Zasežena živila
Kakšna bo usoda živil v ostalih vaseh ob Krupi, bo znano čez 10 dni
ČRNOMELJ — Konec preteklega tedna so bili končno znani rezultati analize kokošjega mesa, jajc, svinjske masti in svinjskega mesa, torej živil, ki sojih uporabljali v treh gospodinjstvih, ki so bila neposredno vezana na vodo iz Krupe. Kot so sporočili z republiškega komiteja za zdravstvo, so ugotovili, da v teh družinah ne smejo več uporabljati teh živil, zato jih bodo zasegli, ocenili vrednost zaseženega in oškodovancem pokrili stroške. Poleglega je republiška komisija, ki skrbi za sanacijo Krupe in življenja ob njej, v petek sklenila, da bodo vzeli tudi dodatne vzorce živil s širšega območja. torej v vseh petih vaseh, kjer so občasno uporabljali vodo iz Krupe, rezultati teh analiz pa bodo znani čez l() dni.
Konec novembra bo gotov tudi projekt za oskrbo vode v krajevni skupnosti Semič. Vodovod bo speljan od zajetja Dobličice v Dobličah. Republiška medresorska komisija, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, pa bo skrbela za uresničevanje dolgoročnih nalog ob sanaciji Krupe, kot so različne raziskave, projektne naloge.
B. M.
Alkoholni resnici ni moč ubežati
November, mesec boja proti alkoholizmu
Že Sokrat je rekel, da je vino za človeka kot voda za rastlino. Ko bogovi naklonijo preveč vode, trave in rože klonijo in se povesijo, čeprav jim je voda življenjsko pomembna. Vse, česar je preveč, škoduje. Po nekaterih podatkih je med Slovenci od 80 do 90 tisoč alkoholikov. Samo Dolenjska naj bi jih premogla 15 tisoč. Alkoholik je bolnik, ki postane tako odvisen od alkohola, da brez njega ni sposoben misliti, delati, niti živeti. Tudi z njim mu gre vse to vedno bolj slabo od rok, česar pa alkoholik sebi in drugim ni pripravljen priznati za nobeno ceno. Za težave »telesa in duha« najde sto različnih razlogov, le alkohol ni ničesar kriv.
Vztrajno čezmerno pitje kar hitro pripelje človeka do alkoholizma, hude socialne bolezni našega časa, ki je najbolj razširjena v najrazvitejših delih sveta. Ljudje pijejo, kot vemo, ob vse mogočih priložnostih, tudi kar tako. Pijejo odrasli, pije že mladina. Nekateri so prepričani, da je to povezano z narodnim značajem, češ da smo Slovenci čustveno zavrto ljudstvo in naj bi ram alkohol pomagal iz te zavrtosti.
Ostaja dejstvo, da se na deset-tisoče Slovencev zvečer zvrne v 'posteljo »okajenih«. Mnogi med njimi so v najlepših letih, od 30. do 50., ko bi morali biti na vrhuncu svoje ustvarjalnosti in delovne sposobnosti. Pa niso. Pot jim je prekrižal alkohol, jih spremenil v pohabljence, ki tudi niso sposobni normalnega družinskega življenja. Koliko dram in tragedij skrivajo stene domov, kjer kraljuje alkohol! Koliko žrtev je že vzel alkohol za volanom! Kolikšna je škoda v delovnih kolektivih, ker alkoholiki slabše delajo, so več odsotni z^ela itd!
Posledice alkoholizma so pošastne, tako družbeno, socialno kot materialno. Zavedajoč se tega, so strokovnjaki, ki z vsem mogočim orožjem bojujejo žal, neenak boj z alkoholizmom, november proglasili za mesec boja proti alkoholizmu, ko naj bi še povečali napore za zatiranje alkoholizma. Akcija je potrebna predvsem v tistih okoljih, ki jih je ta sodobna bolezen že hudo načela, kjer z neverjetno toleranco in lažno solidarnostjo omogočajo rekrutiranje vedno novih alkoholikov. Nojevsko bežanje pred »alkoholno« resnico ni izhod.
Z. LINDlC-DRAGAS
BRANKO SUHY RAZSTAVLJAL V NUERNBERGU
NOVO MESTO — Mladi novomeški likovnik, akademski slikar Branko Suhy, je imel v nuernbe-rški Kunsthalle samostojno razstavo slik, grafik in risb. Bila je odprta od 4. oktobra do II. novembra. Suhy je razstavil 60svojih najboljših del. ki so doživela zelo ugodno oceno zahodnonem-ških likovnih kritikov. Ob otvoritvi je o umetniški poti mladega dolenjskega likovnika spregovoril direktor Kunsthalle Curt Hcigl, ki je razstavo tudi odprl. Velik poudarek je razstava dobila tudi s prisotnostjo jugoslovanskega konzula v ZRN Mileta Pajoviča. Ob tej priložnosti so predstavili tudi umetniško monografijo Branka Suhvja.
I j NT IH I t Hi i13
V drugi polovici tedna bo prevladovalo nestalno vreme z dežjem. Nekoliko topleje bo.
Št. 46 (1840) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 15. novembra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Kot je bilo slišati na seji, se program aktivnosti za razreševanje odprtih vprašanj, ki sta ga lani proti koncu leta skupaj sprejela medobčinski svet in konferenca osnovnih organizacij sin-
V Radencih sedmi študijski dnevi Mitje Gorjupa
Izobraževalo se je nad 250 slovenskih novinarjev
RADENCI — V tem znanem zdraviliškem kraju so od 8. do K), novembra potekali sedmi Studijski dnevi Mitje Gorjupa. Ta oblika dodatnega j političnega in strokovnega izobraže-^ vanja je torej pritegnila nad 250 slovenskih novinarjev, dnevi pa so oz-namovali tudi 40-letnieo ustanovitve Društva novinarjev Slovenije.
Ta jubilej je I rane Šetinc, predsednik-RK SZDL. prvi dan v svojem govoru povezal z aktualnimi nalogami samoupravnega socialističnega novinarstva, nato pa so se novinarji razgovorili o težavah, ki jih tarejo prr novinarskem delu.
Naslednji dan so novinarji z Janezom Gradišnikom govorili o napakah novinarskega pisanja, zatem je Milka Planinc, predsednica ZIS, govorila o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, sledil pa je pogovor z. Mitjo Ribičičem. članom predsedstva CK ZKJ, o nalogah Zveze komunistov.
Zadnji dan vsestransko uspešnih študijskih dnevov je bil posvečen mednarodnemu sodelovanju, zlasti še z našimi sosedi, pri čemer je med pogovorom z Markom Kosinom prišlo v ospredje vprašanje slovenskih zamejcev.
Udeleženci 12. plenuma kulturnih delavcev OF jutri v Dol. Toplicah o proučevanju kulture v OF
DOLENJSKE TOPLICE — Dvanajsti plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte bo jutri v prostorih tukajšnjega zdravilišča. Osrednja tema razgovora na tem vseslovenskem duhovnem in kulturnem parlamentu bo problematika in smeri nadaljnjega proučevanja kulture v narodnoosvobodilnem boju.
Zasedanje plenuma bo začel Josip Vidmar, za njim bo govoril predsednik republiške konference SZD1, Lranc Šetinc, nakar bo o kulturi v NOB in še posebej o razglabljanjih na dosedanjih plenumih zastavil besedo Mitja Ribičič.
V popoldanskem delu bodo udeleženci poslušali poročila s posameznih področij kulture in umetnosti. Proučevanja in dognanja s področja poezije bo razgrnil Boris Paternu, za prozo bo to storil Franc Zadravec in za dramatiko Jože Koruza. O gleda-
lišču v NOB bo govoril Dušan Moravec. o likovni umetnosti Nace Sumi in glasbi Dragotin Cvetko. O partizanskem filmu'bo o dosedanjih dognanjih poročal I ranče Brenk, medtem ko bo DjuroŠmicbergcr podobno storil za področje partizanskega novinarstva.
• Pokrovitelji 12. plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, ki bo zasedal jutri v Dolenjskih Toplicah so: Novoles, Gozdno gospodarstvo Novo mesto in občinska kulturna skupnost v Novem mestu.
V soboto si bodo udeleženci 12. plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte v Novem mestu ogledali oddelek NOB Dolenjskega muzeja — spomenik NOB Dolenjske in Jakčev dom. zatem pa še samostan Pleterje.
I. Z.
Podporo dobrim gospodarjem
Predsednik predsedstva CK ZKJ Alti Shukrija govoril v Krškem ob45-letniciTo-_________varne	celuloze	in	papirja	Djuro	Salaj	—	Ogled	tovarne	in	JE________
KRŠKO — »Seznanil sem se z najpomembnejšimi vprašanji v vaši proizvodnji in povezovanju z drugimi organizacijami združenega dela, kot tudi pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, posebno še z vašimi napori, ko nadalje povečujete proizvodnjo, produktivnost dela in izvoz, da bi uspešno uresničili svoj stabilizacijski program,« je med drugim dejal predsednik predsedstva CK ZKJ Alli Shukrija, slavnostni govornik na petkovi slovesnosti ob 45-letnici ustanovitve krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj.
Predsednik Shukrija je pred polno veliko dvorano Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja, kjer so se poleg številnih delavcev jubilanta zb-
rali še številni gostje, med njimi tudi predsednik predsedstva CK ZKS Andrej Marinc, poudaril, da je krška tovarna dober primer uresničevanja naše politike, to je opiranja na lastne
TITO V PARTIZANSKEM TISKU
KOČEVJE — V pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo v četrtek. 22. novembra, ob 13. uri odprli razstavo »Tito v partizanskem tisku 1941-45«. Trajala bo do 26. decembra. S to razstavo gostuje pri nas »Istorijski muzej Srbije«.
SEMINAR O SAMOUPRAVLJANJU
NOVO MESTO — V ponedeljek. 19. novembra, se bo v Jiotelu Metropol v Novem mestu začel petdnevni seminar o samoupravljanju v združenem delu. Seminarje pripravilo Medobčinsko študijsko središče Novo mesto.
Alli Shukrija: »Hoj za dohodek mora biti hkrati tudi boj za nagrajevanje po delu in rezultatih dela, pri čemer moramo odločno poskušati zaustaviti padec življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov. Moramo najti sredstva in način, da bomo pomagali delovnim ljudem in njihovim družinam, kijih ogrožajo visoka rast cen in življenjskih stroškov.«
sile »da vsaka OZD sprejme svoj del bremena v tej veliki bitki za izhod iz sedanjega stanja, za napredek države in opiranje novih perspektiv za razvoj naše socialistične samoupravne družbe. S tem tudi dokazujemo.da je socialistična samoupravna družba sposobna poiska.ti prave rešitve in da uresničuje cilje naše socialistične revolucije.«
Organizacije, od katerih je pričakovati. da bodo prenesle spremembe, kakršne zahteva program stabilizacije. morajo dobiti vso družbeno podporo, da pa bi dosegle še boljše rezultate, bi morale dobiti prave spodbude ekonomske politike. Posebno pozornost zaslužijo zlasti organizacije. ki uspešno poslujejo tudi v tako težavnih razmerah.
• Ob 45-letnici tovarne je sklenil delavski svet delovne organizacije »Djuro Salaj« podeliti plakete DO svojim desetim delavcem in enemu zunanjemu sodelavcu. Predsednica DS Ivanka Petan je izročila plakete Zdenku Piclju, Zoranu Dularju, Maksu Mirtu, Ivanu Plankarju, Francu liernardiču, Francu Der-naču, Jožetu Uršiču, Ivanu Lapuhu, Dragici Novak. Dragu Gošku in Božu Igliču.
Allija Shukrijo so ob prihodu v Slovenijo na Otočcu sprejeli Andrej Marinc, Milan Kučan, Miha Ravnik in drugi. Predsednika predsedstva CK ZKJ so seznanili z razpravami o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, pri čemer so ugotovili, da je nad 200 konkretnih pripomb na predlog skle-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SLOVESNOST V ŠMIHELSKEM CENTRU
NOVO MESTO — Ob slovesnosti, ki so jo minuli petek pripravili v centru usmerjenega izobraževanja oziroma na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Šmihelu, ko so odprli nove šolske delavnice. je predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular podelil veliko plaketo občine magistru Francu Cvetašu s fakultete za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Nagrajenec in fakulteta imata velike zasluge za to. da so na Dolenjskem organizirali izobraževanje inženirjev strojništva, ki zdaj poteka v prostorih Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve.
KLIC NA POMOČ IZ DOBOVE
DOBOVA — Učenci osmih oddelkov tukajšnje osnovne šole zdaj že drugi teden obiskujejo pouk v novem šolskem poslopju za višjo stopnjo. Okol ica in dohod do šole nista urejena, ker je zaradi podražitev materiala zmanjkalo denarja. Zato so tudi odlagali z selitvijo. Boje se. kako bo pozimi, če bo vsa okolica v blatu. Nova šola je brez telovadnice in za zdaj tudi brez igrišča. Do rokometnega igrišča, ki so ga šolarji uporabljali, je en kilometer hoje. Sc večja ovira kot oddaljenost so zapornice ob železniški progi, ki se zelo pogosto zapirajo. Vodstvo šole se zato s prošnjo za finančno pomoč pri ureditvi okolja in igrišča obrača na občinsko skupščino in izvršni svet. na komisijo za izvajanje referendumskega programa v šolstvu, kulturi in otroškem varstvu, na izobraževalno skupnost in OK SZDL in pri tem računa na presežke samoprispevka v kulturi in v otroškem varstvu.
