vrsta problemov, ki jih mora reševati tudi Socialistična zveza. Zanima nas, kakšni uspehi so bili med drugim doseženi na področju razvoja naprednega kmetijstva na osnovah naše socialistične politike? Problematika na vasi jc mnogo bolj pereča kot v mestu. V minulem letu smo začeli z združevanjem zemljišč, kar nam omogoča večjo in boljšo Uporabo mehanizacije ter racionalno izkoriščanje zemlje. Na območju občine deluje šest kmetijskih zadrug in po združitvi parcel razpolaga Kmetijska zadruga Cezarji s 30 ha. Kmetijska zadruga Koper z več kot 78 ha lastne vrtnarije in s približno 50 ha v dolgoletni kooperaciji, Kmetijska zadruga Bertoki z 250 ha lastnih ekonomij in nad 50 ha v dolgoletni kooperaciji, Pri 1.200 ha združenih zemljišč odpade na Kmetijski kombinat gkocjan nad 300 ha za povrtnine, Ostalo zemljo so dobili privatni kmetje v združenih parcelah. Omeniti jc potrebno tudi, da ima KZ Šmarje več hektarov zemlje v dolgoletni kooperaciji, kmetijski zadrugi Marezige in Gračišče pa sta ustanovili pitališča za govejo živino. Pri tem so osnovne organizacije So-cialisitčne zveze odigrale pomembno vlogo, saj so se njihovi odbori lotili dela s prepričevanjem posameznikov in članov zadružnih svetov, da je kooperacija in združevanje manjših parcel v večje gospodarsko utemeljena ter koristna za skupnost in tudi za individualnega proizvajalca. Kaj nam lahko poveste o uspehih dela Socialistične zveze v mestu? V mestu Kopru, ki ,je razdeljeno na štiri četrti, je pokazala največjo dejavnost IV. četrt, to je predel Bo-sadrage. Po zaslugi odbora je prebivalstvo sodelovalo pri podiranju starih hiš in zidov, si zgradilo med strnjenimi ulicami otroško igrišče, skoraj .100 "/o pa so sodelovali na vseh proslavah, ki jih je organiziral odbor SZDL. V tej četrti so organizirali prvo stanovanjsko skupnost v Kopru ter odprli prvo pralnico in šivalnico v mestu. Ta četrt lahko služi za zgled najtesnejšega sodelovanja med člani Zveze komunistov in Socialistične zveze. Tudi v Semedeli je stanovanjska skupnost v zadnjem času lepo razvila svojo dejavnost, značilno za vse stanovanjske skupnosti v Kopru pa je, da' jim primanjkujejo prostori, kjer bi namestili razne servise in uredili družabno življenje prebivalcev. Kako je z uvajanjem nagrajevanja po učinku? Na tem področju žal nismo dosegli predvidenih rezultatov, ker je Socialistična zveza prepustila reševanje tega vprašanja sindikatom in delovnim kolektivom samim. Načela nagrajevanja po učinku so se doslej najbolje uveljavila v večjih podjetjih, kot so Tomos, Stil, Lama Dekani, Tehnoservis, hotel Triglav itd. Vsekakor nas na tem področju čaka še veliko dela. Katere so najvažnejše akcije, ki jih bo SZDL izvedla v letošnjem jubilejnem letu? Najprej moram omeniti, da so člani SZDL v koprski občini lani opravili 74 tisoč prostovoljnih delovnih ur pri raznih komunalnih delili. Letos je v programu izgradnja dveh mostov v Trseku in Ospu, rekonstrukcija cest v Lopar, Dekane, Vanganel, I-Irvatine, Manžan, Abitante, ureditev odcepa ceste proti Hrvojam, asfaltiranje eeste v Pridvor in skozi Šmarje. S prostovoljnim delom nameravamo urediti tudi nekaj javnih pralnic v mestu in večjih krajih v občini, javno razsvetljavo v Dekanih, Kr-kavčah ter dveh zaselkih pri Vanga-nclu. Tudi avtobusna postajališča so potrebna ureditve, v Sočergi pa nameravajo napelj&tt vodo. velikega pomena in ena izmed večjih prostovoljnih delovnih akcij pa bo napeljava več kilometrov dolgega vodovoda v Kubed, ki ga bodo razen prebivalcev uporabljali tudi v pita-lišču goveje živine KZ Kubed. Preteklo soboto je opravljalo v Kopru izpite 20 kandidatov nižje politične šole, ki so po sedemmesečnem pouku pokazali zadovoljiv nivo znanja in s tem v celoti upravičili obstoj te šole, ki bo prihodnje leto nadaljevala z delom. Člana izpitne komisije sta bila tov. Julij Titi in dr. Svetozar Polič SINDIKALNE PODRUŽNICE SO ZAKLJUČILE OBČNE ZBORE Razgovor z Metom Bohom - Borutom Katere so značilnosti gospodarskega- razvoja izolske občine v zadnjih dveh letih? Prva značilnost je hitro naraščanje industrijske proizvodnje, ki bistveno vpliva na spremembo strukture prebivalstva. Tako je bilo leta 1956 v industriji zaposlenih le 3057 ljudi, letos pa jih bo že 3630. V zadnjih štirih letih se je zato družbeni bruto proizvod povečal od 3,7 milijona dinarjev na 7,4 milijona dinarjev, torej skoraj za več kot 100 °/o, družbeni proizvod pa za 87,9 °/o. V naši občini je približno 2800 ha kmetijskih površin, od katerih je 2100 ha obdelovalne zemlje. Zaradi stalnega upadanja kmetijske proizvodnje je bilo potrebno obnoviti približno 300 ha zemljišč. Družbeni plan občine za leto 1960 pa predvideva povečanje živinoreje za 30 % v živinorejskem obratu obalnega kmetijskega kombinata, dalje povečanje površin zadružne ekonomije za nadaljnjih 20 ha in tudi obnovo vinogradov na okrog 80 ha zemljišč. Kmetijska zadruga v Izoli je v kooperacijski proizvodnji s privatnimi kmetijskimi proizvajalci sklenila pogodbe za obdelavo okrog 280 ha površin. Omeniti je potrebno, da je 10 do 20 «/d zemlje v naši občini last privat- ■ nih proizvajalcev, prav toliko je v upravljanju splošnega ljudskega premoženja, ostala zemlja pa je last op-tantov, ki naj bi jo obdelovali novo-naseljeni prebivalci in kmetijske organizacije. Vendar se s kmetijstvom ukvarja le 8,5 prebivalcev, z njim pa se preživlja komaj 15 družin. Zanimivo je tudi to, da je kmetovalcev rojenih pred letom 1910 skoraj 70 %, ki ne zmorejo več obdelovati kmetijskih površin in so zato več ali manj prisiljeni, da vskladijo svoje interese z interesi družbe, ki jim nudi agrotehnična sredstva za intenzivno obdelavo kmetijskih področij. Kaj menite o vlogi SZDL pri krepitvi stanovanjske skupnosti v Izoli? V Izoli je le ena stanovanjska skupnost, ki je bila ustanovljena pred 4 meseci. Ta stanovanjska skupnost je osnovala gospodinjski servis, servis za vzdrževanje hiš in servis za pomoč hišnim svetom. Vsi ti servisi so izredno razvili svojo dejavnost in kljub vsemu ne morejo zadovoljiti vsem potrebam. Zato bo potrebno njihovo dejavnost razširiti. Tako bo potrebno sedanji gospodinjski servis preurediti v servis za pranje perila, v servis za šivanje. Mizarski servis pa bo kot splošno obrtni opravljal razen mizarskih še elektro in vodno inštalaterska dela ter zidarska in pleskarska. Stanovanjska skupnost namerava tudi prevzeti obrat družbene prehrane, to je ljudsko menzo, ki jo sedaj preurejajo. Razen tega bo prevzela tudi upravljanje otroških igrišč, pionirskega doma in otroškega vrtca. Socialistična zveza posveča posebno skrb poravnalnemu svetu. Ta je doslej rešil 24 primerov in s tem razbremenil sodne organe. Socialistična zveza delovnih ljudi v Izoli je vedno tolmačila vlogo in pomen stanovanjskih skupnosti ter tako uspela zainteresirati slehernega občana za ta družbeni organ, ki je velikega pomena v takšnem mestu, kot je Izola. SZDL bo letos organizirala tudi prostovoljne delovne akcije za ureditev komunalnih naprav in olepševanje mesta. V koprskem okraju je imelo doslej občne zbore 248 sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij in ustanov. Med značilnosti letošnjih občnih zborov velja uvrstiti na prvo mesto oc'eno o splošnem napredku in prelomnici v delu, vsebini in vlogi sindikalne organizacije. S tem, da so postali sindikati resnični ures-ničevalec in izvajalec načel na- in še z Miro Lovreočlč v Ilirski Kaj menite o delu Socialistične zveze pri utrjevanju komunalnega sistema v vaši občini? V ilirsko-bistriški občini je 47 krajevnih odborov in v njih sodeluje 235 državljanov. Z uspehom delata tudi dva sveta stanovanjskih skupnosti s 55 člani. Krajevni' odbori so več ali manj obravnavali probleme vasi in tudi problematiko občinske gospodarske politike. Osnovne organizacije SZDL pa so lani spremljale delo krajevnih odborov ter obravnavale njihove probleme, uspehe in napake. Krajevni odbori v ilirsko-bistriški občini so lani pomagali vaškim skupnostim pri reševanju raznih vprašanj glede pašnikov, gozdov in drugih komunalnih problemov. Na zborih volivcev so obravnavali občinski in okrajni družbeni plan ter sprejeli 25 sklepov o uvedbi krajevnega samoprispevka. Socialistična zveza delovnih ljudi v ilirsko-bistriški občini je bila glavni organizator množičnih razprav o vsebini, pomenu in vlogi komune kot temeljni družbeno-ekonomski skup-" nosti. Zato so na posvetovanjih predsednikov krajevnih odborov in predsednikov osnovnih organizacij SZDL, dalje na sektorskih konferencah članov družbeno-političnih organizacij in družbenega upravljanja, itd. podrobno razpravljali o perspektivah kmetijskega razvoja ilirsko-bistriške občine in o raznih drugih gospodarskih ter političnih vprašanjih. Rezul- je bil, da so SZDL uspele tat teh posvetovanj osnovne organizacije dati pobudo za mobilizacijo socialističnih sil pri reševanju številnih vprašanj. Velja pa tudi omeniti, da so vodstva osnovnih organizacij SZDL čestokrat prepovršna pri dajanju odgovorov na razna vprašanja volivcev in članov SZDL, saj vsak državljan želi dobiti nasvet in napotilo, ki ga pričakuje od svoje organizacije. Kaj ste doslej napravili pri pospeševanju kmetijske proizvodnje? Velika razdrobljenost kmetijskih gospodarstev je narekovala ureditev lastninskih odnosov in združitev kmetijskih površin, da bi bila možna obdelava zemljišč s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Po združitvi razdrobljenih parcel in po kadrovski reorganizaciji kmetijskih zadrug, so vodstva zadrug začela uvajati ko-operacljsko sodelovanje in usmerjati svojo dejavnost v izključno kmetijsko proizvodnjo. Vendar pa čakajo osnovne organizacije SZDL velike naloge pri nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje, saj naj bi bila letos za več kot 50 % večja v primerjavi z letom 1959. Kmetijske zadruge bodo morale izkoristiti vse skrite rezerve, kot so neizkoriščene možnosti nadaljnjega razvoja živinoreje in sadjarstva ter v tesnem sodelovanju s Socialistično zvezo ostvariti pogoje za razširitev kmetijskega gospodarstva v naši občini. šega naprednega gospodarskega, političnega in družbenega življenja in imajo v svojih rokah tudi pobudo v skrbi za človeka, so se dokončno oddaljili od prejšnjih formalističnih tendenc. Te so v nemali meri ovirale tudi doslednejše uvajanje demokratičnih odnosov v naših podjetjih. Sindikalne podružnice v koprskem okraju so v celoti zaključile občne zbore. Sedaj je pred občinskimi sindikalnimi sveti, da izvedejo čim uspešneje svoje občne zbore in izvolijo v svoja vodstva člane, ki bodo lahko uspešno gradili naprej, da bodo v novem gospodarskem letu v celoti razvili obsežni program sindikalne organizacije. Da bi lahko potrdili gornjo oceno in prikazali uspehe pa tudi pomanjkljivosti iz dela naših sindikalnih organizacij, smo se obrnili na predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Franca Klobučarja in mu postavili naslednja vprašanja: — Kako ocenjujete letošnje občne zbore sindikalnih podružnic in v čem je bilo težišče njihovega dela? — Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se sindikalne organizacije v minulem razdobju povsod dobro uveljavile. To -pomeni, da so uresničevale svoj program dosledno in s tem v nemali meri prispevale k splošnemu gospodarskemu nam-edku pri nas. Letošnji občni zbori so potekali v delovnem vzdušju,. oziroma so imeli delovni značaj. V tej smeri so tekle tudi razprave, iz katerih je vela dobršna mera odgovornosti, ki jo ima sindikat v mobilizaciji članov za uspešno NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR ELEKTRIFIKACIJA DALMATINSKIH OTOKOV V kratkem bodo končali dela za elektrifikacijo nekaterih dalmatinskih otokov. Daljnovod med Mostarjem in Stonom bo oskrboval z električno energijo tudi polotok 'Pelješac, od Stona pa bo v maju speljan vod do Orebiča, od koder bo zgrajen podmorski kabel na Korčulo. Tako bo otok Korčula neposredno povezan s hidroelektrarno Jablanica, ki bo v bližnji prihodnosti oskrbovala z elekrtično energijo tudi otok Lastovo. Ko so bili znani prvi podatki o gibanju gospodarstva v januarju letos, je bilo takoj opaziti velik padec zlasti v proizvodnji. S tem se je tudi letos ponovilo kot vsako leto, da se delovni kolektivi v zadnjih mesecih leta posebej potrudijo, da dosežejo predvidene naloge ali jih celo presežejo, nato pa v začetku poslovnega leta nekako popuste. To pa seveda za gospodarski razvoj ne more biti ugodno in nič čudnega ni, če so takoj po podatkih o razvoju proizvodnje v januarju številni komentatorji opozarjali na negativne posledice takega gibanja v gospodarstvu in da so se delovni kolektivi lotili dela z vso vnemo in popravili začetno napako. Po preteku enega četrtletja lahko danes ugotavljamo ugodnejše rezultate in zlasti enakomernejši razvoj v proizvodnji in v drugih gospodarskih dejavnostih. Proizvodnja se je namreč dvignila nad lansko v istem času in to 17*1a, kar je celo nad povečanjem, ki je predvideno po letošnjem družbenem planu. Ta predvideva namreč, da se mora letos proizvodnja dvigniti za 14 °/o. Take rezultate je omogočila oskrbljenost proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom, kar je znatno boljše kot lani v istem času. Značilno za letošnje leto in za pretekla leta sploh je, da skoro vedno stoji na prvem mestu med proizvodnimi dejavnostmi, ki največ povišajo proizvodnjo, elektroindustrija, tej sledi živilska in druge. Če upoštevamo med dejavnostmi, ki so na prvih m.estih po povečanju proizvodnje še metalurgijo, metalno industrijo ter proizvodnjo in predelavo nafte, potem lahko ugotovimo, da najbolj napredujejo tiste proizvodne dejavnosti, ki predstavljajo podlago za razvoj našega gospodarstva sploh in po katerih se meri industrijska moč neke države. Povečanje industrijske proizvodnje v takem tempu kot je pri nas, predstavlja posebnost zase, ker ie težko najti drugje še državo. v kateri bi proizvodnja tako hitro naraščala. Ko bo ta razvoj v celoti vsklajen in bo dosežena notranja trdnost v vseh pogledih, kar danes Še ni. saj nekatere dejavnosti često daleč prednjačiio pred drugimi, nekatere pa zaosta- jajo, bomo lahko govorili o popolni stabilizaciji in enakomernem razvoju. Enakomeren razvoj kažejo tudi gospodarske dejavnosti v koprskem okraju. Številk, ki bi neposredno kazale na razvoj posameznih proizvodnih in drugih dejavnosti, sicer še nimamo, vendar pa lahko sklepamo iz drugih podatkov o razvoju v teh mesecih. Tako se je stanje na računih kreditov gospodarstva le nekoliko spremenilo, dočim se naložbe za investicije gibajo v predvidenih okvirih. Največ je bilo zopet vloženega v promet in to do konca februarja skoro pol milijarde. Temu sledi potrošnja za investicije v stanovanjsko in komunalno dejavnost (skoro 300 milijonov). Neenakomeren pa je dotok proračunskih sredstev, saj so se morale občine in okraj posluževati za kritje izdatkov v veliki meri. bančnih sredstev, to je posojil. Podatkov o izplačanih plačah ne moremo omenjati in primerjan z decembrskimi, lani, ker so bile v decembru izplačane razne memije in dodatki, česar v letošnjih prvih mesecih še ni bilo. -dt- gospodarjenje v oodjetjih. Večina zaključkov vsoluje ugotovitve, da je bil sindikat pobudnik številnih akcij za sproščanje gospodarskih rezerv, da so sindikati mnogo prispevali! pri uvajanju pravilnih odnosov med člani kolektivov in da je njihova vloga v prizadevaniu za večjo storilnost in produktivnost primarnega pomena. Razumljivo, da je slednja naloga prežeta tudi s skrbjo sindikalne organizacije za ' nove, predvsem pravične metode nagrajevanja. — Ali nam lahko navedete osnovne pomanjkljivosti sindikalnih organizacij v podjetjih za minulo razdobje? — Menim, da so vodstva sindikalnih organizacij v minulem letu nastopala mogoče premalo dosledno v raznih organizacijskih vprašanjih in morda niso poskrbela v dovoljni m'en za vzgojo svojega članstva. Ugotavljamo, da sindikalne organizacije niso bile vedno na mestu pri delitvi dohodkov. Hočem -reči, da marsikje niso izkoristili pri delitvi dohodkov priložnosti za boljše stimuliranje članov kolektivov, čeprav je bila materialna baza povsod dokaj ugodna. In končno naj še omenim samokritične ugotovitve občnih zborov, da dosedanje delo sindikalnih organizacij, oziroma bolje — nodjetij, ni -bilo v celoti 'v skladu z interesi in razvoj'em našega komunalnega sistema. Zatorej ni naključje, da si sindikalne organizacije zastavljajo nalogo boljšega in doslednejšega povezovanja s komunami in bodo v bodoče vsklajale svoje delo s programom razvoja komun. — Katere so osrednje naloge sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah v bodoče? — Slej ko prej bo ostala sindikalna organizacija pobudnik nadaljnjega poglabljanja sistema nagrajevanja po učinku, pobudnik za višjo delovno storilnost in sodelavec organov družbenega upravljanja in vodstev podjetij pri poglabljanju vseh dosedanjih pridobitev na tem področju. Med drugimi važnimi nalogami pa je na prvem mestu skrb za delovnega človeka. (bbj ILIRSKA BISTRICA 72: Minulo nedeljo je planinsko društvo v Ilirski Bistrici priredilo predavanje prof. dr. Valterja Bohinca o reki Reki in njenih značilnostih. Med predavanjem so predvajali tudi filme, da so se številni poslušalci bolje seznanili o Reki, ki izvira pod Snežnikom in se izliva v Jadransko morje, rredavatelj je tudi omenil lepote Škocjanskih jam in marsikoga zainteresiral za njihov ogled. KOMEN 1: Dela za ureditev komunalnih naprav in za olepšavo Komna se nadaljujejo. Sedaj gradijo nov odsek ceste proti Sežani, Istočasno pa rušijo zidove požga-nih hiš, zadnjo sled minule vojne. TOMAJ 1: Ker je predvideno asfaltiranje ceste Sežana—Štanjel, bodo prebivalci Tomaja s prostovoljnim delom prekopali cesto zaradi polaganja vodovodnih cevi. Ko bodo ta dela zaključena, bodo tudi v Tomaju asfaltirali glavno cesto. NASl KRAJI IN LJUDJE* NAŠI KRAJI IN LJUDJE * NAŠI KRAJI IN LJUDJE* NAŠI KRAJ! IN LJUDJE OB OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE V TRGOVSKEM PODJETJU »TIMAV« Preteklo nedeljo je imela sindikalna podružnica trgovskega podjetja »Timav« v Hrpeljah letni občni zbor. »Timav« je bilo ustanovljeno leta 1958. Od reorganiziranih kmetijskih zadrug je prevzelo na .področju hrpeljske občine 18, na sežanskem pa 5 trgovskih poslovalnic. Ti lokali so bili večinoma v slabih prostorih in zastarela je tudi njihova oprema. Vozni park: trije stari tovornjaki in nov poltovorni avto za razvažanje špecerijskega bla- í¿a{ pAcud¡ú- ... Lani v Pomurju 1169 kaznivih dejanj — Več milijonov dinarjev škode — Potreba po ostri družbeni kontroli v gospodarskih organizacijah — Osrednji poudarek na preventivi in zmanjšanju kaznivih dejanj — Strožja kazen za divji lov Število kaznivih dejanj se je v našem okraju z zaostreno preventivo lani znatno zmanjšalo. Kljub temu pa so lani zabeležili kar 1109 kaznivih dejanj, od katerih je kriminalistični službi uspelo raziskati 1032, kar je znatno več kakor leta 1958, Docela so bili raziskani le uboji, katerih število