Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 113-122 (2001)H Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HStrokovni empirieno-raziskovalni prispevekH Analiza stali.e v zvezi z za.eito poslovne skrivnostiR BRANE BERTONCELJ Banka Slovenije, LjubljanaH Povzetek: Vpliv eloveka na informacijski sistem, kjer so baze podatkov poslovnih skrivnosti, je edeU najbolj nezanesljivih in nepredvidljivih dejavnikov, zato ga ne smemo podcenjevati. Rezultati raziskavI ka.ejo, da obstaja povezava med dejavniki, ki vplivajo na vedenjsko namero (ne) za.eititi poslovn 1 skrivnost. Stali.ea do izdaje poslovne skrivnosti so statistieno znaeilno povezana z vedenjskim nadzorom o To pomeni, da je veeji zaznani nadzor nad lastnim vedenjem povezan z vedenjsko namero. Izrazit veeina udele.encev ne bi izdala poslovne skrivnosti zaradi notranjih moralnih dejavnikov oziroma im ustrezne sposobnosti doloeanja prednosti dru.benim moralnim vrednotam pred osebnimi o Kljuene besede: stali.ea, vedenje, poslovne skrivnosti, pooblastila, zaupni podatki, socialna povezava nepoobla.eena dejanj Attitudes and protection of business secretsR BRANE BERTONCEL Bank of Slovenia, Ljubljana, SloveniaH Abstract: The human impact on information systems where data bases containing business secrets arI stored, is one of the most unreliable and unpredictable factors. For this reason, it must not be underesN timated. The results of this study indicate correlation between behavioural intentions and protection o . business secretes. There is a statistically significant correlation between behavioural intention anB behavioural control. This means that an increased level of perceived scontrol over one.s own behaviou . is related to behavioural intentions. A great majority of participants would not divulge a business secre1 due to internal moral factors, i.e., they possess the appropriate capabilities to determine the priority o . social moral values over personal values o Keywords: attitudes, behaviour, business secrets, authorisation, classified information, social connecN tion, unauthorised actioU CC=4200 312 1 *Naslov / address: Brane Bertoncelj, Marentieeva 14, 1000 Ljubljana, SlovenijaH 114RB. BertonceljH Znano je, da so za hitro in ueinkovito odloeanje, ki ga zahteva sodoben naein poslovanja potrebni predvsem hitro dosegljivi in toeni podatki (Caelli, 1991). Zato poslovni podatko dobivajo v svetovnem merilu vse veeji pomen, kar njihove uporabnike sili po eni strani iskanju najnovej.ih podatkov o svojih konkurentih, po drugi strani pa k eim bolj ueinkovito za.eiti lastnih poslovnih skrivnosti (Kop, 1995) o Problema za.eite poslovnih skrivnosti se morajo zavedati tudi slovenskI organizacije, ki ob premalo razviti varnostni kulturi, pomanjkljivi oziroma nedoreeeno zakonodaji s tega podroeja, v posameznih primerih pomanjkljivih organizacijskih kadrovskih in tehnienih ukrepih ter postopkih za za.eito poslovnih skrivnosti ter oI zakljueku prehoda dru.bene lastnine v zasebno, lahko do.ivijo preboj za.eite poslovni . skrivnosti. Strokovnjaki se strinjajo (Nelken, 1994), da bo kriminal, povezan z raeunalniki kjer so baze podatkov poslovnih skrivnosti, z vsemi svojimi pojavnimi oblikami in pisanimo mo.nimi variantami, najveeji generator kriminala, s katerim se