Plenum na Dolenjskem
Sevniški grb raketarjem
	H ■■ H1
	■	m ■	p
■ 1	
Občinski praznik tokrat brez gospodarskih otvoritev, vendarle hitrejši napredek — Priznanja
pomembne za krajane po krajevnih skupnostih. Predsednik občinske skupščine iz. srbske Babušnice seje zahvalil Lisci za sodelovanje in izrazil željo za nadaljnjim sovlaganjem. Lisca pravkar končuje v tem kraju 300-mi-lijonsleo naložbo.
Najvišje občinsko priznanje, občinski grb. je tokrat prejela amaterska organizacija — sevniški astronavtični raketni klub Vega. ki letos slavi petnajstletnico. Sodeluje celo s tovarno protitočnih raket s prototipnimi mo-deli.Priznanje sevniške občine je prejela loška celodnevna podružnična šola, tok brežiškega GG iz Sevnice med posamezniki pa Anton Lopatec z Blance. Medalje Dušana Kvedra—Tomaža so prejeli: kmeta Kristijan JancsStuden-ca in Mihael Metelko iz Hudega Brezja ter kovinar Dušan Rešeta iz krmeljske Metalne. Izročena so bila tudi državna odlikovanja. Medaljo dela so prejeli: Božidar Golc. Anton Jene, dipl. vet. Henrik Maver, Franc Sladič, Albert Vizler, Alojz Završnik ml. in Marjan Zeks. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Jožefa Dernač, Veronika Hrovat. Hedvika Leskovar, Milan Levstik pa red dela z zlatim vencem. Ivan Novak je dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Izidor Porle medaljo za vojaške zasluge, loška krajevna skupnost pa plaketo mladinskih delovnih brigad 84 ob akciji za gradnjo vodovoda.
V kulturnem sporedu so sodelovali mešani pevski zbor PD Primož Trubar iz Loke in učenci osnovne šole.
A.ŽELEZNIK
NAZORNO O VOJAŠKIH POKLICIH -
LJUBLJANA — Vse torke v novembru in decembru bodo. na tukajšnji splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman— Stane ob 10. uri dopoldne, odprti informativni dnevi, ki se jih lahko udeležijo brez napovedi učenci in njihovi starši, če jih zanimajo vojaško ob-mbni poklici.
»Center« kosajo občinske meje
Zdravstveni center Dolenjske še ni zaživel — Potrebna bo temeljita analiza
C ENJENA LJUBI I ELJSKA DEJAVNOST — Nad 90odst. članov ARK Vega, letošnjih dobitnikov grba občine Sevnica, seje pri nadaljnjem študiju odločilo za tehnične poklice. Na sliki: priznanje prejema iz rok predsednika občinske skupščine Jožeta Bavca duša sevniških raketarjev Marjan Zidarič (na desni). (Foto: A. Železnik)
STABILIZACIJA NAJ LOČUJE UČINKOVITE IN NEUČINKOVITE — Po govoru predsednika predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Allija Shukrije ob 45-letnici Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj je pihalni orkester tovarne izvedel krajši kulturni spored. Na poslovilni^večerji v hotelu Sremič v Krškem je tovariš Shukrija sprejel iz rok predsednika krške občinske skupščine Branka Pirca kipec Venere iz Neviodunuma v znak izjemne pozornosti. (Foto: P. Perc)
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Slavnostno zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij ob občinskem prazniku je bilo letos v Loki pri Zidanem mostu.
Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je v udarniško prenovljenem in za to priložnost odprtem prosvetnem domu na zasedanju orisal napore za hitrejši razvoj sevniške občine. Med pomembnejšimi gospodarskimi pridobitvami bo leta 19X6 končana preusmeritev proizvodnje v kr meljski Metalni, dograditev skladišča v Lisci in druge manjše stvari, sicer pa
NOVO MESTO — Razprava na seji medobčinskega-Sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko je ponovno odprla vrsto vprašanj glede delovanja Zdravstvenega centra Dolenjske. O tem je bilo izrečenih že več ugotovitev, premalo pa je bilo narejenega, zato bo potrebna ponovna temeljita ocena stanja, kar naj opravi posebna komisija do konca februarja prihodnjega leta.
dikata zdravstvenega centra, sicer izvaja. a prepočasi in premalo učinkovito. Marsikaj je že bilo opravljenega na področju urejanja samoupravnih aktov, a delo zastaja, saj v centru nimajo dovolj strokovnih kadrov. Zdi pa se, da problem ni samo v samoupravnih aktih in strokovnih službah. Tozdi delujejo kot samostojne delovne organizacije, pri čemer jih podpirajo tudi občinska vodstva, občinske zdravstvene skupnosti. Hkrati pa imajo pri razreševanju vprašanj premalo, podpore tozdi, ki so medobčinskega pomena, zlasti bolnišnice. Skratka, sprejeta je bila ocena, da center še ne daje tistega, kar bi po svoji zasnovi moral. Zato bo potrebna temeljita analiza stanja, preseči bo
potrebno brezplodno sestankovanje in ugotavljanje stanja.
Poročilo o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. ki ga je pripravil družbeni pravobranilec samoupravljanja, kaže, da je prišlo do premikov. Vendar v celoti s stanjem še ne morejo biti zadovoljni. Resda je za to potreben proces, česar nihče ne zanika, vendar pa ni mogoče opravičiti ozdov, ki na tem področju še niso nič naredili. Zato naj občinski sveti in osnovne organizacije spremljajo uresničevanja zakona.
J. SIMČIČ
Ljubljansko pismo .
Življenje jutri
»Slovenija 2000« pod drobnogledom
LJUBLJANA — Že nekaj zadnjih let. še zlasti pa zadnje mesece, ko se srečujemo z zelo naglim upadanjem vrednosti dinarja in vse večjo draginjo, se zaskrbljeni vprašujemo, kako bomo živeli jutri. Na to vprašanje ne zna natančno odgovoriti nihče, niti načrtovalci družbenega razvoja ne. Republiški izvršni svet je že pred leti naročil raziskavo o prihodnji pokrajinski podobi Slovenije, o našem življenju v letu 2000. vendar sodelavci raziskovalnega projekta »Slovenija 2000« svojega dela niso dokončali. Oblikovali so sicer dokajšnje število študij in raziskovalnih nalog kot podlago za dolgoročno načrtovanje gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije, vendar jih planerji ali niso mogli ali pa niho znali upoštevati pri oblikovanju smernic za sestavo dolgoročnega plana.
Tako se nam v skupščinskih klopeh nedvomno obeta dokaj vroča razprava o možnostih in perspektivah razvoja Slovenije v prihodnje. V javni razpravi o razvoju Slovenije do leta 1995 oziroma leta 2000, ki se je začela na pragu letošnjih dopustov, je več dokumentov: smernice za sestavo plana, analiza razvojnih možnosti, projekt »Slovenija 2000» pa še dokumenti o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Vsi ti dokumenti si sicer niso v vsebinskem nasprotju, vendar bi jih bilo kljub temu dobro bolj uskladiti ali pa jih celo združiti v enotno obliko razmišljanj in napovedi našega nadaljnjega razvoja.
Dva izmed teh dokumentov imata večjo težo: gre za dokument o dolgoročni stabilizaciji gospodarskega razvoja in za analizo razvojnih možnosti. Oba dokumenta bodo sedaj vsi, od občin do krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ter številni drugi upoštevali kot podlago za načrtovanje lastnega razvoja. Ob teh gradivih ostaja projekt »Slovenija 2000« nekakšno spremno berilo, ki ga bodo sestavljalci planov upoštevali ali pa tudi ne.
Napovedi o ipožnostih razvoja Slovenije v prihodnje, ki so jih sestavili planerji, niso povsem čvrste, ker ni uspelo točno ugotoviti, kakšna je dejanska kakovost materialnih proizvajalnih sil v Sloveniji, npr. »odpisanost sredstev«, in to ne samo v proizvodnji, marveč tudi na vseh drugih področjih, v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, zdravstvu, sredstvih javnega obveščanja itd. To bo treba še temeljito razčleniti predvsem zato, ker se že zdaj pojavljajo zelo velike zahteve po novih investicijskih projektih, ki so verjetno vsak zase dokaj utemeljeni, ekonomsko in tehnološko sprejemljivi, vendar zaradi pomanjkanja denarja niso vsi uresničljivi.
Z uveljavljenim potekom in načinom planiranja ni zadovoljen nihče, ne raziskovalci družbenega razvoja, pe. pjhliki, (te planerji, ne delavci v organizacijah združenega dela. KakatjUudebili. ko pa vsi vemo, da sp?ej#t ib načrtov razvoja ne uresničujemo, kljub temu pa sprejemamo vedno-novd. kol da bi bilo samo (ib1 ščbi intievncr, da bo novi plan, novi dbtčtirrienT iffožnb uresničiti.
Kaj naj bi.raziskovalci pri predvidevanju družbenega razvoja zlasti upoštevali? Na prvem mestu nedvomno temeljne pridobitve naše revolucije, naš dosedanji samoupravni družbenoekonomski razvoj.
Pri planiranju družbenega razvoja nam mora biti povsem jasno,-kdo naj o razvoju odloča.. V ustavi piše: samoupravno organizirani, oziroma združeni delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. TOZD je temeljna proizvodna celica, v kateri delavci uresničujejo, ali pa ne Uresničujejo, samoupravne družbenolastninske proizvodne odnose. Zato moramo uveljavljati takšno mesto in vlogo delavca v družbi, da bomo lahko uspešno presegali razredni konflikt med delavcem in upravljalcem oziroma med delom in kapitalom. Enako pomembno je tudi oblikovati in uveljaviti metodologijo samoupravnega planiranja.
VINKO BLATNIK
Podporo dobrim gospodarjem
Predsednik predsedstva CK ZKJ Alli Shukrija govoril v Krškem ob 45-letnici Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj — Ogled tovarne in JE
r
(Nadaljevanje s 1. strani)
pov, pri čemer komunisti zahtevajo večjo konkretizacijo z roki in nosilci posameznih nalog.
Tovariša Shukrijo, Marinca in druge goste so v tovarni »Djuro Salaj« ob prihodu zadržali komunisti jubilanta v odkritem uro in pol trajajočem pogovoru. Koordinator ZK V tovarni Zdenko Picelj je povedal, da ni le 210 komunistov tovarne "Djuro Salaj«, ampak tudi večina drugih delavcev pripravljena še na večja odrekanja. Radi bi le. da bi tudi drugod delali ta-
Veliko
vprašanj, kdaj odgovori
Črnomaljski komunisti o uresničevanju stabilizacije — Še veliko dela
ČRNOMELJ — Na nedavni seji občinskega komiteja ZKS Črnomelj so razpravljala strnili tudi zaključke razprav, ki sojih imeli po 13. seji C'K ZKJ o uresničevanju stabilizacije. Poudarili so. da 1MV ne bi smela biti le problem Črnomlja, Novega mesta.
• Nikakor pa se niso strinjali z gradnjo elektro plavžev na Jesenicah, saj menijo, da je težko hkrati reševati velike izgubarje (IMV, Gorenje), ki imajo tozde tudi v črnomaljski občini, ter sofinancirati tako veliko investicijo. To toliko bolj, ker je bila investicija sprejeta brez soglasja soinvestitorjev oz. porabnikov, ki jih imajo prav tako tudi v črnomaljski občini.
regije, ampak celotnega slovenskega združenega dela.
Ostro so nastopili proti izvozu nepredelanega lesa. prav tako pa tudi proti novemu sozdu Energetika, ki ni prinesel pričakovanega, ter pri tem menili, da morajo plinovod približati Beli krajini. Poudarili so, da je v občini še preslabo razvita raziskovalna dejavnost nasflloh, predvsem pa je prešibko raziskovanje zalog premoga, ki bi dalo hkrati odgovor na vprašanje, ali je smotrno graditi termoelektrarno in redno oskrbo ostalih dosedanjih porabnikov premoga ne bi bilo dovolj.
Komunisti so se vprašali, zakaj delovne organizacije odlašajo z gradnjo industrijskega tira, prav tako pa so ponovili že večkrat izrečeno kritiko slabi medsebojni povezanosti med črnomaljskimi delovnimi organizacijami oz. tozdi in njihovimi sedeži izven občine.
B. M.
Radovednost je začetek in gibalo inteligence.
J. JAVORŠEK
Živeli bi v iluziji, če bi mislili, da je zmago samoupravljanja mogoče izbojevati v eni sami bitki.
E. KARDELJ
Jezik nastaja s silnimi napori in kolikor več napora vanj vložimo, toliko bolje se razvija, toliko bolj je jasen in lep.