se je nekoliko povečalo. Obravnavali so kar 12 ubojev in poskusov uboja. Ti so bili v 0 primerih izvršeni zaradi pohlepa po zemlji. Poleg tega so zabeležili preko 400 primerov lažjih in težjih telesnih poškodb ter podobnih prestopkov. Povzročena škoda s kaznivimi dejanji zoper lastnino znaša v družbenem sektorju preko milijon 400 tisoč dinarjev, v privatnem okrog 4 milijone dinarjev. S kaznivimi dejanji, ki zadevajo splošno varnost ljudi in premoženja, je bilo v minulem letu povzročeno okoli 28 milijonov dinarjev škode, in to največ v privatnem sektorju. Največja škoda je bila pri-zadejana s požigi, katerih je bilo lani 36. i.i r PRVA GORIŠKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA NA AVTO CESTI V četrtek zjutraj je odpotovala na gradnjo avto ceste Prva goriška mladinska delovna brigada,, ki nosi ime po IX. korpusu. Brigada bo delala dva meseca v Pukovcu pri Nišu. Sestavlja jo 105 mladincev in mladink, v glavnem iz novogorlške občine; pridružilo se jim je le 12 mladincev iz Kobarida, ker se pozneje ne bi mogli udeležiti akcije. GRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJALISC Na cesti I. reda na Posaveu in v Gobovei pri Podnartu so pričeli z gradnjo avtobusnih postajališč. Prva večja množična delovna akcija je bila v nedeljo, 3. marca. Prebivalci iz Ljubnega in Podnarta so že pred 7. uro zjutraj prihiteli na delovišče. S prostovoljnim delom bodo nadaljevali ves teden, Ce bodo z deli tako hitro nadaljevali, bosta avtobusni postajališči do 1. maja že gotovi. iiiisfis m ------ -----"DetM« — w o MOKRONOSKI PORAVNALNI SVET Poravnalni svet v Mokronogu dela že tri mesece in se je doslej vsestransko obnesel. Doslej je obravnaval 35 zadev, ki bi jih sicer reševalo sodišče, Najbolj zanimivo je, da je bilo od 15 sporov rešenih 14, le v enem primeru zaradi odsotnosti ene stranke poravnave ni bilo mogoče .doseči. Vsebina dela sveta je bila dokaj pestra, obravnavali so poravnave glede motenja posesti, lahkih telesnih poškodb, manjših tatvin, razžalitve, preužitek. Stranke so bile še precej disciplinirane in tudi bojazen, da ljudje ne bodo imeli zaupanja v svete, jc odpadla. Nasprotno, čutiti je, da se ljudje zavedajo pomena tega sveta, zlasti še, ker tako prihranijo mnogo potov. in stroškov, mimo tega bodo poravnalni sveti ' v precejšnji' meri pomagali rešiti probleme nepotrebnega tožarjenja. ga po poslovalnicah. Problematično je bilo vprašanje centralnega skladišča. Kmetijska zadruga v Kozini je odstopila »Timavu« del svojega skladiščnega prostora, pomagati pa si morajo še z zasilnimi skladišči. Podjetje zaposluje 60 ljudi. Pomanjkanje kadra je zelo pereče. Nagrajevanje >po učinku le počasi prodira v trgovsko dejavnost. Kljub takšnim začetnim težavam je doseglo podjetje v lanskem letu 343,122.123 dinarjev prometa, kar je za 1 % več kot so predvidevali. Čisti dohodek je znašal 22,110.004 dinarjev. Za izplačilo plač so porabili 10,171.536 din. V sklad za prosto razpolaganje podjetja so odvedli 1,890.512 din. V letu 1959 so uvedli »non-stop« prodajo v poslovalnici v Kozini. Za večje poslovalnice so nabavili 3 hladilnike. Zaostrili bodo ukrep o ukinitvi prodaje ■blaga na kredit. Zvišanje kupne moči prebivalstva je omogočilo povečanje predvidenega prometa za 3%. V poldrugem letu je doseglo podjetje tolikšne uspehe le zaradi dobrega upravljanja in sodelovanja vsega kolektiva. Podjetje si je pridobilo tudi sredstva, s KUTEŽEVO V Kuteževem je Ljudska univerza iz Ilirske Bistrice zaključila tečaj o spoznavanju živil in pripravi hrane ter o uporabi tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu. Tega tečaja, Iti je trajal tri tedne, se je udeležilo 27 žena. Ljudska univerza iz Ilirske Bistrice pa namerava v Trebčanah prirediti podoben tečaj in zanj se je že prijavilo 18 žena. ILIRSKA BISTRICA Člani Ljudske tehnike v Ilirski Bistrici so že sestavili 3 ekipe, ki se .bodo udeležile tekmovanja »Ob žici okupirane Ljubljane«. Eno ekipo bo na to tekmovanje poslalo tudi TVD Partizan. katerimi bodo izboljšali poslovne pogoje. Zdaj pripravljajo načrte za zgraditev skladiščnih prostorov in za obnovo opreme v nekaterih poslovalnicah. Izvolili so nov 7-članski upravni in 3-član-ski nadzorni odbor. ■ J. Z, Krajevni odbor v Divači je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal o popravilu vodnjakov v Dolnjih Ležečah, kjer ob suši zmanjka vode. Odborniki so predlagali, naj bi oba vodnjaka popravili in v njih namestili tudi ročni črpalki, da bi bilo naselje zadovoljivo oskrbovano s pitno vodo dn da bi tudi turisti, ki hodijo iz Divače v Škocjanske jame ali obratno, lahko spotoma zavži-li požirek vode. V Divači že več let razpravljajo o tem ali naj bi zgradili napajališče za živino ali ne. Vse pa kaže, da nekateri kmetje niso preveč navdušeni za gradnjo takšnega objekta, čeprav je nujno potreben. Na tej seji so sprejeli sklep, da bi sredstva agrarnih upravičencev porazdelili na pospešeno gradnjo raznih objektov. Zato so se člani krajevnega odbora odločili, da bi 30 tisoč dinarjev namenili gradnji šolskega vrta, 100 tisoč dinarjev ureditvi kino dvorane in 100 tisoč dinarjev za zgraditev vodnih števcev, medtem ko hi manjše zneske namenili drugim komunalnim gradnjam. -er V tem tednu so uslužbenci Ljudske milice koprskega okraja priredili šest predavanj, ki se jih je udeležilo IGO pionirjev. Pionirji so se z velikim zanimanjem seznanili s cestnopromet-niml predpisi, ki jih morajo poznati Vsi kolesarji V dvomesečni akciji za kolesarje »Na cesti nisi sam« bodo na Postojnskem priredili poučna predavanja tudi za odrasle, da bodo bolje seznanjeni s cestnoprometnimi predpisi, ko uporabljajo dvokolesa V Postojni jc že 344 pionirjcv-šolarjev dobilo priznanje za uporabljanje koles na javnih cestah, v Postojni, Hru-ševju in Planini pa so razdelili 400 značk med šolarje, ki so uspešno opravili izpite V zadnjih desetih dneh so organi Ljudske milice opozorili 2400 koristni-kov cest na cestnoprometne predpise, med njimi G10 voznikov motornih vozil, 413 kolesarjev, 300 voznikov vpreg, 10GG pešcev in 101 otroka, ki se je igral na cesti S K 4r V neposredni bližini šole v Divači je prostor, ki je bil že ob dograditvi novega šolskega trakta določen za šolski vrt. Sedaj ga je potrebno ograditi in navoziti nekaj peska. Z deli so že začeli in najbolj požrtvovalni delavci so Prireditve ob Dnevu železničarjev Ob 40. obletnici zgodovinske stavke jugoslovanskih železničarjev so priredili železničarji v Hrpeljah slavnostno akademijo. Temu praznovanju so dali poseben poudarek in so v ta namen povabili v goste železničarsko godbo iz Varaždina,. ki šteje 50 šolanih godbenikov. Na akademiji je na- stopil šolski pevski zbor, zborni recitatorj.i in šolska telovadna skupina. Program akademije je zaključila varaždinska godba na pihala. V nedeljo popoldne pa so priredili godbeniki iz Varaždina koncert domačih in tujih opernih motivov, koračnic in potpurijev. Jaša bili železničarji postaje v Divači ter zidarji PVP Postojna. Tudi šolski odbor je prispeval k uresničitvi lepe zamisli, da bi imela šolska mladina v Divači primeren prostor za razvedrilo. Posebno sta bila pri tem prizadevna predsednik šolskega odbora Niko Dobrila in šolski upravitelj Armid Novak. Kaže, da bo tudi občinski ljudski odbor dal nekaj finančnih sredstev za ureditev šolskega vrta, pričakujejo pa tudi pomoč drugih podjetij v Divači. Zal moramo pri tem omeniti, da so nekatera podjetja že odrekla pomoč, čeprav imajo nj.ihovi delavci in uslužbenci šoloobvezne otroke, ki bi bili orav tako veseli razvedrila na urejenem šolskem vrtu. -er V nedeljo je bil v Sežani občni zbor sežanske občinske gasilske zveze, ki so se ga razen delegatov udeležili tudi zastopniki okrajne gasilske zveze iz Kopra, ObLO Sežana in Občinskega odbora SZDL. Poveljnik gasilskega odreda Franc Ukmar je v svojem poročilu poudaril nujnost boljšega usposabljanja operativnega kadra, da bi prostovoljni gasilci na Sežanskem v prihodnje lahko v večji meri kot doslej zavarovali ljudsko premoženje. Lani je bilo v sežanski občini najmanj 30 požarov, med katerimi jih je bilo več gozdnih. Ti požari so napravili za 7 milijonov dinarjev škode in ta bi bila še večja, če ne bi pravočasno posredovali prostovoljni gasilci, uslužbenci LM in državljani. Na občnem zboru so podrobno obravnavali pomen preskrbe z vodo in možnosti organizirane obveščevalne službe, ki je razen dobre izvežbanosti operativnih moštev osnovni pogoj za uspešno posredovanje pri požarih. PGD Sežana je lani izvežbalo nove desetine operativnih članov in na okrajnem tekmovanju zasedlo drugo mesto. To društvo namerava 'letos začeti z gradnjo gasilskega doma v Sežani in pri- hodnje leto upa dobiti novo opremo. PGD Dutovlje še sedaj nima lastnega orodišča, kaže pa, da bodo kmalu usposobili motorno brizgalno. Značilno za to društvo je, da ima v svojih vrstah premalo mladincev, ' ' PGD Komen je sicer dobro opremljeno in ima tudi dobre delovne pogoje, le organizacijska plat nekoliko šepa. PGD Ponikve je eno izmed najboljših v sežanski občini, kljub temu, da je še zelo mlado in nima takšne tradicije kot jo imajo druga društva. Člani PGD Ponikve so lahko ponosni-na prizadevnost, ki so jo pokazali v izvajanju požarno-varnostne službe in pri ureditvi gasilskega doma, skrbi za vzgojo kadrov ter družbenega življenja. V Senožečah so med prostovoljnimi gasilci skoraj vsi člani delovnega kolektiva mehanične tkalnice, mnogo je pa tudi delavcev iz Mizarskega podjetja. Seno-žeško prostovoljno gasilsko društvo šteje 75 članov in od teh je 20 operativcev. Zal pa društvo nima motorne brizgalne, upa pa, da si jo bo nabavilo v bližnji prihodnosti. PGD Divača je lani imelo nekaj subjektivnih težav, ki pa so se jih v glavnem že otresli, PGD Lokev pa kljub temu, da ni upravni odbor preveč delaven, vendarle rado priskoči na pomoč. To so bežne beležke z občnega zbora občinske gasilske zveze v Sežani in delegati, ko so podrobno razDravljali o vseh problemih posameznih društev, so sprejeli sklepe, katerih osnovna misel je — okrepitev prostovoljnih gasilskih enot na Sežanskem, -er PRED DNEVOM MLADOSTI Komisija za proslavo Dneva mladosti v Ilirski Bistrici je že sestavila spored proslav. Ena izmed pivih prireditev bo v nedeljo, ko bo festival mladinskih pevskih zborov, na katerem bodo sodelovali pevski zbori osnovne šole iz Knežaka, Ilirske Bistrice, Kuteževega, Dolnjega Zemona in DPD Svoboda iz Ilirske Bistrice. Med 1. in 8. majem bo festival telesne kulture. Takrat bo reč športnih prireditev. Predvidena so namreč tekmovanja v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu in lahki atletiki. Občinski odbor Ljudske tehnike pa bo med 20. in 25. majem pripravil razstavo del mladih tehnikov. Predvideno je, da bodo člani družbenih organizacij, kot so taborniki, strelci itd. v naslednjih dneh priredili 6 pohodov po poteh NOB in si spotoma ogledali znane partizanske kraje v Brkinih. ŠAHOVSKI TURNIR Na brzopoteznem šahovskem turnirju Postojne za mesec april si med 12 udeleženci delijo; 1,—3. mesto Štefančič, Korpar in Sirec z 9 točkami, medtem ko je vrstni red ostalih naslednji: Fejičič 8.5, Popovič 7, Mladenovski 6, Turk in Čarf 5, Viher 4, Lavrič 2, Pun-tar 1 in Kralj pol točke. I. V. PRIPRAVA NA 1. MAJ Prebivalstvo Ilirske Bistrice se temeljito pripravlja na proslavo 1. maja. Zato so sklenili, da bodo na večer pred mednarodnim delavskim praznikom prižgali kresove na bližnjih hribih. Prvega maja bo prebivalce Ilirske Bistrice prebudila godba na pihala, nato na bo sprevod delovnih kolektivov skozi mesto na Titov trg, kjer bo zborovanje. V tem sprevodu bodo razen članov delovnih kolektivov sodelovali tudi člani družbenih organizacij ilirskobistriške občine. V popoldanskih urah pa 'bodo športna tekmovanja, med njimi spretnostne vožnje z motornimi vozili in nogometna tekma med domačim moštvom ter Idrijčani. V PIRANU SNEMAJO FILM »VOHUN X« V ponedeljek so začeli snemati v piranskih ateljejih »Filmservisa« novi slovenski celovečerni film »Vohun X poroča«. Film režira František Čap, ki /je (pripravjl tudi scenarij in snemalno knjigo. Nosilca glavnih vlog sta srbska igralca Dušan Janičijevič In Aleksander Gavrič. Razen nekaterih igralcev iz Ljubljane, sodelujejo kot statisti tudi številni Pirančani. Film naj bi vrteli že na letošnjem festivalu v Pulju. »TARTINIJEV VEČER« V PIRANU Minuli petek zvečer je priredil italijanski kulturni krožek v Piranu »Tartinijev večer«. Violi nistka Olga Skalarjeva je al ^ spremljavi profesor Ivanke Lipo-" glavškove izvajala nekaj najlepših skladb tega piranskega mojstra in drugih skladateljev. OB OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE LESNEGA KOMBINATA JAVOR V PIVKI Vse za razširitev uaurajevanja pi učinku Minulo nedeljo je imela sindikalna podružnica podjetja »Javor« v Pivki svoj letni občni zbor, ki, sta se ga udeležila tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir in predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper Franc Klobučar. Oba gosta sta sodelovala tudi v razpravi. Občni zbor je bil nadvse dobro pripravljen in hvale vreden obisk — skoraj 100 odstotna udeležba — potrjuje, v kakšni rrieri se je sindikalna organizacija v preteklem letu uveljavila. To-je bilo razvidno tudi iz referata in disku- sije, kije bila prežeta z dokazi o dobrih gospodarskih rezultatih podjetja in uspešni realizaciji letnega plana proizvodnje. V sistem nagrajevanja po učinku jim je doslej uspelo vključiti 81,2 odstotka članov kolektiva, prizadevajo pa si najti primerne oblike nagrajevanja po učinku tudi za doslej neupoštevane člane kolektiva, vključno' v vodstvu podjetja. Pri tem pa bodo morali bolj kot doslej upoštevati sistem nagrajevani^ po delu na obra-' čim ekonomskih rezultatov, podjetja kot celote, KULTURA PROSVEÏA rt KULTURA FROSVETÄ rt KULTURA PKOSVET rt KULTURA PROS V ET A rt EC0LTUK PÊSOSVETA rt KULTURA P V ZNAMENJU VIDNIH USPEHOV IN RAZGIBANEGA LJUDSKOPROSVETNEGA UDEJSTVOVANJA Začele so se občinske revije mladinskih in pionirskih pevskih zborov: preteklo nedeljo v Sežani, Dekanih in Obrovu Po svoji izvedbi, pestrosti, discipliniranosti, zainteresiranosti in množičnosti so ti prvi začetki prekosili vsa pričakovanja in optimistične napovedi. Še več — zanikali so vsa malodušna tarnanja po sestankih, da našo mladino ne zanima več petje, da ni možnosti in oblik, kako jo pritegniti v prosvetna društva in v pevske zbore. Izkazalo pa se je, da mladina danes prav tako rada poje, kot je n'ekoč in da jo je treba le znati pritegniti. Iz Sežane nam poročajo takole: Nikomur, ki je v nedeljo v ranem popoldnevu prebil tisto poldrugo urico v sežanski kino dvorani, ni bilo žal časa. pravzaprav je vse kar nekam prehitro minilo, kakor lepa in zato prekratka povest. »Moja pesem ni le moja pesem . . .« in desno spodaj: Kajuh. In pod tem geslom na odru so se zvrstili. Najprej najmlajši iz Divače, 19 jih je in za-pojo tri pesmice pod vodstvom Helene Muha. Nato se oglasijo v parterju majhni instrumenti, 14 tambu-rašev iz Senožeč pod vodstvom Franca Kavčiča. Albin Iirižman vodi 55-članslu zbor iz Štanjela, temu pa sledi 44-članski zbor iz Senožeč, ki ga vodi Vera Može. Kvartet mladink iz Komna, vodi jih Stojan Falcin. Du-tovlje s 30 pevci pod vodstvom Mire Sirca. In spet nekaj iz parterja — to je orkester Nižje glasbene šole iz Sežane, ki ga vodi in spremlja s klavirjem Boris Slavik. In ponovno Komen z 49 pevci. In končno Sežana z 80 pevci pod vodstvom Majde Haupt-man. Poslušalcem, ki jih je prepolna dvorana, zastaja dih od presenečenja. In nageljni, ki jih vsakemu zboru poklanjajo sežanski pionirji. To so šopki Društva prijateljev mladine in darila — knjige — Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Praznično razpoloženje. »Lepo, lepo,« — je bil preprost in skromen izraz ter priznanje vseh, ki so še nekaj časa postajali pred dvorano. V tem je bila tudi želja, da bi kaj kmalu spet poslušali ubrane glasove stoterih mladih grl. In še zapisek na rob: če po pravici rečemo, da je revija tako uspela vsebinsko in organizacijsko, potem ne bi bilo prav, da bi zamolčali prizade- vanje in požrtvovalnost tistih, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je ta lepa prireditev zapustila tako močan vtis, posebno mladim pevcem. Tu mislimo predvsem na članice Društva prijateljev mladine iz Sežane, ki so vse nastopajoče lepo sprejele, jih pogostile in tudi sicer prispevale k dobri organizaciji. Prav tako je treba pohvaliti podjetja, ki so pomagala s prevozi. Vse revije so obiskali tudi člani glasbenega sosveta pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev. Vprašali smo jih za strokovno mnenje. Prof. Miroslav Logar, ki je bil v Sežani, nam je rekel med drugim takole: »Po končani reviji smo se razgovar-jali s pevovodji in organizatorji. Slišali smo o delu posameznih zborov. Najboljša sta bila pevska zbora iz Sežane in Komna ter mladi tambu-raši iz Senožeč. Splošne težave imajo pevovodje — ki so večinoma amaterji in jim gre zato vse priznanje za trud in požrtvovalnost — z neprimernimi prostori za vaje in pomanjkanjem dobrih glasbil, zlasti klavirjev. Tudi tisti, ki jih imajo so v zelo slabem in razglašenem stanju. Dalje predstavlja težavo in oviro pri delu oddaljenost otrok od šole. Toda ljubezen do petja imajo vsi, tako otroci kot njihovi učitelji. Nedeljski uspeh, ki so ga dosegli, kljub tem skromnim razmeram, v katerih delajo, naj bo vsem opomin, da bo treba mladinskemu zborovskemu petju posvetiti še večjo skrb.« Prvi del koprske občinske revije je bil preteklo nedeljo v Dekanih. Mnenje člana glasbenega sosveta prof. Vladimira Lovca o dekanski reviji je tako: »Na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov je v nedeljo nastopilo v Dekanih G zborov, in sicer mladinski zbori osnovnih šol Gra-čišče, Božiči, škofije in Dekani ter otroška zbora osnovnih šol Prade in Dekani. Na odru zadružnega doma se je zvrstilo okrog 300 pevcev,, ki so izvedli 23 pesmi. Splošni vtis je bil povoljen, če upoštevamo • težave, s katerimi se morajo boriti nekateri pevovodje: glasovni material je ponekod precej reven, instrumentov ni ali pa so zelo slabi, pri samih pevovodjih pa je mestoma opaziti tudi pomanjkljivo v.na- ©s z uspele nedeljske revije mladinskih pevskih zborov v Sežani, kier ,ie nasto-ilo 5 mladinskih in 1 otroški pevski zbor, tamburaši iz Senožeč, kvartet (iz omna in orkester Nižje glasbene šole iz Sežane. Na sliki: mladinski pevski' zbor iz Sežane, ki šteje 80 pevcev in ga vodi Majda Hauptmanova nje. Razlike v kvaliteti posameznih zborov so bile očitne, kar pa gre zlasti na račun pevovodij ter njihove zavzetosti in smisla za glasbo. Najlepši vtis sta napravila otroški zbor iz Prad in mladinski iz Dekanov. Pri dekauskem zboru naj omenimo še to, da je bila uporaba Orffovega instru-mentarija odveč, ker nima nobene zveze z vsebino izvedenih pesmi.