Poitnlna plačana v (etorlal. Posamezna itevilka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poStnina posebej — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sada* uradnlitva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta š*ev. 2, pritličje. Štev. 27. Glasilo Socialisflčne Stranke Jugoslavije Ljubljana, dne 4. julija 1984. II. leto. Za ..Socialista". ff Naši sodrugi, naročniki zahtevajo, da povečamo izdajanje Socialista in pričnemo takoj z vsaj dvakratnim tedenskim izdajanjem. Sodruge, ki zahtevajo, ki žele, da bi izhajal Socialist vsaj dvakrat tedensko, razumemo. Veseli 6mo vseh onih, ki vedo, da je eno glavnih orožij delavskega razreda: dober delavski tisk. — Sodrugom, ki so sprožili zahtevo po dvakratnem, kasneje pa po dnevnem izdajanju Socialista dostavljamo: Me- ščanski tisk, podpiran po nekaterih ta-kozvanih nezavisnih ali pa Bernotovih listih, razdvaja delavski razred, ga drži v nevednosti in ga slepi. Delavec, ki čita meščanski časopis, postane do svojih organizacij nezaupljiv, in mnogega delavca je spravil meščanski časopis v najusodnejše zmote. Vsaj pozabi sčasoma delavec, ki bere meščansko časopisje, da brani, meščansko časopisje meščansko družbo, da brani oni družabni red, ki sloni na izkoriščanju delavca 1 Zato je vsak meščanski časopis za delavski razred škodljiv, napredku delavskega razreda kvaren in nevaren. In, če preštejemo v Jugoslaviji število meščanskega dnevnega časopisja, pa primerjamo na drugi strani število delavskega, socialističnega časopisja, takrat šele vidimo, da je delavski razred danes pravzaprav brez svojega časopisja. Tako primerjanje je sicer koristno, potrebno, vendar pa nas ne straši. So- Rudarsk« dividende — delavski dobitki. cialistično gibanje se konsolidira, se jača, socialistični proletariat stopa prerojen, bojevit na plan. Zato se je pojavila zahteva po razširjenju strankinega tiska. Dovelj je zablod, dovelj je Bernoti-jad in komunističnih hujskarijl Prole-tarijat rabi za 6voj boj proti buržuaziji, za svoj boj proti reakciji, za svoj boj za izboljšanje gmotnega položaja dobrega in uspešnega orožja. Zato pravi: Socialist mora izhajati večkrat na teden. Zato obljubljajo sodrugi: agitirali bomo, delali bomo, organizirali bomo, da bo Socialist skoro postal dnevnik. Vsem sodrugom, ki obljubljajo, da bodo za Socialista agitirali, delali, pisali, pa se morajo pridružiti še drugi, ki jih tepe kapitalistični bič. Naj nasilna doba, naj doba najgršega in najbrez-obzimejšega izkoriščanja rodi v delavstvu spoznanje: Za boj in našo obrambo mora izhajati Socialist skoro kot dnevnik. Vsi pa se moramo zavedati, da spoznanje potrebe po delavskem tisku še ne zadostuje. Banke, posojilnice vzdržujejo meščanske časopise. Banke, posojilnice pa nimajo interesa, da bi podpirale delavsko časopisje. Zato bo mogel Socialist izhajati dvakrat tedensko le tedaj, če bodo sedanji naročniki plačevali višjo naročnino in pa, če se bo krog naročnikov zvišal, povečal. Volitve v narodno skupSilno. Kriza v parlamentarnih in vladnih krogih se bolj in bolj zapleta in pomika za kulise. To pomeni v politiki, da argumenti več ne veljajo, ampak da je treba izbojevati hegemonijo te ali one stranke v državi z zakulisnimi igrami ali celo s političnimi ali osebnimi intrigami. Jasno je, da je moralo priti do tega, ker buržuazija ne pozna drugega interesa, kakor vladati in izkoriščati narod, kateremu vlada ter se v ta namen posluževati svoje politične moči in zakonodaje, če treba tudi v nedemokratičnem zmislu. — Dokaz so nam V6e nasilne dogodiščine zadnjih tednov, in pa grožnje, s katerimi režim bahari oholo proti vsakemu mišljenju, ki ni popolnoma v skladu s frazo o državotvornosti. Z revolverji in z izjemnimi zakoni hočejo vcepiti patriotizem, z revolverji in ječami spostovanje do državne avtoritete! To je višek nepojmo-vanja temeljev zdrave vzgoje k spoznanju potrebe po edinstveni državi. In kaj je naravnejega kakor, da tudi vsa politika naših meščanskih strank ne more priti v tir razuma. Pri nas se je namreč že pričel volilni boj z občinskimi volitvami. Demokratske in klerikalne stranke pišejo o zmagah na obeh straneh, poleg tega si pa očitajo med seboj avstrijakantstvo leta 1914. in med vojno, kakor bi ne bilo vsakemu analfabetu znano, da bi ti korenjaki na obeh straneh klicali tildi Viljemu >Hoch«, če bi bil ta slučajno njih cesar. Dinastična čutila in izigravanje teh so 1p fraze,' s katerimi menijo, da bodo vplivali na narod, ki je take sirenske glasove mesčanskih strank že zdavnaj pregledal. Najmanj smesna je torej poza meščsnskih strank v tem pogledu. Delavstvo pa ne mara takih bojev. Vprašanja so doma v državi gospodarska in politična, ki so aktualna, o katerih gospoda i e govori in ne piše. Gospoda ne govori o nezakonitih nasil-stvih, ne govori o gospodarski krizi, ne Rovori o demokratizmu, ne uvedbi so- cialnega zavarovanja za starost, ki se ima uvesti leta 1925. Ne, o vsem tem ne govori in ne piše, ker hoče delavstvo ogoljufati. Vse te meščanske stranke tudi ne govore o vprašanju sporazuma med plemeni, ki prebivajo v tej mladi državi. In prav naglašanje avstrijakantstva, kar ni nič drugega kakor navadno farizejstvo, je strupeno seme, na podlagi katerega se razvnemajo strasti sovraštva v prvi vrsti med bur-žuazijo. a ta strast pa prehaja polagoma tudi v čutila naroda. Seveda ni naša naloga, da bi pospeševali meščansko državotvornost, ki je humbug v tej obliki, toda gabi se nam ta perverzna politika idiotov, ker zaradi nje ni mogoče govoriti o resnih problemih, ki bi jih morala ta mlada država v prvi vrsti rešiti. Meščanske stranke rešujejo torej to dTŽavo z [nečastnim destruktivnim de-lcm. Volitve so torej nedvomno prav blizu. Socialistična stranka bo zopet štela glasove v prvi vrsti, je pa