D. Pl RJAVEC
Spoznanje samega sebe je prvi korak od poboljšanja.
J. TRDINA
Le egoten, a pravilno in z jasnimi človeškimi perspektivami vodeni narod more doseči vse in je v resnici nesmrten.
M. MIKUŽ
Sreča se pokaže človeku le v posameznih redkih trenutkih, komaj nekajkrat v življenju.
J. KOSTNAPFEL
ko pošteno in vestno. Glavni direktor Silvo Gorenc je predstavil tovarno »Djuro Salaj« kot tovarno, ki ima stike s podjetji po vsej državi in še v kakšnih dvajsetih tujih državah. Letos bodo proizvedli nad milijonov dolarjev, uvozili pa za 280.000 ton celuloze, različnih časopisnih papirjev, valovite lepenke, embalaže in izdelkov
S
PREDAVANJE DR. MOŽINE
NOVO MESTO — V torek. 13. novembra, je Društvo ekonomistov Dolenjske obiskal dr. Možina in ob tej priložnosti v Novem mestu imel pre-. davanje o načrtovanju delovnih ciljev v sklopu organizacijskega razvoja.
Prvi festival tržnih komunikacij
Z Dolenjskega sodelovale štiri delovne organizacije
PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju je od 5. do 9. novembra potekal prvi jugoslovanski f estival tržnih komunikacij, ki se ga je udeležilo več kot 300 delavcev s področja ekonomske propagande in tržnega komuniciranja. V petih dneh so predstavili več kot 100 propagandnih filmov, okoli 70 radijskih sporočil, 190 likovnih del ter 22 primerov celovite propagandne akcije. Poleg tega je bilo udeležencem prvega jugoslovanskega festivala propagandistov predvajanih več nagrajenih filmov iz Hollywooda, Cannesa in Dublina. selekcija filmov Advertising Age iz New Yorka, predstavljena je bila videokaseta »25 let smeha v televizijski ekonomski propagandi«, plakati Borisa Bučana, razstava fotografij in ilustracij s področja propagande, ponudba množičnih medijev, delovnih organizacij in obrtnikov, ki se ukvarjajo z tržnim komuniciranjem. Pripravljena je bila tudi okrogla miza o možnostih propagandnega filma, radijske propagande, likovne kulture našega tržnega komuniciranja ter javna tribuna o predstavljenih in nagrajenih akcijah ter o poteh in stranpoteh naše propagande.
Iz dolenjskih delovnih organizacij so se festivala udeležili le predstavniki Krke, Laboda, Novoteksa in Pionirja. Pionir seje predstavil s 35. minutnim filmom »Turistična gradnja«, dvema plakatoma za ustvarjanje novega odnosa do gradbeništva ter z dvema dvajsotse-kundnima tilmoma za harmonika vrata. Novoteks je predstavil dva televizijska spota za kolekcijo oblačil »Teens«, Labod pa serijo časopisnih oglasov, prospekt ter kontaktni material (značke, nalepke, vrečke itd.). Krka se je predstavila s 30sekundnimi reklamami za kozmetiko, z vrsto radijskih sporočil in embalažo za kozmetiko Ronhill, Bonaro Baby
in Opaviz. ...........
_ , r , G, ROVAN
Zlata plaketa Avtu Kočevje
Priznanja AMZ Slovenije za pomoč in sodelovanje
KOČEVJE — Zlato plaketo in pisno priznanje je AMZ Slovenije podelila Avtu Kočevje, ki praznuje letos 35-letnico obstoja. V obrazložitvi je poudarjeno, da je plaketa-priznanje Avtu za zasluge pri razvoju dejavnosti v okviru AMZ Slovenije. Priznanje so slavnostno podelili na zadnji redni seji delavskega sveta Avta.
Na tej seji so Avtu izročili tudi pi»no priznanje , in plaketo Avtocommerce Ljubljana ter kar dve plaketi AMD Kočevje., ki letos praznuje 35žletnico obstoja.
AMD Kočevje je bilo že vse od svoje ustanovitve deležno razumevanja in pomoči Avta Kočevje pri vseh svojih
papirne konfekcije. Za papir in celulozo naj bi letos iztržili na konvertibilnem trgu nad 38 milijonov dolarjev, uvozili pa za prek 26 milijonov dolarjev surovin in rezervnih delov. V zadnjih dveh letih so zmanjšali uvozno odvisnost kar za okoli 10 milijonov dolarjev. Kljub temu pa je dohodkovni položaj tovarne slab predvsem zaradi nizkih cen rotopapi-rja, ki so pod svetovnimi. V Jugoslaviji naj bi sistemsko rešili vprašanje političnega tiska.
Tovariš Shukrija se je ob koncu pogovora prisrčno zahvalil Pavletu Predaniču za podarjeno sliko, nato pa si je z drugimi gosti ogledal tovarno in jedrsko elektrarno.
PAVEL PERC
Kočevje predlaga
Predlog za dopolnitve statuta Zveze komunistov
KOČEVJE — Tri predloge za dopolnitev statuta ZKS je v okviru razprav o predlogu sklepov 13. seje ZKJ sprejela statutarna komisija OK ZK Kočevje. Z njimi so se na zadnji seji strinjali tudi člani občinskega komiteja ZK.
Prvi predlog se nanaša na tisti del statuta ZKS, ki govori, da se lahko med dvema konferencama zamenja največ ena četrtina članov občinskega komiteja (7. odstavek 41. člena). Praksa je namreč pokazala, daje včasih zaradi različnih vzrokov potrebno zamenjati tudi nad četrtino članov komiteja.
Drugi predlog se nanaša na 2. odstavek 17. točke in pravi, naj bi bil sklep forumov in organov ZK veljaven, če je na sestanku navzoča večina delegatov oz. članov, za predlog pa jih glasuje več kot polovica vse sestave. Sedanji statut predpisuje, da mora biti navzočih nad dve tretjini delegatov. Tako navzočnost pa je, kot ugotavlja v Kočevju, v praksi težko doseči tudi zaradi objektivnih in ne le subjektivnih vzrokov.
Tretji predlog se nanaša na 21. člen, in sicer naj bi 1. odstavek dopolnili tako: »Član ZK ima pravico in dolžnost delovati v OO ZK na območju KS, v kateri živi, čeprav je organizacijsko povezan v drugi OO ZK«. V osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih je namreč premalo čutiti delovanje komunistov, ki so organizacijsko povezani v drugi OO ZK.
Ivan Rom
V vojaškem helikopterju, ki je izginil med službenim poletom od Črnomlja do Postojne in so ga našli 4. novembra na območju Velike gore v bližini Ribnice, je izgubil življenje tudi upokojeni pehotni polkovnik Ivan Rom iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah. Vojaška vaja v Črnomlju je bila njegova zadnja službena naloga. Generalpodpolkovnik Radislav Klanjšček, poveljnik teritorialne obrarpbe Slovenije, je prav po tej vaji Ivanu Romu nameraval v Postojni izročiti dekret, po katerem ga je vojaška uprava v Beogradu razrešila. Žal seje na zadnji poti lahko poslovil od službenih kolegov v Črnomlju, vesele novice o pravi upokojitvi pa ni pričakal.
akcijah. V začetku obstoja, ko je pri AMD Kočevje še delovala izredno) prizadevna tekmovalna sekcija, jej Avto vzdrževal njene motocikle1'in kril tudi del stroškov za udeležbo tekmo-; 'talcev na tekmovanjih, ko seje AMD' začelo ukvarjati z izobraževanjem voznikov, mu je Avto dal brezplačno na razpolago prostore za vzgojo voznikov. to je učilnice, kabinet, delavnice in garaže. Primerov zglednega sodelovanja je bilo še več. Omenimo naj še zadnjega: s skupnim sodelovanjem jim je uspelo urediti, da lastnik motornega vozila opravi vse posle v zvezi z registracijo na enem mestu — pri Avtu.
J. P.
Ivan Rom se je rodil 15, julija 1926 napredni delavski družini v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah. V veliki družini šestih otrok ni bilo denarja za šolan je, zato se je zaposlil najprej kot gozdni delavec. V teh letih je prišla vojna. Oče je takoj stopil kot obveščevalec na stran Osvobodilne fronte in potegnil s seboj še !5-letnega Ivana. Brata Cirila in sestro Tilko. Vsi so postali obveščevalci. Ivan se je še posebno izkazal, zato so ga v. začetku 1944 poslali na vojaško akademijo v Beograd in 1947 jo je uspešno končal. V Beogradu je začel svojo službeno vojaško pot, potem pa opravljal razne koman-dantske in štabne naloge v Vipavi, Novem mestu in Črnomlju: V tem času je bil dalj čaša tudi predavatelj na oficirski šoli v Sarajevu. V letih 1962—1964 je končal vojaško akademijo v Beogradu. Zopet se je vrnil v Novo mesto in Sarajevo, potem pa do upokojitve opravljal predavateljske in operativno-štabne naloge v pehotnem šolskem centru in poveljstvu ljubljanskega armadnega območja. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja.
NAŠA ANKETA
Strpnost množi alkoholike
Pijemo — seveda alkohol — oh najrazličnejših priložnostih. Naš človek je že tak, da najde tisoč ali še več razlogov, da se lahko naceja. Samo po Dolenjski se sprehaja okrog 15 tisoč kroničnih alkoholikov. Kar vsak tretji odrasel človek je prekomerno vdan pijači. Predvsem zato, ker gre za mnoge ljudi v najlepših letih, ko so za delo najbolj sposobni, pa tudi zaradi neštetih človeških in družinskih dram se mnogi na vse kriplje bojujejo proti temu zlu. November je celo proglašen za mesec boja proti alkoholizmu. Uspehov pa. žal. skorajda ni. Toleranca okolja in vse družbe do pitja je očitno dosti prevelika.
MIRA DA VIDOVIČ, aktivistka Rdečega križa iz Brežic: »Boj proti alkoholizmu ni uspešen, ker smo do alkoholikov vsi skupaj preveč strpni. V delovnih organizacijah so zelo prizanesljivi do njih in čeprav jim povzročajo težave, ne vrtajo za vzroki. Najbolj me boli nespoštovanje dogovorjenih ukrepov. Mislim na točenje alkoholnih pijač zjutraj pred začetkom delovnega časa in točenje "alkohola mladoletnikom.«
ANTON ZAJC, vodja pravne službe^ črnomaljskem Beltu: »V disciplinski komisiji imamo veliko dela z alkoholiki. Žal kroničnega alkoholika največkrat odkrijemo šele takrat, ko je že .odpisan". Seveda disciplinska komisija ne more prisiliti alkoholika k zdravljenju, lahko mu le svetuje. Kar poznam primerov, je bilo zdravljenje uspešno le pri desetini pacientov. Seyeda je za uspešno zdravljenje alkoholika najpomembnejša njegova pripravljenost in trdna volja ter, ne nazadnje, pomoč družine.«
TINE LOGAR, natakar v Mercatorjevem bifeju v Metliki: »Pri nas ni ničvideti, da bi bil kakšen mesec boja proti alkoholizmu. Čeprav je denarja vedno manj, ljudje nič manj ne pijejo. Vsaj pri nas promet ni nič manjši. Res pa je, da imamo veliko prehodnih gostov, ki na hitro spijejo kozarček, kavo in kaj zraven, kajti pred bifejem je avtobusna postaja. Sicer pa ni čudno, da ljudje raje pijejo vino kot sok, saj je vino že skoraj cenejše.«
Dr. ANTON KVASIČ, vodja dispanzerja za socialne bolezni v Novem mestu: »Čemu sploh govoriti o boju proti alkoh-' olizmu, če se v vsakodnevnem življenju obnašamo ravno nasprotno? Na vseh področjih skrbimo, kako bi gačimvečspi-li in kako bi iz potrošnikovega žepa vzeli čimveč denarja. Kot družba bi se morali jasno opredeliti ali za podpiranje pitja in nadaljnjo socialno diferenciacijo ali za ne-pitje in socialno blagostanje ter napredek družbe.«
ZDENKA DIVJAK — ZALOKAR, psihologinja na Centru za socialno delo v Sevnici: »Stanje je enako zaskrbljujoče, če ne še bolj kot pred letom. Tudi po štirih letih naša'občina ne premore koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL. Ne zanikam naporov posameznikov, vendar menim, da poglavitno breme tega boja nosijo žene in otroci, ne pa institucije, ki so za to poklicane. Problema alkoholizma se vsak raje izogne, čeprav spada boj proti njemu v njegovo delovno dolžnost.«
JANEZ RAKAR, referent za zavarovanje v Trimu v Trebnjem: »Popolnoma razumljivo se mi zdi, da kdaj pa kdaj spijemo kozarček. Jasno pa je, da alkohol ne sodi na delovno mesto, za volan in še kam. V naši delovni organizaciji glede alkoholizma vedno strožje ukrepamo, pa ne samo v mesecu boja proti alkoholizmu. Res je. da ta boj proti alkoholizmu v vsakdanjem življenju vedno znova izgubljamo. Če bi bilo več možnosti za kulturno zabavo in šport, bi bilo manj alkoholizma.«
ADOLF MIHELIČ, čuvaj pri Avtu v Kočevjti: »Kljub vsem mesecem boja proti alkoholizmu ljudje ne pijejo manj. Tudi letos, čeprav je uenarja občutno manj, promet po gostilnah in bifejih ni nič manjši. Kako je v naši delovni o-ganizaciji? O tem ne bi dajal izjav. Če pa govorim na splošno: kot slišim, tudi v podjetjih ni pravega uspeha v boju proti alkoholizmu.«
SLAVICA OVEN, tajnica SIS za otroško varstvo in socialno skrbstvo v Ribnici: »Nekateri skušajo svoje probleme reševati tako, da se napijejo. Menim, da pi sjabo, kaj popiti, če se tudi kaj dobrega poje. Vse, kar je zmerno, tudi zmerno uživanje alkohola, ne škodi. Gotovo pa škoduje vse, kar je pretirano. Značilno je, da kadar standard pada, ljudje več pijejo.«
JOŽE BOŽIČ, izmenski obratovodja v tozd Energija krške Tovarne celuloze in papirja: »Naša tovarna je bolj odprta kot včasih. Če pride delavec vinjen, ga moram zavoljo njegove varnosti celo pospremiti domov. Če ima kdo rojstni dan in ponudi pijačo, ni tako hudo. toda ko začne pijačo skrivati, je navadno že zasvojen. Uživanje alkohola je pri nas včasih preveč samoumevno, zato je alkoholizem tako zlo.«
DOLENJSKI LIST
"A 'm ** ar t
4L	Arafc-4»	a.	...	i	A	A	«.	4z	X	t'	9?	‘S	O	V:	■
Št. 46 (1840) 15. novembra 1984
Kisla resnica o letošnjem vinu
Metliška Vinska klet je dobila 40 odst. manj grozdja kot lani pa še bolj kislo je bilo — Letošnji letnik ne bo dal vrhunskega vina — Trgatev po spisku
METLIKA — Ne samo da belokranjska vina letošnjega letnika ne bodo po kakovosti taka kot lanska, tudi primanjkovalo jih bo, tako kot vseh slovenskih vin. Ker so vedeli, da bo letošnja letina slabša, so v metliški Vinski kleti pričakovali manjši odkup grozdja, in to za kakšnih 20 odst., v resnici Da so dobili kar 40 odst. mani prnzrlia kot lani
snici pa so dobili kar 40 odst. manj grozdja kot lani.