« Tretja občinska revija — prvi del — je bila preteklo nedeljo še v Obrovu. Razen koprske je hrpeljska občina edina, ki j'e prijavila za tekmovanje toliko zborov, da bo revija v dveh delih. Ze to golo dejstvo je uspeh in spodbuda. O poteku revije pa nam je povedal svoje mnenje član sosveta prof. Miran I-Iasl: »Glavica pri glavici; polna dvorana mladih šolarjev od najnižjih do najvišjih razredov, učitelji, ki so skrbeli, da njihovi malčki zaradi neučakanosti pred nastopom ne bi bili preži-vahni, vmes mamice, ki so s primernim zadovoljstvom čakale na nastop Marka ali Alenčice, takšen je bil pogled na dvorano v Obrovu, ko je vse navzoče pozdravil učitelj Anton Tro-ha, Začela se je revija otroških in mladinskih zborov. Nastopili so 4 otro- ški zbori, 2 mladinska in 1 zbor mladincev, skupaj skoraj 200 mladih pevcev. Iz mladih grl je privrela pesem, pesem mladosti in veselja. Nič zato, če je ta ali oni pionirček v vsej svoji vnemi preveč »pritisnil«, nič hudega, če se je slišal tu in tam a namesto o, nič slabega, če je ta ali oni zborček bil preglasen, da, nič zato. Pristno otroško srečo, ljubezen in veselje do petja — da, to smo našli in, verjemite, na pretek. Po šolah v Obrovu, Hrušlcl, Itovči-cali, Pregarjah in Podgradu pojejo, z veseljem pojejo. Le tako naprej, to-varišica, ki vodiš otroke iz Obrova (naj mi oprosti, ime sem pozabil); Butinar Jelka — dva zbora nista majhna reč; Muha Vera — brez strahu pred dirigiranjem; Plevel Jelka — nič zato, če ni več pevcev, saj so korenjaki; le naprej Kvirina — vera vase in delo, pa uspeh ne bo izostal; naprej Zadnik Lovrenc, korenina, ki ljubiš petje, Pojte! — veselje in hvaležnost mladega človeka vam bo najlepša nagrada.« Prihodnjo nedeljo so na vrsti vsa druga občinska središča koprskega okraja, čez štirinajst dni pa se bodo lahko izkazali na okrajni reviji najboljši zbori. Težko jih že pričakujemo. Kvartet Ilarijskih bratov, ki nam je na nedeljski prireditvi v koprskem gledališču zapel tri izvirne in malo znane narodne pesmi iz Cičarije in Brkinov FESTIVAL RADIJSKE IGRE V Novem Sadu bo od 11. do IG. aprila jugoslovanski festival radio drame. Nagradili bodo najboljši tekst, igro, režijo in glasbeno spremljavo. Ob zaključku festivala bo imela posebna komisija obširnejši razgovor z avtorji in predstavniki posameznih radijskih postaj o problemih radio-drame. PRIMORSKE PRIREDITVE V PRIPRAVAH ZA POLETNO SEZONO Med kulturnoumetniškimi prireditvami letošnje poletne sezone ob naši obali velja prav gotovo omeniti na prvem mestu prvi festival jugoslovanske folklore. Zamisel je dobila na zadnji Iseji upravnega odbora Zavoda Primorske prireditve že določnejšo obliko in lahko zapišemo nekaj konkretnih podatkov: nastopilo naj bi 8 folklornih ansamblov, od katerih so štirje poklicni in štirje amaterski. Festival bo trajal od 3. do 7. avgusta, in sicer bo njegovo središče Portorož, zajel pa bo še Ko^er, Piran in Ankaran. V vsakem kraju bo nastopila v celovečerni prireditvi po ena poklicna in ena amaterska foklorna skupina, ob zaključni prireditvi v Portorožu, ko bodo razglasili zmagovalca, nodelili nagrade in pokale, pa bodo nastooili verjetno vsi z najboljšimi točkami. Do zdaj znane skupine, ki bodo nastopile na tej veliki prireditvi, so: »Tanec« iz Skopja, »Lado« iz Zagreba, »Kolo« in »Branko Krsma-novič« iz Beograda, »France Ma- rolt« iz Ljubljane in »Gavrilo Princip« iz Sarajeva. V času festivala — za katerega bodo izdali prospekte v več jezikih, da bi zainteresirali zanj tuje turiste — bo v Kopru še razstava jugoslovanske folklore. Na omenjeni seji UO so še raz- pravljali o možnostih organizacije koncerta zabavnih popevk s sodelovanjem italijanskih in jugoslovanskih pevcev lahke glasbe ter velikega ritmosimfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Konkretnejše oblike te prireditve še niso znane. ÏZ ŽIVLJENJA POSTOJNSKIH MATURANTOV Skupina postojnskih maturantov, ki so uprizorili Frankovo ii'amov»Vzrok« j v režiji prof. Ive šušteršičeve v Rakeku in Prestranku NATEČAJ ZA MLADINSKA ODRSKA DELA PRI DELAVSKEM ODRU ZAKLJUČEN Te dni je končala delo ocenjevalna komisija za natečaj mladinskih odrskih del, lcl ga je lani oktobra razpisal Delavski oder v Ljubljani. Avtorji iz različnih krajev Slovenije so poslali vsega 17 tekstov, ki obravnavajo predvsem probleme iz sodobnega življenja, pa tudi pravljične in folklorne motive. Komisija se ni mogla odločiti, da bi podelila prvo in drugo nagrado, tretjo nagrado (100.000 dinarjev) pa je razdelila avtorjema igric IZLET in STAREC IN ŽIVALCA. IZLET (avtor je Juro Kislinger, režiser SNG Maribor) je zgodba o družinici, kjer vlada stanovanjska in denarna stiska, pa je treba otrokom obljubljeni izlet spremeniti v imDrovizirano popotovanje po domači kuhinji. Delo bodo že letos uprizorili na Delavskem odru v Ljubljani, za natis pa bo poskrbela založba Mladinska knjiga, STAREC IN ŽIVALCA (avtor je Mirko Mahnič, lektor Drame SNG v Ljubljani) je pravljična pripoved o veverici Zarjiel, ki jo na odru predstavlja samo droben pramen svetlobe. Delo je nekak svojevrsten dramski koncert za otroke, ki je zavoljo nenavadnega odrskega izraza vzbudilo tudi že pozornost pri vodstvu Mladinskega gledališča v Ljubljani. Ostalim avtorjem je komisija namenila skrbno analizo poslanih del. Prosvetnemu servisu v Ljubljani pa predlog, da nekatera dela z ustreznimi popravki razmnoži in posreduje amaterskim odrom. Tako bodo pisci, ki se ukvarjajo pri nas z mladinsko odrsko literaturo, prejeli za svoje delo strokovno in materialno podporo za vzpodbudo za nadaljnja snovanja. Preostala sredstva, ki so bila namenjena natečaju, bo Delavski oder uporabil za obogatitev repertoarja mladinskih igralskih skupin, to bodo dramatizacije slovenskih povesti in prevodi najboljših tujih dramskih del, ki so namenjena otrokom. Pred tremi meseci je profesor Iva Sušteršičeva zbrala na postojnski gimnaziji skupino matu-ratnov, ki so imeli veliko volje, da bi naštudirali kako dramsko delo. Odločili so se za dramo »Vzrok« nemškega avtorja Len-harda Franka. Po številnih urah napornega dela je končno napočil dan, ko so se maturanti predstavili z uspelo uprizoritvijo. Ker kulturni dom v Postojni še ni dograjen, je bila premiera v dvorani na Rakeku. Številno občinstvo in spontano ploskanje je bilo nagrada za trud. Prav tako so maturanti doživeli topel sprejem in uspeh s svojim nastopom v Prestranku. Zasluga za uprizoritev te zahtevne, psihološko socialne drame iz predvojne Nemčije gre tako postojnskim maturantom, ki so kljub zaposlenosti v šoli JAVNA RADIJSKA ODDAJA PRIMORSKA V PESMI IN GLASBI Kljub dolgo in težko pričakovanemu lepemu in sončnemu vremenu preteklo nedeljo popoldne je bilo v koprskem gledališču precej hvaležnih poslušalcev. Privabila jih je prireditev Radia Kopra z naslovom: Primorska v pesmi in glasbi. Nastopali so amaterji: veseli trio in duo iz Doline pri Trstu, harmonikar in skladatelj Bruno Bordon, kvartet ilarijskih bratov, harmonikar Zoro Švagelj, moški vokalni no-n'et iz Postojne, moški vokalni trio ABC iz Bilj pri Gorici in zabavni orkester liz Izole. Pred gledalci v gledališču in poslušalci pri radijskih sprejemnikih se je zvrstilo 36 pretežno mladih ljudi, ki se kot amaterji ukvarjajo s petjem in igranjem. Nedeljska prireditev sodi v vrsto načrtnih radijskih koncertov in zabavnih prireditev in naj bi bila spodbuda in podpora amaterjem v zvrsti lahke glasbe. Sodelujoče so radijski novinarji in sodelavci glasbene redakcije odkrili na terenu, ko so poslušali razne prireditve. Povabili so jih na avdicijo in izbrali najboljše. Namen prireditve —• veselo nedeljsko popoldne — je 'bil popolnoma dosežen. in s pripravami za zaključne izpite našli čas tudi za to, kakor tudi profesorjem Ivi Šu-šteršičevi, Marjanu Vagaju ter Stanetu Zorku za vso tehnično in strokovno pomoč. Igralci — Mija Pečovnik, Anica Mahorčič, Vera Janežič, Darij Skerjanec, Drago Mirošič, Alojz Šlosel, Jože Udo-vič, Karlo Poropat, Ivan Kobal, Silvester Penko, Ludvik Cepar, Marko Vilhar, Janez Nagode, Janez Jerina, Marjan Šušteršič in Boris Vonta — so bili kos svojim nalogam, nekateri liki so bili odigrani z dokajšnjim temperamentom in igralsko sposobnostjo. NAGRADA FESTIVALA MALIH GLEDALIŠČ Žirija I. festivala malih gledališč Jugoslavije — bil je v Sarajevu od 23. marca do 5. aprila — je ob koncu razdelila zlate lovo-rove vence šestim umetnikom: za režijo Bojanu Stupici, dalje igralcem Pavlu Miniču, Josipu Petri-čiču, Olji Grastičevi in Andreju Kurentu, za sceno Božidaru Vijo-liču. Zlato masko je dobil »Atelje 212« iz Beograda za uspelo predstavo dramskega dela »Jajce«. LIKOVNA RAZSTAVA V KOPRU Te dni je v avli koprskega gledališča razstava del Jožeta Hor-vata-Jakija, doma iz Prekmurja. Do zdaj je že razstavljal v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Va-raždinu, Kranju, Zagrebu in v Zahodni Nemčiji. Otvoritev razstave je bila združena z recitacijami pesmi manj in bolj znanih domačih avtorjev. Recitiral je član SNG Trst Miha Baloh ob improvizirani spremljavi kitarista Vinka Horvata. Razstava bo odprta do 20. aprila. KRATKA ZGODOVINA FILMSKE UMETNOSTI V založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije je izšla »Kratka zgodovina filmske umetnosti« avtorja Vitka Muska. Knjiga Je zelo dobrodošla, ker imamo zelo malo del s področja filmske teorije in estetike. Do zdaj je izšla samo leta 1D51 knjiga Franceta Brenka »Zapiski o filmu«. Zdaj pripravlja Cankarjeva založba prevod dela znanega francoskega zgodovinarja Georgesa Sadoula »Zgodovina filmske umetnosti« ln Prešernova družba knjigo Vitka Muska »Film«. & N O V O NA KNJIŽNI POLIC! ^ NOVO NA EC N J I Ž N B POLICI i NOVO NA l!< N J ! Ž N B POLICIJ P (Odlomek iz romana ČRNI LABIRINTI. Izdala založba Mladinska knjiga v zbirki Školjka. Od zadaj je v avto spet posvetila luč žarometov; deževalo ni več, cesta se je bleščala, kakor bi bila steklena. Klep se je moral truditi, da ie ostal na desni strani. ceste. »Koliko zahtevate, signor Ma-melli?« je zajccljal. »Prejšnja cena je bila dve sto petdeset, sedanja je tri sto. Samo petdeset več. To ni pretirano, še vedno petdeset, šestdeset manj, kakor bi dali drugi. To je res occasion, bel occasion!« Klep je krčevito stiskal za krmilo!" Ne samo čelo, tudi dlani je imel potne. Nekaj trenutkov je vozil kar na slepo. Kako? Šestdeset tisočakov več, kakor ima? »Pazite, tamle se začno ovinki, cesta je gladka in mokra ...« »Ampak, signor Mamelli, pogodila sva se vendar za ...« »Pogodbo ste vi razdrli, ker ni- ANTON INGOLIČ ste prišli ob dogovorjenem času.« »Zakaj ste ga prebarvali, zakaj ...« »Ali vam nisem povedal, da z vojaško varovalno barvo ne bi mogli čez mejo? Že prej je bil voz globoko pod svojo ceno, zdaj vam ga dam pol zastonj. Pazite, ovinek! Dio mio!« »Nimam toliko, signor Mamel-li.c je kriknil Klep. »še do dogovorjene cene mi manjka deset tisočakov, ampak, signor Mamelli, avtomobil moram imeti, še nocoj, in prav tegale ...« »Come? Se do prejšnje cene vam manjka deset tisočakov?« je Mamelli poskočil z glasom in celim telesom. »Cemu ste potem sploh prišli! Perche? Imel sem sijajnega kupca.« Za trenutek je premolknil, potem se je ozrl nekam zviška h Klepu in nadaljeval: »Naj bo, počakam štiriindvajset ur. Ce se hočete v domovino odpeljati s temle vozom, boste pač do jutri zvečer zbrali tistih šestdeset tisočakov, ki pravite, da vam manjkajo. Storim vam uslugo, ker se poznava. Vi ricor-date aneora?« Spet je pogledal h Klepu, ki pa se ni zganil. »Vi moj prvi, jaz vaš tretji. Dobro še pomnim. Hudičevo delo je bilo. Era un lavoro matto. Pravzaprav sem lahko prav vam hvaležen, da sem se tako hitro rešil črnega pekla. Kakšne roke, kakšen elan! Prestrašil sem se, zares prestrašil. Moja in vaša sreča! Poleti odprem sredi Carbeauxa moderno trgovino s starimi in novimi motornimi vozili. Naj bo, popustim vam deset tisočakov. Petdeset ste že dali, dobim jih še dve sto štirideset, in voz je vaš. Niže ne morem, tudi jaz sem izseljenec, tudi jaz mislim na vrnitev v domači kraj. Seveda s kapitalčkom, con un piccolo capitale ...« »Signor Mamelli... kamerad Mamelli, dam ti, kar imam, samo des'et mani kakor sva se dogovorila, takoj zdaj, ti pa mi prepusti avtomobil... nekaj boš gotovo zaslužil...« »Dio mio, res si primitiven, v svojo izgubo vendar ne bom kup-čeval...« Klenu je bilo, kakor na drvi z avtomobilom ob globokem, črnem prepadu, »Z drugim kopačem sva morala tedaj, pred petnajstimi ali šestnajstimi leti, hudo prijeti, da smo nekaj zaslužili...« »Caro amico, popustil sem, kolikor sem mogel... Ustavi avtomobil! Fermate! Prometna policija!« Zavore so strahovito zaškripale. »J'e voznik pijan?« je vprašal policist, ko mu je Mamelli izročil zahtevane listine. »Kje neki, gospod! Prvič ima tale voz v rokah, kupuje ga, brez skrbi, gospod, nič se ne bo zgodilo.« »Pazite!« »Se malo in v Picotu bova! Guardate la luna! Cesta je mokra in ovinki so ostri. Ne bi rajši jaz sedel h krmilu?« »Bom kar jaz...« je zamrmral Klep. Ko je voz ob Mamellijevih nasvetih dobil pravo hitrost, je nadaljeval razločneje. »Operacija se je posrečila, sredi Carbeauxa boste odprli trgovino z novimi in starimi avtomobili, domov se boste vrnili s kapitalčkom... pri meni pa je tako, da bi se rad vrnil samo z avtomobilom, moram se vrniti, že pojutrišnjem...« »Za operacijo bom štel težke denarce, za trgovino sem se zadolžil ...« »Mamelli,« je kriknil Klep, kakor da je odkril zaklad, ki ga je iskal že l'eta in leta, »čuj, Mamelli, petdeset tisočakov že imaš, sto devetdeset jih dobiš takoj sedaj, na ostalih šestdeset, ne maram milosti, na šestdeset" pa počakaj dva, največ tri mesece ... z obrestmi vred jih dobiš ... Doma imam hišo s koščkom zemlje ... njivo bom prodal, njiva mi ni potrebna, potreben mi j'e tale avtomobil. Glede denarja bom uredil s sorodniki tistih rojakov, ki ostanejo tu. Si čul, Mamelli? Ne v treh, v enem mesecu, si slišal, v enem mesecu boš imel denar, šestdeset tisočakov in še tisočak za obresti.,.« »Si znorel, Klep! Kje je poroštvo, da denar res dobim?« »Kamerada sva bila, spodaj v jami, dam ti rudarsko besedo, napišem zadolžnico ...« »To naj bi bila trgovina? Kakor sem rekel: še dve sto štirideset in avto je tvoj, čakam pa najdlje do jutri zvečer. Cosi o niente! V primeru, da ne prideš po voz, ara seveda zapade!« »Mamelli, ču'i Mamelli...« Čeprav je Klep videl pred seboj mokro asfaltirano cesto, ki se je bleščala v mesečini in slišal enakomerno brnenje motorja, čeprav se je zavedal, da drži v rokah krmilo avtomobila, za katerega bije poslednji, odločilni boj, se mu je vendar na hipe zazdelo, kakor da je nekje globoko pod zemljo, da mu primanjkujte zraka, da se s stropa trga velika gmota premoga, ki bo vsak čas zgrmela na njegove prsi. Torej je res, kar mu je povedal inštruktor, da, inštruktor ga je opozoril: »Pazite, monsieur Klep, da vas Mamelli ne ukane. Lisjak, je. Ce hočete, grem z vami.« »Ne, hvala, znanca sva, kamerada.« »Vendar, lahko vam podtakne staro škatlo, lahko ...« Klep je z vso silo pritisnil na zavore. Ni se zmenil za Mamellijeve začudene vzklike, potegnil je listnico iz žepa, vzel iz nje bankovce in jih zalučal Mamelliju na kolena. »Na, tu imaš vse, kar imam!« je kriknil. »Preštej, sto devetdeset tisočakov. Ostanek dobiš jutri, si slišal; najpozneje jutri zvečer! Nekaj dobim na rudniški upravi, po šihtu pa poj dem od rojaka do rojaka, od znanca do znanca, dobil bom na posodo; če ne bo dovolj, prodam, čeprav pod ceno, vse, kar imam, zadnjo srajco, samo da boš že jutri imel denar. Si slišal Mamelli? Pripeljal ti ga bom z avtomobilom, temle svojim avtomobilom!« Mam'elli je segel po tisočakih, ki so zdrknili z njegovih kolen. »Rekel sem,« je trmasto ponavljal z nekam piskajočim glasom, »ti meni ves denar, jaz tebi avto. To je trgovina med tujci in znanci! Avto lahko počaka na mojem dvorišču.« Pobral je denar in ga z obema rokama ponudil Klepu. »Na! Ecco il denaro!« »Ali res ne moreš razumeti, da moram imeti avto? Ze nocoj se moram pripeljati z njim v Le Brieux!« »Na, tu imaš denar! Jutri mi prinesi vse in dobiš avto. Zdaj pa pusti krmilo, stopi ven in sedi na moje mtesto! Dovolj imam tvoje vožnje!« Ker Klen nI segel po bankovcih, jih je Mamelli omalovažujoče spustil na zavitek, v katerem so bili manjši avtomobilski deli. Nekaj jih je z zavitka zdrsnilo na sedež in s sedeža Klepu pod noge. Klepu je obstal pogled na njih. Za ta papir je več kot šest mesecev trpel žejo, delal huje ko živina, v jami in zunaj nje, zadnje čase sploh ni več spal na po- stelji. Kaj vse je storil, da si je prihranil tele tisočake, na katere pa Mamelli, nekdanji rudar, bivši njegov kamerad v jami gleda s prezirljivim nasmehom. Hudič! Od jeze in ogorčenja mu je za-gomazelo po vsem telesu. Stegnil je desnico, da bi pograbil denar in skočil iz avtomobila v noč. Toda ko je z drhtečimi prsti grabil po bankovcih, je pod njimi otipal nekaj trdega. V trenutku je zgrabil za tisto reč in dvignil desnico nad Mamellijevo drobno glavo, »Daš ali ne daš?« je kriknil pridušeno; spoznal je, da ni drugega izhoda, kakor da tega človeka prisili h kupčiji. Mamelli je v strahu dvignil svoje kratke, drobne roke in odprl usta, da bi zaklical na pomoč, toda preden je prišel glas iz njegovih ust, je Klepova desnica zamahnila z ojnico po Ma-mellijevi glavi. »Odgovori!« je zarjul. »Joj, joj, si ponorel!