bomo v prihodnje sreeevali o Najbolj pogoste (okoli 76 %, Compsec, 1994) so izdaje poslovnih skrivnosti, ko jih izvedejo posamezniki znotraj organizacije. Nezadovoljnega ali nepo.tenega delavca X nizko pripadnostjo organizaciji navadno ni te.ko spodbuditi k izdaji poslovnih skrivnosti o Pogosto za ustrezno denarno nagrado, ostali motivi pa so lahko razlieni, kot npr o ma.eevanje za dejanske ali nami.ljene krivice na delovnem mestu, zamera sodelavcu visoka zadol.enost, nagnjenost k alkoholu, igram na sreeo, drogi, obremenjujoea preteklos1 ipd. .tudije v svetu pa ka.ejo, da sta glavna motiva za izdajo poslovnih skrivnosti obieajn 1 pohlep in potreba. .e vee, razlieni statistieni podatki razkrivajo, da 90 % izdaj motivir pohlep, le 10 % pa potreba (Compsec, 1997). Navedena podatka sta precej neprieakovana ee upo.tevamo splo.no preprieanje, da do izdaje poslovnih skrivnosti pride, ker je storile v te.kem osebnem polo.aju o arnosti poslovnih skrivnosti ne smemo utemeljevati z verjetnostjo, da se bo neka . zgodilo, ampak z mo.nimi posledicami. Gre za preprosto vpra.anje: Ali si lahko na eno strani privo.eimo razko.je informacijske nevednosti, na drugi strani pa izgubo poslovni . skrivnosti? Vpliv eloveka na informacijski sistem, kjer so baze podatkov poslovni . skrivnosti, je eden najbolj nezanesljivih in nepredvidljivih dejavnikov, zato pomeni staln 1 nevarnost za navedeni sistem in ga ne smemo podcenjevati (Furnham, 1992). Elove pomeni kljueni in kritieni elen informacijskega sistema, ker vstopa v interakcije s sistemom zaznava in nadzira nevarnosti, dela napake in popravlja napake (Polie, Zabukovec, .lende . in Kline, 1995). Zlonamerna napaka je odloeitev posameznika in je iz informacijskeg sistema ne moremo izloeiti, lahko pa s preventivnimi ukrepi in postopki zmanj.amo njeU .kodljivi ueinek o Stali.ea in vedenjeR Analiza stali.e v zvezi z za.eito poslovne skrivnosti je bila izvedena v okviru proueevanj perspektiv sodobne varnosti, ki je preventivno usmerjena v odvraeanje ogro.enosto dru.benih vrednot (Bertoncelj, 2000). Cilj vsakega sistema varovanja pa je vzpostavito mehanizme za zmanj.anje ogro.enosti vitalnih varnostnih toek na sprejemljivo raveU Stali.ea in za.eita poslovne skrivnost . 115R varnostnega tveganja, saj paradigmo dana.njega easa v vse veejem obsegu zaznamujej 1 prizadevanja za za.eito poslovne skrivnosti kot sestavnega dela informacijskeg premo.enja. Proueevanje vedenja se uporablja na raznih podroejih dru.benega .ivljenja zlasti v politiki, propagandi, zdravstvu, prometu, v zadnjem obdobju pa tudi na podroej upravljanja s tveganji. V nadaljevanju bo prikazan model vedenja, ki sem ga uporabil v raziskavi in posku. z raznih vidikov razlo.iti, zakaj se posamezniki vedejo tako, kot se. Teorija upravieenI akcije Ajzena in Fishbeina (1977; Furnham, 1992; O.Keefe, 1990; Taylor, 1991) doloea da je varnostno vedenje neposredni rezultat vedenjskih namer, ki so odvisne od stali.e d 1 akcije in subjektivnih norm o njeni ustreznosti. Navedeni model je spro.il vrsto raziska . (Black, Stern in Elsworth, 1985; Hovgastraten, DeHaan in Ter Horst, 1985; Midden iU Ritsem, 1983; Shimp in Kavas, 1984; cit po Petz, Kolesaria in Krizmania, 1991). Osnovno model je kasneje slu.il mnogim avtorjem, ki so ga modificirali pod