tudi njena častna dolžnost, da s skupnim nastopom vsega socialističnega proletariata nastopa pri volitvah enotno, ter skuša doseči čimveč pozitivnih uspehov. Vprašanja, ki se tičejo delavstva so, aktualna in primernega povdarka dobe ta vprašanja šele tedaj, če bo tudi proletariat primerno zastopan v narodni skupščini. V politiki je mesto, kjer se razkrinka demagogija buržuazije, ki je že dosegla vrhunec smešnosti. Pripravimo se torej na volitve v narodno skupščino; v tem boju za emancipacijo proletariata in dosego politične moči ne sme biti nobenega izdajalca! Nihče ne sme biti izdajalec socialistična solidarnosti, ker to zahtevajo naši proletarski interesi, katere edino sme in mora zastopati zaveden proletariat. V tem 1 iju proč z »voditelji,«, ki bi hoteli ru enolen nastop socialističnega proletariata! V avstrijskem rudniku pri Glognitzu se je pripetila težka, strašna nesreča. Strupeni jamski plini so zahtevali med tamošnjimi rudarji svojih žrtev. Trideset rudarjev, med temi devetnajst družinskih očetov je iigubilo svoje življenje in devetinpetdeset nedolžnih otrok je iigubilo očeta. Zakaj se je mogla pripetiti tako strašna nezgoda, se bo vsak vprašal. Nezgoda se je pripetila, ker je lastnik podjetja usmeril vse svoje načrte v to, da rudnik čim najbolj izkorišča, ne oziraje se na življenjsko varnost rudarskega delavca. Kaj je bilo podjetniku mari, če morajo plačati rudarji njegovo brezobzirno izkoriščanje z življenjem in prepustiti deco in žene bedi in revščini. — Podjetnik se ni brigal za varnostne mere, ki so pri vsakem obratu potrebne, tehnično vodstvo obrata sta imela v rokah bivši mornar in jurist. — Oba sta gledala, da bodo rudarji kar največ izkopali, kar največ producirali. Za varnost življenja rudarskega delavca, kdo bi se brigal. — Kdo bi se brigal za bedo rudarske žene, za bedo rudarskih otrok! Kdo bi se brigal za tožbo nesrečne rudarske vdove: Šest otrok pa brez — očeta! Taka velika, huda nezgoda se je mogla pripetiti v Nemški Avstriji, kjer je vpliv delavskega razreda velik in kjer polagajo na higijenske in varnostne odredbe v obratih večjo pozornost in vse večjo pažnjo, kot pa pri nas. Naj bo žalostna usoda avstrijskih rudarjev za nas resen in nujen opomin: poglejmo, kako skrbe v naših rudnikih rudniška podjetja in rudarska oblastva za telesno in življenjsko varnost rudarskega delavstva. Nismo še pozabili, da je svoječasno ugotovil inšpektor dela inž. Štebi v Trboveljskih rudnikih vse polno nedo-statkov. Ker pa tako ugotavljanje ni spadalo v kompetenco inšpekcije dela, je zahtevalo rudarsko glavarstvo, ki bi moralo nadzorovati varnostne mere v rudnških obratih, da je dobil inšpektor dela inž. Štebi — ukor in grajo. Taka je pri nas nadzorstvena oblast, ki naj gleda, da bodo upostavljerie v obratih vse predpisane in zahtevane varnostne mere! Mornar in jurist sta vodila rudnik v Glognitzu. Poglejmo, kdo vodi pri nas rudnike v Libojah, Štorah, Lešah, Konjicah itd. itd. Ljudje, ki jim je tehnično vodstvo rudnika španska vas, vodijo danes marsikateri rudniški obrat v Sloveniji. In, pribiti moramo še nekaj: Oni pa, ki bi morali vršiti nad obrati nadzorstvo, sprejemajo v upravnih svetih rudarskih družb mesta upravnih svetnikov. Jutro in Narod sta poročala seveda brez komentarja, — da je sprejela Trboveljska premogokopna družba rudarskega svetnika N. Karlona iz Sarajeva v svoj upravni svet. Vedeti moramo: v Sarajevu se nahaja rudarska direkcija. Če pa se je delavskemu zaupniku zdelo, da je malomarnost, nesramnost podjetnikova le prehuda, življenjska nevarnost delavca le prevelika, pa je zahteval, da se nedostatki odpravijo, je podjetje hitro našlo in hitro najde potov, da postavi takega zaupnika na — cesto. Svojim družinam so dolžni naši rudarji, da brez odloga zahtevajo točnega in strokovnega pregleda varnostnih jamskih naprav. Naj rudarski zaupniki povedo: vojno gospodarstvo, preko- merno izkoriščanje je tudi v naši pokrajini poslabšalo življenjsko varnost in rudniški obrati v sedanjem stanju težko ogrožajo življenje rudarskega delavca. V avstrijskem rudniku so odpovedali tudi rešilni pripomočki in pokazalo se je, da je manjkalo izučenih in izšolanih reševalcev. Naj pogledajo rudarski zaupniki, kaki so rešilni pripomočki v naših rudarskih obratih. V najboljšem slučaju malo jodoforma in par obvez! Pri strupenih plinih pa je treba celo kisikovih patron! Zato pazimo, da tudi v naših revirjih ne bodo enkrat odmevali obupni, strašni klici: šest otrok, pa brez očeta! Takiu dividend, takih dobičkov rudarski proletariat ne zasluži! Ubraniti pa se jih bo mogel le z močno, edinstveno strokovno organizacijo! Za kruh, ki za življenje ne zadošča, izpostavlja svoje življenje rudar — trpin! — To je usoda delavca! ——-------- — v.... Bernotova Javnost. V roke smo dobili tole okrožnico, ki jo, da bo načelo javnosti varovano, mi priobčujemo. Krško, 29. V. 1924. Tebi še posebe! Če hočemo izvršiti sklep kongresa, moramo doseči 500 članov »Sloge«, hranilnih vlog pa za toliko, kolikor je stranka glasom bilance z dne 31. marca dolžna svojim upnikom, torej 177.761.84 dinarjev. Poglej koliko imamo, potem pa preudari, koliko je še treba. Ne čakaj, da bodo drugi izvršili, saj veš, da niso nič boljši od Tebe! Kristanovci so natančno informirani o našem položaju. Ker se ničesar ne boje tako, kakor dnevnika >Napreja«, zato so otvorili iz vseh kalibrov in vseh front koncentrični ogenj proti »Napre-ju< takrat, ko postaja zopet pravi dnevnik. Oni vedo, da moramo plačati tiskarno takoj, da pa naročnino dobimo šele mnogo pozneje. Ta čas je za njih razbijanje zelo ugoden, še ugodnejše jim je pa zato, ker postane strankino imetje na občnem zboru »Sloge« 31. julija javno pravno imetje te zadruge in se bodo potem lahko vsi upniki zagnali na »Slogo«, naj plača takoj. Tako orga- nizirani niso, da bi naredili vsi naenkrat, tudi bomo imeli nekaj oddiha, vendar pa ne posebno veliko, ker sodišča pri nespornih računih ne delajo veliko komedij. Vendar moramo biti prepričani, da so kapitalisti mnogo bolj organizirani, nego mi in da bodo svoje terjatve hitreje terjali, nego pa naši proletarski dolžniki nam svoje dolgove plačali, zlasti, ko v sedanji delavski krizi sploh ne bomo smeli tožiti naših naročnikov in jim delati še večje iz-> datke s sodnimi stroški. Kdor ta problem razume, bo v svoji okolici in pri sebi ukrenil ' se, da dosežejo deleži in hranilne vloge potrebno višino. Zal, da je le malo tako razsodnih sodrugov in da ti nimajo velikih prihrankov, da bi nam mogli takoj postreči in nam dati s tem tisto gospodarsko varnost, da bi smeli tudi tale dopis javno v »Napreju« objaviti. Ce bi ga objavili, bi sami opozorili s tem svoje upnike, naj padejo po nas. Tega ne smemo, zato moramo nasprotno z načelom javnosti ta dopis pisati zaupno. Objavimo ga šele takrat, ko bo vsaj 150.000 Din vloženih. Vprašamo Te: 1. Kaj boš ukrenil Ti, da bo to že v soboto 31. t. m.? 2. Kaj boš ukrenil potem, če to še ne bo v soboto? 3. Kaj boš ukrenil, kadar Ti sporočimo, da »o nas kapitalisti že tožili za več, nego smo trenutno zmožni plačati? 4. Kaj bi nastopilo, če bi moral »Naprej« v takem položaju z dnevnika zopet nazaj, kakor to < J;elijo združeni nasprotniki pod Kristanovim res prvovrstnim taktičnim vodstvom, ki se vidi zlasti v tem, kako bombardira naše reprezentante najtrdnejših ^trok, s. Ler skovška in s. Krušiča? Ne bodite malodušni zaradi tega dopisa, ki je le odgovor na nasprotnikovo bombardiranje. Toda tudi brezbrižni’ne smemo biti, čakati ne smete, da bo kdo drugi }zvršil, česar Vi ne izvršujete. Čfe Vam ni všeč Krušičev dopis v >Lj. Glasu«, vedite, da ste krivi Vi, ki ste ga na eksponiranem mestu pustili preveč samega, ne da bi mu vsaj v zai?dju skrbeli za duševni in gmotni prbviant. Socialistični program je velikanski, posameznik ga ne more izvršiti. Brea sodelovanja posameznikov 'ga pa tudi družba ne bo. — Na delo! S sodružnim pozdravom Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke Jugoslavije v Krškem. Bernot 1. r. ♦ Kot tiskovina. (Zaupno, a ne tajno.) Zakaj smo to okrožnico priobčili? Zato, ker v njej Bernot sam priznava, da rabi hranilne vloge »Sloge« za kritje ' »Naprejevih« dolgov. Bernot piše o nas, da razpolagamo z denarjem — vkljub temu pa vidite, da izdajamo mi samo tednik in da bomo začeli izdajati list dvakrat na teden šele, ko bo to stanje naših naročnikov dovoljevalo. Mi /gospodarimo solidno — Bernpt gospodari niesolidno, pobira hranilne vloge, za katere bo dal enkrat nazaj menda nekaj neizterljivih »Naprejevih« dolžnikov, če bo vporabljal hranilne vloge za gospodarstvo »Napreja«. Vse pisanje, da smo mi »Naprej« gospodarsko uničevati je neresnično. Bernot se je kregal s tiskarnami in selil iz kraja v kraj, kfer je v gospodarstvu ravno tako neresen in nesoliden, kakor v politiki. To je čisto njegova stvar, ne naša. Mi tega nismo povzročali, narobe s. Koren za »Naprej« še pošteno plačuje, za to, da ga blati. Tudi te okrožnice nismo priobčili zato, da bi »Naprej« gospodarsko uničili, ampak zato, ker bo vsako nereel-no gospodarstvo s hranilnimi vlogami težko oškodovalo naše delavstvo in je nujno potrebno, da povemo, da tu mi nismo bili poleg. Ss. Krušič in Leskovšek bosta sama najbolje vedela, kolikokrat sta se dala bombardirati od Kristana, kakor neresnično hujska Bernot v tej okrožnici. ročil predsedniku poslaniške konference odgovor nemške vlade na medza-vezniško noto in na Herriotovo in Mac-donaldovo pismo. Nemški odgovor zavrača možnost, da bi mogla Nemčija izzvati v Evropi oborožene konflikte. — Nemška vlada pa je pripravljena, dopustiti generalno inšpekcijo, vendar zahteva, da se doseže o modalitetah in načinu generalne inšpekcije sporazum, ki bi omogočil, da bi se kontrola izvajala v duhu in pravcu, ki bo v bodočnosti urejal medsebojne odnošaje narodov. Nemška vlada predlaga v svojem odgovoru, da se naj generalna inšpekcija z vso silo pospeši in predlaga, da se . določi kot končni termin generalne inšpekcije 30. september. Nemški odgovor zagovarja tudi aktivnost nemških nacionalističnih organizacij •» tem, da služijo organizacije telesni vzgoji nemške mladine. Kakor poročajo m^ ščanski časopisi, je vtis neriišfceg govora ugoden, ker je Nemčija zavezniške predloge brez ugovora sprejela. -V. merodajnih krogih prevladuje vedno bolj prepričanje, da je končno veljavna rešitev reparacijskega vprašanja le še vprašanje nekaj tednov. Akcijski program ruske socialno demokracije. V maju in juniju se je vršilo več plenarnih sej načelstva ruske socialne demokracije. Strankino načelstvo je sedaj objavilo akcijski program, ki je bil na plenarni seji sprejet in ki določa smernice bodočega strankinega dela. »lucijski program zavrača diktaturo ruskih Komunističnih voditeljev, ki ovira vsak napredek in razv>j in pozna sovjete in demokracijo samo na papirju. Akcijski program zahteva: svobodo govora, usita, zborovanja, prepričanja m oSebuo nedotakljivost, nove volilvje..krajevnih in drugih, sovjetov', odpravo smrtne kazni, odstranitev čeke in sploh vseh terorističnih 'organizacij, odpravo vojaških in izjemnih sodišč, popolno amnestijo za vse politične preganjance, odpravo privilegijev, ki jih uzlva kSmumSnčna stranka in komunistična internacionala in končno svobodo strokovnega in zadružnega gibanja ter svobodo starke. Tedenske vesti. Politični pregled. Pašic na Bledu. Do Ljubljane se je pripeljal Pašič z brzovlakom, v Ljubljani se je vsedel korajžen, vesel v kraljev avtomobil in odjadral na Bled. Ker je pravoslavne vere, ni šel pozvanjat sv. Antouu v cerkvi na