Kljub temu da seje letošnja trgatev v Beli krajini začela tri tedne kasneje kot lani, je bilo grozdje bolj kislo, kar 2 do 3 odst. je bilo manj sladkorja.
Kljub temu po mladih vinih v kleti sklepajo, da bo kakovost vina dobra, jasno pa je, da to ni letnik za visoka odličja in da bo zlatih medalj bolj malo. Nobena pošiljka grozdja ni dosegla vrhunske kakovosti, kar seveda pomeni, da letošnji letnik ne bodal
ZADNJA JESENSKA DELA NA POLJU — Pridelki so zvečine pospravljeni in ljudje pripravljeni čakajo zimo. Zadnje nenavadno lepe in tople novembrske dni so kmetje izrabili še za zadnja jesenska dela na poljih, med katere sodi tudi pospravljanje pese. Posnetek je z Brajkovičeve njive pri Zelebeju kjer jim je pomagala peso pospravljati soseda Marija (Foto: A. Bartelj)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek je bila novomeška tržnica zelo slabo obiskana. Prodajalci so zasedli samo nekaj stojnic, več kot pol tržnice pa je bilo na živilskem delu prazne. Prodajali so le nekaj solate po 100 din kilogram,sirčke, peteršilj, smetano in špinačo.
Stalne stojnice pa so imele kot običajno dobro izbiro. Zelo gredo v promet mandarine po 160 din kilogram. Čeravno so videti zelene. so dobrega okusa, zato kupci raje segajo po njih kot po dragih jabolkih. Obrtniški del tržnice je bil sicer založen, vendar tokrat ni bilo videti dosti kupcev.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 150 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, in 138 pujskov, starih od 10 do 12 tednov. Lastnika je zamenjalo 181 živali. Za mlajše je bilo treba odšteti 4.000 do 6.000 din, za starejše pa 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 298 pujskov, starih do 3 mesece, in 8 pujskov, starih nad 3 mesece. Prodali so 187 mlajših živali po 250 din kilogram žive teže in 6 starejših po 180 din kilogram.
Krmil manjka
Proizvajalci koruze in žit zahtevajo več
KOČi:V II — Zakaj v kočevskih trgovinah ni krmil za živino, medtem ko jih je v trgovinah na Hrvaškem dovolj? To je bilo delegatsko vprašanje delegacije občinske konference Zveze združenj borcev na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje, čeprav bi ga prej pričakovali od delegacije kmetij-cev ali kake krajevne skupnosti.
Nama je odgovorila, da dobiva vedno manj krmil, ker imata prednost družbena proizvodnja in kooperacija. Pri nabavi otrobov so vezani na količinski odvzem moke I.etos so skupno prodali 17.500 kg otrobov, krmilne moke, ovsa. koruze in ostalih krmil. Prodaja pšenice za krmila pa je v naši republiki z zakonom prepovedana.
Trgopromet je odgovoril, da so težave s preskrbo krmil vedno večje, ker proizvajalci koruze in drugih žit nočejo prodajati teh proizvodov po uradno določeni ceni. trgovina pa po višjih cenah ne sme kupovati. Koruzo Vojvodina izvaža ali prodaja tovarnam močnih krmil, pri otrobih pa imajo prednost proizvajalci pšenice in zato tudi otrobov ni dovolj. V okviru SOZD Mercator tudi sovlagajo v melioracije kmetijskih površin PIK Sirmium Sremska Mitroviča in sicer zato, da bodo proizvodnjo koruze in drugih žitaric povečali in da bo tako tudi oskrba na našem območju boljša.
Kmetijski
Ni sadike brez etikete
Zaradi nejevernežev naj še enkrat ponovimo: če zemlja le še ne zmrzuje, sta november in december najbolj primerna meseca za sajenje sadnega drevja, in zdaj je tisti čas, ko se je treba odločiti o nakupu sadnih sadik. Pri tem ne pozabimo, da gre za odločitev s trajnimi posledicami, kar pomeni, da ne smemo gledati samo na ceno, marveč predvsem na kakovost.
V Sloveniji je dokaj bogat izbor sadik, kijih ponujajo drevesnice in njihovi kooperanti. Torej ne bi smelo žiti težko dobiti zares prvovrsten sadilni material. Že na zunaj je moč ugotavljati kakovost. Enoletna sadika naj ima (dobrozaraščeno)cepilno mesto najmanj 15 cm nad zemljo, deblo mora biti debelo vsaj 1 cm, korenine pa dolge od 15 do 20 cm, brez gomoljčkov ali rakastih izrastkov. Imeti morajo vsaj pet posamičnih korenin, deblo pa naj bo visoko nekako en meter, izjema so lc hruške, cpljene na kutini.
9 Velja pravilo, da se sadika tem raje prime, čim mlajša je. Najbolje je kupiti in saditi enoletne sadike, ki imajo dozorel les, kar pomeni, daje listje odpadlo samo od sebe, ne pa, da ga je oskubel drevesničar v želji, da bi bil s sadikami prej na trgu in da bi prehitel konkurenco. Natančno je treba ravneti tudi pri prevozu in začasnem skladiščenju sadik, ki morajo biti zavarovane pred osušitvijo ali mrazom. Najbolje se držijo prek vratu zakopane v vlažen pesek v primereni kleti.
Vsaka sadna sadika mora biti označena, kot to zahtevajo razmeroma strogi predpisi. Na obvezni etiketi morajo biti navedeni osnovni podatki — od sorte in podlage do natančnega naslova drevesničarja. Etiketa pomaga vzdrževati red, saj bi sicer neukemu kupcu lahko vsilili mačka v Žaklju, podobno, kot se še vedno dogaja s trtnimi cepljenkami. Kot zanimivo novost naj navedemo, da se na trgu pojavljajo, tudi že pri nas, brezvirusne sadike, ki so sicer dražje, vendar večjo ceno poplačajo s tem. da dobro uspevajo tudi ha slabših in utrujenih tleh. Tako na primer ponuja krški Agrokombinat, tozd Sadjarstvo, brezvirusne sadike jagod, ki bodo naprodaj marca in aprila prihodnje leto v hladilnici Stara vas pri Krškem.
Inž. Ivk L.
!
4
0
0
0
4
4
\
;
0
1
0 0 0 0 0
*0
0
0
0
1 0 0 0
'0
0
0
0
0
0
0
0
4
0
4
nobenega vrhunskega belokranjskega vina.
Vendar bodo belokranjska vina letošnjega letnika pitna in prijetnega okusa, malo lažja, kakršna imajo ljudje radi. Kot rečeno, bo na trgu belokranjskih vin primanjkovalo, zlasti belokranjca in roseja. medtem ko bo metliške črnine dovolj, kajti vinogradniki so zase obdržali v glavnem belo grozdje, črno pa dali v klet. Rose bo v prodaji že decembra, kajti lanske-, ga je zmanjkalo že oktobra, se pravi, da je pošel v pol leta, saj so ga dali v prodajo aprila, belokranjec in metliška črnina pa bosta v prodaji januarja.
Na trgu prva arhivska metliška črnina
Gre za vrhunsko metliško črnino letnika __________1979____________
METLIKA — Metliška Vinska kletje pred kratkim dala v prodajo arhivsko metliško črnino. Gre za prvo arhivsko belokranjsko vino sploh. To je metliška črnina vrhunskega razreda, letnik 1979, ki v steklenicah zori od leta 1980. Pogoj, da je neko vrhunsko vino arhivsko, je, da morajo od trgatve do prodaje preteči najmanj štiri leta. Arhivske metliške črnine ni veliko. manj kot 4.000 buteljk, prodajajo pa ga v specializiranih trgovinah in vinotekah.
To vino dokazuje, da ima vrhunska metliška črnina pogoje za staranje. .Naslednja letnika, ki sta sposobna za arhivsko vino; sta letnika 1981 in 1983.
Letos so v Vinski kleti odkup grozdja organizirali tako, da ni bilo zastojev in čakanja, in tako bi bilo tudi, če bi dobili lanske količine grozdja. Za količinsko najmočnejši sorti, modro frankinjo in žametno črnino, so na osnovi prijav izdelali poimenski spisek za sprejem grozdja in temu so vinogradniki prilagodili trgatev. Tak način bo ostal tudi za naprej.
A. B.
LETOS NI BILO POZNE TRGATVE
METLIKA — Čeprav so v delu zadružnih vinogradov na Vinomeru tudi letos trgali laški rizling v začetku novembra, tako kot lani. letošnja trgatev ne vel ja za pozno, ker je vegetacija močno zamujala in seje tudi druga trgatev začela kasneje kot lani. Letos je zorenje grozdja veliko manj pospeševalo pridobivanje skladkorja in tako je imelo letošnje grozdje laški rizling kar za 8 odst. manj sladkorja kot lanski letnik. S. pozno trgatvijo torej ne bo nič. bodo pa v kleti iz tega grozdja proizvedli kakovosten laški rizling.
NA ŽEFRANOVI KMETIJI
Pred kratkim smo imeli naravoslovni dan in smo ga preživeli na Žefrano-vi kmetiji v Gotni vasi. Najprej smo si ogledali hleve, kjer imajo veliko govedi. Prijazna gospodinja nam je, pokazala. kako molzejo s pomočjo molznega stroja. Ogledali smo si tudi silose, kjer silirajo hrano za živino. Gospodar nam je pokazal vse vrste orodja in strojev, kijih rabijo na kmetiji. Pogledali smo še v svinjak, kjer so krulili prašiči. Nato smo šli na polje, kjer smo reševali naloge, ki nam jih je dala tovarišica. Zatem smo 'pobirali jabolka, gospodinja pa nam je pokazala, kako se na kolovratu izdeluje ovčja volna. Na koncu nas je gospodinja 'postregla z domačim kruhom in jabolčnikom.
MAJA K1NCL, 5.a OŠ 15. divizije Novo mesto
r
s
I
s
>
s
I
N
I
S
I
s
I
\
I
N
I
S
I
s
I
s
*
s
I
N
I
S
I
N
I
S
I
S
Ovira razdrobljena zemlja
V črnomaljskem kmetijstvu dali prednost komasacijam in agromelioracijam — Zajeli 800 ha
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo primernih dobrih 19 tisoč hektarov površin, torej njiv, travnikov, sadovnjakov in vinogradov. V poprečju pride na prebivalca kar dober hektar kmetijskih površin, kar je razmeroma veliko v primerjavi z metliško (0,38 hektara
umom-fr'* ux*im
jointnifAiMtirtfA
nosti ter gradnjo živinorejskih objektov.
Vzporedno bodo morali učinkovito povezati kmetijsko proizvodnjo z industrijsko predelavo in tudi s porabo, s tem pa odpraviti zastoje in prekinitve v oskrbi gospodarstva in prebivalstva. Predvsem nujna je ureditev sodobne oskrbe z mesom ne le v občini. ampak tudi v regiji.