raznimi imeni. AjzeU in sodelavci (Taylor, 1991) so kasneje navedeno teorijo predelali v t. i. teorijo naertovaneg vedenja (model, predelan za raziskavo problema, je grafieno prikazan na sliki 1) o Proueeval sem stali.ea do varnosti podatkov in informacij, subjektivne norme iU zaznani vedenjski nadzor, ki vplivajo na vedenjsko namero dveh skupin ljudi (baneno delavci in delavci, ki tr.ijo raeunalni.ko opremo ter storitve) do za.eite poslovnih skrivnosti o STALI.EAT (verjetnost, pomembnost) izboljal bi prijateljstvo prejel bi denarno nagrado storjeno bo kaznivo dejanje ugled banke bo prizadet pomagal bi pravici banka bi plaeala z odkodnino kaznovan bi bil zaradi KD VEDENJSKA NAMERA: - izroeil bi podatkezVEDENJE SUBJEKTIVNE NORME: 2. verjetnost strinjanja referentov z dejanjem 3. upotevanje mnenj referentov ZAZNANI VEDENJSKI NADZOR: 1. odrekanje pomoei izn zgodbe Slika 1: Teorija naertovanega vedenja (Ajzen in sodelavci, po Taylorju, 1991), prirejenoHza varovanje poslovnih skrivnostiH 116RB. BertonceljH Predvideval sem, da bo v skupini banenih delavcev manj.e .tevilo posameznikov, ki bo izdali poslovno skrivnost, od druge skupine. Z uporabo Ajzenovega modela naertovaneg vedenja sem preveril vedenjske namere do izdaje poslovne skrivnosti oziroma dejavnike ki jih doloeajo o MetodaR Udele.enci V raziskavi sta sodelovali dve razlieni skupini udele.encev: 87 banenih delavcev, ki delaj 1 v raeunalni.kih centrih in 178 delavcev, ki tr.ijo raeunalni.ko opremo ter storitve o In.trumentiR Za ugotavljanje vedenjskih namer izdaje poslovne skrivnosti in dejavnikov, ki jih doloeaj 1 sem sestavil vpra.alnik, ki ga je sestavljala uvodna zgodba (zgodba I. za banene delavcI in zgodba II. za delavce, ki tr.ijo raeunalni.ko opremo in storitve), v katero se mor udele.enec v.iveti ter vee vpra.anj. Na podlagi zgodb so bila vsaki skupini postavljen vpra.anja o verjetnosti in te.i posledic stali.e v zvezi z izbolj.anjem prijateljstva (poslovneg sodelovanja), pomoei pri re.evanju socialnih te.av otrok, prejemu denarne nagrade kaznovanju zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju, pomoei pravici, plaeilu od.kodnine re.evanju problemov dru.ine in ugledu banke. Pri tem so z naslednjimi ocenami oznaeilo verjetnost (ni verjetno . 1, do zelo verjetno - 5) in te.o posledic (zelo negativne posledicI . 1, do zelo pozitivne posledice . 5) o Udele.enci so ocenjevali, koliko je verjetno, da bi se prijatelji, sodelavci, nadrejeni star.i in zakonec strinjali z njihovim dejanjem in koliko bi upo.tevali njihovo mnenje. Pro tem so z naslednjimi ocenami oznaeili verjetnost strinjanja (zelo majhna verjetnost strinjanj - 1, do zelo velika verjetnost strinjanja - 5) in upo.tevanje njihovega mnenja (sploh ne - 1 do vsekakor da . 5). Udele.enci so ocenjevali stali.ea do zaznanega vedenjskega nadzor (Ali bi lahko prijateljici-prijatelju odrekli pomoe iz zgodbe?) na podlagi naslednjih ocen sploh ne - 1, do vsekakor da - 5. Vpra.anje Ali bi ravnali tako, kot je opisano v zgodbo (prijateljici-prijatelju storili uslugo)? . vedenjska namera I. in vpra.anje Koliko je verjetno da bi kadarkoli ravnali tako, kot je opisano v zgodbi? - vedenjska namera II., so udele.enco ocenjevali na podlagi naslednjih ocen: sploh ne - 1, do vsekakor da - 5. V nadaljevanju sta