Blejskem otoku in prosit, da bi bil radikalno - demokratski zakon plodovit, rodovit in srečen. Zato pa vlečejo za blejske zvonce krščeni, pokristjanjeni, proseč in roteč, da bodi zakon srečen, dolgotrajen, večen. Pašičeva koalicija hoče, da ji poveri kralj volilni mandat, to se pravi: parlament se razpusti in razpišejo volitve. Radikalom in samostojnim demokratom pa se da pooblastilo, da po svoji uvidevnosti in državotvorni prevdarnoiti določijo, kako »svobodno« naj se volitve izvrže. Ra dika ln o-de mokra taka koalicija ai obeta od »svobodnih« volitev ztse največjih uspehov. Če nočeš zlepa, boš pa zgrda pristal na »državotvorni« radikalno - demokratski koncept, to Jo »-vobodni« radikalno - demokratsk. — recept! O volilnem mandatu so pisali vladni možje samozavestno. Kdo se bo upal upreti našim zahtevam? to je ve^-no in vedno izzvenevalo iz režimskega časopisja. Obenem pa seveda: zvestoba, zvestoba, nacionalizem, čisti, čistejši, najčistejši nacionalizem! Vendar pa je Pašič doslej prišel le še do rekonstrukcije kabineta, in volilnega mandata še ni vtaknil v žep. Je križ, Radiču je najbrže sedaj vroče, pa se mu ne ljubi prevračati kozolcev. To pa Pašiču škoduje in ne more do volilnega mandata. Naj bo kakor hoče, V šoli so nas učili o povesti dveh kozlov, ki sta se srečala na ozki brvi. Ker se nista pogodila, kdo se bo umaknil, sta pa lin oba v vodo. Upajmo, da se bo to skoro zgodilo vsem meščanskim strankam, ki vrtnarijo kot kozli v naši državi. — Nova šihta. Z ozirom na poletni č«a, bodo upostavili v ministrstvih novo šihto v obrat. Ministre Janjiča, Kojiča, Simonoviča bodo izmenjali »rezervarji« Maksimovič, Stanič in Vasa Jovanovič. Kakor nam poročajo, so bili ti novi ministri že sedaj na počitnicah, tako, da bodo baje lahko takoj nastopili svoje službe. Rekonstrukcija tašistovake vlade. Kralj je sprejel demisije, ki so jo podali ministri Gentile, Corbino in Ca-nazza in imenoval na predlog ministrskega predsednika Mussolinija za prosvetnega ministra senatorja Caso, za poljedelskega ministra je imenoval senatorja Navo in za ministra javnih del Sarochija in za ministra kolonij je postavil Lanco de Scalca. Opozicija stoji na stališču, da rekonstrukcija vlade nikakor ni spremenila polažaja in vzrokov, zaradi katerih je opozicija sklenila oditi iz parlamenta. Nemški odgovor na medaaveiniško noto. Nemški poslanik v Parizu je iz- NAROČN1KOM »SOCIALISTA«. Vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da jo nemudoma poravnajo, da ne nastane nepotrebno delo in pa zastoj v razpošiljanju lista. Če bodo cenjeni čitatelji redno vršili obveznosti do lista, bo tudi upravi omogočeno redno in točno razpošiljanje. Zato naj velja geslo: RED ZA RED' * ; /J Dva lanta. Prepiri med vaškimi fanti zaradi deklet niso nič novega. Ej, večkrat se sporeko brhki fantje, včasih si premerijo celo pleča. Tudi A. in B. sta dva fanta; eden je mlad, drugi pa ima že tirolska leta. In vendar vre kri v obeh. In, ako bi odločevala jaz, ne vem še, za katerega bi se odločila. V »Napreju« sta se oba postavila imenitno vsak za »svoje« ideale. A poveličuje svoj »jaz« in svoje prepričanje, B. mu pa našteje kar cel kož bridkih prispodob za njegovo »nepošteno« ravnanje. Pripoveduje mu, da je površna, gospodinja zabelila skledo žgancev samo po eni strani, A. pa je skledo potegnil k sebi, obrnil še ocvirke na svojo stran in nazadnje še druge polovice suhih žgancev ni privoščil drugim. O, ti grdoba ti! (A. v mislih: da, tako je pri nas; B. ima trikrat toliko plače kakor jaz in se več). Pa ne samo to, tudi cigarete kadiš in delaš škodo sodrugom. Sam res kadim, pa se ne morem odvaditi, ker sem že v tirolskih letih, ti se pa moraš odvaditi. Mladeniči ste taki, če se vam nekoliko od-pro oči (A. v mislih: na dekleta), pa mislite, da boste rešili svet. Cigaret ne smete kaditi, pa bomo imeli kmalu so- cialistično družbo. In tista je z ljubeznijo. Iz same ljubezni ženam ne priznavate enakopravnosti. Ženi se mora pustiti svobodo in če je nadležna, se ji mera priznati tudi enakopravnost, to je, naj gre kamor hoče ona in otroci. Ker je s tem enakopravna, tudi nima pravice zahtevati kaj od mene kakor na jaz od nje. Idealna enakopravnost te osvobodi vseh stroškov in vse odgovornosti; to je del socializma. Mladi ljudje pa imajo še druge slabosti. Ta slabost je namreč slavohlepnost, v kateri rajši vidijo, da govore ljudje o njihovi neumnosti, nego da bi ničesar ne govorili o njih (A. v mislih: to velja o tebi!). Vidiš, mladenič, vse to je socializem, ki ga ti ne maraš, zato pa adijo. Sedaj si svoboden in enakopraven, pa si dolžno plačo tudi po tej enakopravnosti preskrbi, kjer hočeš. In tako dalje! — Kdor bi mislil, da gre tukaj za skledo ižgancev, za cigarete, za enakopravnost žene, za načela, za slavohlepnost in požrešnost, ta se najbrže moti, ker dva fanta, oba vroče krvi za načela, moralo in resnico, eden starejši, eden mladenič, hrepeneč po življenju, se vendar ne bosta prepirala zaradi takih malenkostnih fig. Domnevam, da gre tu za konkurenco med dvema fantoma, ki bojujeta svoj boj v »socialističnem« listu na tak način, da drug drugega blatita in delavstvo, prepričano, da gre tu za filozofijo življenja, čita to in se zastruplja dalje. O, miserere, miserere, kam so zavedli socializem ljudje, ki uganjajo komedijo z delavskim pokretom, namesto da bi širili socialistično prepričanje! — Teh obrekovalnih in foparskih metod mora biti tudi enkrat konec! Vaša R. J. M. Premirov. — Čulkovski. Otroci mastnih nlilit. Petjkova mati Aksinja je bila prostitutka. Z osemintridesetim letom je že izglodala kakor starka. Majhno, izsušeno telo, ostro izstopivše lopatice plet, tanke roke kakor paličice, raskava koža in mreže gub v obrazu, — vse je dokazovalo, da je življenje že izčrpan « in da se nahaja pri nji že v minulosti vse, kar more človek doživeti, a v bodočnosti ni ničesar, praznota, kakor pustinja. Živela sta na periferiji mesta v razpadli polovici bajte, stoječe v ozadju dvorišča. Bajta je bila že preperela, tesna in vegasta. V njuni izbi z enim oknom je stala v kotu železna peč z dolgo in tenko kolenčasto dimno cevjo, napeljano pod nizkim stropom, ki je vodila na prosto skozi luknjo nad oknom. Peč se je žareče razkalila, če se je vrglo v njo polence in je dihala palečo vročino. Hitro pa se je shladila, ko je jedva ugasnil ogenj, in črez malo časa je bila zopet mrzla kakor poprej. Ilovnata tla, gladko vteptana, so bila vedno smetna in opljuvana in nihče jih ni nikdar pomedel. Prednji, desni kot je zavzemala široka postelj, razmajana in škripajoča. Vreča s slamo, ki se že nekaj let ni menjala, je nadomestovala žimnico, in dolga, ploska plevnata blazina je bila že tako mastna, da ni bilo mogoče razločiti barve in vzorca niti enkrat oprane obleke. Prhnela, umazana odeja je pokrivala posteljo. Pri oknu jc stala majhna miza in poleg nje stolček. Druzega ni bilo v izbi. Poleg Aksinje in Petjka je tu životarilo še tretje bitje — bel, plašen zajček — 'kunec. On je živel tu že dolgo in nihče ni več pomnil, kako je prišel sem. Njegovo stalno bivališče je bil temen kot pod posteljo, kjer so se nakopičile smeti, treščice in umazane cunje. Bela živalica se je zarivala vanje in rahlo dremala, ter sanjala mogoče o svobodi in krasoti livad, po katerih je skakala nekdaj. No, mogoče pa tudi, da ni nikdar videla livad in solnca, ker se je rodila v podzemlju, v temnem in umazanem kotu. Potemtakem zajček tudi ni poznal sanj. V drugi polovici bajte, s tesanim podom in nerodno rusko pečjo, je prebival čevljar Goršanin. S svojo obrtjo se je malo pečal, vsaj redko se je pri njem pojavil kak naročnik. Sredstva za življenje pa je dobival Goršanin na slučajne in skrivnostne na- čine. 2 njim je živela njegova prilež-nica Natalja, visoka, mlada devica, s ploskimi grudmi in zaprtim, nerazrešljivim obrazom. Ona je vedno molčala s stisnjenimi brezkrvnimi, tenkimi ustnicami in je gledala črez predmete in obraze nekam tja v daljavo s čudnim, brezizraznim pogledom brezbarvnih, majhnih oči. Ravna in visoka kot jelka, je rada hodila s čevljarjem v mesto in ga silila pri taki priliki, da jo je jemal pod roko in počasi, kakor zvezan par sta šla, — on šviglast in neprijazen, z ne-utešnim kašljem, drgajoč se po prsih, ena pokoncu, hladna, s ponosno dvignjeno glavo in nerazrešljivim pogledom, usmerjenim nekam tja v daljavo preko predmetov in obrazov. Molč6 sta prihajala v eno oživljenih ulic in če sta imela denar, sta zavila v prostejšo gostilno in molče pila. In kadar ju je začela zagrinjati lahka in sladka megla opijanjenja, sta pričela govoriti : — Eh, no! — je vzdihoval čevljar in drgnil upadle, bolne prsi, — kašelj, ta prokleti, se mi je zopet pojavil... z jodom bi bilo treba namazati prsi, bilo bi dobro ... — Pusti to! — je ravnodušno pripomnila Natalja. — Sem se že naveli- čala. — In gledala je nekam v daljavo, preko njegovega obraza. Naokrog je vrelo blazno, pijano življenje. Nekdo je brez smisla preklinjal, nekoga so tepli in nekdo je pel ter pla-kal, vse obenem, samo onadva sta sedela nepremično; — on je vzdihoval in drgnil obraščene, gole prsi, a ženska je neumljivo molčala in le včasih izustila prezirljive, kratke besede. Zdelo se je, kakor da živi v nekem tujem svetu, oddaljenem, dostopnem samo njej, kjer je bilo vse visoko in važno in kjer so jo priznavali in spoštovali kakor kneginjo. In zato je ona vedno gledala v daljavo, ter na vprašanja odgovarjala kratkobesedno, lbrez zanimanja, samo pomilovalno, a v notranjosti z zaničevanjem. Ko sta se nasedela v gostilni, sta se roko ^ roki vračala domov in vzela seboj — zn vsak slučaj — steklenico žganja. Doma sta pila naprej in povabila včasih tudi Aksinjo. V pijanosti je bil čevljar dober in ljubezniv; posadil si je Petjko na ko- lena in mu poučevalno pripovedoval o življenju. - I nu, Petji Kaj pa si ti, a? Ne veš? Aha! Slušaj — vidiš. No... mi podpišemo! Mi, drug ti moj sladki, odpišemo. - Čevljar je vzdignil svojo Socialistična internacionala in Berlotova skupina. Iz poročila o plenarni seji socialistične internacionale, ki (se je vršila od 4. do 8. junija t. 1. poročajo obširno »Radničke Novinec v svoji 25. številki. Za danes navajamo iz poročila odstavek glede Bernotove skupine: »Tako je Bernotovi grupi v Sloveniji, ki se je konstituirala v posebno stranko in ki zahteva samostojno pri-stopitev k internacionali, žs dano navodilo, da se priključi naši stranki (SSJ). Ta skupina pravi, da ima isti program, kakor mi, da pa se loči samo o vprašanju štatuta. Plenum je mnenja, da sie na vprašanju šatuta ne mlrejo osnivati sanjo^fojne jstranke. Sprejeta je naznanje izjava s. Topalo-viča (ki je zastopal SSj na tej seji), da se zamore ta skupina vedno vrniti v stranko, kakor hitro prizna, da so i za njo merodajni sklepi strankinega kongresa.