B. M.
\
I
S
l.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja-Tit Doberšek
Dolivanje vina
Ko smo nalivali mošt v sode, zaradi vrenja mošta sodov nismo do kraja napolnili, gornji del soda je ostal prazen. Med burnim vrenjem je, poleg ogljikovega dvokisa, izhlapelo iz soda še nekaj vode, pa tudi alkohola, kar zmanjša količino tekočine v sodu še za 1 do 3%. Tako je po burnem vrenju mošta nastal na vrhu soda kar znaten prazen prostor.
Dokler mošt burno vre, prazen prostor na vrhu soda izpolnjuje ogljikov dvokis, ki se sprošča pb vrenju mošta. Zato med burnim vrenjem mošta zaradi praznega prostora na vrhu soda za mošt oziroma za nastajajoče vino, ni nobene nevarnosti, ker ogljikov dvokis preprečuje dostop kisika (zraka) do mošta in vina.
Po burnem vrenju mošta se stanje spremeni. V praznem prostoru na vrhu so^la prihaja vino v stik z zrakom. S tem se ustvarjajo ugodne razmere za oksidacijo vina in za delo drobnoživk, ki za svoj razvoj rabijo kisik (aerobne drobn-oživke). Pri takem hranjenju vina (po burnem vrenju s praznim prostorom na vrhu soda) prihaja do škodljivih pojavov v vinu. Najpogostejši škodljivi pojav je okus po zraku, vino je prazno, ker prazen prostor nad vinom pospešuje izhlapevanje preostalega ogljikovega dvokisa v vinu, ki daje vinu svežost, zaradi zračenja se izgublja tudi aroma. To je sicer še najmilejša okvara vina v nepolnih sodih, vednar nam tudi ta okvara zmanjšuje kvaliteto vina. Po daljšem obdobju hranjenja vina v nepolnih sodih se (zlasti pri alkoholno bolj šibkih vinih) pojavi na površju vina v nepolnem sodu največkrat bela prevleka v obliki tanke mrenice, ki polagoma debeli, to so glivice vinske bolezni kana (bersa — vinski cvet). Delovanje te glivice povzroči, da že čisto vino postane ponovno kalno, alkoholno šibkejše, po okusi vodeno. pravimo, da je mlačkasto.
Spremljevalec tega procesa je nadaljnje slabšanje vina, ki vodi v cikavost, ker se v takem vinu začno razmnoževati še ocetne bakterije, ki razkrajajo alkohol v ocetno kislino. Končni rezultat take okvare je cikavost vina, ki je v glavnem neozdravljiva bolezen vina.
Dolivanje vina po burnem vrenju mošta v glavnem prepreči opisane nevšečnosti. Vino dolijemo takoj po burnem vrenju mošta, torej še v času tihega vrenja vina. Pri tihem vrenju vina, ki traja 6 do 8 tednov, se sprošča premalo ogljikovega dvokisa, ki bi bil sposoben obvarovati površino vina v nepolnem sodu pred škodljivim delovanjem dostopa zraka do vina. Dolivanje vina nato obnavljamo ves čas shranjevanja vina do porabe oziroma prodaje. Dolivanje vina oziroma kontrolo praznega prostora v sodu opravljamo enkrat na teden.
Za dolivanje vina si že ob natakanju moštov v sode (najpozneje pa ob prvem pretakanju) rezerviramo ustrezno manjšo količino vina, s katerim dolivamo glavno zalogo vina. Manjše zaloge vina za dolivanje lahko hranimo tudi v balonskih ali kakih drugih steklenicah. Razumljivo je. da bomo belo vino dolivali le z belim vinom, rdeče vino pa le z rdečim. Če imamo belo sortno vino (beli burgundec, laški rizling id.), to vino dolijemo z istim vinom, če pa istega vina nimamo, ga dolijemo s sortno nevtralnim belim mešanim vinom (n. pr. s kraljevino). Sortno rdeče vino, kot je na primer modra frankinja ali game, lahko dolijemo z nevtralnim cvičkom (žametno črnino).
Mlada vina dolivamo z mladim vinom, stara vina s starim. Izjemno lahko dolivamo mlado vino s starim vinom, ne pa obratno. V vsakem primeru mora biti vino, s katerim dolivamo, popolnoma zdravo, saj bi si s količkaj pokvarjenim vinom pokvarili vse vino.
T. DOBERŠEK
1
>
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
>
I
s .
I
k
\
Kmečka jabolka na Avstrijsko
Kmečko sadje — Možnost, za katero se že dolgo ni nihče zanimal
na prebivalca) in novomeško (0,50 hektara na prebivalca) občino. Vendar pa so razdrobljena zemljišča v črnomaljski občini velika ovira za intenzivnejšo proizvodnjo.
Glede na naravne možnosti in s sodobnejšo tehnologijo v kmetijstvu imajo v občini realne možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje za dobrih 50 odst. ali do leta 1995 v povprečju 4 do 5 odst. letno. Zato pa bo potrebno trajno ohranjati in pridobivati nove kmetijske površine, oblikovati organizirano zasebno kmetijsko proizvodnjo in strokovno usposabljati kmete. V povezavi z raziskovalno skupnostjo bodo izdelali študije o proizvodni usmeritvi kmetij, organiziranju dodatnih dejavnosti, uvajanju novih kultur in sodobne tehnolgoije. med drugim pa dali poudarek možnostim za razvoj kmečkega turizma, čebelarstva, domače obrti.
Kot je zapisano v smernicah za pripravo dolgoročnega plana črnomaljske občine do leta 1995 oz. 2000. bodo proizvodnjo v občini organizirali po rajonih: nižinski predel bo namenjen predvsem kmetijstvu, obrobni in višinski predel pa živinoreji. Po rajonih pa bodo opravili tudi posebne intervencije za usposabljanje zeml jišč za intenzivno proizvodnjo. Prednost bodo dali agromelioracijam in komasacijam. ki bodo zajele okrog 800 hektarov zemljišč. Usposobili bodo hribovske pašnike, pospešili organiziranje strojnih in proizvodnih skup-
SEVNICA — V petek zarana je bil Justin Mlakar iz Hudega Brezja s svojim zetorjem in težko naloženo prikolico prvi v koloni podobnih vozil pred kmetijsko mostno tehtnico. Prikolica se je dobesedno šibila pod zrelim
KOLEDNIK GRE DOBRO V PRODAJO
METLIKA — Kolednik, vrhunski laški rizling pozne trgatve lanskega letnika metliške Vinske kleti, gre zelo dobro v prodajo, še več, tržišče bi ga rado več,,kot ga je klet pripravljena dati. Proizvedli so namreč 10.001) buteljk tega izvrstnega vina in letos ga bo skupaj v prodaji le 3.000steklenic, približno toliko tudi prihodnje leto.
tovorom. Stranice so bile visoko podaljšane.
»eo 8 din bojda plačujejo. Sprva so po 9.50. Domače predelovalne tovarne javno oglašajo, da imajo surovin zadosti. Še dobro, da so pri Mercatorju. sevniškem Kmetijskem kombinatu. našli kupca na Avstrijskem,-je dejal kmet Justin Mlakar.
Kako tudi ne bi bil vesel! Za kmečka jabolka se že dolgo ni nihče zanimal. Nekaj jih je bilo tu in tam po-
dobrodušno de Justin, čakajoč, da, odpelje po novo bero. Ravno te kmečke stare jablane so namreč vsem ujmam navkljub bujno obrodile.
A. Ž
ZA VARNO » TRAKTORSKO VOŽNJO
ČRNOMELJ. METLIKA — Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter kmetijski zadrugi obeh belokranjskih občin in AMD Bela krajina pripravljajo dopolnilno izpopolnjevanje za varno in varčno vožnjo s traktorji in praktično usposabljanje za tehnično vzdrževanje in najenostavnejša popravila traktorjev. Program bo potekal po naslednjem razporedu: Vinica: 18. I L ob 9. uri v gasilskem domu. Dragatuš: 24. 11. ob 16. uri v kulturnem domu. Metlika: 25. 1 L.ob 9. uri v vinski kleti. Podzemelj: 30. 11. ob 16. uri v osnovni šoli. Črnomelj: 2. 12. ob 9. uri v gasilskem domu in v Integralu. Semič: 8. 12. ob 16. uri v prosvetnem domu. Adlešiči: 9. 12. ob 9. uri v gasilskem domu in v Starem trgu: 15. 12. popoldne v Uniorju.
JUSTIN MLAKAR — »Za ta denar ne moreš drugega kot plodove otresti.«
rabljenih za sadjevec, ki ob predragem pivu spet postaja zanimiv. Vse preveč pa jih gnije pod drevesi.
• Avstrijci že vedo. kaj kupujejo. Stara, omalovaževana kmečka jablana namreč večinoma ni škropljena. Tak sad je na Zahodu dobrodošel tudi za predelavo.
»Noben dinar v današnji draginji ni odveč. Zanj se je treba le skloniti,-
Za varstvo kvalitetne zemlje
Nove cene za spre-membo namembnosti
ČRNOMELJ — Na nedavnih sejah zborov tukajšnje občinske skupščine so delegati sprejeli predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Zaradi pomanjkanja najkvalitetnejših obdelovalnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji je razmerje med odškodnino za najslabšo in najkakovostnejšo kmetijsko zemljo 1 : 10. Tako bo za kvadratni meter zemlje I. katastrskega razreda pri spremembi namembnosti zemljišča potrebno plačati odškodnino v višini 400 dinarjev. V Črnomlju in okolici spada največ zemljišč, kjer bo moč zidati, v V. katastrski razred, torej bo za nv pri spremembi namembnosti potrebno odšteti 60 dinarjev. K temu pa je potrebno prišteti še ceno m-stavbnega zemljišča, ki znaša sedaj 150 dinarjev. Ta sprememba dogovora bo seveda začela veljati šele potem, ko jo bo sprejel najmanj 40 udeleženk dogovora v Sloveniji.
'DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Pritegne vsebina
Ob oceni dela SZDL naj bo kritika ustvarjalna
NOVO MESTO — V drugi polovici novembra se bodo na območju novomeške občine zvrstile programske seje krajevnih konferenc SZDL, ki naj bi dale kritičen pregled enoletnega dela, hkrati pa obravnavale najbolj žgoče zadeve v posameznih okoljih s predlogi za rešitve. Na to ne bi smeli pozabiti, kajti ob golem naštevanju težav in kritiko vsevprek se razmere ne bodo spremenile.
Predvsem bi se morala SZDL potruditi z obveščanjem krajanov in takim dnevnim redom, ki bo ljudi zanimal, da se ne bi ponovili lanski posamezni primeri, ko je prišlo na množične sestanke več funkcionarjev in razlagalcev gradiv kot pa delovnih ljudi. Potrebno bo oceniti uresničevanje krajevnih načrtov in vzroke zatikanj, delegatski sistem, pregledati celotno delo organizacij in društev v krajevni skupnosti, pri tem pa ugotoviti tudi delež komunistov.
Ponekod so žgoča vprašanja kmetijstva, drugod delo hišne samouprave. Politika samoprispevka in uporaba teh sredstev pa verjetno zanima tako mestne kot vaške krajane. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah bo na marsikatero vprašanje težko dati odgovor, raje pa imajo ljudje odprte karte in resnico kot pa optimistične napovedi funkcionarjev, ki iz leta v leto ostajajo iz »objektivnih« vzrokov neuresničene.
Vsekakor so mimo časi, ko so bili ljudje pripravljeni na sestankih poslušati slabo branje nerazumljivih gradiv,
R. BAČ ER
BOGATEJŠI SKLAD
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: Ljubica Gluecks iz Novega mesta
194,50	din namesto honorarja za zdravstveno predavanje, Gorjanci—T-OZD Gostinstvo Novo mesto 4.000 din namesto venca Štefanu Ravnohribu, OOS Srednje kmetijske šole Grm
2.000 din namesto cvetja na grob za umrlega družinskega člana Struna, Breda Bučar iz Otočca 2.000 din namesto venca pokojni Zevnikovi mami iz Čadraž in OK ZSMS Novo mesto
3.000 din namesto venca pokojnemu Nedeljku Jevščku. OO RK Novo mesto se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
ŠELE PO TREH TEDNIH ODKRIL IMENA PRETEPAČEV
LOPATA — 44.1etni Stanislav Zore iz Lopate je v nedeljo prijavil novomeškim miličnikom, da sta ga 20. oktobra okoli 17. ure v gostilni Hočevar na Prevolah napadla in pretepla Franc Robida in Milan Novak ter ga pri tem hudo poškodovala.
Poškodbe Stanislava Zoreta so bile tako hude, da se še sedaj zdravi v novomeški bolnišnici, nejasno je le, zakaj je o napadu in povzročiteljih molčal toliko časa.
ZAKAJ NE KOMISIJSKA TRGOVINA?