« je zajav-kal Mamelli. Klepova desnica je zamahnila še enkrat. Mamelli je pri priči utihnil, glava mu je omahnila, ves je zlezel vase, da ga je bilo še manj kot prej. sai^I filjM.l Pri Jadran-filmu v Zagrebu nastaja te dni zanimiv film z naslovom DEVETI KROG. Scenarij za film, ki ga režira France Stiglic, je napisala zagrebška knjlževnica Zora Dirnbach, Pravi, da je segla po temi, ki ji je po svoji čustveni plati in doživetju najbolj znana in najbližja. Njena tema je trpljenje ljudi, ki so se rodili v napačnem času, na napačnem meridijanu in pod šestero-krako zvezdo, ki si je niso sami izbrali, pa se nikoli niso mogli od nje ločiti. Statistika nam pove, da je bilo v minuli vojni uničenih v Evropi C milijonov Zidov. V .Jugoslaviji je živelo pred vojno 70 tisoč Zidov, danes jih je C tisoč. V filmu igra glavno žensko vlogo mlada Dušica Zagarac iz Beograda, ki ie slišala o vojni samo od svojih staršev in starejših prijateljev. Zdaj ji je vloga preganjane mlade Židinje Ruth približala strahote vojne. Njen soigralec je mladi gledališki igralec Boris Dvornik, ki je doma iz Splita in nastopa tokrat v filmu prvič. S filmom »Deveti krog« bo proslavilo podjetje Jadran-film petnajsto obletnico svojega obstoja in bo to hkrati petindvajseti film podjetja. Dr. E. Schindel in dr. A. Rot: NARAVNE OSNOVE LJUBEZNI Te dni jc izšla pri mariborski založbi »Obzorja« knjiga, v kateri razpravljata avstrijska zdravnika o spolnosti in spolnem izživljanju. Knjiga je tudi nam zelo dobrodošla, ker smo ravno na tem, da vzbudimo najširše zanimanje za sodelovanje pri spolni poučitvi in spolni vzgoji. Mimo tega pa bo knjiga gotovo dobrodošel učbenik predavateljem, ki so se odločili, da prevzamejo lepo, a vendar tudi izredno odgovorno nalogo — spolno poučitev in spolno vzgojo naše mladine. Knjigo so izdali v prevodu dr. Ema-na Pertla in v opremi Janeza Vidica. Ilustracije Hansa Thomasa so iz izvirnika. NOVA OBZORJA, štev. 5—6 Iz vsebine: Bratko Kreft: Balada o poročniku in Marjutlci (G. slika); France Onič: Rože, Posvetilo, Le veter; Vida Tau-fer: Krik; Janez Svajncer: Ptice so odletele; France Filipič: Ptice letijo v daljavo; Branko Rudolf: Utrinki s poti po Italiji: Janko Car: Nove pesmi; France Forstnerič: Tri pesmi; Marjan Ivolar: Nagrada za ljubezen; Dušan Mevlja: Radar; Zahvala senci, Poslednja pesem, Branko Rudolf: O osebnosti in delu Hinka Smrekarja; B. R.: Spominu arhitekta Ferija Novaka; Franc Srimpf: Obsodba; Her-bert Griin: Mariborska Drama; Janez Gradišnik: Iz nemške literature; Mark Valerij Marcial — Fran Bradač: Nekaj epigramov; Ivan Mešiček: »Jaz« in ljudje: Knjižne novosti — Alenka Glazer: Kronika raztrganih duš: Jaro Dolar: Knjige Prešernove družbe za leto i960; France Filipič: Izvirna mladinska povest; Branko Rudolf: Humanistične vede in filozofija; Publikacije založbe obzorja — Pesnik po-tepuških pesmi; Humanist Ernest Hemingway; Vojna na zatožni klopi. Dr. Kari M. Kirch: KNJIGA O ZDRAVJU IN BOLEZNIH Ta knjiga predstavlja vsekakor vrh tistega, kar je bilo v zadnjih letih napisanega o človekovem zdravju in njegovih boleznih sploh na področju poljudnoznanstvene literature. Švicarski zdravnik razpravlja na prikupen način o vzrokih, bistvu in zdravljenju vsakdanjih bolezni in odgovarja na tisoč najbolj različnih vprašanj. Lahko zapišemo, da je to tisto delo, ki bi ga danes ne smela pogrešati nobena družina. Knjigo je za založbo Obzorja v Mariboru prevedel dr. Franjo Smerdu in opremil Janez Vidic. Ilustracije so po slikah v izvirniku. OBZORNIK 60, štev. 4 Iz vsebine: Bertold Brecht: Krivoverčev plašč; Li-Tai-Po, pesnik stare Kitajske; Li- Pisan izbor zo mlajše in starejše V zadnjem času je postavila ljubljanska založba Mladinska knjiga na knjižne police dolgo vrsto pisanih hrbtov, ki skrivajo v sebi mikavno branje za doraščajočo mladino, pa tudi za odrasle bralce. Začnimo kar po vrsti: Ze po zunanji opremi — Lojze Spa-cal — takoj pritegne našo pozornost knjiga z naslovom KRES V PRISTANU. Avtor prav tako tržaški rojak Boris Pahor. V svojih sedmih novelah govori predvsem o mladih ljudeh in mladim ljudem, ki naj bi nikoli ne pozabili polpretekle usode slovenskih ljudi na Tržaškem. Pisatelj je nazorno in nepozabno upodobil težko in trpko stran naše zgodovine, ki je obenem uvod v sramotno poglavje v fašističnem trinoštvu. »Kres v pristanu« pomeni pošastni kres, ko je gorel v Trstu naš kulturni dom, ko je črno barbarstvo pirovalo v največji jadranski lulci, v srcu Evrope. Zbirki jc pisatelj dodal globoko občuteni uvod. Tudi druga knjiga je obmorska tematika domačega avtorja. Znani filmski delavec Ernest Adamič s smislom za prirodne lepote in poezijo opisuje mikavne zgode in nezgode filmskih delavcev, ko so snemali na otoku Krku. Knjigo je naslovil OTOK GALEBOV, opremil jo je Dušan Premrl in poživljajo jo originalne fotografije Mileta dc Glerie. In še vedno domači avtor — res se ne moremo pritožiti čez založbo, da daje prednost samo zvenečim tujim imenom — mladi Janez Kajzer in njegove humoreske MIMO DNEVNEGA NAČRTA. To bo najmlajši avtor pri založbi v letošnjem letu in zato je tudi snov, ki jo obravnava, mlada: pisano šolsko življenje. Ima pa posebno odliko, da zna vzbuditi smeh in to tako v pubertetnikih kot v zrelih ljudeh. Dragocena vrlina, še posebno, ker ni cinična ali pretirana, ampak moralno resnobna. Risbe Jožeta Ciuhe to še podčrtavajo. VELIKI MAK ali daljši, popolni naslov »Čudna zgodba o velikem kitu imenovanem tudi Veliki mak«, satira sodobnega srbskega pisatelja Ericha Koša, "ki hodi po stopinjah slavnega Nušiča. To je satira na malomeščansko psihozo, ki ne more živeti brez senzacij. Vinjete v knjigi so izvirno tlelo znanega beograjskega karikaturista Milorada Ciriča. Knjigo je za založbo prevedel Frane Milčinski, opremil pa Dušan Premrl. Vsi mali in veliki bralci, ki so se navduševali ob povesti o medvedku Puju, o njegovem prijatelju Christo-pherju Robinu, O Pujsku, Sivčku in Zajčku, se bodo razveselili starih prijateljev v knjigi HIŠA NA PUJEVEM OGLU istega pisatelja — A. A. Mil-neja — iste prevajalke in istega ilustratorja. In Se eno delo znane avtorico. Gotovo vam je še živo v spominu Pika Nogavička, ki je živela popolnoma sama v stari hiši sredi vrta. Zdaj nas pisateljica Astrid Lindgren popelje v hribovite švedske pokrajine, med dobrodušne in poštene potepuhe. Prisrčni silak Oskar in sirota brez staršev Erazem iščeta dobre ljudi in zaideta v svoji prostodušnosti v križni ogenj zločincev in oblasti hkrati. Po teh dveh junakih nosi knjiga tudi naslov ERAZEM IN POTEPUH. Velike skoke v razvoju sodobne znanosti in tehnike in vse bleščeče dosežke, ki so bili še pred nekaj leti zgolj fantazija, nam riše ruski Jules Verne, pisatelj Aleksander Beljajev v svoji ZVEZDI KEC. Čeprav je naslonil avtor svoje delo izključno na fantazijo, se jc nehote in nevede zelo približal današnji stvarnosti, ko letijo po ozračju sovjetski iu ameriški sateliti, kozmične rakete in ko se ljudje odpravljajo na prve polete v vesolje. Beljajev nas popelje na umetno zvezdo in nam pripoveduje o življenju ljudi na njej. Knjigo je prevedel Jože Zupančič, opremil pa Milan Bizo-vičar. Tai-Po: Večna pesem. Noč v tujini; Tudi kava ima dve duši; Katja Spur: Zadnja nedelja; Pesmi neznanih pesnikov Daljnega vzhoda; Peter Petru: Obnovitev šempetrskih spomenikov; Mihail Zoščenko: Kopališče; Srednjeveško sodstvo: Milan Dekle-va: Pomladna, Pomladne sanje: Heinz Scharf: Košarica češenj; S. P.: Sudan, njegove potrebe in načrti; Heinz Haber: Naš prijatelj atom; Danielle Darrieux; Mark Twain: Nebeško pismo; Thomas Craven: Edouard Ma-nat, oče impresionizma; Človek odkriva nove živali; Kristina Zyvulska: Jasno; Vik Plemelj: Dvomatični sistem; Nobel in njegove nagrade; Radio nam stavka; Domača kozmetika; Koristni nasveti; Občni zbor Prešernove družbe. NAŠA SODOBNOST, štev. 4 Iz vsebine: Albert Camus: Nezvesta žena; Ludvik Mrzel: Iz zbirke Ogrlica; Bratko Kreft: Smrtne blodnje; Jože Koruza: Razmišljanja o Grumovi prozi; Pavle Zidar: Plaz sonca, Zadnja pot. Noč; Marjan Kolar: Tuberani. Razgledi — Zadeva Lysenlco (Božidar Debenjak); Nekaj pogledov na razvoj glasbe (Vlado Golob). Razgovori — Razmišljanja o heksametru (Kajetan Gantar;) Razmišljanja o režiji in igri (Draga Ahačlč); Obrazi — Albert Camus (Marjeta Pirjevec); Srečanja — Zapisek o Fatillcnerjevih »Divjih palmah« (Marjan Kramberger). Med knjigami — Dane Debič, Stekleni metulji (Mitja Mejak); Viktor Konjar, Vrni se, življenje (Jože Koruza); Mirko Mahnič, 2iva slovenščina (France Novak); Likovna umetnost — Dva kraška slikarska monologa (Emilijan Cevc); Ples — Ljubljanska plesna panorama 1958/59 (Marija Vogelnikova). MLADA POTA, ŠTEV. 6 Iz vsebine: Evelina Umek: Tri dni je ležal v stanovanju; Peter Breščak: Baba Ines in golobi; Peter Kavalar: Nebesa pa pustimo angelom in vrabcem; Magda Valcntinčič: Tolmun; Lev De-tela: Pot med ljudi; Ingo Paš: Sin in mati; Valentin Cundrič: Večeri, Moja mlačev, Sprememba, Samota; Janez Juvan: Deklica v belem plaščku' Noč, Vetrovno smrt; Jože Prešeren: Drobno dekletce, Najina ljubezen: Anica Mihelič: Umrl je fant. Sporočilo o smrti; Franček Rudolf: Cirkuška; Evan Hunter: Džungla v razredu; Viktor Konjar: Esej v dramskem dialogu; M-n: Socrealizem in...; Njih sedemnajst — Ob petem natečaju Mladih potov; Viktor Konjar, Marijan Kramberger, Ivo šolar: Nore knjige; Vitko Musek: Tatijev Moj stric — zrcalo času in ljudem; Pogovori s sodelavci; Aktualne beležke. RODNA GRUDA — MAREC Iz vsebine: Iz družbenega plana LR Slovenije; Mednarodni sejmi v Ljubljani v letu 19G0. Kaj pišejo tuji listi o jugoslovanskem gospodarstvu; Severln Salt: O. rodna beseda; Se lepšo bo ob naši slovenski obali; Nekaj o Vojvodini, kjer bodo glavne prireditve Izseljenskega tedna; Franc Sušteršič: Najlepši spomin: Vera Valenci: Srečanje v hišici pod rodnim gričem; Dve stari ribniški: Janko Trošt: Kako so v Ribnici prašiče klali; P. Župančič: Kako je Stempiharjev oča sinu čevlje poslal; Po domači deželi; Cvetko A. Kristan: 40 let Slovenskega društvenega doma v Euelidu; kulturni zapiski; Kaj delajo naši na tujem; Rojaki nam pišejo; France Bevk: Kresna noč (nadaljevanje); Mladi rod; Sel bom v brigado; Sale — uganke. ji PRED VELIKO KONJEREJSKO IN TURISTIČNO PRIREDITVIJO OP. 380. OBLETNICI OBSTOJA ŽREBCARNE V LIPICI PRI SEŽANI Lipica na Krasu bo 5. junija letos slavnostno praznovala 380. obletnico obstoja velike žrebčar-n'e konj, ki slovijo tudi v tujem svetu po svojih izrednih sposobnostih in edinstvenem rodovniku. Španski temperament, italijanska gracioznost in puščavska vzdržljivost — to je zares laskavo priznanje za lipicance in najbolj znani ocenjevalci konj v svetu pojejo hvalo temu mešancu italijanskega in španskega konja z nekaj arabske krvi. In po zaslugi svojega rodovnika se je lipicanec uvrstil med konje idealne pasme, ki so, zahvaljujoč se svojemu poreklu, zavarovani tudi pred dege-neracijo. Kdor pozna primer de-generacije, ki povzroča danes v svetu hude skrbi celo najbolj znanim rejcem konj. bo ob vseh vr-inah lahko ocenil tudi to bistve-o prednost lipicancev. Zal pa pri nas kljub utrjenemu sloVesu lipicancev ne znamo pravilno vrednotiti. Zato bo imela letošnja velika manifestacija v Lipici tudi vzgojni pomen. To bo lepa priložnost, da se čim več naših državljanov in ljudi iz zamejstva seznani s prizadevanjem iz-vozno-uvoznega podjetja »Jadran« v Sežani, ki je dobilo matično žrebčarno v Lipici v svojo upravo. Zrebčarna je pod sedanjo uoravo že občutno napredovala. Naj omenimo samo sodelovanje lipiških konj na zadnj'em velesej-mu v Veroni. kjer so kljub hudi konkurenci italijanskih konj dosegli lipicanci izredne uspehe. Italijanski športni časopisi so pod debelimi naslovi prinašali sestavke o velikih sposobnostih lipicancev in priporočali pomladitev svojih pasem s to zdravo in pred degeneracijo zavarovano vrsto konj. Kje je torej iskati vzroke, da je Lipica kljub največji popularnosti v tujini nam Slovencem domala neznana?. Odgovor lahko iščemo v težnji, da se v našem kmetijstvu vse bolj uveljavlja mehanizacija, kar je postavilo rejo konj, ali bolje — pojmovanje o vrednosti te živali, močno v ozadje. V sodobnem kmetijstvu konj zares ne predstavlja več enakovrednega nadomestila za popolno, cenejšo in predvsem hitrejšo strojno obdelavo zemlje ali transport, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi se zaradi tega odpovedali reji teh plemenitih živali. Zato tudi načrtna in kvalitetna vzgoja lipicancev ni sama sebi namen. Tem manj, ker je lipicanec ob svojih sposobnostih za srednje težko delo v kmetijstvu in za vprego v goratih predelih kot ustvarjen tudi za paradno žival in konjski, predvsem jahalni šport. V tem je torej glavni pomen žrebčarne v Lipici in vodstvo želi seznaniti prav na letošnji konjerejski manifestaciji najširšo javnost z neslutenimi možnostmi za razvoj konjereje pri nas, ki bo predvsem v turizmu odigrala že v bližnji prihodnosti Veliko vlogo. Urejanje žrebčarne in okolice ter veliki načrti za bodočo ureditev Lipice so prav zaradi ugodnih pogojev uveljavlja- LETNI OBRAČUN SINDIKATA V TMI V POSTOJNI Kljub nekaterim uspelim prijemom v kolektivnem prizadevanju, da čim bolj zadovolji potrošnika, je bilo moč opaziti v postojnskem podjetju Tovarne mesnih izdelkov nekatere značilne pomanjkljivosti, ki so bile v nekaterih primerih celo preobčutne, saj je znano, da je delovni kolektiv po svojem sestavu razmeroma zelo mlad (s poprečjem starosti, ki se giblje od 25 do 35 let). Tudi kvalifikacijski prikaz stanja v podjetju je dober, če upoštevamo, da je med 85 člani delovnega kolektiva le 18 nekvalificiranih delavcev in delavk, Toda kljub tem ugotovitvam pa v podjetju v nasprotju z veljavno prakso še do danes niso niti začeli z nagrajevanjem delavcev po učinku njihovega dela. Delavski svet podjetja pravi, da je bistveni vzrok predvsem v rekonstrukciji tovarne. Sedanji delovni objekti se trenutno smatrajo le kot provi-zorij; pri tem je treba upoštevati, da je imelo podjetje primitivni tehnološki proces dela, zlasti v nekaterih obratih. Kolektiv sam pa smatra, da sedanji položaj v podjetju preprečuje vsako misel o uvajanju nagrajevanja po učinku; hkrati bi bilo to tudi nesmi- selno zaradi zastarelosti obratov. Primer je vreden vse pozornosti, ker je povsem logično, da je želja po nagrajevanju po učinku težnja slehernega kolektiva, tudi če ustvarja v težkih delovnih pogojih, zato bo morda treba v nekakšni obliki pomoči od zunaj, da bodo v Tovarni mesnih izdelkov premostili ovire in težave ter vendarle uvedli za opravljeno delo plačilo po učinku. I. V. Po osvoboditvi smo v Sloveniji zelo razširili ozemlja naših mest, zlasti še Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in še nekaterih. Razširili smo jih tako, da smo ponekod zajeli v njihov okoliš celo področja, ki imajo težko kak neposredni opravek z njimi. Edina izjema v tem je naš Koper, ki še vedno čaka na to, da bi mu tudi pravno določili prave mestne meje, do katerih se dejansko razrašča. Sedanji položaj ustvarja včasih že kar neprijetno zadrego in zmedo, saj ni jasno niti to, kaj vse je stvarno Koper, kdo je in nja turizma na tem predelu Krasa usmerjeni v nadaljnjo popularizacijo lipicancev. Kljub temu, da je v minulem letu obiskalo Lipico več kot 20.000 tujih turistov — žal mnogo manj domačih! — no moremo reči, da so s tem že izčrpane možnosti za večji obisk in da je tukaj turizem že vzcvetel v taki meri, kakor to Lipica zasluži. Zato je tudi naša dolžnost, da prispevamo v utrjevanju te miselnosti in da ob letošnji jubilejni manifestaciji spremenimo svoj odnos do tega 380 let star'ega konjerejskega središča na Slovenskem. (bb) Peščina ankaranskega podjetja Turist bo vsak čas oživela AKTUALNI PROBLEMI IZGRADNJE OBALNEGA PODROČJA • • Na sestanku, katerega je pretekli teden sklicalo koprsko turistično društvo in povabilo nanj predstavnike raznih oblastev, ustanov, podjetij in organizacij, je predstavljalo važno temo tudi vprašanje turistične izgradnje obale Miljskega polotoka. Za an-karanski del te obale so izdelali lani turistični in upravni organi daljnosežen perspektivni načrt, o katerem je bilo tudi v tisku dovolj govora. Po teh načrtih naj bi zrastlo veliko turistično središče, ki bi le malo ali nič zaostajalo za portoroškim, saj bi po popolni dograditvi v daljši bodočnosti moglo sprejeti hkrati do 10.000 domačih in tujih turistov. Ta perspektivni načrt, ki je vključen v celotni razvoj turističnih postojank ob slovenski morski obali, sta odobrila tudi koprski okrajni in občinski ljudski odbor. Ta zadnji posebno za bližnje obdobje izgradnje in ureditve objektov ter nasadov na odseku med ankaransko in valdol-trsko bolnišnico, to pomeni na območju sedanjega letoviško kopališkega podjetja »Turist«. Ze z uresničenjem tega načrta bi padli na breme koprske občine desetmilijonski investicijski izdatki za ureditev sodobnih in letovišču ustrezajočih komunalnih napi-av. Vendar bi občina ta a W bremena dostopoma le nekako zmogla, delno tudi s krediti ter povečanimi dohodki ob rasti turizma na njenem ozemlju. Naša javnost je zato upravičeno pričakovala, da se bo mogoče že letos udeležiti zveznega in drugih natečajev za prvi del izgradnje ankaranskega turističnega območja. Dokumentacija za udeležbo je bila že zbrana v elaboratih perspektivnega načrta in bi jo bilo treba samo prilagoditi predvideni etapi. Medtem pa so se pojavili nazori, naj bi opustili misel na omejitev izgradnje na odsek Ankaran—Valdoltra tudi v prvem razdobju in se lotili posameznih objektov na vsem obalnem ozemlju do konca Debelega rtiča. To pa pmeni nič več in nič manj, kakor da bi morala občina graditi ter urejati komunalne naprave hkrati na vsej obali Miljskega polotoka, čeprav zaradi le posameznih, raztresenih objektov. Toda že površen račun dokazuje, da bi za tako urejevanje potrebovali pri občini kar okrog dve milijardi dinarjev, katerih pa v dogled-ni bodočnosti nikakor ne bi zmogli. Razen tega bi s pripravljanjem nove dokumentacije prav gotovo tudi zamudili prihodnji rok prošenj za investicijske kredite zveze in republike. • kdo ni Koprčan in koliko ima to brezoblično mesto prebivalcev. V resnici imamo zdaj kar šest Koprov, a pravi je edino tisti na bivšem Kozjem otoku. Poleg njega pa so tu še Semedela, Škocjan, Zusterna, okoliš Tomosa, ki še nima imena, in naselje na bonifiki pri podjetju Autocommerce, o katerem tudi ne vemo, kako bi mu rekli. Prebivalci vseh teh naselij, zlasti še Scmcdelčani. se vsi štejejo za Koprčane, kar dejansko tudi so, niso pa pravno. Posebne vrste anomalija je tudi, da govorimo in pišemo o koprski tovarni »Tomos«, koprski tovarni pohištva »Stil«, koprskem avtoturističnem podjetju »Slavnik«, »Vinu Koper« itd., dejansko pa nobeno teh podjetij ni v Kopru. »Slavnik« in »Vmo Koper« sta vsaj toliko na boljšem, da je vrvi v Semedeli, drago pa v Skocjanu, medtem ko o »To-mosu« in -'Stilu« svloh ne moremo povedati, kje sta. V Skocjanu nista, ker sega ta le do Badaše-vice, v Semedeli pa tudi ne. ker bo segala ta celo po najnovejšem urbanističnem načrtu samo clo mostu čer Semedelski •vrekop nad novim poslonjem tiskarne Primorskega tiska, ki pa tudi ni več v Kovru, Podobno se nam godi. ko pišemo in beremo o koprskem prebivalstvu. Primerjali smo razne navedbe celo iz novejšega, časa v različnih časnikih in publikacijah, nn se niti dve nista, nie-. mali. Nekje smo brali številko 6000, ki najbrž niti zn nekdanji Koncr ni več veljala, drugod smo našli številko 6.800. potem 8.200. pa tudi J0.000, 12.000 in še več. Taka obilica najrazličnejših številk za prebivalstvo Kopra more nastati seveda samo tako, da šteje kdo le prebivalstvo mesta na bivšem otoku, drugi prišlejejo še Semedelo, tretji Skocjan itd. Ali ne bi bilo spričo vsega tega nazadnje le prav, da bi določili območju mesta Kopra tiste meje, ki ustrezajo stvarnemu položaju? S tem bi pa tudi fiksirali število njegovega prebivalstva in odpravili sedanjo i^sestransko zmedo. Prav tako bi morali daii tudi imena novim delom, ki so nastali šele po osvobojenju in se stalno dalje razvijali. Ravnini ob rečici Badaševici, na kateri so zrastla tovarniška in elektriška podjetja »Stil«, »Tomos« in »Elektro Koper« ter stanovanjsko naselje, pravijo domačini že od nekdaj vse do mostu pri Skocjanu Dolina. Ali ne bi bilo zato to ime najprimernejše tudi za novo industrijsko in stanovanjsko naselje? Vsekakor bi bilo boljše kakor sedanje označevanje »Tomos«, »Pri Tomosu« itd,, kar ne more postati krajevno ime. Potem bi tudi vsaj vedeli, da je tovarna »Tomos« v koprskem predmestju Dolini. Svojo Dolino ima tudi Trst. Del mesta na bonifiki pa bi mogli imenovati preprosto Polje, da ne bi dalje vlačili tujo boni-fiko, ki je le oznaka za strukturo tal. Naselji z imenom Polje imata pri nas