prikazani obe zgodbi o ZGODBA I. Zaposleni ste v banki in imate pooblastilo za dostop do podatkov 1 finanenem stanju banenih komitentov. Va.a dobra prijateljica se loeuje oB mo.a. Prijateljica je v te.kem .ivljenjskem in finanenem polo.aju, zato va. Stali.ea in za.eita poslovne skrivnostiH117R prosi, da ji priskrbite banene podatke o prometu in stanju denarnih sredste . na .iro raeunu podjetja njenega mo.a. Po tehtnem premisleku bostI prijateljici navedene podatke izroeili. a ZGODBA II. Zaposleni ste v banki in imate pooblastilo za dostop do podatkov 1 finanenem stanju banenih komitentov. Va. sodelavec vas prosi za uslugo o Njegova prijateljica, ki je zaposlena v trgovskem podjetju, ga prosi, da bi jo priskrbel podatke o prometu in stanju denarnih sredstev na .iro raeun konkurenenega podjetja, ki je komitent va.e banke. Sodelavec Vam je preB kratkim uspe.no pomagal re.iti slu.beni problem, zato boste sodelavcu z njegovo prijateljico po tehtnem premisleku navedene podatke izroeili. a PostopekR Anketa je bila korespondenena in je bila izvedena novembra 1998. Vse udele.ence se . pred izpolnjevanjem ankete pisno seznanil z namenom raziskave. V zvezi s tajnostj 1 njihovih stali.e in podatkov sem udele.encem zagotovil, da se bodo rezultati anketI uporabili izkljueno v raziskovalni namen. Rezultati in razpravaR Analiza podatkov prve skupine je pokazala sorazmerno homogene odgovore, ki se gibljej 1 v razponu med 1,52 in 3,10. Veeina udele.encev je v zvezi z za.eito poslovne skrivnosto pozitivno naravnana o Iz slike 2 je razvidno, da verjetnostno izstopa poskus storitve kaznivega dejanja kar ka.e na to, da izdaja banene skrivnosti v zavesti udele.encev .e ni jasno opredeljen kot moralno neprimerna, eeprav sami ne bi izroeili podatkov nepoobla.eeni osebi. Veein udele.encev se strinja z oceno, da ni verjetno, da bo s tem dejanjem pomagala pravici kar ka.e na dvom o ueinkovitem pravnem sistemu dr.ave, zlasti v zvezi s plaeili iU izterjavo pre.ivnin otrokom loeenih dru.in. Zanimiva je ocena upada javnega ugled banke (v borbi za veeji tr.ni dele.). 48,3 % udele.encev meni, da bo ugled banke zarado izdaje banene skrivnosti prizadet, 43,6 % udele.encev pa meni, da navedeno ni verjetno o Oeitno poteka med posamezniki proces poveeane zaznave obeutljivosti za.eite banenI skrivnosti kot sestavnega dela banenega kodeksa. Od.kodninski zahtevki zaradi izdajI banene skrivnosti .e niso obieajna praksa delovanja pravosodnega sistema v dr.avi, sa . 54,0 % udele.encev meni, da ni verjetno, da bo banka plaeala od.kodnino zaradi izdajI banene skrivnosti, 26,3 % pa jih meni obratno. Najmanj verjetno je izbolj.anje prijateljstva kar je razumljivo; ee posameznik pod pritiskom moralnih, socialnih in kazenskih sankci . ne izda banene skrivnosti, posledieno to vpliva na stopnjo prijateljstva o 118R 3, . 2, . 