NOVO MESTO — Program razvoja novomeške trgovine je obsežna »študija, v kateri je nakazana možnost za razvoj trgovine v naslednjih letih. Ob tem, ko gradivo kajpada našteva med tipi trgovin veleblagovnico, samopostrežnice, celo diskontno trgovino in potujočo trgovino, pa bi kazalo razmisliti še o komisijski trgovini.
Zelo različno o predlaganih sklepih 13. seje
Novomeški komunisti se bodo k sklepom 13. seje CK še vračali — Danes sklepna ocena na komiteju
NOVO MESTO — V novomeški občini so se do 10. novembra v večini od 170 osnovnih organizacij ZK zvrstile razprave o predlogu sklepov s 13. seje CK ZKJ. ni pa bila naloga povsod opravljena.
Po vsebini in kvaliteti so bile dosedanje razprave med komunisti novomeške občine zelo različne. Medtem ko so ponekod kritično obravnavali napake zlasti pri drugim, okrog sebe in »navzgor«, pa so komunisti prene-katerih delovnih okolij skušali pomesti predvsem pred domačim pragom.
Ker so predlogi sklepov 13. seje zelo obširni in zavezujoči, so v posameznih organizacijah načeli le tiste sklepe, ki jih najbolj zadevajo, k ostalim pa se bodo vračali še na naslednjih sestankih. Med 170 osnovnimi organizacijami ZK v novomeški občini jih je bilo 13 vključenih v program Centra za družbeno raziskovanje pri CK ZKJ. V teh okoljih pa so bile razprave, snemane na magnetofoni še bolj temeljito pripravljene.
Na seji občinskega komiteja, sklicani za 15. november, bodo široke javne razprave med komunisti strnili v oceno, hkrati pa se bodo dogovorili za aktivnosti med članstvom.
R. B.
Koliko bo kupčev žep še zmogel?
Do konca septembra letos je občinska SIS za cene zavrnila 7 zahtevkov za podražitve kot neutemeljene, ostalih 170 vlog pa potrdila
NOVO MESTO —V novomeški občini so se ob tričetrtletju cene gibale v dogovorjenih okvirih, za kupčev žep pa so bile podražitve precejšnje. V nekaterih dejavnostih so bile novomeške podražitve hujše, kot je znašalo republiško povprečje. Zakaj?
Najbolj se pozna podražitev stanarin za 40,6 odst., v Sloveniji pa je na tem področju doseženo 30,6-odst. povečanje cen. Vzrok je v tem, ker so bile prejšnja leta stanarine v novomeški občini toliko nižje od republiškega povprečja. V obrti je obraten primer, saj občinske podražitve ne segajo čez 25 odst., v republiki pa je zabeležena skoro 35-odstotna rast cen obrtnim storitvam. Pri komunalnih storitvah so Novomeščani spet za okrog 3 odst. višji, kot je republiško poprečje zaradi raznih težav z vzdrževanjem vodovodov itd.
Na področju kulture so v novomeški občini letošnje podražitve le 4,67-odstotne, (v SRS 6,3 odst.), na podr-
očju prometa in ptt so novomeške nove cene za 1,8 odst. nad republiškim poprečjem.
Gostinci so z novimi ceniki navalili na skupnost za cene že pred nastopom glavne sezone, saj so oddali 133 vlog za nove cenike, v katerih so večinoa dosegli 20- do 45-odstotno podražitev hrane, 20- do 48-odstotno podražitev alkoholnih pijač itd. SIS za cene je od 29 strank zahtevala dopolnitev vlog in ponovno proučitev zvišanja cen, tako da je bilo naknadno uskladenih 20 cenikov. V 7 primerih so vloge za podražitve takoj zavrnili, ker sploh niso bile utemeljene.
Izdelki obrtnikov so se do konca septembra letos podražili v občini za
Razmere silijo v združitev
Krkina zdravilišča in gostinski obrati bodo od 1. januarja 1985 pod eno streho — Enotne akcije
NOVO MESTO — Oktobra letos so se delavci Krkinih zdravilišč in tozd Otočec odločili na referendumu za združitev, ker vidijo v tem možnost za trdnejšo bodočnost in razvoj. Predvsem gre za učinkovitejši prodor na tuja tržišča.
Oba tozda sta se pripojila tovarni Krka v letih 1973 in 1975, doslej pa je Krka vložila okrog 600 milijonov dinarjev v razvoj zdraviliške dejavnosti in razne adaptacije gostinskih objektov. Vse do leta 1978 sta oba tozda dokaj donosno poslovala, kasneje pa je mo-
Večje pomoči in porodniške
Letos mineva 55 let predšolske vzgoje v novomeški občini — Za otroško varstvo nekaj več denarja
NOVO MESTO — Medtem ko je leta 1949 novomeška občina premogla en sam vrtec, v katerem je bilo sprva le 10 otrok, je bilo v lanskem letu v organiziranem varstvu v vrtcih že 2.084
Največ »plavili«
Letos že 42 disciplinskih primerov v Beti
METLIKA — Disciplinska komisija Beti je letos obravnavala zaradi raznih prekrškov že 42 delavcev, od tega samo enega iz vseh štirih zunanjih temeljnih organizacij. Samo pri eni delavki seje izkazalo, da ni kriva, ker je, noseča, odklonila nadurno delo. Največkrat gre za neupravičene izostanke z dela, tako imenovane plave, sledi pitje alkohola na delovnem mestu, male tatvine in malomaren odnos do dela.
Največkrat je komisija izrekla ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja od pol leta do enega leta. samo enkrat je bila kazen denarna, doslej njso izrekli nobenega ukrepa premestitve, za lažje kršitve pa so izrekli javne opomine.
Pri prijavah za disciplinski postopek pa se kaže prevelika prizanesljivost do napak, kršitev in slabega dela ljudi, saj je osnovna organizacija sindikata samo enkrat predlagala, naj se proti delavcu sproži disciplinski postopek, v vseh ostalih primerih pa je to storil direktor tozda.
malčkov v 20 vzgojnovarstvenih enotah. Novomeška občina je posvečala varstvu in vzgoji predšolskih otrok vsa ta leta veliko skrb in jo bo tudi v bodoče.
S takim kratkim uvodom šo se delegati na petkovi skupščini novomeške skupnosti otroškega varstva spomnili pomembnega jubileja — 55-letnice predšolske vzgoje v novomeški občini. Na seji so delegati sprejeli dodatek k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok za leto 1984, pa rebalans finančnega načrta skupnosti za letos. Po njem bo imela skupnost na voljo skoraj 350,9 milijona din namesto predvidenih 312,9 milijona. Razlika bo šla za povečanje denarnih pomoči otrokom (lete se po sklepu skupščine povečajo od
1.	septembra dalje za povprečno 37 odstotkov), za valorizacijo osebnih dohodkov zaposlenih, ki so hudo skromni, za večje materialne stroške vrtcev, za druge vzgojnovarstvene dejavnosti, za subvencioniranje hrane učencev in otrok v vrtcih, za investicijsko vzdrževanje itd. Ker pa trenutni dotok sredstev kaže, da razlika verjetno le nc bo tolikšna, kot je bilo videti bo decembra potreben morda še en rebalans.
Delegati so potrdili tudi financiranje redne dejavnosti vrtec v letu 1984, male šole in 80-urnega vzgojnega programa ter predlog sprememb samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu, po katerem bodo nadomestila valorizirali že s 1. decembrom.
rala Krka preko svojih skupnih skladov pokrivati delo poslovanja v obeh kolektivih, ker sta bila na meji rentabilnosti. V letošnjem letu je finančni položaj še slabši. Zaradi splošnih zaostrenih gospodarskih razmer, ki se v gostinstvu in v zdraviliščih še toliko bolj kažejo ob padcu življenjske ravni, bosta oba tozda potrebovala znatna Krkina sredstva, tako da bodo zaradi tega ostale dejavnosti prizadete.
Tak položaj prisiljuje zdravilišča in gostinstvo k izboljšanju organizacije dela in poslovanja, pod skupno streho pa bo težave laže premagovati. Zdravilišča in gostinstvo imajo zdaj skupno 1.300 ležišč in 3.400 sedežev v gostinskih dejavnostih, nadaljnjih 2.500 sedežev pa je še v vrtnih zmogljivostih in pri bazenih.
Skupno upravljata združena tozda zdravilišč in gostinstva preko 70 večjih in manjših objektov, imata pa tudi nad 200 hektarov parkov in zemljišč.
Velik zdraviliški potencial bo poslej imel enotno propagandno službo, komercialo in nabavo, osnovni cilj vseh teh pa je privabiti več tujih gostov. V zvezi s tem že tečejo akcije in dogovori z domačimi in tujimi turisti-čno-potovalni agencijami od Ljubljane do Amerike, Izraela in bližnjih sosednjih držav. Za boljšo zasedenost zdravilišč z domačimi pacienti pa navezujejo tesnejše sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami.
R. BAČER
poprečno 20 odst., od tega kruh in pecivo za 13 do 25 odst., taksi služba in zasebni avtoprevozi za 28 odst., cene v družbenih dejavnostih, kot so vrtci, dom starejših. Dolenjski list itd., pa so narasle poprečno za 38 odst.
Po 1. septembru velja nov režim za cene, po katerem se cene v gostinstvu in nekaterih drugih dejavnostih prosto oblikujejo, vseeno pa ne morejo s cenami navzgor v letošnjem letu za več kot skupno 40 odst. Novih cen sicer ni potrebno prijavljati, pač pa medobčinska inšpekcija nadzira, če se gostinci tega držijo.
R. B.
KAKŠNO BO LETO 1985?
NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeške občinske skupščine bodo 22. novembra razpravljali predvsem o osnutku smernic za pripravo novega srednjeročnega plana do leta 1990 ter o osnutku občinske in republiške resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v prihodnjem letu. Oba dokumenta sta izrednega pomena za bodočnost občine in njenih občanov, tokrat pa bosta prvič predstavljena javnosti. Če bodo delegati menili, da je gradivo primerno za javno razpravo, bo s tem odprta, nakar bo možno in zaželeno dajati pripombe.
V 13 LETIH 270 LOČITEV
NOVO MESTO —Od leta 1970do 1983 je bilo v novomeški občini razvezanih 270 zakonskih zvez, študija centra za socialno delo pa kaže, da se je število zaposlenih moških po razvezi znižalo, medtem ko se je zaposlenost pri razvezankah občutno povečala. Delo so po razvezi opustili predvsem alkoholiki, posledica tega pa je neplačevanje preživnine za otroke. Pri 68 vzorčno obdelanih razvezanih družinah je bilo skupno 113 otrok, od teh 102 dodeljenih v vzgojo in oskrbo materi. Večina otrok je bila ob razvezi predšolskih ali šoloobveznih.
RAČUNALNIKA ZA ŠOLO
METLIKA — Beti bo metliški osnovni šoli dala 120 tisočakov za nakup dveh hišnih računalnikov. Tako je ta belokranjska delovna organizacija spet pokazala svoj posluh in pripravljenost za pomoč.
Sklepi sami ničesar ne obrnejo
Sklepna beseda o razpravah po 13. seji CK ZKJ v metliški občini — Neustrezno ravnanje iz preteklosti, ko je največkrat ostalo le pri sklepih, je treba prekiniti
METLIKA — Pravzaprav je bilo vse, kar seje dogajalo pod osrednjo točko zadnje seje občinskega komiteja ZK v Metliki, ko naj bi strnili vsebino razprav po 13. seji CK ZKJ v tej belokranjski občini, v bistvu razprave o liku komunista, ali še širše vzeto: beseda je tekla o tem, kakšen naj bi bil in bi moral biti vsak pošten človek. Hkrati je razprava izzvenela v željo in odločenost, da poslej ne bo več tako kot, žal, prevečkrat v dosedanji praksi, da je namreč po kritičnih ugotovitvah nezadovoljivega stanja in ravnanja in sprejetih številnih sklepov ostalo lepo vse po starem.
In prav zaradi takega »dela« v Zvezi komunistov ni bilo prave učinkovitosti in tako organizacija kot njeni člani med ljudmi niso imeli takega ugleda, kakršnega bi morali imeti. V veliki meri ugled take organizacije, kakršna je Zveza komunistov, stoji in pade z ugledom, kakršnega med ljudmi uživajo njeni člani. Tukaj pa zgledi, od najvišjih predstavnikov navzdol, niso (bili) vedno in povsod taki, da bi si želeli njihovega posnemanja. Prav tako je res, kot so opozorili v metliškem gradivu in se k temu večkrat vračali v
razpravi, da so o teh zadevah, o katerih teče razprava po 13. seji, že prej večkrat razpravljali, naprej pa na vseh ravneh delali po starem. Kot vodilni motiv vseh teh razprav, po osnovnih organizacijah in na seji komiteja, pa je vedno znova zazvenela zahteva: Temu je treba napraviti konec in to takoj! Lik komunista je nerazdružno zvezan z odgovornostjo in uveljavljanjem skupno dogovorjenih stališč.