v Sloveniji tudi Ljubljana in Maribor. Tako bi dobili lepo zaokroženo mesto Koper s priključenimi mu predmestji. Semedelo, Škocjanom, Dolino in Poljem, pa seveda tudi Žusterno. R. Tako spreminjanje v pametnih, dobro premišljenih in tudi praktično izvedljivih okvirih sprejetih perspektivnih načrtov na ožjem ankaranskem območju je vzbudilo na sestanku splošno nezadovoljstvo. Predstavniki navzočih ustanov, oblastev, podjetij in organizacij so odločno zavrnili tako neuresničljivo širjenje programa izgradnje, ki bi — če bi obveljalo — pomenilo dejansko zavlačevanje realizacije v nedogled in s tem vsesplošno škodo. Zaradi tega smemo pač upravičeno pričakovati, da bomo šli na natečaje s pametnimi, uresničljivimi načrti in z dokumentacijo, ki jo je mogoče pravočasno izdelati in prepričljivo utemeljiti. Vsa ostala izgradnja obale Miljskega polotoka pa naj ostane rezervirana za realizacijo do uresničenju načrtov na ankaranskem odseku. R Ankaransko kopališče bivši zaporniki IN INTERNIRAN«! ¡Muzej narodne osvoboditve pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja pripravlja v sodelovanju s sekcijo internirancev pri GO ZB Slovenije za letošnjo jesen razstavo o okupatorskih internacij-skih taboriščih in zaporih. Zato vabimo vse, ki še hranijo kakršne koli spomine (predmete, dnevnike, fotografije itd.), da to gradivo muzeju odstopijo oziroma ponudijo v odkup ali pa samo posodijo za razstavo. Le tako bo namreč razstava lahko dobila popolnejšo vsebino. Obenem vabimo vse, ki so daljše obdobje preživeli v zaporih ali taboriščih, da napišejo spomine, čim temeljiteje opremljene z datumi, imeni oseb in krajev itd. Skrbno napisane spomine smo pripravljeni odkupiti, 3 najboljše prispevke pa bomo nagradili. Vsa obvestila in ponudbe pošiljajte na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS, Celovška cesta 23, Ljubljana v vsako hišo Slovenskega Primorja! ZENA IN DOM tV ZDRAVSTVO IN VZGOJA tV OTROK IN DRUŽINA rt ?ENA IN DOM * ZDRAVSTVO 5N VZGOJA rt OTROK KAJ BO PRINESLA NOVEGA LETOŠNJA RAZSTAVA DIM Epa d> Potrebe in želje jugoslovanskih družin, ki jih je 18,000=000, rastejo vzporedno z njihovimi ustvarjalnimi zmogljivostmi, s proizvodnjo, s produktivnostjo dela, z njihovo iniciativo in z izkušnjami. Družbeni plani potrjujejo, da dosegamo rezultate, ki opravičujejo želje in da prehitevamo čas, ki se še vedno bori z zastarelimi načini življenja. Prav zaradi vsklajeva-nja tega življenja družine v vseh družbenih in materialnih spremembah, tako v mestu kakor na vasi, in s posebno željo pospeševanja družbenega položaja žene in uveljavljanja njene enakopravnosti v družini, so se združile vse družbene, strokovne in gospodarske organizacije pri skupnem delu in pripravile razstavo DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO 1960. Iz Zagreba že poročajo o pospešenih pripravah na to razstavo v okviru letošnjega spomladanskega velesejma. Pravijo med drugim, da bo le spomladansko sonce prineslo v Drevored narodov novo življenje in ga spremenilo v Drevored družine, drevor'ed naših želja in uresničenj, naših današnjih in jutrišnjih možnosti na podlagi včerajšnjih izkušenj. Ker ima več naših kolektivov, raznih strokovnih združenj, ženskih društev, zavodov za pospeševanje gospodinjstva in seveda tudi posameznikov namen, ogledati si to popularno razstavo, bo gotovo marsikoga zanimalo, kaj bo tam videl in se bo lahko že vnaprej pripravil, da se še prav posebno zainteresira za temo, ki mu je najbolj pri srcu ali ki je njegov poklic. Kaj bo torej novega prinesla letošnja razstava »Družina in gospodinjstvo«: 0 stanovanje bližnje bodočnosti, 0 otroško igrišče ustvarjanja in radosti, • hiša igrač in dežela smeha, ° restavracija brez kuhinje ali tovarna gotovih jedil na kolesih, ° stanovanjska skupnost — žarišče posebnih in splošnih interesov družine, 0 počitniško naselje »Mi na dopustu«, ° vas jutrišnjega dne, ° oddelek »Družina in gospodinjstvo« na LU, ® samopostrežna mlečna in šolska kuhinja, 0 hiša dosedanjih izkušenj. Začnimo pri stanovanju, ki je važna postavka našega zanimanja. Razstavljalo bo deset jugoslovanskih podjetij, zavodi za stanovanjsko izgradnjo pa bodo po- kazali enajst tipov stanovanj, ki jih grade po vsej naši državi. Pri nekaterih je razvidno, da smo že prišli na industrijsko proizvodnjo gradbenih in montažnih delov za zidavo stanovanj. To je napredek, ki bi ga lahko imenovali konfekcijsko zidanje. Prikazali bodo tudi stanovanje bližnj'e bodočnosti. Zavzema 60 m- in odgovarja potrebam štiričlanske družine. Pravijo, da je ta tip elastičen in ga je mogoče prilagoditi potrebam družine z večjimi ali manjšimi otroki. Na razstavi bo seveda videti še opremo vseh stanovanjskih prostorov, vštevši, dekorativne elemente, Čeprav je stanovanje pomembna postavka, ni gotovo nič manj zanimivo vid'eti, kaj so pripravili za naše otroke. V Drevoredu narodov se je neka hiša spremenila v deželo smeha in velika privlačnost je že zeleni in atraktivni park okoli nje. Ta objekt bo organiziral na svojem igrišču tudi servis za čuvanje otrok tistih staršev, ki si ogledujejo velesejem, v običajnih dneh pa bo nozneje otroško igrišče stanovanjske skupnosti svojega nodročia. Objekt ima tudi svoi komercialni del: eksnerimen-tilno isTriš^e. restavraciio in igrišče za sprejem otrok, pa tudi av-todrom s servisnimi nostaiami, privlačno jezero in ladiedelnico s nrostorom za nrcivkušnic modelov. za vožnjo s eolni, za kopanje in igranje v vodi. j \ \ . V. \r Svetla karirasta jopica, Iti se zapenja dvovrstno s štirimi gumbi Tovarišica V. S. sprašuje, kako naj vzbudi v osemletnem sinu občutek odgovornosti. Ker pa v vprašanju ni podrobno opisano, v čem se kaže neodgovornost, ali pri šolskem delu ali pri domačih opravilih, ali je to splošen pojav, ali pa je neodgovoren le do dejanj, ki jih nalaga določena oseba, vam moremo tudi odgovoriti le na splošno. Pri vzgojni terapiji moramo poznati vzroke neprilagodljivega — oziroma neprimernega vedenja. Vzrokov za neodgovornost je več in so različni. Neodgovornost je lahko posledica prevelike popustljivosti ter razneževanja od zgodnjega otroštva. Lahko je posledica nedoslednosti vzgojiteljev, ki ne vztra- Drugi del igrišča je rezerviran za razstavni del. Namenjen je otrokom in odraslim, ki se ukvarjajo z izgradnjo otroških igrišč. Pokazali bodo zlasti, kakšno naj bi bilo igrišče ali park med hišami. Bistvo je, da je tak prostor razdeljen v dva dela: za igro in za ustvarjanje in aktivno udej-stvovanje. V tem drugem je najti razni gradbeni material, opeko, glino za modeliranje, table za risanje, stare kamione, čolne, letala, jadrnice in podobno. Končno bodo prireditelji pokazali, kako je mogoče v hišnih dvoriščih tudi najmanjši kot urediti za otroško igrišče. Naslednji člen razstavne verige so moderne samopostrežne restavracije. Pred dvema letoma so jih prvič razstavljali na zagrebškem velesejmu in od takrat so postale pretesne in priljubljene povsod, kjer so iih uvedli, prav tako kot samopostrežne trgovine. Danes to ni več samo razstava, ampak tudi dejstvo, živa stvarnost. Novi tip take restavracije bo pokazal, kako jo je mogoče praktično urediti, če prinaša na dan dva menuja. Priporočajo ga tovarniškim menzam, ki pripravljajo malice in kosila. Še prav posebna novost pa je samopostrežna restavracija brez lastno kuhinje. Restavracija dobiva iz tovarne polpripravljene in gotove jedi. ki jih potem pripravijo po želji in pred očmi odjemalca. Tak tip restavracije se torej naslanja direktno na »to-(Nadaljevanjc na 10. strani) PEDAGOŠKO DRUŠTVO ODGOVARJA Model spomladanske obleke, ki nazorno kaže nove modne zahteve: obleka je brez ovratnika in ima pentljo iz istega blaga malo niže pasu jajo pri postavljenih zahtevah ali pa ne kontrolirajo naloženih nalog. Lahko tiči vzrok tudi v neenotnosti vzgojiteljev, da nekateri dovoljujejo ah pa celo zahtevajo to, kar drugi prepovedujejo. Če pa se to kaže le do nalog, ki jih nalaga določena oseba, je temu vzrok nespoštovanje te osebe. Včasih je neodgovornost le izraz strahu pred neuspehom. Takih primerov imamo mnogo zlasti v šolskem življenju, ko se dela in nalog ne lotijo iz strahu, da ne bodo uspeli. Neodgovornost je tudi splošen pojav pri slabo duševno razvitih otrocih. Mislim, da je v vašem primeru vzrok v tem in da bo zato napako mogoče odpraviti s primernimi ukrepi. Sinu nalagajte dolžnosti, ki so primerne njegovi starosti. Vsako RAZGOVOR V JUBILEJNEM LETU i Spisi Tokrat me je pot za zapisek v jubilejnem letu peljala v Gabro-vico. Mimo požgane, porušene in zapuščene stare vasi, ob bogato cr ■ o ■ -in sadnem drevju in pre-kopanih njivah med nove, po osi.unoditvi zgrajene hiše, v obnovljeno vas Gabrovico. V eni iz-med hiš živi skupaj s teto tudi ANA IVANČIČ. Njej je veljal moj obisk. Trdna Gabrovčanka, tu živi od rojstva. — Od kdaj ste članica gabrovi-ške Kmečke delovne zadruge in kakšno je vaše delo, — me je zanimalo. — Od leta 1944, 12. junija, ko smo jo ustanovili takoj po požigu vasi. Takrat smo pristopili vsi, kar nas je ostalo v vasi živih. Vse borno imetje, ki nam je ostalo. smo združili skupa.j in začeli znova. Od takrat delam v hlevu pri živini, do danes. Težko je to delo in zato sem verjetno edina ženska v naši zadrugi, ki. so ji šteli vso delovno dobo. Toda verjemite. ne poznam praznika, ne nedelje, zame so sami delavniki, kajti žiinna zahteva vedno svoje, pri hlevu, k/ior ie 2C glav živine, pa sva samo dva. — Kako pa sicer dela vaša zadruga? — Delala bi kar dobro, če bi imeli dovolj ljudi. Toda mladine v vasi skoraj ni. — Tudi Vi nimate otrok doma? Bilo je vprašanje, ki je vžgalo materi v očeh poseben plamen — veselje in ponos. — Imam dva sina, eden je pri vojakih, izučil se je gravrstva, drugi je v Kopru, kjer obiskuje zadnji letnik Ekonomske srednje šole. Imam 'samo njiju, odkar je padel mož decembra leta 1944 pri Šmihelu pod Nanosom in odkar smo doživeli v vasi tisti strahotni noži o in morijo. V očeh je zbledelo veselje in ponos in zagorel je drug plamen, težki spomini na vse grozote. Nismo mogli, pa tudi nočemo mimo njih. Tako sem slišala novo, toda dobro znano zgodbo iz življenja zavedne istrske družine. Luka Ivan-<"'•' Anin mož, je bil že pred vojno več v zaporu, kot doma. 7." t o ni čudno, da je bila tudi Ančka že leta 1938 kurirka, ki je bila zveza med ilegalnimi borci za svobodo. Kmp-lu po izbruhu ■vojne so dobili zvezo s prvimi partizani. Ančka jim je kuhala, prenašala pošto in pritegnila k temu tudi druge žene in dekleta. Gabrovica je bila važna postojanka. Potem je prišel tisti strašni dan, ko so pridrveli v vas na-cifašisti. Požigali so, morili, ljudi žive metali v ogenj. Ančka se je s še nekaterimi skrivala v skalah nad vasjo, slišali so obupano kričanje ljudi, pokanje in streljanje, mukanje Preplašene živine. Ko so se vrnili v vas, so z lastnimi očmi gledali vse strahote. Vse je gorelo, povsod mrliči, ožgana trupla, ruševine. V Ivančičevi družini so izgubili štiri ljudi. Po srenčem naključju sta se rešila otroka, ki sta malo pred pokolom odgnala vast živino, Borbe še ni- bilo konec in tudi žrtev ne, Ančka, ki ji je padel istena leta tudi mož v partizanih, je bila še bolj aktivna terenska delavka, blagajničarka AFŽ. članica rajonskega odbora. Dočakala ie osiwboditev, zgraditev nove irnsi in ves novi polet. Zrasla sta ji sinova v dva krepka in pridna fanta. In gabroviška kmečka delovna zadruga, ki je zrasla v najtežjih dneh, živi se danes. In med no- ANA IVANCIC pred zadružnim hlevom v Gabrovlci, kjer skrbi za 20 glav lepe živine vimi hišami je tudi hlev in lepa živina in tam so neštete delovne ure, skrb in prizadevanje žene, ki s7no vam jo skušali približati v današnjem zapisku. Težko preizkušeno in delavno življenje, ki je prispevalo svoj delež za skupnost in današnjo stvarnost. In ga bo prispevalo še, kajti danes je Ana v najlepših letih. Z. L. 1ZSLA JE TRETJA ŠTEVILKA REVIJE »OTROK IN DRUŽINA« Z nekaj stavki in vprašanji iz revije lahko opozorimo na njene zanimivosti: Kako žive naši nezakonski otroci? Ali se nam je posrečilo že zgolj s pravnimi predpisi izenačiti tudi materialne pogoje teh otrok? In ali je položaj izvenzakonskih otrok mogoče res popolnoma izenačiti? Otroci se radi zadržujejo ob slikanicah, listajo po njih ter jih prav nič ne moti, če so jih že neštetokrat pregledali. Lepa, preprosta, otrokovemu pojmovanju primerno naslikana slika nam je lahko zelo dober vzgojni pripomoček, če ga znamo izkoristiti. Naši večji otroci pa radi prebirajo strip. Strip pa lahko postane mladini škodljiv. Zakaj in kdaj? Šolsko vodstvo in še posebej šolski odbor se morata zanimati za ustanovitev in dobro poslovanje šolske kuhinje. Posebne naloge na tem področju jim narekuje dejstvo, da bo z letošnjim letom prenehala mednarodna pomoč, ki so jo v obliki živil doslej prejemale šolske mlečne kuhinje. Se praznik pomladi! In zmagoslavij pionirski pohod ali kolo pomladan skega rajanja. Otroške predstave (n:? stopi za starše in odrasle) bodo tem boljše, čim manj se bodo počutili otroci na odru osamljene. Učitelj naj ne ostane samo voditelj, temveč se naj njegova vloga spremeni v vodilnega Igralca. NAŠA ŽENA, štev. 3 Iz vsebine: Sprejem pri predsedniku Titu; G. G.: Naš politični in gospodarski pregled: Meta Sever: Skrb za kvalifikacijo delavcev v »Iskri«. O pravi cah in dolžnostih gospodinjskih pomočnic; M. S.: Iz pogovora s prosvetnimi delavkami; Zavedna delavka, ki ni klonila; Mednarodni politični pregled: 2ene po svetu: Mirko Petrovič: Lastovke; J. Čopič: Lepota, naša lepa skrb; L. D. Kleinhauer: Sinko; Novi filmi; Nove knjige; Zaupni pomenlci; Dr. L. S. Kubie: Ali ste normalni?; Zanimivosti; Iz dispanzerja za žene; Kozmetika; Zdravniški odgovori; Gospodinjstvo; Naš vrtnar; Moda. postavljeno zahtevo pojasnite, prikažite mu pomen naloženega d'ela in eventualne negativne posledice neopravljene naloge. Pri uspešno izvršenem delu ga pohvalite. Nikar pa ga ne nagrajujte za vsako opravljeno nalogo in mu ne obljubljajte raznih ugodnosti, ker bo sicer stalno zahteval plačilo. Če naložene naloge ne opravi, naj čuti posledice neodgovornosti in malomarnosti. Pazite, da mu ne naložite pretežkih nalog, takih, da že vnaprej vidi, da jim ne bo kos. Seveda se jih ne bo lotil, posebno če bo zaradi neuspeha zasmehovan oziroma zaničevan od sovrstnikov. Če doživlja pri opravljanju dolžnosti neuspehe, ga bodrite in pogosto nohvalite. Naj bo neodgovornost posledica kakršnegakoli vzroka, bodite dosledni. Naložite mu rajši malo, a pri zahtevi vztrajajte. Pri opravilih naj bo samostojen. Ne omalovažujte in ne podcenjujte ga, rajši apelirajte na njegovo zrelost. in pridnost. Vsako nalogo prikažite kot nomembno in koristno dejanje, da n'e bo imel občutka. da je naložena dolžnost le brezkoristna zahteva. CM MESNA SOLATA Z ZELJEM Manjša glava- zelja (rdečega ali belega), '/< kg ostankov kuhanega ali pečenega mesa, 2 srednje veliki kumarici, 2 v trdo kuhani jajci, '/i kg krompirja, sol, poper, kis, olje, zelen peteršilj. Namesto olja uporabimo lahko tudi kupljeno majonezo. Zelje zrežemo na rezance, meso, jajca in kuhan krompir na kocke, kumarici na kocke ali na kolesca. Vse damo v skledo, začinimo, zabelimo z oljem in kisom ali majonezo. Dodamo sesekljan zelen peteršilj. Solato narahlo premešamo. OCVRT PRIZELJC '/ikg telečjega priželjca, 1 jajce, '/1 kg olja. Telečji priželjc operemo, ga zrežemo v zrezke, jih sonmo, povaljamo najprej v moki. nato v stepenem jajcu in nazadnje v drobtlnah. Zrezke ocvremo v vro čem olju ali masti. Dobro odceje-ne ponudimo s solato. Q>c )dkar je bila v Kopru zgrajena nova obala za pristajanje ladij, se je tudi pomorski promet silovito povečal. Velike in srednje ladje iz vseh delov sveta so že v kratkem času pristale iob novi koprski operativni obali. Promet po morju pa se iz dneva v dan veča. Nov velik korak v tej smeri je bil storjen, ko je »Jadro-linija« v svojo mrežo rednih linijskih potniških in potniško-tovor-nih prog vključila končno tudi Kojjer. In sedaj stoji naše mesto pred novimi problemi. Gradnja novega pristanišča se nadaljuje, ■pereča na je ureditev starega pristanišča, ki je danes v takšnem stanju, da je njegova zmogljivost mnogo manjša, kakor je bila pred 20 leti. DVE NOVI POMORSKI PODJETJI? Okrajni ljudski odbor v Makarskl Je pred nedavnim ustanovil novo pomorsko podjetje v izgradnji »Jugo-»lavenska slobodna plovidba Ploče«, ki bo imelo sedež v Plačah. V prvem planu izgradnje je predvideno, da bo novo podjetje imelo za 50.000 ton ladij za čezoceansko tovorno plovbo. Ladje bodo nabavili predvsem v tujini, izdelali pa bodo tudi načrt gradnje v domačih ladjedelnicah. .Za direktorja je bil imenovan prejšnji direktor »Jadranske linijske plovld-■be« z Reke, Nikola Vukša. V Pulju nameravajo ustanoviti novo pomorsko podjetje »Istraplovid-t>ac, ki bo imelo sedež v Pulju in bo nabavilo ladje srednje tonaže, predvsem za veliko obalno plovbo, Kdaj ho to podjetje ustanovljeno, še ni bilo odločeno, ker še razpravljajo o možnosti združitve z že obstoječim podjetjem v Umagu »Kvarner«. Vendar se o tem še niso zedinili, ker so nekateri mnenja, da se je umaško podjetje že tako razvilo in dokazalo svojo sposobnost za samostojno življenje, da ne bi bilo prav ga likvidirati. 