1, R 0, 1 B. BertoncelL prijateljstv 1 socialne te.avI kaznivo dejanjI pomoe pravico od.kodnin .ivljenjsko ugled bankI problemo ocene verjetnosto ocene te.e posledi Slika 2: Povpreene ocene verjetnosti in te.e posledic stali.e (prva skupina)H Ocene te.e posledic stali.e lahko razdelim v dve skupini. Te.e posledic se nana.aj 1 zlasti na zmanj.anje stopnje prijateljstva in na upo.tevanje moralnega kodeksa bank, man . pa je izra.en socialni, kazenski in moralni vidik posledic o Majhno verjetnost strinjanja z odloeitvijo posameznika, da bi izdal baneno skrivnost bi po mnenju udele.encev ocenila veeina prijateljev in sodelavcev, ocene strinjanj nadrejenega pa so protislovne: 46,0 % majhna verjetnost in 51,7 % velika verjetnos1 strinjanja. Obratne ocene strinjanja so ugotovljene tudi pri star.ih. Preseneea ocena velikI verjetnosti strinjanja nadrejenega z izdajo banene skrivnosti, kot da vodilni delavci meB prvimi niso odgovorni za za.eito podatkov in informacij. Menim, da imajo ocene star.e . in zakonca izrazit socialni poudarek (pomoe osebni in dru.inski prijateljici), saj dejanjI nepoobla.eene izroeitve podatkov v praksi v slovenskem prostoru .e ni izrazito moraln 1 nesprejemljivo. Povpreena ocena strinjanja z dejanjem je najmanj.a pri prijateljih (1,94 in najveeja pri star.ih (3,35) o Motivacija za upo.tevanje mnenja referentov je naslednja: najmanj bi upo.tevalo mnenje prijateljev, sodelavcev in nadrejenih, najbolj pa bi upo.tevali mnenje star.e . (58,6 %) in zakonca (62,1 %). 93,1 % udele.encev bi pomoe iz navedene zgodbe odreklo 4,6 % udele.encev pa bi navedene podatke prijateljici izroeilo (povpreena ocena 4,67) o 94,3 % udele.encev je zanikalo, da bi ravnali tako, kot je opisano v zgodbi, pozitivni . ocen ni bilo (povpreena ocena 1,28). Na vpra.anje Koliko je verjetno, da bi kadarkolo ravnali tako, kot je opisano v zgodbi? je nikalno odgovorilo 92,0 % udele.encev, pozitivni . ocen ni bilo. Oeitno so udele.enci za ocenjevanje prihodnosti in v tem obdobju tudo svojega vedenja zadr.ali nekaj dvoma o Podatke za stali.ea in subjektivne norme sem zdru.il v skladu z Ajzenovo formul 1 teorije naertovanega vedenja (Taylor, 1991). V tabeli 1 so prikazani pomembnej.i rezultato multiple regresijske analize o Regresijska analiza ka.e, da imajo v tem primeru upo.tevani elementi model pomembno razlagalno moe, saj pojasnjujejo veeino dela variabilnosti odvisne spremenljivkI (vedenjske namere). Popravljena determinacijska koeficienta R2 se namree gibljeta oB Stali.ea in za.eita poslovne skrivnostiH119R 0,40 do 0,65 in v najbolj.em primeru izbrane neodvisne spremenljivke razlo.ijo dvI tretjini variabilnosti odvisne spremenljivke. V tem primeru je Ajzenov model potrjen statistiena znaeilnost pa je ugotovljena pri vedenjskem nadzoru (p = 0,000), pri verjetnosto re.evanju .ivljenjskih problemov razvezane dru.ine (p = 0,048) in njenih posledicah (p 0,000) ter verjetnosti strinjanja nadrejenih (p = 0,002). Rezultati ugotavljanja vedenjski . namer banenih delavcev ka.ejo na to, da je ta namera za.eititi baneno skrivnost statistien 1 znaeilno povezana z vedenjskim nadzorom, verjetnostjo in posledicami re.evanja .ivljenjski . problemov ter verjetnostjo strinjanja nadrejenega. V nadaljevanju bodo prikazani rezultati raziskave za drugo skupino udele.encev o Analiza podatkov je pokazala tudi v tej skupini sorazmerno homogene odgovore, ki sI gibljejo v razponu med 1,75 in 3,41. Veeina udele.encev je v zvezi z za.eito poslovnI skrivnosti pozitivno naravnana o Iz slike 3 je razvidno, da pri oceni verjetnosti stali.e izstopa upad javnega ugled banke (v borbi za veeji tr.ni dele.) in izdaja banene skrivnosti. Najmanj verjeten je spreje . denarne nagrade. Udele.enci te skupine delujejo na trgu t. i. realnega sektorja, zato lahk 1 sklepam, da za zdaj banena skrivnost na trgu .e nima ustrezne cene (ali samo v primer zgodbe?). 