Jasno pa je. da se vsa stvar ne bo spremenila čez noč, kajti sklepi in stališča sami po sebi, še tako lepi. dobri in
pošteni, nič. ne obrnejo in preokrenejo. ampak samo in zgolj ljudje. Ampak ne z vedno novimi sklepi in stališči, marveč z delom, dejanji, dobrim zgledom. Ko bo obveljala ta pot, se ne bo treba spraševati, zakaj je med mladimi in kmeti tako malo zanimanja za vstop v vrste Zveze komunistov, pa tudi ne, zakaj ta organizacija privablja karieriste. Če jim Zveza komunistov ne bo pofrtagala pri njihovem karieris-tičnem vzpenjanju, taki ljudje pač ne bodo imeli nobenega razloga za vstop in ko ne bo takih, bodo gotovo tudi pošteni mladi ljudje, delavci, kmetje raje vstopali v ZK in se predano borili za njen program. Za vse to pa bo veliko narejenega že s tem, kot je dejal eden od razpravljalcev, če dejavnost članov ZK, kakršno je spodbudila 13. seja CK ZKJ, ne bo splahnela.
A.	BARTELJ
ČETRTKOV INTERVJU
Od obljub ne teče voda
Do Rakovca so že tretje leto položene cevi, voda pa je v tej vasi kljub temu največji problem
RAKOVEC —Gotovo je za to, da Rakovec, vas z okoli 45 prebivalci, ne izumira, v veliki meri »zaslužen« asfalt, ki je pred tremi leti to zadnjo slovensko vas na tem koncu metliške občine povezal z Božakovim in naprej z Metliko.
»Res, ta asfalt je do sedaj največja pridobitev naše vasi. saj smo vsi bolj ali manj vezani na Metliko, kjer je konec koncev tudi najbližja trgovina. Seveda je od vsakega od desetih gospodarstev iz naše vasi kdo v službi v Metliki pa tudi otroke, odkar je asfalt, vozi v šolo v Metliko in nazaj domov šolski avtobus, prej pa so morali peš do Božakovega,« je pripovedoval Jože Matjašič. »Sedaj mladi ostajajo doma, si tu ustvarjajo družine in tako vas živi. Vsaka kmetija ima naslednika in
Jože Matjašič: »V Rakovcu mladi ostajajo doma, si ustvarjajo družine, vsaka kmetija ima naslednika ih vsa zemlja je obdelana. Imamo lepo cesto, zadnji čas pa je, da končno dobimo tudi prepotrebno vodo.«
pri nas je vsa zemlja obdelana, čeprav smo na hribovitem območju, težkem za obdelavo, in malo v šali malo zares celo pravimo, da seje za vsak primer najbolje posloviti od družine, preden se spravišs traktorjem obdelovat to našo zemljo.«
Prav tako, kot so Rakovčani zadovoljni, da imajo dobro cesto, so nejevoljni zaradi vode, ki jo že tretje leto zaman pričakujejo. »Voda je brez dvoma največji problem naše vasi, ljudje pa so še toliko bolj nestrpni, ker je glavni vodovodni vod od Božakovega do naše vasi že dobri dve leti položen. Takrat so samo cevi stale 110 starih milijonov dinarjev, od vsake hiše pa smo pri polaganju cevi in zagrinjanju jarkov naredili najmanj 150 delovnih ur. Voda pa v vas ne priteče zato, ker leži Rakovec nekako na isti višini kot Veselica, kjer je rezervoar, in bi morali pod vasjo namestiti črpalko. To nam že vseskozi obljubljajo, ampak obljube ne bodo pognale vode po ceveh.«
Pri vsaki hiši imajo živino, redijo prašiče in v poletnih ali zimskih sušnih mesecih se večkrat zgodi, da vode iz vodnjakov zmanjka in jo morajo voziti (in seveda plačati) iz Metlike. »Še sedaj zaradi tega v vasi ženske perejo večinoma na roke. ne moremo si urediti kopalnic, kar se tega tiče, živimo kot v džungli. Sedaj slišimo neke govorice, da nameravajo naš vodovod povezati z vivodinskim, od koder bi imela voda dovolj pritiska. Ne vemo, če je to res, vsekakor pa je treba to urediti, in to čimprej!« je pogovor sklenil Matjašič.
A.	BARTELJ
Novomeška kronike
RAČUNALNIKI — Prodajalna Mladinske knjige na Glavnem trguje spravila v promet že pet od šestih hišnih računalnikov, ki jih je imel3 na zalogi. Vse neznansko drage računalnike so kupile šole, niti enega zasebnik. Kaj hočemo, šolski ravnatelji na fakulteti ali akademiji niso imeli izpita iz tihotapstva.
OBUTEV — V našem mestu je bilo opaženih nekaj ljudi, ki hodijo naokoli v kopačkah, kot strokovno pravijo obuvalu nogometašev. Razlog za novo modo ni znan, vendar se nekali' ri boje, da izvirajo kopačke iz kakšni razprodaje, na kateri kupci niso zmogli denarja za prave, človeka dostojni čevlje.
BARVE — V prodajalni barv obit" žnici se res razumejo na barvanje. Minuli teden so nič hudega slutečemu kupcu prodali kilogram bele barve kol sivo, za nameček pa je odnesel domo* še liter premaza za zaščito lesa, ki m" je rok uporabe potekdl že"poleti.
MARTINOVO — Na predveč«' dveh na Dolenjskem najbolj prazničnih dni (Martinove sobote in nedeljoj se je po novomeški bližnji in daljo)' okolici kot blisk razširila strašna novi ca. da nameravajo miličniki poostri* nadzor prometa, kar pa je samo drug' ime za usodna pihanja v balončki Skupina ogroženih občanov je za*< poslala na nekatera najbolj strateški križišča in kraje možnih zased (trezne izvidnice, ki so se vrnile s sporočilom da je zrak čist in da bo spet zmaga* tradicija. Nekateri kljub temu ni* verjeli, iz previdnosti so se v zidanie odpravili že v petek.
Ena gospa je rekla, da til Dolenjskem tako rekoč ni pijance*' saj iz IMV in Pionirja že lep ča* niso nikogar predlagali za zdra* Ijenje.
Od 31. oktobra do 7. novembra s*> novomeški porodnišnici rodile: Sil' Rogelj z Rožnega vrha — Miho, Anič Turk iz. Gornjega Mokrega polja Marka. Valentina Vrhovec iz KoO nitke — Boruta. Marinka Kuhar Bistrice — Davida. Danica Grčar Cviblja — Jasmino, Milena Grčma iz Kovačjega grada — Valentino, Ml rija Štangelj iz Jurne vasi — Andrej* Irena Debevc iz Sevnice — Žar M Marinka Kramžar iz Šentjanža J. Andrijano. Marija Halas iz Dobra*1
— Primoža, Marija Pate iz Rodin f Karmen, Andreja Barbič iz Veli*’ Bučne vasi — Stašo in Nastjo. Kati*1 Vidervolj iz Zaloke — Janka. Rena? Kojbezen iz Mokronoga — Iro, Mat* ja Šinkovec iz Regerče vasi — Špel* Cvetka Avguštin s Tolstega vrha j Sabino, Anica Kolar iz Suhorja J Martino. Rozalija Povše iz Klenovi**
— Vladimirja, Zora Kobetič iz Mal* ga Nerajca — Martina, Martina Gr* dišar iz Dolenjskih Toplic - Uršk* Ljubica Jordan iz Zameškega — S* bino, Tanja Kocjan z Jerman vrha J Andrejo, Magdalena Padaršič iz Br* snic — Alena, Djurdja Lukežič * Vapče vasi — deklico. Marija Drag* njac iz Semiča — Romano. Maji* Zavrl iz Mirne — dečka, Anica Ja**, ežič iz Zgornjih Mladelič — deklicol Alojzija Brcar iz Šentruperta deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Darink Jančar iz Slakove 6 — Darjo, Marij Šmajdek iz Šegove 1 — Barbaro. Zol Manojlovič iz Dilančeve 13 — Lenki Anica Stanojevič iz Ceste herojev 3
— Siniša in Anica Strojin iz Na mlinov 22 — Blaža. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
ZADNJE ČASE SE JE ZELO P< VEČALO zanimanje za filmske pre< stave, k čemur je gotovo pripomog padec standarda, saj je postal ogli filma najcenejše razvedrilo. Nič čul nega ni torej, če bodo odslej filmsl predstave v Kulturnem domu Edva da Kardelja tudi ob sredah, in sicer D 18. in 20. uri. Podčrtajmo še to. da metliški filmski repertoar med na boljšimi v Sloveniji.
ENO OD PRETEKLIH ODD/ »PUTOVANJA« je posvetil zagrebš radio Beli krajini, ki jo je predsta' poslušalcem z zgodovinskega, ki turnega, etnografskega in gospoda skega kota. Prikaz je sodil v cikli izobraževalnih oddaj, Metliki pa jel posvečen dobršen del časa. Mlade p slušalce (in ne samo nje) je odda gotovo navdušila za obisk Bi krajine, •
ZA OSVEŽITEV SPOMINA: soboto, 17. novembra, bo v K turnem domu Edvarda Kardelja M DNA REVIJA, in sicer ob 18. in uri. Program bo popestril Duo Koi
■ -•
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
POSLUH ZA IZBOR INFORMA — Informator, glasilo* semiške Iskre, ki izhaja dvakrat na mesec ali po potrebi, vsakič izčrpno poroča o poslovanju svoje tovarne, doda celo kakšne pesmice, v zadnji številki pa je na prvi strani posredoval še svežo, komaj tri dni staro informacijo o smrti Indire Gandhi.Sci je pretresla svet, posebno neuvrščeni. O tem, kako pretresajo Belokranjce, zlasti tiste, ki žive ob jastrupljeni Krupi, vedno nove ugotovitve o nevarnostih, ki jih prinaša PCB, pa v Informatorju, kije navsezadnje glasilo delovne organiza cije, ki je povzročila ekološko ka tastrofo, niti besedice.
KAJ PA JAME? — Nekaj mesecev prekopana glavna črnomaljska cesta spet dobiva konpno podobo. Upajmo le, da ne bodo cestarji od navdušenja °b prenovljeni Kolodvorski cesti pozabili na luknje)" ki so jih ob neupoštevanju obvozne ceste na črnomaljskih uličicah pustili za seboj pretežki avtomobili.
POZABLJENA PLOŠČA — V zadnjem času se je zunanja podoba starega dela Črnomlja močno izboljšala prav po zaslugi na novo pobarvanih fasad. Žal pa seje ponekod pokazala tudi površnost. Tako je hiša, v kateri je glasbena šola, sicer dobila lepo »preobleko«, spominska plošča na njej pa ne pove tako rekoč ničesar več, saj so črke povsem obledele. Pa bi bilo le prav, da bi se tisti, ki so ponosni na to, da je Miran Jarc njihov rojak pobrigali vsaj za ploščo v njegov spomin.
Ribniški zobotrebci
VČASIH AVTOMOBILI, ZDAJ BICIKL1 — Pri odcepu za Rakitnico je ob magistralni cesti včasih stalo več avtomobilov tistih, ki so se do tu pripeljali z osebnim avtom, naprej (do službe) pa z avtobusom. Z bencinsko krizo in dragim bencinom so se zadeve za nekatere nekoliko spremenile in zdaj ti puščajo tu kolesa.
AVTOBUSNI VOZNJ RED V BANKI — Nekajkrat smo poročali, da na avtobusni postaji v Ribnici ni voznega reda in da potniki ne vedo, kdaj prihajajo in odhajajo avtobusi. Zdaj smo zvedeli, da table ni bilo zato, ker so jo (podobno kot druge po Ribnici, tudi prometne) uničevali »neznani storilci«. Zdaj je tabla dobila varnejši prostor, in sicer v izpostavi Ljubljanske banke nasproti avtobusne postaje. Seveda ni na varnem v praznih trezorjih, ampak v izložbi, žal pa na »najnižji ravni«, kar na tleh.
Drobne iz Kočevja
KMALU ŽGANJE — Deževje in viharji so sklatili mnogo sadja, ki so ga prebivalci kočevske doline zmleli in pripravili za žganjekuho. Tako spet ne bo dolg čas ob žganjekuhi.
KJE JE'CENEJE? —.Občani, posebno gospodinje, vestno spremljajo cene po trgovinah. Kupijo tam. kjer je iskano blago najcenejše, pa četudi le za kakšen dinar. Za trgovce je to znamenje, da s cenami ne kaže pretiravati.
^ ČUDNE TEŽAVE Z MLEKOM — Kočevski potrošniki smo priča kaj nenavadnim težavam z mlekom. Včasih imajo v trgovinah le alpskega, včasih spet le navadnega, včasih pa nobenega. Kljub draginji je torej še vedno preveč zapletov.
vprašuje
odgovarja
— Zakaj je v Kočevju toliko nepotrebnih zapletov pri oskrbi z mlekom?
— Kaže, da imajo to zadevo v rokah dojenčki.
Trebanjske iveri
MIRNA MARTINOVA NEDELJA — Vsaj enkrat so napovedi držale; v trebanjski občini se namreč na Martinovo nedeljo ni dogajalo nič posebnega. V vinogradih je bilo mirno, zidanice so bile domala opustele, le v gostilnah je bilo tu in tam malo bolj živahno. Kdo ve. kaj bi bilo temu vzrok? Pa ne, da so začeli Trebanjci stabilizacijsko ravnati tudi na področju porabe vina?