« Ali si bo sedaj upal Bemot se slepomišiti is svojo pripadnostjo k internacionali? Ali je tudi internacionala zanj le »želena miza«? Protest Izvršnega odbora SSJ v Beogradu proti razpustu občinskih svetov. Izvršni odbor naše stranke je dne 17. junija 1024 poslal pismen protest na ministrstvo notranjih' zadev radi kršitve občinske samouprave v Ljubljani vsled razpusta občinskega sveta in vsled baje nameravanega razpusta občinskega sveta v Mariboru. Državotvorni »Orjunaši«. Dne 30. t m. je v gostilni pri Zupanu na Krakovskem nasipu na dvorišču balinalo šest železolivarjev. Okoli de%rete ure zvečer, ko so z balinanjem že nehali, se je priteplo okoli 20 orjunašev z revol* verji je napadlo mirne delavce, jih pretepli in enega med njimi na glavi težko ranili. To se je zgodilo v Ljubljani, kjer imamo skoraj na vsakem vogalu hiše po enega stražnika. Najlepše pa je, da je pustil stražnik Orjunaše lepo pri miru, odvedel pa je na stražnico dva pretepena delavca, da so jih zaslišali. •Osebna varnost v Ljubljani je pod psom! Kaj čuda, če ljudje danes že razmišljajo o tem, da bi vsak nosil za pasom revolver in patrone! Mesto knjig, časopisja bodo ljudje pač kupovali revolverje in nože! — Ekspresna posta. Mesto, da bi se pošta razvijala in izpopolnjevala, od dneva do dneva bolj nazaduje. V prejšnjih časih se je človek lahko zanesel, če je bilo potrebno hitro pisati in vsled tega poslati ekspresno pismo, da se bo isto tudi ekspresno dostavilo. Danes se ekspresna pisma ne dostavljajo več. Če pa pride stranka, ki namerava poslati •pismo ekspresno, se je ne obvesti, da je ekspresno pošiljanje ukinjeno in da se odpravljajo ekspresna pisma kakor navadna pošta. Pač pa pošta še danes sprejema denar za ekspresna pisma. To je nepošteno. Si razumela poštna direkcija?! Zapalite!! V carinskih skladiščih v Celju se je nahajala večja pošiljatev umetnih, suhih nagrobnih vencev. Ta pošiljatev je bila poslana najprej v Beograd. Ker tam niso našli naročnika, -o poslali vence v Celje na trgovca Pričo & Kramerja. Toda ta tvrdka teh vencev ni naročila, jih zato tudi ni hotela prevzeti in ni hotela plačati visoke carine. Tekom enega leta se ni oglasil lastnik, niti niso našli tistega, ki je vence naročil. Carinska urad ej dal zato vence na dražbo. Dražba je bila razpisana, našel se je tudi kupec, ki je kot naj višji ponudnik ponudil za vence Din 8000.—. Carinski urad je ptinudbo javil v Beograd carinski generalni direkciji. Generalna direkcija pa je rešila sledeče: Ponudba je prenizka, zapalite vence. Vence so uničili, s tem pa tudi uničili 8000.— Din. Boga mi, nam se dobro godi. — Eden, ki je bil priča, kako se pri nas gospodari. Junak. Žrtev Glogniške rudniške nesreče je postal tudi strelski mojster Zwing. O njem pripovedujejo: Paznik mu je dal nalog, naj obvesti zaposlene rudarje o nevarnosti. Junak Zwing ni mislil na svojo rešitev. Hitel je od rudarja do rudarja in jih obvestil o pre-,.teči nevarnosti,. Sedem rudarjev je s tem rešil, sam pa je o^l. v - Zwing je bil zvest sodrug, trezen in pfevdaren tfrož', ZWing je bil — junaki Matteottijero truplo še vedno iščejo. V jezeru Vico, iščejo sedaj hidroplani Matteottijevo truplo. Nekateri okoliški kmeti so namreč javili, da so videli neke ljudi, ki so prišli k jezeru s težkim zavitkom. Poleg hidroplanov iščejo po jezerskem bregu tudi ognjegasci. Vsepovsod carina. Pred zaključitvijo zasedanja nemškega državnega zbora je naznanil poljedelski minister grof Ka nitz, da bo vlada predložila zakonski predlog o uvedbi carine na poljske pridelke. Na ta način naj bi se izeaa%ile produkcijske in svetovne cene. — Socialni demokrat Schmidt je zahteval, da se mesto carin upostavi direktna zveza med producenti in konzumnimi organizacijami. Koliko bi bila pri nas moka cenejša, če bi ne služili prekupčevalci Mozesi in Jejtelesi! — Romunski raj. V Sedmograški so znova pričeli nacionalni visokošolci in srednješolci preganjati žide. Napadli so celo osebni vlak, pometali žide iz vlaka, jih pretepli in nekatere težko poškodovali. Oblastva študentom niso branila. Na drugi strani so oblastva zaprta mnogo komunistov in pet visokošolcev, ki so tudi zaprti zaradi komunističnega prepričanja in jih bo sodilo vojno sodišče, ti Izvajajo že 10 dni gladcčvflo stavko. Če pomislimo še, kaj počno tam razni generali Avareseu, vidimo da imajo tudi Rumuni raj že na zemlji. — Kaj pa je tebe treba bilo, je vzkliknilo Jutro, ko je Narodni dnevnik zopet izšel. Huda pokora. Že tako lepo v objemu so bili naši radikali in poradika-ljeni demokrati. Pa se ti nepričakovano rodi nezakonsko dete Narodni dnevnik. Otrok ljubezni, in ta Narodni dnevnik. Morda pa bo postal Narodni dnevnik DrZavi f,nevaren*1 element. w, S3 / A Naša, slika kaže delo. Delo je temelj vsake države. To resnico ve cel svet, le v Jugoslaviji proglašajo delavce sa državi nevaren element. •kosmato veliko pest. — Poglej — življenje! Si mislil — kaj? Uči se pasji sin! Uči se, dokler sem še jaz živ. To, vidiš — je življenje! Življenje, brat ti moj, je taka reč, da... Aksinja je sedela na postelji z nogami na stolčku in je skrčena v kepo, zvito in glupo hihitala. Včasih je govorila o Petjku. — Poglejte, ljudje božji! Sin je to vendar, pri moji veri! In kako sem rodila, do danes ne razumem. — Ona je hihitala. — Pri moji veri, čudež! — Sin... No, kaj pa naj počnem ž njim? Če bi bila deklica, ampak sin! Dekliča bi prodala ... Eh, se razume, ne p v-ceni, bes jih lopi! Hodila bi v Židi, denarja bi imela dosti... Eh, ti-i... tako si pa lahko s figo juho zabelim. Življenje . •• Trčimo kali? — V okenca je gledala brezdomna noč in plamenček kadeče se, oljnate sve-ITjke je plašno vztrepetaval in složne, pošastne sence so brezšumno švigale po kotih, skrivale se, prisluškovale. Oni trije — so pili in govorili nekaj nerazumljivega, zbadljivega, a mali Petja jih je gledal resno in brezia: no in ni ničesar pričakoval za sebe. In ko se je praznila steklenic t, je Aksinja zateglo vzdihovala, hihitala •zvito in glupo, ter zbežala v svojo izbo. Tam je slekla kratko, vatirano jopico, zavila glavo v preluknjano ruto in odšla v mesto, tja, kjer so trepetale lučice. A Petja, že navajen, je ostal sam pri tujcih. Ni se bal pijanega čevljarja, temveč se je smelo in zaupno spravljal na klop, vedoč, da pride striček takoj k njemu ter mu s surovo skrbljivostjo porine v zglavje svoj stari čevljarski predpasnik. In stric je pristopil ter hripavo godrnjal, drgaje z roko prsi: — Spi, kužek! Počivaj! N-nu... Ko odrasteš, se pa v ječi znajdeš. Samo toliko