6 LADIJ ZA ARGENTINO Argentina je naročila v naši državi serijo šestih ladij, ki jih bosta zgradili ladjedelnici »3. maj« in »Split«. Ladje bodo gradili po načrtih naših strokovnjakov. Imele bodo 11.000 ton nosilnosti in bodo razvijale brzino 17 morskih milj. Vrednost sklenjenih del presega vsoto 23 milijonov dolarjev. Z deli bodo pričeli v maju. Jugoslovanski podjetji sta dobili to naročilo na osnovi licitacije, ki je "bila v ostri mednarodni konkurenci z zahodnonemškimi in francoskimi družbami v lanskem letu. Gospodarstveniki sodijo, da je to eden največjih uspehov jugoslovanske industrije. O' ¿O/I P/l »BIIIAC« je 14. aprila priplula v Ploče, kjer naklada M/l »BLED« je 7. aprila priplula na Reko, nato nadaljuje v Benetke in Koper M/l »BOHINJ« je 8. aprila priplula v Wilmington, nadaljuje pa v Savanah, Boston in New York, kamor prispe 20. aprila M/l »BOVEC« je na poti v New York, kamor prispe 25. aprila P/l »DUBROVNIK« je 10. aprila priplula v Ploče, kjer naklada M/l »GORANKA« je 14. aprila odplu-la iz Sukhoi Limana za Jugoslavijo M/l »GORENJSKA« je na popravilu v Piranu P/l »LJUBLJANA« je 10. aprila priplula v Sibenik, kjer razklada i »MARTIN KRPAN« je 9. aprila odplula iz Port Saida za Reko l »PIRAN« je 8. aprila priplula v Kobe na Japonskem P/l »POHORJE« je 13. aprila priplula v River Plata P/I »ROG« je na poti v London, kamor prispe 36. aprila M/l »TRBOVLJE« je 12. aprila odplula iz Sibenika v Baltimore, kamor prispe 28. aprila P/I »ZELENGORA« je 13. aprila priplula v Fremanthe v Avstraliji — nadaljuje za Avonmoutk PRAZNIK KRVODAJALCEV V IZOLI Danes in jutri bo v Izoli prvi občinski praznik krvodajalcev, ki ga je organiziral občinski odbor RK. Danes popoldne bo ob 17. uri v sindikalnem domu sprejem zastopnikov krvodajalske službe in članov občinskega odbora RK pri predsedniku ObLO Izola Srečku Vičiču. Ob tej priložnosti bodo odprli "tudi obsežno razstavo grabiva krvodajalske službe, v so-Doto pa bo slavnostna akademija ki družabni večeiy na katerega /abijo vge Izolčane in prebivalce okolice. Razen obnove starega valobra-na, ki se nikakor ne premakne z mrtve točke, je nujno potrebno poglobiti področje med glavo valobrana in Semedelo. Tam je že takšna plitvina, da skoraj vsaka ladja, tudi še tako majhna, po drsa z dnom po blatu, oziroma z vijakom zajame mivko. Navedenega področja in sploh vse stare luke niso poglobili že več let, morali pa bi to storiti vsako drugo leto. Res je nerazumljivo, kako to, da tisti, >ki so dolžni skrbeti za pravilno vzdrževanje morskih luk pri nas, niso tega storili toliko let prav v tako pomembni luki, kakor je koprska. Tudi pomol pred luško izpostavo je v takšnem stanju, da ga bo treba nujno zapreti prometu, saj je pred nedavnim čez sredino zazijala razpoka, leseni robniki pa so popolnoma razpadli. Z novim plovnim redom prihajajo v koprsko luko številne in različne ladje, domače in tuje. V naslednjem letu bodo prihajale še večje, zato je nujno treba nekaj ukreniti, da se usposobi staro koprsko hiko za hitro in varno pristajmje naslednjih potniških in potniško-tovornih ladij: »Opatija« in »Orebič« (po 1050 BRT vsaka), »L astovo« (1030 BRT), »Maribor« in »Mostar« (po 575 BRT vsaka) »Kostrena« (nad 500 BRT). »Sini« (474 BRT). »Tro-gir« (340 BRT), »Monfaleone« ZA BOLJŠO TURISTIČNO SLUŽBO Na s'edežu turistične službe podjetja »Slavnik« v Piranu so opravljali v nedeljo izpite vodiči, informatorji, menjalci in vsi tisti, ki so uslužbeni na takšnih mestih, kjer pridejo v stik s turisti. Pokazali so znanje, ki so si ga bili pridobili na večmesečnih tečajih, ki jih je to podjetje organiziralo v času mrtve sezone. Čeravno je bila izpitna komisija stroga, so vsi kandidati pokazali zadovoljivo znanje. To jamči, da bo letos turistična služba boljša kot je bila lani. Druga skupina »Slavnikovih« turističnih uslužbencev bo ooravljala isti izpit ko-riec tega tedna. STANOVANJA ZA ŽELEZNIČARJE Z novo reorganizacijo železnic pride v Postojno novo formirani organ, zaradi česar je predvidena tudi dokončna rešitev aktualnega problema med uslužbenci železniškega podjetja — stanovanjske stiske, saj je v načrtu izgradnja dveh blokov in devetih in 12 stanovanjskih oziroma vrstnih eno-stanovanjskih hišic. Lokacija za izgradnjo stanovanjskih zgradb je sicer že določena, vendar pričakujejo le še idejnih načrtov za gradnjo začetnih del. (okrog 200 BRT) in »San Marco d. Rosandra« (194 BRT). Navedene ladje že vse prihajajo v KOper in morajo zelo previdno in zamudno pristajati in paziti pri vhodu v luko. Če bi bila luka poglobljena, bi lahko pristajale tudi ladje »Pro-leterka« in »Partizanica«, oziroma tiste nove velike in hitre ladje, ki jih je »Jadrolinija« predvidela za progo Koper—Pxdj— Mali Lošinj—Zadar—Split—Dubrovnik—Kotor in še dalje. Prav tako pa lahko stara luka do določene mere tudi razbremeni novo luko v izgradnji v pogledu tovornega prometa za vse ladje male in velike obalne plovbe. Območje KZ Sežana je zelo obsežno, po strukturi, kmetijske proizvodnje pa dokaj pestro in zajema živinorejo, poljedelstvo, vinogradništvo ter delno sadjarstvo. Temu primerno je tudi število članov zadruge, ki je v minulem letu naraslo za 18 članov, tako da šteje ta kmetijska skupnost sedaj že 417 članov. Dokaz več, da. se kmetje zavedajo možnosti zadružne kmetijske proizvodnje, ki si tudi na Sežanskem utira strmo pot -navzgor. Zadružni svet šteje 40 članov, upravni odbor pa 11 članov, tako da ima upravljanje široko osnovo. Za nakup klavne živine je zadruga lani izplačala 50 milijonov POMEMBEN POSVET V POSTOJNI Dne 5. t. m. so se zbrali v Postojni gozdarski strokovnjaki in obravnavali potrebo po izdelavi snlošnega gozdno-melioracijske-ga načrta za Kras. Razčlenili so delo, ki so ga opravili v lanskem letu in proučili program za leto 1960, Razvila se je živahna razprava. Važnost in koristnost gozdov je moč najbolje opaziti tam, kjer jih ni. Na današnjem Krasu so bili nekdaj lepi gozdovi, ki pa so jih iztrebili ljudje v svoji nevednosti in lakomnosti. Z nepravilnim izsekavanjem pa Kras ne bi bil tako žalosten, ko ne bi istočasno uničevali tudi prirodnih pogojev, ki omogočajo obstoj gozda. Naše kraško območje se razprostira na površini 235.000 ha in od tega je samo 60.000 ha zemljišča okritega z gozdovi in grmičevjem. Ta dva podatka nam najbolj zgovorno pričata o važnosti melioracije Krasa. Izboljšanje in gospodarski dvig slovenskega Krasa je možen in izvedljiv. Investicije, ki jih bomo v ta namen žrtvovali, se bodo že kmalu amortizirale. Za to so dani vsi pogoji. Načrte za gozdno melioracijo Krasa je napravil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LRS. V lanskem letu je opravil Inštitut pedološko proučitev področja, izločil je glavne tipe, opravil dela taksacijskega značaja in ekološko-fizloioško proučeval način saditev. V letošnjem letu pa bo moral opraviti Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LRS še večje naloge. Njegovi strokovnjaki bodo morali opraviti tipološko kar-tiranje (fitosociološko in pedološko) za površino približno 58.000 ha t. j. za zaraščene površine. ori preurejanju gozdov bodo morali izdelati donosne tablice za OD 20. APRILA DO 20. MAJA MESEC POKLICNEGA, USMERJANJA MLADINE O Zopet se bliža konec šolskega leta, kar prinaša nemalo skrbi vsem staršem, katerih otroci bodo letos izpolnili osemletno šolsko obveznost. Z veliko zavzetostjo in prizadevnostjo iščejo otroku bodoči poklic in mnogi avtoritativno odločajo o mladostni-kovi nadaljnji življenjski poti. Zal se za odločitvami nekaterih staršev skrivajo tudi povsem drugi razlogi, kot zgolj skrb za otrokovo prihodnost; odločitev prepuščajo navadno ekonomskemu utemeljevanju tega ali onega poklica, ugodnim pogojem ali trenutnim možnostim zaposlitve, kar pa največkrat nasprotuje željam, interesom in sposobnostim otrok. In posledice? V naših poklicnih svetovalnicah beležijo iz leta v leto več primerov, da se učenci v gospodarstvu ali dijaki po končanem šolanju zaposlujejo na povsem drugih področjih in raje sprejemajo delovna mesta kot nekvalificirane moči. Ozadje takega ravnanja mladih, komaj izučenih ali izšolanih ljudi, je kot na dlani: v novem poklicu poskušajo zadostiti svojim osebnim interesom, svojim željam in nagnjenjem — skratka — iščejo sami sebe, čeprav za ceno slabših delovnih in materialnih pogojev. Le kdo bi takemu človeku lahko zameril, če kasneje očita staršem njihovo nepremišljeno odločitev za vsiljeni poklic! v povojnih letih se je tudi pri nas zadovoljivo razvila služba poklicnega svetovanja, ki ima osnovno nalogo, da usmerja mladino v poklice, kjer bi zaradi svojih zmožnosti in nagnjenj najlaže uspevali. Znanstveno delo svetovalnic, ki s številnimi preizkušenimi metodami — testi, psihološkimi pregledi itd. — pomagajo otroku že v šolski klopi in mu lahko skoraj v celoti zagotovijo usmeritev v poklic, ki ga bo opravljal z velikim veseljem. Kaj pomeni zadovoljstvo na delovnem mestu, kjer prebije človek več kot dve tretjini svojega življenja in kakšne koristi Ima od tega posameznik in družba, lahko ugotavljamo vsi iz lastne prakse. Prav zaradi tega je tem manj razumljivo, da delo poklicnih svetovalnic največkrat ovirajo starši s svojimi samovoljnimi odločitvami in se prav malo trudijo, da bi našli tukaj zanesljivega pomočnika in svetovalca. Pred najbolj odgovorno nalogo postavlja naše svetovalnice prav zaključek šolskega leta oziroma čas poklicnega svetovanja od 20. aprila do 20. maja. Da bi se poklicne svetovalnice čim uspešneje vključile v to akcijo, skrbno zbirajo podatke o prostih delovnih mestih, vodijo evidenco o številu otrok z zaključeno šolsko obveznostjo in se povezujejo s podjetji in strokovnimi šolami ter dobivajo na ta način tudi splošni pregled nad kadrovskimi potrebami v našem gospodarstvu. Pri Občinskih posredovalnicah za delo medtem skrbno zbirajo podatke o prostih učnih mestih in eviden- IZ DEJAVNOSTI KMETIJSKE ZADRUGE SEŽANA dinarjev. Levji delež odkupa pade na prašiče, kar je popolnoma v skladu z uredbo o prepovedi klanja telet. Zadruga priporoča predvsem rejo mesnatih prašičev in je v ta namen nabavila ple-menjaka holandske pasme. Odkup plemenske živine pa je znašal lani 9 milijonov dinarjev. V molzni kontroli je imela zadruga 203 plemenske krave. Od teh je dajalo 66 krav izpod 3000 litrov mleka, 100 krav nad 3000 litrov in 11 krav več kot 4000 litrov mleka. Zadovoljuje tudi osnovni stalež živine, ki se je dvignil za 97 enoletnih ali dvoletnih teiic. Količina odkupljenega mleka je v primerjavi z letom 1958 nekoliko padla, kar je pripisovati povečani vzreji telet in prašičev. Delno je temu pojavu .krivo .pomanjkanje močnatih krmil, kar opozarja na izboljšanje pašnikov in travnikov — in to predvsem zaradi tega, ker je živinoreja med vsemi panogami na prvem mestu in predstavlja glavni vir dohodkov. Sicer pa so lani na območju zadruge odkupili 757.600 litrov mleka v skupni vrednosti 18 milijonov 300 tisoč dinarjev. Terana je zadruga odkupila 109 tisoč litrov, belega vina pa 64 tisoč litrov — obojega v skupni vrednosti 7 milijonov dinarjev. Teran je šel kar dobro v promet, nekoliko slabše belo vino, ker so proizvodni stroški zanj zaradi ročne obdelave znatno višji. Ostali odkupi so znašali v mi--nulem letu okrog 9 milijonov dinarjev. Dokaj močan je bfl odkup grozdja in češenj, vendar bo v zvezi s tem morala zadruga bolje poskrbeti za embalažo in rešiti vprašanje skladišč ter odkupnih baz na terenu. Zadovoljivo je tudi stanje hranilnih vlog, ki je bilo konec preteklega leta 10,6 milijona dinarjev, medtem ko so znašala posojila le 1,6 milijona dinarjev. Med vlagatelji je precej pionirjev. Iz lastnih investicij pa je zadruga povečala vrednost osnovnih sredstev za več kot 5 milijonov dinarjev. Nabavili so nov traktor s prikolico, 'krožno žago, kosilnico, dva pluga in razno drugo orodje ter več glav živine za svoje posestvo. Na posestvu v Sežani, kjer redijo 19 glav živine in dva konja, pa očitno primanjkuje delovne sile ter so imeli zaradi tega tudi izgubo. K temu je pripomogla še suša, ki je vplivala na slab pridelek povrtnin. Sicer pa so zadružniki posejali lani 60 ha njiv s pšenico San pastore, travnikov pa so skupno pognojili 40 ha. V ta namen so porabili 71.000 kg umetnih gnojil, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na letošnji pridelek. Zadruga v Sežani ima tudi svojo mesnico, ki je imela nad 96 milijonov prometa in 5 milijonov dobička. Promet v semenarni pa je znašal 7,3 milijona dinarjev. Približno tak promet so zabeležili tudi v trgovini s sadjem in zelenjavo, medtem ko je bilo v mlečni restavraciji doseženo 47,3 milijona dinarjev prometa. Velja pripomniti, da zadruga štipendira dva kmetijska tehnika m agronoma. En tehnik bo dokončal šolanje že letos. Nedvomno bo s povečanjem števila strokovnega osebja imela ta močna gospodarska organizacija v bodoče še lepše uspehe. • -,'er VELIK NAPREDEK Avtoprevozniško podjetje v Postojni je v preteklem letu opravilo v ob'eh polletjih 7,959.930 ton/km, kar predstavlja glede na plan znatno zvišanje, in sicer za več kakor 1,300.000 ton/km. Po strukturi prevozov je vsekakor prevoz na območju naše države v primerjavi s prevozom v inozemstvu znatno višji ter znaša v primerjavi z opravljenimi uslugami izven naših meja — 1,833.129 ton/km . okrog 3.090.000 ton/km. Šoferji v podjetju so s svojimi kamioni, prevozili lani 1,136,549 kilometrov, znaten porast pa je razviden tudi v realizaciji vrednosti mednarodnega in domačega prevoza v razmerju 169,450,617 ■ 23.197.500, seveda v korist domačih prevoznih uslug. -melioracijskem izločene tipe itd. V lanskem letu so porabili v te namene 5 milijonov din, za letošnje leto pa predvidevajo, da bodo znašali stroški približno 9 milijonov dinarjev. Pri izdelavi teh kompleksnih del bodo upoštevali staro zamisel vetrobranov — zamisel pionirjev pri pogozdovanju Krasa, ki pa jo bodo le izpopolnili. Vetrobrani s hitro rastočimi drevesnimi vrstami so zelo važni, saj so ekološke razmere tam, kjer jih bodo postavili, najbolj kričeče. Zastopnik Uprave za gozdarstvo OLO Koper je zlasti poudaril, naj bi ob cestah zasadili zaščitne pasove, ki ne bi le korisitili melioraciji pasivnega kraškega zemljišča, marveč bi ugodno vplivali tudi na estetsko podobo kraške pokrajine, Dejal je tudi, da morajo biti melioracijski posegi tako vsklajeni, da se prepletajo tudi z drugimi gospodarskimi panogami, ker ne smemo in ne moremo gledati na gozdarstvo z enega vidika, kmetijstvo in živinorejo pa z drugega. Za uspešno rešitev vprašanja Krasa bo potrebna pomoč ljudske oblasti, zadružnih organizacij, gozdnih gospodarstev, poslovnih zvez, kmetijskih zadrug itd., ker bo moč le na ta način uspešno izvesti to težko in zamotano delo. K. V. PRIPRAVE ZA 1. MAJ Na nedavni seji predsedstva občinskega odbora SZDL v Postojni, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki UO ter upravniki KZ, so razpravljali o nadaljnji vlogi Socialistinče zveze pri KZ kot pomembnem družbenem činitelju na vasi, nadalje o pripravi sporeda prireditev v počastitev mednarodnega delavskega praznika 1. maja in o praznovanju letošnjega občinskega praznika postojnske občine 23. aprila. I. V. co o učencih, ki bodo letos končali obvezno osemletno šolanje. Posebno skrbno so se lotili te naloge pri občinski posredovalnici za delo v Kopru, kjer imajo že evidentiranih okrog 130 prostih učnih mest v raznih vejah gospodarstva. Nedvomno je to najboljša pot za uspešno sodelovanje med občinskimi posredovalnicami in okrajno poklicno svetovalnico, ki ima med ostalim tudi to nalogo, da zagotovi dovoljno število predavateljev. Tako bodo strokovnjaki v mesecu poklicnega svetovanja pomagali mladini pri izbiri poklica in jo obenem seznanjali 7, določenimi potrebami posameznih poklicev v našem gospodarstvu ter z njihovimi lepimi in senčnimi stranmi. Pri občinski posredovalnici za delo v Kopru so nam povedali, da bo to delo lahko uspešno le tedaj, če se bodo vključili vanj tudi starši in vzgojitelji. Prav od objektivnega ocenjevanja zmožnosti in nagnjenj otrok s strani šole si največ obetajo. Pravijo tudi, da se mladina najteže odloča za uk v gradbeništvu in gostinstvu, čeprav je prav tukaj že več let očitno pomanjkanje mladega ka-. dra. Zopet je bilo opaziti negativen vpliv staršev, ki v mnogih primerih odvračajo svoje otroke tudi od teh poklicev, čeprav se le-ti odločijo zanje, Prav zaradi tega. iščejo letos čimveč stikov s starši, uspeh pa bo seveda zagotovljen le. v. primeru, . če bodo svetovalci deležni njihove pomoči. (bb) (Nadaljevanje z 8. strani) varno hrane«. Tako hrano bi lahko kupovale tudi tovarniške men-ze, šolske kuhinje in podobno. V restavraciji /bi ji samo dodajali na primer svežo solato, sadne sokove itd. V okviru teme »Družina in gospodinjstvo« je našla svoje posebno mesto tudi ljudska univerza, za katero pravijo, da je najširša tribuna, najbližja družini, stanovanjskim skupnostim, občini in vasi. Po že izdelanem konceptu naj bi LU postala vez med delavskimi univerzami, zavodi za pospeševanje gospodinjstva, ljudsko tehniko, ženskimi društvi, šolami za starše, Rdečim križem itd. To naj bi koordiniralo delo med strokovnjaki in družbenimi delavci, med družinami in stanovanjskimi skupnostmi, posebni seminarji pa naj bi izpopolnjevali znanje o ekonomiki gospodinjstva. Oddelek »Družina in gospodinjstvo« naj bi torej pri LU NOVI DALJNOVODI V BOSNI IN HERCEGOVINI V Bosni in Hercegovini bodo zgradili nove daljnovode za prenos električne energije. Doslej že obratujeta dva z napetostjo 220 kV in sicer med Jajcem in Zagrebom ter med Mostarjem in Splitom. Daljnovod enake napetosti pa bodo v kratkem začeli graditi med . Jajcem in znanim rudarskim središčem v Kaknju, drugega bodo zgradili med Zagrebom in Splitom, in ko bo dograjen še daljnovod od Kalcnja preko Sarajeva do Mostarja, bo po LR Bosni in Hercegovini sklenjen krog daljnovodov z napetostjo 220 kV. zbral okoli sebe vse tisto, kar bi pripomoglo k razvoju pravilnih konceptov o pomoči družini in delu stanovanjskih skupnosti. Naslednji problem, ki ga odpira razstava, je vprašanje mlečnih in šolskih kuhinj, kjer se hrani na sto in sto tisoče naših otrok. Kot vemo, od leta 1081 dalje ne bo več mednarodne pomoči CARE. Novost, ki so jo upe-Ijali na tem področju in jo zdaj preizkušajo v šolski kuhinji v Zelini iia Hrvaškem, je samopostrežba. Kuhinjo dopolnjuje veliko zemljišče šolske zadruge, sadovnjak in zelenjavni vrt. Torej poleg samopostrežbe še samoproizvodnja. O izkušnjah bodo še poročali. Razen tega pa liodo pokazali na razstavi tudi še druge možne rešitve preskrbe z mlekom in sadnimi izdelki, kakor tudi zanimive rešitve za mlečne kuhinje na vasi, kjer ni pri roki tekoče vode. Hiša izkušenj letošnje razstave seznanja dalje potrošnike s številnimi novimi in izpopolnjenimi izdelki široke potrošnje. In splošna karakteristika, ki je ne velja prezreti: vse, kar bomo videli na razstavi, je že v naprej pripravljeno za serijsko proizvodnjo. Tudi to je nekaj novega in pozitivnega. Poseben paviljon ima naslov »Vas jutrišnjega dne«. Pokazal bo razne objekte in službo za pomoč družini. Zatrjujejo, da je vse možno že v današnjih pogojih in stopnji razvoja. Veliko počitniško naselje »Mi smo na dopustu« predstavlja gledalcem v petdesetih objektih razne možnosti aktivnega in sproščenega dnevnega, tedenskega ali letnega počitka. In še veliko obetajo. Toda potrpimo malo in prepričali se bomo, kako je z vsemi temi pisanimi idejami, ki demonstrativno zahtevajo svoje mesto v našem vsakdanu. OBVESTILO Prešernova družba želi doprinesti svoj delež k popularizaciji likovne umetnosti med najširši krog delovnih ljudi. Zato se je tajništvo odločilo, da že letos izda dve barvni reprodukciji umetniško najbolj dognanih del slikarjev Riharda Jakopiča in Gojmira Kosa. Sliki bosta tiskani na umetniškem papirju v velikosti 36 X 21 cm tako, da bosta primerni za vsako stanovanje. ENO IZMED OBEII -JlEPRODUKCIJ bo prejel vsak član Prešernove družbe, ki se naroči na vseh sedem knjig brezplačno, drugo pa lahko naroči za ceno 150 dinarjev. Predvidoma bo Prešernova družba izdala vsako leto po 2 taki sliki in si bo vsak lahko v nekaj letih zbral zbirko reprodukcijskih del največjih naših slikarjev. Da bi omogočili zamudnikom prejem knjižne zbirke in barvne reprodukcije, podaljšujemo rok vpisa v članstvo Prešernove družbe za en mesec, t. j. do 5. maja 19G0 Člane vpisujejo vsi poverjeniki Prešernove družbe, knjigarne in uprava v Ljubljani, p. p. 41 TAJNIŠTVO KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS ObLO KOPER O B V E c a vsa podjetja, ustanove in posameznike, ki nameravajo graditi stanovanja na območju občine Koper v letu 1961 in ki želijo dobiti posojilo iz sredstev Kreditnega sklada, da prijavijo svoje potrebe najkasneje do 30. aprila 1980. UPRAVNI ODBOR HOTELA »TURIST« ANKARAN razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 VODJO PROGRAMA (ARANZER PRIREDITEV) z večletno prakso (sezonski) 2. 