79,2 % udele.encev je kategorieno zavrnilo verjetnost, da bi za podatke dobilo denarno nagrado, ki jim bo pomagala pri njihovih finanenih te.avah, le 8,4 % jih meno obratno. Veeina jih meni, da bi prejem denarne nagrade lahko povzroeil negativne posledice 22,0 % udele.encem pa bi bila denarna nagrada kar dobrodo.la. Skoraj veeina udele.ence . meni, da je velika verjetnost prejema zaslu.ene kazni, obratno jih meni tretjina. Verjetnos1 kazni je nekoliko protislovna. Ocene te.e posledic stali.e se gibljejo v ozkem koridorj med 2,16 in 2,73 ter pomenijo za vsa stali.ea negativne posledice. Izstopajo posledicI zaradi kazni za izdajo banene skrivnosti, najmanj.e posledice prieakujejo udele.enci zarado pomoei pri urejanju razmer v sodelaveevi dru.ini in zaradi izbolj.anja poslovneg sodelovanja. Majhno verjetnost strinjanja z odloeitvijo posameznika, da bi izdal banen 1 skrivnost, bi po mnenju udele.encev ocenilo veeina referentov. Menim, da imajo ocenI star.ev, zakonca in prijateljev doloeen socialni poudarek (pomoe osebni in dru.insko prijateljici). Povpreena ocena strinjanja z dejanjem je najmanj.a pri nadrejenih (1,59) iU najveeja pri prijateljih (2,60). Motivacija za upo.tevanje mnenja referentov je naslednja najmanj bi upo.tevali mnenje sodelavcev in prijateljev, sledijo star.i in nadrejeni, najbol . Tabela 1: Rezultati multiple regresijske analize (prva skupina).H spremenljivke R R2 BETA Statistiena popravljeni) znaeilnostSvedenjska namera I. 0,868 0,651 verjetnost problemov -0,282 0,047 posledice problemov 0,544 0,000 strinjanje nadrejenih -0,555 0,002 zaznani vedenjski nadzor -0,553 0,000 vedenjska namera II. 0,631 0,395 zaznani vedenjski nadzor -0,631 0,000 120RB. BertoncelL 00,511,522,533,54 sodelovanjI nagrad kaznivo dejanjI ugled bankI plaeil 1 proble . kazeU od.kodninI dru.inI ocene verjetnosto ocene te.e posledi Slika 3: Povpreene ocene verjetnosti in te.e posledic stali.e (druga skupina)H pa bi upo.tevali mnenje zakonca. 79,2 % udele.encev bi pomoe iz zgodbe II. odreklo 6,2 % udele.encev pa bi banene podatke sodelavcu izroeilo. Na vpra.anje Koliko jI verjetno, da bi kadarkoli ravnali tako, kot je opisano v zgodbi? je nikalno odgovoril 1 79,8 % udele.encev , pozitivnih ocen je bilo 5,0 % o Podatke za stali.ea in subjektivne norme sem zdru.il v skladu s prej naveden 1 Ajzenovo formulo. V tabeli 2 so prikazani pomembnej.i rezultati multiple regresijskI analize o Regresijska analiza ka.e, da imajo v tem primeru upo.tevani elementi model pomembno razlagalno moe, saj pojasnujejo veeino dela variabilnosti odvisne spremenljivkI (vedenjske namere). Popravljena determinacijska koeficienta R2 se namree gibljeta oB 0,39 do 0,58 in v najbolj.em primeru izbrane neodvisne spremenljivke razlo.ijo vee ko1 polovico variabilnosti odvisne spremenljivke. V tem primeru je Ajzenov model potrjen statistiena znaeilnost pa je ugotovljena pri vedenjskem nadzoru (p = 0,000 in p = 0,009 in pri verjetnosti strinjanja sodelavcev (p = 0,013) ter nadrejenih (p = 0,001). Rezultato ugotavljanja vedenjskih namer delavcev, ki tr.ijo raeunalni.ko opremo in storitve, ka.ej 1 na to, da je vedenjska namera