ti pravim — ne bodi šleva! Živi! mi podpišemo.. Ali v treznih urah je bil čevljar čmeren in razdražljiv in tedaj se ga je Petja izogibal. — Zgini izvržek! — je zakričal tedaj čevljar, če je zagledal malo figuro Petjka. — Marš v tvojo luknjo, podrepnik. — In bolestno ga je natleskal s kneftro. Petja je izginil. Skril se je pod posteljo, kjer je v smetju in cunjah rahlo dremal plašen, beli zajček; tu se je zvil v lilopčič in objevši z roko zajčka, zaspal. In v snu sta oba mrzlično vztrepetala in se stiskala bliže drug drugemu, oba lačna, oba pozabljena. trajna zakonska vez med radikali in poradikaljenimi demokrati?, ali pa ima Narodni dnevnik naloga, da prisili po-radikaljene demokrate, da se omože in dpbe ime: radikali?, Zavraten napad. V četrtek opoldne sta v'Stritarjevi ulici v Ljubljani napadla dva fantalina dr. Lemeža ter ga krvavo pretepla, potem pa zbežala. Ne gre tukaj za to, ali dr. Lemez zasluži batine ali ne, gotovo pa je, da je tak napad zavraten, nezakonit in lahko vede do najhujših kršitev zakonov, o katerih trdijo »državotvorni« elementi, da so sveti. Ako bo oblast dopuščala še dalje taka nasilstva, ki se sedaj skrivajo za orjunske avanture, ki pa morda nimajo z njimi niti najmanjšega stika, potem preti nevarnost, da se bodo teh metod posluževali in izvajali večje zločine tudi naj večji zločinci in moralne propalice, češ, da je to »akcijac Orjune. Kdo naj kontrolira to, kdo naj varuje državljansko svobodo, Ali ni poklicana v- to v prvi vrsti oblast? Zgledi v Italiji so menda dovelj kričeč, opomin. ' Beograjski listi e občinskih volitvah v Sloveniji. Jutro in Slovenec imata to skupno lastnost, da skušata venomer farbati. Ker vesta, da jima malokdo verjame, zato napišeta: Beograjski časopisi pišejo, da so pri zadnjih občinskih volitvah napredovali demokrati, nazadovali klerikalci, ali pa: Beograjski časopisi pišejo, da je pri zadnjih občinskih volitvah napredovala SLS, nazadovali pa so nasilni demokrati. Pri takem poročanju upata oba, da bodo čitatelji vsaj takim poročilom verjeli. Dejansko pa delajo tako: Bolj ali manj spremo fabricirajo »beograjska« poročila v svo jih redakcijah, potem pa jih bolj ali manj spretno in srečno utihotapljata »švercata« v beograjske časopise. Za vroče dni je tudi že nekaj! Slovenski Narod in Slovenec sta v najhujšem spopadu. Narod bruha, Slovenec bruha, jeza je prikipela — na papirju seveda — do vrhunca in radovedni smo, kako bo ta boj končal. E to pa lahko rečemo: Narod bo »gor plačal«. — Ljudem, celo takim, ki so bili Narodovi naročniki, tako blebetanje preseda. Zato ga odpovedujejo, Nar *1 izgublja na naročnikih in vsled tega tudi na židovskih in nemških insera-tih. Jutro se seveda v boj, ki ga zanj vodi Narod, ne vmešava. Ja, ja, Narod bo izkrvavel za sveto narodno stvar. — Revček! Jugoslavija in Albanija. »Beograd-ake Novosti« so prinesle informacijo, da naša vlada formelno še ni priznala < nove albanske vlade Fan Nolija, vendar pa — tako pravijo »Beogradske Novosti« — v principu nima ničesar proti. No. hvala Bogu! Morda bomo pa z Noli-jevo albansko vlado sklenili še zvezo srčnega prijateljstva. Pašič se je za No-lijev brzojav že čisto lepo zahvalil! — Fan Noli je rojen v Trakiji, študiral je gimnazijo, potem pa je šel v Carigrad, kjer je postal Albanec in novinar. Pregnali so ga iz Carigrada v Egipt, kjer je postal član albanske iredente. Od tam se je preselil v Ameriko, stopil med menihe in postal naposled metropolit vseh Arnavtov pravoslavne vere. Kakor pripovedujejo, govori precej jezikov. Ne povedo ph, £e govori tudi Bernotov Esperanto in Leskoškovo latovščino. Delavske banke. V (mednarodnem svetu razpravljajo sedaj z veliko vnemo o vpiašanju delavskih bank. Delavski razred zbira v strokovnih in zadružnih organizacijah relativno visoke ka-pitalije, ki mnogokrat ne služijo gospodarskemu in političnemu osvobojenju delavskega razreda. V začetku leta 1924 se je posvetovala skupna komisija internacionalne strokovne zveze in zadružne internacionale o ustanovitvi mednarodne delavske banke. V reviji »Mednarodno strokovno gibanje« je priobčil sedaj Martin Wagner zanimiv članek, ki razpravlja o ustanovitvi take delavske banke. Wagner šteje organiziranemu proletariatu za velik greh, da ni pred vojno jasnejše in konsekvent-nejše pripravljal predpogojev za gospodarsko moč delavskega razreda. Po Wagnerju bo ostala politična moč delavskega razreda brez moči, če le ta ne bo znal (obdržati gospodarske moči v svojih rokah in ne bo znal sam voditi gospodarskega krmila. Wagner ceni, da zasluži 8 milijonov strokovno organiziranih nemških delavcev 4 milijarde zlatih mark. Delavci si morajo predočiti narodno gospodarsko moč teh zlatih milijard in strniti jih za nacionalno in internacionalno osvoboditev proletariata. Le v skromnem obsegu so uporabljale doslej delajvske zadružne organizacije delavske prihranke za okrepitev gospodarske moči delavskega razreda. In če bi pogledali natančneje, bi videli, da služi bojni kapital proljetariata privatno kapitalističnim namenom in to ob najnižjih obrestnih merah. Wagner predlaga, da se ustanovi internacionalna delavska banka, ki bi morala stremeti za tem, da ustanovi v posameznih državah nacionalne delavske banke. Tako poročajo Socialisti sche Monatshefte. Naj se presoja vprašanje take banke kakor se hoče, eno je gotovo: diskusija o takih‘stvareh je koristna, potrebna, ker le na ta način bomo spoznali veliko gospodarsko moč delavskega razreda. Gotovo pa je bolj koristno, da razpravlja delavski razred o takih stvareh kot pa da prebira Bernotove traparije in oslarije. Konflikt v angleški stavbinski stroki. Angleški delodajalci so sklenili, da izpro s 5. julijem vse stavbinske delavce, dasi so šele sredi junija sklenili z delavci nov dogovor. Sklep