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strok, izobrazbo (stalni) 3. I POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 4. 1 2URNALISTA $ srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 5. 1 POMOŽNEGA ZURNALISTA s srednjo strokovno Izobrazbo (stalni) 6. 1 ŠEFA KUHINJE — vlsokokvalificiranega (sezonski) 7. 1 ŠEFA RESTAVRACIJE — vlsokokvalificiranega (sezonski) 8. 1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE (sezonski) 9. 1 SLAŠČIČARJA — vlsokokvalificiranega (sezonski) 10. 1 RECEPCIONERJA — kvalificiranega (sezonski) 11. 6 SOBARIC — polkvalificiranih (sezonske) 12. 6 KUHARJEV — kvalificiranih (sezonskih) 13. VE C NATAKARJEV — kvalificiranih in polkvalific. (sezonskih) 14. VEČJE ŠTEVILO POM. KUH. OSEBJA — kvalificiranih in polkvalificiranih (sezonskih) 15. 2 CEVAPClCARJA — kvaUficiranega in polkvalificiranega (sezonska) 16. 4 BLAGAJNICARKE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 17. 3 TOCAJE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 18. 3 BILJETERJE — nekvalificirane (sezonske) 19. 4 PERICE — nekvalificirane (sezonske) 20. 1 NOČNEGA ČUVAJA — nekvalificiranega (sezonski) 21. 1 NOSACA — nekvalificiranega (sezonski) 22. 8 SNAŽILK — nekvalificiranih (sezonske) 23. 7 DELAVCEV — nekvalificiranih (sezonski) 24. VEČJE ŠTEVILO ŠTUDENTOV za razna dela — nekval. (sezonski) Razpisana delovna mesta, ki so označena kot sezonska, se prično s 1, Junijem oziroma s 1. julijem 1960 in trajajo do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 19G0. — Prosimo vse reflektante za razpisana delovna mesta, da se oglasijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja do 30. aprila 19G0 zaradi sklenitve delovne pogodbe. — Podjetje želi zaposliti, glede pomanjkanja stanovanj, predvsem domačo in okoliško delovno silo. Za vse ostale pa so stanovanja preskrbljena. — Plača po tarifnem pravilniku aH po dogovoru. Z A II V A L A Ob bridki izgubi dobrega moža in očeta JOŽETA ŠTRUKLJA se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih dneh bolezni. Posebna zahvala tov. kirurgu Žaklju, osebju interne bolnišnice v Ljubljani, požrtvovalnemu zdravniku tov. ICinkelu, vsem darovalcem vencev in cvetja ObLO Postojna, mladini, možem in ženam iz Trnja, pevskemu zboru, vsem vaščanom ter onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ivanka z otroki: Ivanka, Boža, Mina in Vida, mati in brat ter sorodniki iz Pivke, Kopra, Predjame in Zagorja. , Trnje, 6. aprila 1960 POSLOVNO POROČILO Mestne hranilnice Izola—Koper za mesec marec Število hranilnih vlog se je v marcu povečalo za 79 vlog na skupno 2587 hranilnih vlog. Denarni dotok na hranilnih vlogah v marcu 1,870,865 dinarjev, tako da so vloge 31. 3, 78,840.G98 dinarjev. Sredstva na tekočih računih 8,198.691 dinarjev. Sredstva na računih stanovanjskih najemnin 14,860.274 dinarjev, Kratkoročna posojila (vključno potrošniški krediti) 67,409.391 dinarjev. Srednjeročna posojila 15,775.813 dinarjev. — o — Letos zaznamuje največji številčni porast mladinski hranilni oddelek s hranilniki. Število mladih vlagateljev s hranilniki je prekoračilo 1300, kar pomeni, da varčuje že skoraj (računajoč še ostale denarne zavode) vsak tretji ciciban in mladinec v Kopru in Izoli. za čas od 15. do 21. aprila 1960 Vremenoslovci menijo, da bo tudi med 15. in 21. aprilom lepo in toplo vreme, vendar s krajevnimi poobla-čitvami in manjšimi padavinami. RAZPIS Komisija za uslužbence pri Mestni hranilnici Izola razpisuje 1. mesto blagajnika za poslovno enoto Izola, 2, mesto likvidatorja posojil za poslovno enoto Koper. Pogoji: popolna srednješolska izobrazba, za blagajnika pa vsaj nepopolna srednješolska izobrazba s primerno prakso. Plača po predpisih Zakona o javnih uslužbencih, položajna plača in posebni dodatek. Ponudbe prosimo nasloviti do 25. aprila 1960 na Mestno hranilnico v Izoli, poštni predal. ČESTITKA Ob jubilejnem praznovanju rojstnega dne strica Rudolfa Završnika iskreno čestitajo in mu želijo še mnogo lepih dni in lovskih doživljajev sorodniki iz Kopra! KULISE — meščanski salon s tapetami ugodno prodamo, — Sindikalna podružnica CZP Primorski tisk, Koper (tiskarna), SPLOŠNA PLOVBA PIRAN sprejme takoj v službo administrativno moč 7. obveznim znanjem strojepisja in dokončano Srednjo ekonomsko šolo ali delnim znanjem računovodstva. KUPIM sobico in kuhinjico ali večjo sobo tudi s pohištvom. Ponudbe na upravo lista pod »Središče Kopra«. ODDAM SOBO OSEBI, ki mi preskrbi honorarno zaposlitev v računovodstvu ali za nemško korespondenco. Ponudbe na upravo list.a pod »Koper«, OB PRIHODU V TRST ne poza--, bite obiskati dobro znano tr-vino ČASA DELLIMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnik plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust. PRODAM enodružinsko hišo v Postojni. Naslov na upravi lista. FRIZERKA išče stalno službo v Kopru ali okolici s stanovanjem, Majda Veber, Grosuplje. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, alco obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust! preko SAP TURIST BIRO l. prirejajo SINDIKATI PROSVETNO — ZNANSTVENIH in ZDRAVSTVENIH delavcev 10-dnevno ekskurzijo z vlakom In avtobusom V CARIGRAD IN SOFIJO Cena aranžmaja brez potnega lista 31.700 dinarjev Prijave sprejemamo do 30. aprila 1960 MESTNA KLAVNICA V I Z O L I proda naslednja osnovna sredstva: MOTORNO DVOKOLO ZNAMKE »DKW« 250 ccm PISALNI STROJ ZNAMKE »UNDERWOD« HLADILNO CELICO IN MARMORNATI PULT vse v dobrem stanju. Informacije na sedežu podjetja v Izoli. KOPER — 15., 16. in 17. aprila ameriški barvni cinemascope film PLESALKE; 18. aprila češki film PVi^X KOLO, 19. aprila bolgarski H ADAMOVO REBRO; 20. in 21. ap^Ri ameriški cinemascope film MOZ S TISOČ OBRAZI. IZOLA — 15, aprila bolgarski film ADAMOVO REBRO; 1«. in 17. aprila ameriški barvni Vista-vision film HOLLYWOOD ALI PROPAD; 18.. in 19. aprila francoski barvni Vista-vision film PARIZANKA; 20, in 21. aprila češki film PETO KOLO. PIRAN — 15. aprila italijanski film V ZNAMENJU VENERE; 16. aprila angleški barvni film POT V VISOKO DRUŽBO: 17. in 18, aprila ameriški film OBTE2ILNA PRIČA; 19. aprila francoski barvni film MOJ STRIC; 20. aprila ameriški film STRAST IN PONOS; 21. aprila indijski barvni film VEČNA ŽEJA. PORTOROŽ — 15. aprila ameriški barvni cinemascope film ZLOMLJENO KOPJE; 16, aprila ameriški film OBTE2ILNA PRIČA; 17. in 18. aprila angleški film POT V VISOKO DRUŽBO; 19. aprila ameriški film STRAST IN PONOS; 20. aprila francoski barvni film MOJ STRIC; 21. aprila ameriški barvni cinemascope film SAYONARA, ŠKOFIJE — IG. aprila češki film PETO KOLO; 17. aprila francoski barvni film PARIZANKA; 21. aprila ameriški film PREKO MNOGIH REK. ŠMARJE — 16, aprila francoski bal ni film PARIZANKA; 17. aprila ? ški film PETO KOLO; 20. aprila ameriški film PREKO MNOGIH REK. SEŽANA — IG. in 17. aprila francoski barvni film TABAREN; 19. in 20. • aprila ameriški barvni film TRI URE DO ODLOČITVE; 21. in 22. aprila francoski film MODERNA DEVICA. NEDELJA, 17. aprila — 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Letošnje melioracije na Vipavskem Kmetijska šola v Skocjanu — Izkušnje drugih — Posvetovanje vinogradnikov v Portorožu — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža; 104 novi kilometri — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Za vas smo izbrali spored zabavne glasbe. VSAK DAN je ob 7.15 in 7-40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so nato še ob 13.30 in 15.00, ob 15.10 pa zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 18. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: Zakaj predčasno odpadejo cvetovi na breskvah — 13.45 Pisana .paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Pojeta .Dario in Darko. TOREK, 19. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: O živini na zadružnih do- ■ gonih — 13.45 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življenje; Nova šolska zadruga v Vremah — 14.50 Glasbena medigra — 15,20 Hrvatske narodne, SREDA, 20. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje cvetožera — 13.45 Od melodije do melodije — 14.50 Kulturni obzornik: Zapiski s Sežanskega — 14.40 Domače popevke — 15.20 Učitelj in glasba. CETRTEK, 21. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: Krmne rastline za zadružna pitališča — 13.45 odlomki iz operete Boecaccio — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah — 15.20 Dalmatinske popevke. PETEK, 22. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: Kako ravnati z vinom ob. nastopu toplih dni — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti; O nekaterih problemih dela hišnih svetov — 14.40 Poje zbor Radia Dubrovnik (5, VIII. 1959 v Dubrovniku) — 15.20 Narodni plesi. SOBOTA, 23. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti; Zadruga in strojne usluge — 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 15.20 Za prijetno sobotno popoldne. Kaj pravite — malo počitka se vsakomur prileze in clo bolniškega dopusta ima vsak človek naše dežele pravico —• torej tudi jaz nisem izjema, zato le ne bodite preveč hudi ali razočarani, če ste zaman iskali in napenjali oči za menoj. Posvetilo je močno sonce in tudi mene spravilo na noge. Da bi popolnoma oživel in okreval, sem se najprej na.potil v Portorož in še po drugih letoviščih sem malo pogledal. V Portorožu sem se imel priložnost takoj spet razburjati. ker sem padel prav na prvo predvajanje turistično propagandnega filma, na predstavo, ki jo je lahko razen mene gledalo še veliko število tujcev. Vsi so bili veseli, ker se je film tako lepo odvijal — ah, pardon — ne, trgal se je. Pozvedel sem malo in slišal, da je to vse zaradi odlične aparature, ki je bila kupljena pri podjetju, ki sicer ne izdeluje novih, pač pa pokopuje stare produkte te vrste. Menda je že zdavnaj odslužila, ker je treba kar z roko tiščati razne gumbe in vzvode ter si na vse načine pomagati, da naprava sploh deluje. Pravijo sicer, da so bili posebno tujci močno zadovoljni z našo skrbjo za zgodovinske spomenike, da pa bi omenjeni film raje gledali in se naužili naših naravnih le\oot brez motenj in okvar. Portorož mi je bil tudi drugače močno všeč: na eno stran prelep razgled na morje — vse čisto in pometeno — na drugi pa na smetišča, robidovje in kurnike. Pa še v morju je UKD poskrbela, da bo ja vsak kopalec .vedel, kako pridni so bili zidarji in popravili dohod v morje: za spomin so pustili kar v vodi ob in na betonskem stopnišču vse polno nesnage, malte, odpadkov gradbenega materiala in drugih oslovskih dlak. V Ankaranu so mi še povedali, da bi prav radi imeli brivnico vsaj čez sezono, v tudi letos menda ne bo nič s tem, čeprav že dve leti smrdi milijcmček, ki je na razpolago koprskemu brivskemu podjetju, da si tamkaj uredi sezonski obrat. Za ureditev in olepšavo okolice pa ne skrbijo samo turistična Jn druga -odjetja, organizacijci ustanove. Počasi se vsi naši lj* je navajajo na skrb za čim lepšo in privlačnejšo. okolico svojih stanovanjskih poslopij, da bi potem laže oddali svoje morebiti prazne prostore čez sezono, če že niso mogli komu vriniti prazne sobe za štiri ali pet tisoč, kakor se to godi sem in tja po Kopru. Ponekod urejajo nasade in parke okoli hiš iz čistega veselja do naravnih lepot in pa zaradi občutka lastnega ugodja. Tako so že lani vsi zavidali stanovanjskemu bloku 25 v Semedeli v Kopru, ker so si stanovalci okoli stavbe nasadili nekaj lepih dreves in si uredili pravcati parkec. Letos so drevesca že začela dajati lepo senco — toda glej zlomka: našli so se stanovalci, ki so zaradi solate kar posekali vsa drevesca in zdaj je tam okoli zelenjadni vrt namesto ljubkega parka, ki je obetal nastati na tistem mestu. Pa še drugič spet kaj več! Vaš Vane 1 ¿LESNA VZGOJA it SPORI * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ŠAH it TELESNA VZGOJA it § P O £ REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA j(@ iS V petnajstem kolu nogometnega prvenstva Slovenije sta primorska zastopnika osvojila tri točke. Nova Gorica je doma premagala Grafičarja z 1:0, Izola pa je prav tako doma igrala neodločeno 1:1 s trboveljskim Rudarjem. Dve točki sta Novi Gorici pomagali iz nevarne cone, Izola pa je kljub temu, da se je pomaknila z zadnjega mesta, še zmeraj v njej. Kljub vsemu pa za Izolo še zmeraj ni vse izgubljeno, ker sta tako Grafičar kot Ilirija v slabi formi in z malo sreče bi jih Izola utegnila pustiti za seboj. Srečanje z Rudarjem je privabilo na igrišče nad 800 gledalcev, ki tokrat niso pričakovali zmage ■mačega moštva, kajti Rudarje- SAH OBČNI ZBOR ŠD KOPER V ponedeljek,' 18. aprila, bo v klubski sobi hotela Triglav redni letni občni zbor koprskega šahovskega društva. Ob tej priložnosti bodo tudi razdelili priznanja najbolje plasiranim na zadnjem turnirju za prvenstvo Kopra. Pričakujejo, da bodo na občnem zboru sprejeli več važnih sklepov za kvalitetni napredek šaha v mestu ter za nadaljnji razvoj te igre zlasti med delavsko in kmečko mladino. Vabljeni so tudi sim-patizerji! V POSTOJNI SO USTANOVILI OBČINSKO ZVEZO Pretekli torek je bila v sejni dvorani ObLO v Postojni ustanovna skupščina Občinske zveze za šport in telesno vzgojo, ki ji je razen številnih delegatov prisostvoval tudi znani telesno-vzgojni delavec koprskega okraja Boris Jurca. Uvodoma je dosedanji predsednik Občinskega sveta za telesno kulturo Gvido Tram-puž pojasnil pomen in vlogo novo ustanovljene zveze. Ob zaključku skupščine je bil izvoljen 11-članski upravni odbor, 3-član-ski nadzorni odbor in 3-člansko častno razsodišče. I. V. OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO TUDI V IZOLI V nedeljo so tudi v Izoli ustanovili občinsko zvezo za telesno vzgojo. Na ustanovnem občnem zboru so naglasili, da bo imela nova organizacija Velik pomen za razvoj športa zlasti med delavstvom. Med prvimi nalogami bo vključevanje ženske mladine v športne organizacije ter poživitev vodnih športov in atletike. Zveza bo morala odpraviti tudi nekatere negativne pojave v nogometnem športu. Za predsednika zvezte so izvolili Aleksandra Blazino. _ ŽIVAHNE PRIPRAVE ZA SEZONO Kakor hitro se je vreme zbolj-šalo, so začeli v piranski občini gKSsravljati počitniške domove za «§|pnjo turistično sezono. V Portorožu hitijo z gradnjo počitniškega doma nodjetja »Kamnik«, ki bo imel 48 ležišč, tudi počitniški dom podjetja »Planika« iz Kranja, ki bo imel 30 ležišč, bo do sezone pripravljen za sprejem prvih gostov. Močno gradijo in preurejajo tudi v Piranu, Fijesi in S'eči. Število ležišč v nočitni-ških domovih piranske občine se bo tako do začetka sezone dvignilo na več kot 3.500. Vsi na maturantski ples, ki ga prirejajo koprske učitelj iščnice 23. aprila ob 20. uri v hotelu Turist (v Konventu) v Ankaranu! Veselo rajanje in pester program! Kervacije v trafiki na Titovem h v Kopru vo moštvo je veljalo vse do zadnje nedelje kot najresnejši konkurent Braniku za prvo m'esto. Toda če upoštevamo, da je Rudar v Izoli nastopil kar s šestimi mladimi, neizkušenimi igralci, potem delitev točk ne predstavlja posebnega uspeha za domačine. Sodniku Radoniču iz Ljubljane sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Izola: Lesiak, Erceg, Čeme, Kovačič, Jerkovič, Čendak, Božič, Sorgo, Milosavljevič, Kostič, Tomaš. Rudar: Hauptman, Šorl, Prislov, Lamovšek, Kravogel, Brez-nikar, Pere, Sušnik, Irt, Zibret, Opresnik. Prve minute so potekale v izmeničnih napadih. 2e v šesti minuti so imeli gostje idealno priložnost za zgoditek, vendar je Irt zgrešil žogo, V protinapadu so domači iz gneče izenačili v sedmi minuti. Žogo je prisebno poslal mimo presenečenega vratarja Milosavljevič. Gostje se niso znfedli po prejetem golu. Začeli so sistematično pritiskati-ter skoraj do konca polčasa držali pobudo v svojih rokah. V 31. in 36. minuti se je odlično izkazal Lesjak, ki je branil ostra strela Zibreta in Opresnika. Glede na dogodke na igrišču bi gostje zaslužili v prvem polčasu vodstvo ah pa najmanj neodločen izid. Toda žoga je okrogla in ta resnica se je krepko uveljavila v drugem polčasu. Domačini so namreč skoraj pol ure oblegali gol Rudarjai ter zapravili najmanj tri stoodstotne priložnosti. Pri tem se je »odlikoval« zlasti Kostič. Ko so vsi pričakovali, da bo Izola povečala razliko, je Rudar v trideseti minuti izvedel nevarni napad, toda oster strel Opresnika je za pol metra zgrešil vrata. Isti igralec pa je tri minute kasneje zaradi nesnorazuma v domači obrambi postavil končni rezultat. Oster strel z razdalje 15 metrov je bil neubranljiv, Najbrž se ne bomo prav nič zmotili, če bomo rekli, da je rezultat realen. Gostje so bili sicer tehnično boljši, domačini pa so bili požrtvovalnejši. Pri domačih je bil najboljši Jerkovič, odlikovala pa sta se tudi mlada igralca Kovačič in Čendak. Pri gostih je bil najboljši Opresnik. Sodnik Radonič je sodil z napakami. Nova Gorica si je priborila vodstvo že v šesti minuti in ga obdržala do konca. Vendar izid ni realen ker so bili domači v veliki premoči. Napadalci pa so kar trikrat zgrešili prazna vrata iz nenosredne bližine. Lestvica: Branik 15 12 1 2 6j3:12 25 Kladivar 15 11 2 ,2 "46:32 24 Triglav 15 9 0 ' 6 24:30 18 Maribor 15 7 3 5 22:22 17 Rudar 15 7 2 6 37:16 16 Sobota 15 7 2 6 33:34 16 Ljubljana 15 7 1 V 32:28 15 Krim 15 5 5 5 17:29 15 N. Gorica 15 4 3 8 29:44 11 Ilirija 15 4 1 10 18:32 9 Izola 15 0 7 8 14:39 7 Grafičar 15 1 5 9 10:41 7 Občinski odbor ZllO.J v Kopru je priredil za svoje člane preizkušnjo v streljanju z malokalibrsko puško. Kako je bilo streljanje potrebno, najbolje kaže dokaj pičel uspeli, ki so ga udeleženci pokazali. Na sliki: del članov organizacije pri streljanju minuli teden na strelišču v Skocjanu. Pri organizaciji so pomagali tudi zastopniki komande vojnega odseka in koprske postaje Ljudske milice, svoj »lonček« pa je pristavila tudi strelska organizacija, v katero je vključeno razmeroma malo rezervnih oficirjev PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V trinajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Postojna— Tabor 1:3, Ilirska Bistrica—Tol-min2:3, Adria—Branik 0:0, Anhovo—Primorje 2:2. Tekmo Rudar—Sidro so odložili, medtem ko je bil Tomos prost. Najbolj preseneča zmaga Se-žančanov v Postojni. V prejšnjih dveh prvenstvih smo bili navajeni, da je Tabor v spomladanskem delu prvenstva povsem popustil. Letos so postavili tradicijo na glavo. Najprej visoka zmaga nad Adrio in zdaj še zmaga na vročem postojnskem igrišču. Če bo šlo tako naprej, utegne postati Tabor najresneiši konkur'ent Tolminu za prvo mesto. Zlasti še, če mu bo uspelo v nedeljo premagati. na domačem igrišu Tomos. Glede tekme v Postojni je treba povedati, da je bila zmaga gostov povsem zaslužena. Igrali so bolj povezano kot domačini, pa tudi kondicijsko so bili boljši. Res pa je tudi, da bi bili lahko igralci Postojne nekoliko bolj borbeni. Ilirska Bistrica bi kmalu poskrbela za novo senzacijo. V prvem polčasu so bili domačini boljši in tudi prvi dosegli vodstvo. Imeli so celo priložnost povišati razliko na 2:0, toda enajstmetrovko so zastreljali. Tolmin si je priboril zmago pravzaprav zaradi nenadne zmede v domačih vrstah in v nekaj minutah dosegel tri gole. Glede na dogodke na igrišču bi domačini zaslužili točko. Tekma v Mirnu imela dva različna polč'a!sa. V začetku so bili v premoči domačini, ki pa so zapravili več zrelih priložnosti. V drugem polčasu je prevzel pobudo Branik, ki je n'ekaj časa povsem cblegal gol domačih. Toda STRELSTVO V nedeljo je bilo v Kopru prijateljsko tekmovanje med strelskima družinama Kopra in Hrva-tinov. Od 200 možnih krogov so dosegli: Edi Zerjul 179 krogov, Ernest Vrhovnik 172 krogov. Nedeljo Markežič 168 krogov, zadnji izmed desetih tekmovalcev pa ^e zaostal za tretjeplasiranim le za 20 krogov. Zmagali so Koprčani is lo69 krogi, medtem ko so strelci iz Hrvatinov dosegli 1313 krogov. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Qfl v wo B oo Koper in Ajdovščina sta v nedeljo ostala spet praznih rok. Koprčani so izgubili v Kranju z Mladostjo (16:11), medtem ko je Ajdovščina izgubila na domačem igrišču (17:7). Primorska zastopnika sta se znašla na Zadnjih mestih. Možnosti za rešitev so majhne. Zlasti za Ajdovščino, ki celo na domačem igrišču izgublja z visokimi razlikami. Iz Kranja poročajo, da so se igralci Kopra dobro borili. Če ne bi imeli smole v začetku, bi se tekma najbrž drugače končala, kot se je. Nekoliko »trdi« od dolgega potovanja so že v prvih dveh minutah prejeli pet golov. Vsi pozn'ejši napori so bili zaman in razlika prvih minut je ostala do konca tekme. Za Ajdovščino pa moramo po- vedati, da ni igrala tako zelo slabo, kot kaže izid. Domači so imeli namreč precej smole pri streljanju na gol, mnoge strele pa je branil odlični vratar gostov, ki je bil najboljši na igrišču. Lestvica: m, ^ I ^ ^ o, „i «"-s . ., ... ... ^v v.-v':^.;^ \ "A V , j, V ' pviiiliiv Odred 11 10 0 1 251:171 20 Mladost 11 8 1 2 224:171 17 Rudar 11 8 0 3 198:174 16 Branik 12 6 2 4 176:171 13 Slovan 11 4 2 5 186:201 10 Svoboda 12 3 2 7 164:181 8 Kovinar 11 2 2 7 154:196 6 Koper 11 0 4 7 150:201 4 Ajdovščina 10 1 2 8 159:221 4 \ \ V mm ■m Tranzitno skladišče v novem koprskem pristanišču je že do polovice pod streho in že služI svojemu namenu NOVI NOGOMETNI SODNIKI Podzveza nogometnih sodnikov za okraj Koper je v zimskih mesecih priredila tečaj, na katerem je 14 kandidatov proučilo snov za pridobitev priznanja nogometnih sodnikov. Zaključni izpiti bodo jutri ob 15.30 v Kopru in zanje so prijavljeni: Rinaldo Born-šek, Gojko Bjelovuk, Čamil Čovič, Evgcn Gombač, Danilo ■ Urbančič, Marjan Batič, Mihajlo Stankov, Adolf Smodc, Aleksander Žagar in Jože Vehar iz Ko-nra, Just Ivanovič, Franc Kosi in Milan Hočevar iz Pirana ter Ante Čonda iz Postojne, tudi Branikovi napadalci so se pokazali kot slabi strelci in tako sta se nasprotnika morala spopri-jazniti z delitvijo točk. Neodločeno se je končala tudi tekma v Anhovem, Domačini so tokrat presenetili z dobro igro in so bili zlasti v drugem polčasu v premoči. Ajdovci so lahko zadovoljni, da so odnesli točko. Tekmo Rudar—Sidro so odložili. Kakor smo neuradno obveščeni, namerava Rudar odstopiti iz primorske lige. Vzroki nam niso točno znani, vendar menimo, da gre za nogometno igrišče. V Idriji so namreč nameravali zgraditi stadion do začetka spomladanskega nrvenstva, slabo vreme pa jim je to onemogočilo. Zdaj bi morali vse tekme igrati zunaj, to pa je povezano z velikimi stroški in tudi možnosti za uspeh so majhne, ker se Rudarjevi igralci niso ino^H dobro pripraviti. Vsekakor bo o zadevi sklepala Primorska nogometna podzveza. Želeli bi, da bi našli nek sporazum, kajti v nasprotnem primeru bi vse preostale tekme registrirali s 3:0 p. f. v korist nasprotnikov Rudarja. To pa pomeni, da bi bili oškodovani tisti, ki jim je jeseni Rudar pobral točke. Lestvica: Tolmin 12 8 2 2 39:17 18 Tabor 13 7 2 4 35:27 16 Primorje 13 6 4 3 27:25 16 Branik 13 6 3 4 34:15 15 Tomos 12 6 3 3 25:15 15 Postojna 12 6 2 4 25:18 14 Sidro 12 5 3 4 24:14 13 Rudar 11 4 1 6 33:32 9 Adria 12 3 3 7 24:43 9 11. Bistrica 13 2 2 9 12:46 6 Anhovo 13 1 3 9 13:38 5 V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: Tol- min—Anhovo, (Primorje—Rudar), Sidro—Adria, Branik—Postojna in Tabor—Tomos, II. Bistrica je prosta. OBČNI ZBOR TD PORTOROŽ Minuli teden je imelo turistično društvo v Portorožu svoj letni občni zbor. Lani so želi lepe uspehe, vendar pa jih čaka v letošnjem letu še obilo dela. Predvsem bodo marali posvetiti večjo skrb turistični vzgoji prebivalstva. Ena izmed oblik delovanja društva med prebivalstvom naj bi bila akcija za oddajanje privatnih sob. V plodni razpravi so apelirali na gospodarske organizacije, ki imajo od turizma direktni ali1 posredni dobiček, naj bi odvajale nekaj promil svojega dohodka v sklad za pospeševanje turizma. Predsednik TZS V. Sršen pa je dejal, naj bi imeli gostinci do raznih prireditev boljše razumevanje. Predlagal je tudi, da bi bilo treba delovanje društva razširiti tudi na bližnje vasi. Na zboru so izvolili nov 13-članski upravni odbor. A 15. aprila 19G0 o ZADNJA STKAN o I.cto 1M — Stev. IS STEKLENI »FEDER« © Na zadnji rodni razstavi najnovejših dosežkov urarske industrije v Švici so prikazali tudi uro, ki ima namesto jeklene vzmeti pero iz stekla. TKANINA NAMESTO TRAVNIKA Neko nogometno igrišče v Moskvi so prekrili s tkanino, da bi zavarovali igralce v primeru deževnega vremena pred vodo, blatom in spolzkimi tli. To blago je stkano iz posebnega materiala, ki vodo vpija in jo odceja v posebne kanale. Igranje nogometa po tej preprogi je menda bolj prijetno kakor po travnatem igrišču. Seveda je to steklo napravljeno precej drugače od okenskega. Po svoji kvaliteti je stekleni »feder« boljši od jeklenega. Neobčutljiv je za magnetizem In je mnogo odpornejši proti udarcem, vlaga mu ne more škodovati, mimo tega pa je celo bolj elastičen od vseh vrst Jeklenih peres, ki jih doslej poznajo. »GOSTILNIŠKI ČUDEŽ« V minulem letu so izdali prebivalci Zahodne Nemčije za alkoholne pijače približno 12 milijard mark. To je C odstotkov narodnega dohodka. Nemški «gospodarski čudež« se torej spreminja v «gostilniški čudež-;. Doslej so v Evropi le angleški in zahodnonemški biologi raziskovali morsko dno s pomočjo televizijskih kamer. Pred nedavnim pa so začeli uporabljati televizijo tudi znanstveni sodelavci Inštituta za biologijo morja v Rovinju. Kamere in ostale aparature, ki jih uporabljajo v Rovinju, MINIATURNI ELEKTRONSKI STROJ BOJ PROTI »PLEŠI« Na področju sedanjega koprskega okraja je bilo nekdaj približno IG,000 ha goličav. S pogozdovanjem so pričeli leta 1S57. Tedaj je gozdar J. lvol-ler uspešno zasadil dve kulturi črnega bora. V času 81 let, do druge svetovne vojne, so pogozdili približno 5.700 ha »plešastega« zemljišča, od osvoboditve do danes pa 3.300 hektarov. Za to obsežno delo so porabili m milijonov sadik in 15.000 kg gozdnega semenja. ČASTITLJIVA STAROST Idrijski rudnik je za več kot 50 let starejši od prve slovenske knjige. Na sliki vidite vhod v rov, v katerem so pred 460 leti odkopali prvo kepo živosrebrne rude. Na tem mestu je bil bržkone tudi tisti studenec, pri katerem je namakal škafe in čebre idrijski sodar in opazil — kakor trdi legenda — da se je vanje nateklo živo srebro. Na tem mestu so prvič zapeli tudi rudarski krampi in se je začela najstarejša rudarska tradicija v Sloveniji. Žila, po kateri vrtajo že več kot štiri stoletja, še vedno ni izčrpana. Edino v njej pa je tudi moč najti živo srebro samorodno. V tem rovu se pokažejo v skali srebrne kapljice kakor znoj na prepotenem čelu. »Silit« v tem rovu traja zaradi tega le Šest ur. so večina domačega Izdelka. Biologi v Rovinju so najprej preskusili znanstvene in praktične možnosti tega sodobnega pripomočka. 2e prvi poskusi so pokazali, da jc moč s televizijskim snemanjem pod morsko gladino nuditi izdatno pomoč pri iskanju potopljenih ladij, s televizijsko kamero je mogoče nadzirati gibanje ribiških mrež in odkrivati ribje jate ter določati celo njihovo vrsto in velikost. Pred podvodnim snemanjem postavijo televizijsko kamero v nepremočljivo ohišje, na katerem so pričvrščeni reflektorji, ki razsvetljujejo morsko dno. SI I ko, ki prihajajo izpod morja, ni moč videti le na ladji, marveč tudi v Rovinju. TOVORNA LADJA — IZ PLASTIČNE MASE Pred nedavnim je neka ladjedelnica v Sovjetski zvezi splavila tovorno ladjo, ki je zgrajena iz plastične mase. Tehnološke podrobnosti o materialu, ki so ga uporabili, niso poznane, vendar pa sodijo, da je plastična masa trša in bolj elastična od jekla. Dobre strani »plastične« ladje so na dlani: takšna ladja ne rjavi, ni je treba vedno barvati in jc za tretjino lažja od jeklene. Njena nosilnost je tako za tretjino večja od običajnih železnih ladij in lahko razvije kljub temu isto brzino. Ta svojevrstna tovorna ladja bo opremljena z Diesel motorji. Sovjetski arhitekt Josip Gcorgijevič Zališvili je projektiral morsko zimsko kopališče na Črnem morju, ki ga bodo zgradili nekje na Krimu. Na sliki je maketa projekta. Zimski bazen, v katerem bo segrovan zrak, pesek in voda, bo Imel premer 120 metrov In bo v njem prostora za okrog tri tisoč kopalcev. Sonce bo kopalcem zamenjal poseben splet električnih ultraviolctnih luči Živali med sefeej Živali se med seboj sporazumevajo s klicanjem. Vsak glas nekaj pomeni. Ž njimi izražajo živali strah, ljubezen, bolečino, previdnost in goto- ROBOTI PREIZKUŠAJO POHIŠTVO Te dni je odprta v Londonu velika razstava sodobnega pohištva. Neka britanska družba je namestila v svoj paviljon tudi dva robota, ki preizkušata trpežnost postelj. Robota sta težka po 7G kg in se valjata po žlmnicah s hitrostjo 12 obratov na minuto. Ker se človek obrne v eni noči približno G-krat, lahko robota v lil urah reproducirata pogoje šestletnega rabljenja žinmic. vosi. Zanimiva pa je trditev zoologov, češ da se živali iste vrste Iz raznih kontinentov med seboj ne morejo sporazumeti. V Evropi so posneli glasove ptic na magnetofonski trak in predvajali oddajo pticam v Ameriki. Ptice niso razumele govorice« svojih pre-kooceansklh sorodnikov in so bile povsem brezbrižne, »GLAS NEZADOVOLJNIH« Nedolgo tega je izšla V Parizu prva številka novega tednika, ki ima naslov »Glas nezadovoljnih«. Na prvi strani so natisnili tudi članek: »Stanovalci ne bi smeli več plačevali stanovanjske najemnine«. »Glas nergačev« bo imel bržkone več dopisnikov kakor pa naročnikov. BERNARD SIIAW — PROPAGANDIST TURIZMA MILIJON Pred leti so v Idrijskem rudniku zamenjali strojno opremo, vendar starih strojev niso povsem zavrgli. Preselili so jili v muzej in montirali na dvorišču Idrijskega gradu. Med 12 stroji jc najbolj zanimiva Kleyeva črpalka, ki je edina te vrste na svetu (črpalke in njenih načrtov nima niti tovarna škoda v Plznu na Cehoslovaškem, ki je ta stroj izdelala pred približno 70 leti). Črpalka tehta 200 ton. Na uro je porabila 1 kubični meter drv in 500 kg premoga. Stregla sta ji dva kurjača, ki sta mogla le z največjo naglico streči njeni pogoltnosti. Na sliki: del strojnega oddelka v Idrijskem muzeju s KIeyevo črpalko KONJSKIH SIL V tovarni turbin v Harkovu gradijo parno turbino, ki bo največja na svetu. Zmogljivost turbine bo 600 tisoč kilovatov. Ce primerjamo njeno delo s konjsko močjo, potem bo lahko opravljala turbina tolikšno delo, kakor bi ga 1 milijon konj. V Ivrasnojarsku so na bregu Jeniseja postavili spomenik — ladji. Majhni rečni ladji, ki je nekoč prevažala ljudi po Jeniseju. Na velikem podnožju piše na bronasti plošči: Maketa parnilca Sveti Nikolaj, na katerem je V. I. Lenin dne 30. aprila 1897 odpotoval iz Krasnojarskega pristanišča v Minusinsk na poti v pregnanstvo v Sumensko Najmanjši in najpopolnejši elektronski stroj so pravzaprav človeški možgani. V velikih možganih ima človek približno 10 do 15 milijard živčnih celic. Med njimi je mogoče vzpostaviti okoli 10 trilijonov zvez. Po računih ameriških znanstvenikov, bi moral bili elektronski stroj velik kot cela država New York, da bi lahko vzpostavili tolikšno število raznih zvez. Brezštevilne elektronske cevi in žarnice bi porabile za svoje delo energijo, ki jo proizvaja celotni hidroelektričnl sistem na Ni-agari. Italijanska filmska igralka Silvana Mangano kljub svojim odlikam nI mogla priboriti v Italiji pravega uspeha kopro-drukcljskemu filmu Jovanka, v katerem igra glavno vlogo JUGOSLOVANSKEGA Veliki angleški književnik G. B. Shaw je obiskal našo domovino dvakrat. Naše morje je obiskal leta 1929 in 1930. Nad lepotami naše prirode je bil tako očaran, da je poslal poslanico Angležem, Irccm, Skotom in Amerikancem, naj obiščejo Jugoslavijo. To poslanico so objavili veliki angleški in ameriški časopisi; Shaw je napravil tako našemu turizmu milijonsko reklamo. V poslanici je napisal tudi tele besede: »Ljudje so takšni, kakršne si le morete želeti. Gostoljubni so, veseli in lepi. Vsako mesto je — slika; vsako dekle — filmska zvezda. Pridite čimprej. Prelepo je, da bi moglo dolgo trajati.« OLJE IZ PRAVE KAVE Kadar jc nastopila gospodarska kriza, so začeli v Braziliji kuriti lokomotive s pravo kavo. Strokovnjaki Tehnološkega Inštituta v Rlo de Ja-nciro pa menijo, da bi bilo tedaj, ko pade cena kavi tako nizko, bolj priporočljivo kavo predelovati in iz nje pridobivati olje. Tega v Braziliji primanjkuje. V kavi je precejšen odstotek maščobe, ki je odlične kakovosti. Tako pridobljeno olje bi bilo moč uporabljati tudi v medicini. Kavnemu olju je treba odvzeti le duh po kofeinu. ROJSTVO SVINČNIKA Prvi svinčnik so napravili leta 15G5 v Angliji, ko so odkrili prve zaloge grafita. Grafit so razrezali na o::ke in podolgovate paličice, ki so jih obložili z lesom. R. L STEVENSON 9 To obvestilo je napolnilo advokata z novim strahom. Pismo je očividno prišlo skozi laboratorijska vrata; morda je bilo napisano celo v advokatovem kabinetu. Če je tako, je treba soditi o pismu nekolikanj drugače in je treba ravnati z njim z večjo obzirnostjo. Ko je šel po ulicah, so ga vso pot spremljali prodajalci časopisov, ki so na vsa usta in hripavo kričali: — Posebna izdaja! Strahoten umor narodnega poslanca! Pravzaprav jc bil to posmrten govor njegovemu prijatelju in klientu, in advokat se ni mogel otresti bojazni, da bo v vrtincu tega škandala trpel ugled drugega prijatelja. Odločitev v tej zadevi je bila sila kočljiva. Najsi je bil še tako samozavesten, si je vendar zaželel nekakšnega nasveta. Pomislil je, da ga ne sme poiskati naravnost, marveč po ovinkih. Kmalu nato je sedel Utterson poleg svojega kamina z gospodom Guestom, svojim glavnim pisarjem. Med njima je bila mizica, na njej pa steklenica imenitnega starega vina. Megla je še vedno lebdela nad mestom. V sobi je bilo somračno; razsvetljevala jo je le drhteča svetloba iz kamina. Advokat se je neopazno razkril. Ni bilo človeka, pred katerim bi bil bolj skrival svoje misli, kakor pred Guestom, in vendar ni bil nikdar povsem gotov, ali je prekril svoje misli in svoje namene toliko, kolikor je nameraval. Guest je šel zaradi poslov večkrat h Jekyllu, poznal je Poola in težko, da bi ne vedel za zveze, ki jih ima Ilyde s to hišo in bi sam ne prišel do nekakšnih zaključkov. Je mar potem pravilno, da vidi to pismo? Razen tega se je Guest mnogo ukvarjal z grafo-logijo in bi imel takšno kretjno za nekaj povsem prirod-nega in ljubeznivega. Mimo tega je bil pisar tudi človek, ki je umel svetovati; le redkokdaj bi prebral kakšen nenavaden dokument, da ne bi kaj pripomnil, in na osnovi takšnih pripomb je lahko Mr. Utterson izbral pot, po kateri je krenil. — Žalostna jc ta zadeva s sir Danversom, — je rekel advokat. — Ilcs, gospod, zelo je vznemirila javno mnenje, — je odvrnil Guest. — Ta človek je seveda blazen. — Rad bi slišal vaše mnenje o tem, — je dejal Utterson. — Imam dokument, ki ga jc napisal osebno. To naj ostane med nama, ker pravzaprav še sam ne vem, kaj naj z njim napravim. Na vsak nčin je to odvratno. Tukaj je: pred vami je rokopis nekega morilca. Guestove oči so zasijale. Poglobil se je v pisavo in jo jel strastno proučevati. — Ne, gospod, — je rekel, — ta človek ni blazen. Na vsak način je rokopis sila nenavaden. — Po vsem sodeč je nenavadna tudi oseba, ki je to napisala, — je dodal advokat. Tedaj je prišla služkinja in prinesla neko pisemce. — Je to od dr. Jekylla? — je vprašal pisar radovedno. — Mislim, da pisavo poznam. Je kaj osebnega, Mr. Utterson? — Samo vabilo na večerjo. Zakaj? Ga hočete pogledati? — Samo za hip. Hvala, gospod. — Pisar jc položil eno pismo zraven drugega in pozorno vzporejal njuni vsebini. — Hvala, gospod, — je dejal na kraju in mu vrnil pismi. — Zelo zanimiv rokopis. Nastal je groben mir ,v katerem se je bojeval Mr. Utterson sam s seboj. — Zakaj ste ju primerjali, Guest? — je vprašal iz-nenada. — No, gospod, — je odvrnil pisar oklevajoče, — nenavadno sta si podobni. V marsikateri potezi sta si pisavi enakšni, samo črke so malce drugače obrnjene. — Res, čudno, — je zamrmral Utterson. — Da, to je, kakor pravite zares čudno. — Ni treba, da bi o tem pismu komu kaj govorili. — je rekel šef. — Seveda ne, gospod, — je soglašal pisar. Kakor hitro se je znočilo in je ostal advokat sam, je zaklenil pisemce v svojo blagajno in tu je tudi obležalo. »Kaj!« je pomislil. »Je mar Henry Jekkyll padel že tako globoko, da je jel ponarejati pisma nekakšnega morilca!«; Čutil je, kako mu gre po hrbtu srh in mu ledeni k^gfe žilah. NENAVADEN PRIMER DR. LANYONA Čas je mineval. Na morilčevo glavo so razpisali tisoč funtov nagrade, ker so imeli smrt sir Danversa za nekakšen zločin proti javnosti, toda Hyde je izginil kakor bi se bil vdrl v zemljo. Policija je bila brez moči in ni vedela, kje in kako naj ga išče. Res da so o njegovi preteklosti marsikaj odkrili, toda vse je bilo podlo in nizkotno. Pripovedovali so zgodbe o zavratnosti tega človeka, o njegovem pregrešnem življenju, o njegovi mržnji, ki je bila, kakor se je zdelo, njegovo bistvo. Vendar pa o njegovem sedanjem bivališču ni vedel nihče ničesar. Od časa, ko je zjutraj po umoru zapustil svojo hišo v Sohu, se je zdelo, kakor da ga ni več in ga nikdar tudi ni bilo. Bolj ko je mineval čas, bolj je duševno okreval tudi Mr. Utterson. Postajal je vse bolj miren in vse bolj uravnovešen. Smrt sira Danversa je bila, po njegovem prepričanju, z nenavadnim Hydovim izginotjem več kot ublažena. In zdaj, ko ni bilo več kvarnega vpliva, se jc začelo novo življenje tudi za dr. Jekylla. Odtrgal se je iz svoje osamljenosti in obnovil stike s svojimi prijatelji; bolj kot po svoji pobožnosti se jc jel odlikovati po svoji dobrot-Ijivosti. Delal je neutrudno, večkrat se je odpravil na. sprehod in mnogo žrtvoval v dobrodelne namene. Kazalo je, da mu postaja obraz vse manj zamišljen in da se šči od nekega notranjega spoznanja, tla je koristen^^ potreben. Tako je živel zdravnik v miru več kot dva meseca.