za.eititi poslovno skrivnost statistieno znaeilno povezan Tabela 2: Rezultati multiple regresijske analize (druga skupina).H spremenljivke R R2 BETA Statistiena S(popravljeni) znaeilnostSvedenjska namera I. 0,761 0,577 zaznani vedenjski nadzor -0,761 0,000 vedenjska namera II. 0,756 0,3949 strinjanje sodelavcev 0,412 0,013 strinjanje nadrejenih -0,751 0,001 zaznani vedenjski nadzor -0,340 0,009 Stali.ea in za.eita poslovne skrivnostiH121R z vedenjskim nadzorom in verjetnostjo strinjanja nadrejenega ter sodelavcev s te . dejanjem o Izraeunal sem tudi analizo variance (z upo.tevanjem ravni pomembnosti), s kater 1 sem .elel odkriti znaeilnost razlik med povpreeji obeh razlienih skupin (prva in drug skupina, po spolu, starosti in izobrazbi), in sicer samo za skupna vpra.anja, povezana X zgodbo I. in II. Analiza variance ka.e, da so baneni delavci bolj odloeni pri svojih stali.ei . do zgodbe kot druga skupina. Menijo, da bo prijateljica kaznovana zaradi poskus napeljevanja h kaznivemu dejanju, z njihovimi mnenji se bodo verjetno bolj strinjalo sodelavci, nadrejeni, star.i in zakonec. Tudi zaznani vedenjski nadzor in vedenjske namerI so bolj izraziti kot pri drugi skupini. V drugi skupini je zaznati bolj socialni eut, ki jI povezan z izbolj.anjem prijateljstva (tudi verjetnostjo upo.tevanja njihovega mnenja), bol . so pripravljeni nuditi pomoe - uslugo iz zgodbe. Mo.ki so bolj naklonjeni izbolj.anj prijateljstva in poslovnega sodelovanja, .enske pa menijo, da je veeja verjetnost plaeil od.kodnine zaradi izdaje banene skrivnosti. .enske so tudi bolj pripravljene upo.tevato mnenje nadrejenih in star.ev. Mlaj.i udele.enci (do 30 let) so bolj naklonjeni izbolj.anj prijateljstva in upo.tevanju njihovega mnenja, bolj so tudi pripravljeni storiti uslugo iX zgodbe. S stopnjo izobrazbe nara.ea verjetnost strinjanja nadrejenih, star.ev in zakonc ter upo.tevanje njihovega mnenja o ZakljueekR Postajamo vse bolj odvisni od razlienih vrst podatkov, ki jih potrebujemo za odloeanje kar pomeni, da postajamo dovzetnej.i tudi za tovrstne oblike ogro.anj. In tudi vse bol . obeutljivi ter ranljivi. Meje varnosti poslovnih skrivnosti pravzaprav ni, prag dostopnosto do njih je odvisen od znanja, motiviranosti, vztrajnosti in razpolo.ljivih finanenih sredste . obeh - tistega, ki varuje to dobrino, in tistega, ki jo .eli protipravno odtujiti o Pri obeh skupinah udele.encev je ugotovljeno, da je vedenjska namera za.eitito poslovno skrivnost statistieno znaeilno povezana z vedenjskim nadzorom. Pri baneni . delavcih je vedenjski nadzor povezan tudi z verjetnostjo in posledicami re.evanja .ivljenjski . problemov razvezane dru.ine in strinjanjem nadrejenih z njihovo odloeitvijo. Pri delavcih ki tr.ijo raeunalni.ko opremo in storitve, je vedenjski nadzor tudi povezan z verjetnostj 1 strinjanja sodelavcev in nadrejenih z njihovo odloeitvijo o Glede na problem raziskave rezultati ka.ejo, da obstaja povezava med vedenjsk 1 namero in za.eito poslovne skrivnosti. Izrazita veeina udele.encev ne bi izdala poslovnI skrivnosti zaradi notranjih moralnih dejavnikov (zaradi notranjega policista po Freudu oziroma da ima ustrezne sposobnosti doloeanja prednosti dru.benim moralnim vrednota . pred osebnimi. Kritieni presek raziskave pa ka.e, da bi 4,6 % banenih