delodajalcev je izzval v delavskih vrstah veliko razburjenje in ni izključeno, da bodo stopili delavci preje v stavko. Pri nas so si delodajalci prihranili tako početje. Politika kapitalističnega razreda je zavrla vsakršno stavbno delavnost in izprla je delavce in delodajalce. Kadar pa bo prilika nanesla, takrat bodo znali tudi naši delodajalci izpirati in krajšati delavcem zaslužek. Vprašanje je, če bo takrat (malo delavstvo preprečiti in kaznovati taka delodajalska poželjenja. Iz stranice. Oplotnica. Redni občni zbor krajevne organizacije SSJ (KDZ) v Oplotnici se bo vršil dne 27. julija 1924 v gostilniških prostorih g. Lipuša Josipa v Oplotnici. Dnevni red običajen. — So-drugi, udeležite se občnega zbora polnoštevilno ter dokažite s tem, da se zavedate svojih dolžnosti. Začrtati si moramo pot za bodoče leto, da bodo uspehi \ea boljšo bodočnost delavstva tem večji. Zato, sodrugi, vsi na občni zbor! lijeva. V >Napreju< je bilo objavljeno pismo, naslovljeno na Pragersko. Ker je pismo žaljivo, sem odstopil zadevo Pakrajinskemu odboru S. P. J. — Vzdržujem se za enkrat vsakršnega odgovora in polemike; pridržujem si pa pravico, da eventualno nastopim s tožbo, čim Pokrajinski odbor SPJ izreče svoje mnenje in svoj odlok v zadevi, ki je le napad na mojo osebo. Nobena oseba ni pokret, pokret je celota, zato naj se sodrugi in sodružice ne ozirajo na take napade, ter poskrbe za močno stranko in močne druge delavske organizacije Rudolf Golouh, IZJAVA. Izjavljam, da nisem član >Orjune< in tudi ne njihov somišljenik. Strinjam se pa z načeli »Socialistične stranke« ter celokupnega delavstva. — Rado Železnik, Zidanimost Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Vidmar. Tiska tiskarna Mak so Hrovatin. Od slej se razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi s FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tef te posebno izti-žejo karakteristični znaki razlikovanja, Id so: im' »Franck« in »kavni mlinček«. . ! FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje ■voI° splošno priljubljenost izvrstnemu aroma in prijetnemu okusu ter »roji izdatnosti in tečnosti Razširjajte in naročajte »SOCIALISTA"! SOLIDNO In strokovnjaiko izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča zidarska in betonska dela Danijel Battellno, stavbeno podjetje v Ljubljani VII (sp.tŠi5ka) Zahtevajte povsod ,JADRAN' terpenttnovo čistilo za čevlje, ker Je najboljše. Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja. Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni. lun Jai ii i Šivalni stre JI i 10 - letno garancijo. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. — Ustanovljeno leta 1867. — Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. — Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uranija Kolesa iz prvih tovarn: Diirkop, Styria in Waffen. Cenik zastonj in franko. Našim rodbinam priporoCamo NAŠO DOMAČO izvrstno kollnsko cikorijo. Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena I. 1908. Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba. ----------------- ■ t brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke OJernotoslUlubljana Mestni trg štev. 5 lliljllil Ljubljana Komenskega ulica 18 Najboljša banaška moka, pšenica, oves, koruza i. t. d. — Plačujemo vreče po najvišji ceni. (Č. S. R.) Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 —38, telefon štev. 32«. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejrna pekama priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teti. Pecivo se dostavlja tudi na dom. pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6. .Uinocet' tovarna vinskega Kisa, 1 z o. z. Ljubljana nudi iitniimj-1 nniii lis ii litim lin Dobiva se v vseh podružnicah Konnzumega društva za Slov. Za poletno sezijo! Priporočamo svojo veliko zalogo raziičnega angleškega in češkega sukna, volnega blaga za možke in ženske obleke, različno perilno blaga, kakor platno, Sifone, cefirje. t>skanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje raziične volnene in šivane odeje za postelje, 'n* svilene volnene in bombažaste rute za na glavo idt. itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znišanih cenah A. & E. SKABERNE veletrgovina z manufakturnim blagom v LJUBLJANI, Mestni trg itev. 10. Slekel Sz djru.g' dl. 25 O. Z. ■t3calaaj.csL ^pla/taa.en.eg^a. In. TsoiM/b&žaa.egra, "blag-a Ljubljana, Dunajska c. 31 Svitavy Wien (Nem. Avstr.) CoDDah Medicina! Lipi. triple ičt itimka. brinjevec, tropinovec, rum L t. d. po najnižjih dnevnih cenah .ALKO' veletrgovina žganja, družba z o. z LJUBLJANA - KOLIZEJ Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA c& CIE. družba z o..z., Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta štev. 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249. Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih. — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom. ,JEKA‘ tvornica čokolade import laja In kakava ZAGREB Trgovcl( zahtevajte cenike I NAZNANILO. Cenjenim interesentom naznanjamo, da smo svoj vodovodni instalacijski oddelek razširili na inštalacijo centralnih kurjav, parnih kuhinj in sušilnic. Kakor za vse druge oddelke, razpolagamo tudi za centralno kurjavo s prvovrstnimi monterji in izkušenim tehničnim vodstvom Naročila se izvršujejo točno, solidno in po najnižjih cenah. »JUGOMET ALIJA" r. z. z o. z. n;i i riTi;i i i iti i lit 11 i i:iii i>M m i 11 i iinminiinmniniaij i i i i i i iii iiMnnniM i^ni injii M m i i i’iiiiii>ii i i iti m i splošna kovinarska industrija, Ljubljana, Kolodvorska ul. štev. 18. Telefon 729. & w O Cfl Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Gaspari & Tannlnger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 iri!iiiiiiiii!iiiii'iii'iiiiiii'i»iiiiiiii>i'iiiii'i