delavcev in 6,2 delavcev, ki tr.ijo raeunalni.ko opremo in storitve, v skladu z zgodbo, izroeilo poslovnI skrivnosti nepoobla.eeni osebi. Rezultati raziskave tudi ka.ejo, da so baneni delavci . zvezi varovanjem poslovne skrivnosti bolj odloeni kot druga skupina, kar je glede n jasno doloeeni baneni kodeks tudi logieno o Opredelitev problema je odprla tudi vpra.anje nadzorstva na delovnem mestu o 122RB. BertonceljH Loeim formalno nadzorstvo, ki ga izvaja dr.ava (predvsem sankcioniranje kr.ite . dru.benih norm, doloeenih s pravom), in neformalno nadzorstvo kot .ivljenjski slog X vsemi mo.nostmi nagrajevanja ter kaznovanja. Neformalni nadzorstveni mehanizmi n delovnem mestu postajajo vse bolj pomembno sredstvo, ne le za nadzorovanje odklonosti ampak tudi za prepreeevanje mo.nosti morebitnih .kodnih dogodkov. Nadzorovanje . organizacijah je zaradi za.eite poslovnih skrivnosti (in tudi iz drugih razlogov) . I vzpostavljeno, pri eemer vsi zaposleni niso ustrezno nadzorovani. Zlasti privilegirani s 1 tisti, ki imajo moe, da nadzorujejo druge. Razne oblike nadzorovanja pri delu ka.ej 1 njihovo pomembnost, saj lastnik kapitala tako izra.a svojo sumnieavost in nezaupanje d 1 zaposlenih. Ob tem je ogro.ena delaveeva zasebnost, saj se ji mora marsikdaj odpovedato zaradi zagotavljanja lastnega obstoja, ki mu ga delo omogoea. Postavlja se vpra.anje: Alo je potem delo naeeloma .e ovira za elovekovo svobodoE Informacijska dru.ba postaja vse bolj nadzorovana in informacijsko prestreljena o Ko je Orwell leta 1948 pisal svojo distopijo 1984 (Orwell, 1983), v kateri parodir znaeilnost vsake organizacije, ki kronieno hlasta po informacijah, je opozoril na sintagm 1 U eliki brat te opazuje!. V tem smislu slutim zaskrbljujoe razvoj, ki se bo v prihodnosto razvijal, ne da bi se veeina ljudi zavedala, eemu so priee o LiteraturaR Bertoncelj, B. (2000). Psihosocialni vidiki zagotavljanja varnosti raeunalni.ko podprtegaHinformacijskega sistema [Psychosocial views of assuring safety of computer basedHinformation system], (doktorska disertacija [PhD thesis]). Ljubljana: Fakulteta z dru.bene vede o Caelli, W. (1991). Information Security handbook. New York: Stockton press o Compsec 94 (1994). The world conference on computer security, audit and control.HLondon: Compsec o Fishbein, M. in Ajzen, I. (1974). Attitudes toward objects as predictors of single versu. multiple behavioral criteria. Psychological Review, 31, 59 - 74 o Furnham, A. (1992). Personality at Work. London: Routledge o Kop, I. (1995). Varovanje in za.eita poslovnih skrivnosti [Protecting and defendingH bussiness secrets]. Ljubljana: Gospodarski vestnik o Nelken, D. (ur.) (1994). The Futures of Criminology. London: Sage o O.Keefe, D.J. (1990). Persuasion. London: Sage o Orwell, G. (1983). 1984. Ljubljana: Mladinska knjiga o Petz, B., Kolesaria, V. in Krizmania, M. (ur.) (1991). Uvod v psihologiju [Introduction toH psychology]. Zagreb: Grafieki zavod Hrvatske o Polie, M., Zabukovec, V., .lender, B. in Kline, M. in drugi. (1995). Psiholo.ki vidiki nesre[Psychological dimensions of accidents]. Ljubljana: Uprava za za.eito in re.evanje Ministrstvo za obrambo RS o Taylor, S.E. (1991). Health Psychology. New York: McGraw-Hill o Prispelo/Received: 12.12.2000HSprejeto/Accepted: 27.02.2001H