SAMORASTNIKI. STARI DESEl
l.ET — Deset let je že preteklo, odkar je začela v Trebnjem izhajati Samorastniška beseda. Doslej je še vsako leto izšla knjižica z umotvori trebanjskih literatov, letos pa te publikacije ne bo. Kot vse kaže, so ttebanjski »samorastniki« že povsem odrasli in zanje nihče več ne skrbi. Kot kaže, vzrok za to. da knjižica ni izšla, ni v tem. da so 'Trebanjci pozabili pesniti, ampak v pomanjkanju denarja.
ra
JJ
IZ NKŠIH OBČIN
V Črnomlju kmalu dovolj stanovanj?
Vse manj prošenj
ČRNOMELJ — Za dan republike bo na Čardaku v Črnomlju dograjen nov stanovanjski blok. v katerem je 46 stanovanj, od garsonjer do dvoinpolsobnih. Blok so začeli graditi 1. septembra lani, dokončan pa bo le z nekajdnevno (opravičljivo) zamudo.
V Črnomlju imajo sistem družbeno usmerjene gradnje, zato so le eno stanovanje v bloku B I prodali etažnemu lastniku. Največ stanovanj, kar 23, je kupil Rudnik Kanižarica, med večjimi kupci pa sta še Belt in Begrad. I. septembra letos pa so začeli na Čardaku tudi gradnjo novega bloka B 3, ki naj bi bil gotov ob 29. novembru prihodnje leto, v njem so kupili stanovanja že trije posamezniki, in sicer zdomci iz ZDA, Švedske in ZRN. Po tem stanovanjskem bloku bodo v Črnomlju za nekaj časa prenehali blokovsko gradnjo, saj na stanovanjski skupnosti načrtujejo, da bodo prihodnje leto začeli graditi blok v Semiču, največji sovlagatelj pa bo tamkajšnja Iskra.
Zanimivo je, da v Črnomlju delovne organizacije ne kupujejo stanovanj stihijsko, tako da praznih stanovanj tako rekoč ni. Sicer pa tudi delavci v delovnih organizacijah naslavljajo vse manj prošenj na stanovanjske komisije, kar je dokaz več, da se stanovanjsko vprašanje vse bolj ureja. Na stanovanjski skupnosti opažajo tudi, da je vse manj prošenj za solidarnostna stanovanja: pretekla leta jih je bilo po več kot sto, letos pa le 45. Na razpolago so imeli na skupnosti 4stanova-nja, še štiri prošnje pa bodo rešili do ponovnega razpisa.
B.	M.
RIBNICA: NEKAJ MLADINSKIH
DVA PODPREDSEDNIKA — Novo predsedstvo občinske konference ZSM Ribnica šteje 13 članov, med njimi sta tudi stari predsednik in sekretar. Novost je. da imajo dva podpredsednika. To sta Janez Škrabec in Vesna Štanfelj.
ZDRAMITI RIBNIČANE—Glavna naloga novega vodstva mladine je postaviti na noge mladinsko organizacijo v Ribnici, ki je zadnje leto ni bilo čutiti, čeprav je tu največ mladih. Najprej bodo uredili klubske prostore, potem pa začeli z delom na vseh frontah.
M. G-č '
Več računalnikov
V Melaminu so naročili zase še štiri terminale
KOČEVJE — V kemični tovarni Melamin Kočevje nameravjao.v prihodnjem letu kupiti še štiri računalniške terminale, medtem ko imajo zdaj le enega. Nove pa bodo namestili v proizvodnji, razvoju in operativni pripravi dela.
Že zdaj se pripravljajo, da bodo sedanji kader, ki dela na klasičnih strojih, priučili za delo na novem informacijskem sistemu. Za to
0 Klub lastnikov oz. uporabnikov hišnih računalnikov naj bi v Kočevju čimprej ustanovili, to pa naj bi pripravili in izpeljali člani kolektiva Medobčinskega računalniškega centra v Kočevju. Ta predlog je slišati vedno pogosteje, saj je računalnikov v zasebni rabi vedno več, zanimanje za računalništvo pa še narašča. V kočevski občini je Melamin naročil dva računalnika za kočevsko osnovno šolo, v ribniški občini pa je za potrebe šol naročil nekaj računalnikov tudi Riko.
bodo potrebni posebni seminarji. V SOŽD Kemija, katerega član je tudi Melamin, bodo izpeljali enotni informacijski sistem, v katerega bo vključen tudi Melaminov sistem skupaj z Medobčinskim računalniškim centrom.
Pri delu z računalniki so se že pokazale nekatere posebnosti. Starejši se vedno težje privajajo na novosti. Že otroke je treba navajati na delo z računalniki. Potrebno pa bo tudi drugače ovrednotiti nekatera dela.
J. P.
Dohodka ni niti za obresti
V črnomaljskem tozdu IMV skoraj 130 milijonov izgube — Inflacija pripomogla k dobrim nominalnim rezultatom poslovanja črnomaljskega gospodarstva
ČRNOMELJ — Za devetmesečno poslovanje gospodarstva v črnomaljski občini je značilno, da rast materialnih stroškov prehiteva rast celotnega prihodka, s tem pa se nadaljuje padanje ekonomičnosti. Na resnost gospodarskih problemov kaže tudi upadanje dohodka. Dosežena stopnja rasti dohodka, kije za 60 odst. večji v primerjavi z enakim obdobjem lani, je rezultat zelo dobrega poslovanja v Iskri in Beltu. Sicer pa je v nekaterih organizacijah ta rast izredno nizka, kar pomeni ob visoki inflaciji nazadovanje.
Realna rast družbenega proizvoda je predvsem posledica dodatnega zaposlovanja, saj je bilo v letošnjem letu zaposlenih skoraj 5 odst. več delavcev kot lani v devetih mesecih.
PRVE »INFORMACIJE«
KOČEVJE — Te dni je izšla prva številka glasila občinskega komiteja ZKS Kočevje »Informacije«. Glasilo bo vsebovalo v bodoče vse informacije in naloge, ki so bile doslej posredovane sekretarjem OO ZK pa tudi naloge OO ZK, kijih imajo te na osnovi sklepov višjih vodstev ZK. in naloge, ki jih imajo OO ZK z ozirom na uresničevanje programa dela. Te misli je zapisal v uvodu prve številke sekretar predsedstva OK ZK Kočevje Rudi Orel. V tej številki je objavljeno še 15 gosto tipkanih strani dolgo zaključno poročilo o poteku aktivnosti in razprav po 13. seji CK ZKJ v občini.
KRI ZA SOČLOVEKA
KOČEVJE — Darovanje krvi je največ, kar lahko človek naredi za sočloveka. V Kočevju bo krvodajalska akcija 26., 27, in 28. novembra. Prijave krvodajalcev sprejemajo aktivisti RK, organizacije RK in občinski odbor RK.
manj pa povečanja družbene produktivnosti dela. Najbolj, karza 743odst.. pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani v črnomaljski občini povečala izguba, ki znaša tokrat 138 milijonov dinarjev. Kar 93,4 odst. te izgube je » pridelal« tozd IMV. ki se mu je v primerjavi z lani izguba močno povečala. Dohodek tega tozda letos ni zadoščal niti za pokritje obresti od kreditov, saj so bile te za tretjino večje od dohodka. Kot so povedali na nedavni seji zbora združenega dela črnomaljske občinske skupščine, mora črnomaljski tozd IMV odplačevati velike kredite kljub temu, da niso ničesar zgradili. Očitno je, da je matična delovna organizacija proporcionalno razdelila odplačevanje kreditov na svoje tozde, delegati pa so se spraševa-
SKRB ZA ADLEŠIŠKI ZDENEC
ČRNOMELJ — Da bi zavarovali Adlešiški zdenec v Vumoli pri Adlešičih, iz katerega priteka voda za adlešiški vodovod, pred naključnim ali namernim onesnaževanjem. so v Črnomlju izdali odlok, v katerem so določili varstvene pasove vodnega vira in ukrepe za njegovo zavarovanje.
Po zatišju spet investicija
  Zastarelo smolarno bodo v Melaminu nadomestili z novo
KOČEVJE — »V tem srednjeročnem obdobju smo zaostali, ker nismo posodobljali proizvodnje v naših Smolah 1.Prepričani pa smo, da kljub temu nismo zamudili vlaka in da bomo zaostanek po investicijskem zatišju
nadoknadili z razširitvijo Smol II,  .............................
lapan v Melaminu.
Zaostajati so začeli zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, zaradi manjšega povpraševanja po njihovih
Obračun s pomanjkljivostmi
Skupaj z Ribničani ustanavljajo mladinski servis — Novi predsednik OK ZSM Kočevje Darko Bohanec
KOČEVJE — Na programsko-volilni seji občinske konference ZSM Kočevje, ki je bila 30. oktobra, so izvolili za predsednika Darka Bohanca, za podpredsednika Jože-
Marko Glavač: »Že mnoga leta je glavno prizadevanje naše organizacije usmerjeno v pridobivanje prostorov za mladinski klub. Uspeha še ni, zato bo to naše glavno delo tudi v bodoče.«
ta Štimca in za sekretarja Marka Glavača.
»Na seji smo ocenili, da so se v minulih dveh letih pokazale pri delu naše organizacije naslednje pomanjkljivosti: premalo je bilo obiskov članov občinskega vodstva ZSM v osnovnih organizacijah, sveti in centri pri CK ZSM še niso zaživeli (razen svet za družbeno-ekonomske otjnose in center Za mladinske delovne akcije), mladi komunisti pa so premalo prispevali za boljše delo osnovnih organizacij ŽSM. Mlade je premalo čutiti v delegatskem sistemu v krajevnih skupnostih. »Mladi Kočevec« ima premalo dopisnikov iz združenega dela. Šolska mladina pa je premalo zainteresirana za delo v mladinskih organizacijah,« je povedal sekretar Marko Glavač.
Sprejeli so programske usmeritve za bodoče delo. Vanje so med drugim zapisali, da bodo poživili delo v osnovnih organizacijah, ki jih je v občini 70. dela pa jih približno polovica. Skupaj z ribniškim mladinskim vodstvom bodo ustanovili mladinski servis.
J. PRIMC
pravi Pavle Majerle, vodja tozda Me-
izdelkih v pohištveni industriji (ultra-pas), pomanjkanja deviz, naraščanja cene energiji itd. Zato ne bodo v celoti izpolnili srednjeročnega plana 1981/85.
Kljub težavam in konkurenci pa uspešno poslujejo. Pred konkurenti imajo to prednost, da nobene tehnologije niso uvozili, ampak so vse razvili sami. S svojimi melapanskimi talnimi oblogami, ki so električno in mehansko odporne, torej zelo primerne tudi za računalniške centre, so konkurenčni italijanskim in nemškim proizvajalcem. Zanimanje za te obloge narašča, zato povečujejo izvoz na konvertibilno območje. Zmogljivosti
• Kljub temu pa zastareli programi ne dajejo dovolj dobrih finančnih rezultatov. Zato je potrebna nova ' smolama, za katero pripravljajo dokumentacijo. Graditi bodo začeli spomladi, dela pa dokončali v začetku leta 1986. Smolama bo veljala okoli 300 milijonov din. Sredstva bodo združili tozdi Melamina, SOZD Kemija in porabniki v reproverigi, ki so zainteresirani za te izdelke.
polno izkoriščajo tudi z dodelavnim poslom za Donit. Zagotovili so si toliko dela. da je potrebno celo nadurno delo. Do konca leta bodo delali .. tudi ob prostih sobotah, v enem izmed oddelkov pa nameravajo uvesti šti-riizmensko delo.
Izgradnja nove smolarne novo. donosno tehnologijo
konkurenčne izdelke, zmanjšanje uvozne odvisnosti, večjo uporabo domačih surovin, prihranke pri materialu in energiji, povečanje izvoza in prodaje doma.
Nosilec izgradnje nove smolarne je Melaminov tozd Komeloli. ki deluje, po načelu skupnega prihodka s tozdom Melapan. Ta investicija bo v naslednjih letih omogočila tudi razširitev tozda Melapan.
, J. PRIMC
li. ali jih bo v Črnomlju moč odplačati, zlasti še, ker so delovne razmere v tem tozdu slabe. Z izgubo sta v črnomaljski občini poslovala še Gokova tozda IGM in Komunala.
V Črnomlju se po devetih mesecih ne morejo pohvaliti z izvozom, zlasti ne s konvertibilnim, ki seje povečal le za dober odstotek, upada pa tudi investicijska dejavnost. Še posebej zaskrbljujoča so nizka izplačila za investicije v industriji in rudarstvu kot najvitalnejših delih združenega dela.
M.BEZEK
Razkurjeno Kočevje
Razprave o kurjavi vse pogosteje tudi v občinskih organih in političnih organizacijah
KOČEVJE — Z vedno bolj mrzlimi dnevi v Kočevju narašča vročina. Žalne toliko v radiatorjih centralne kurjave, pač pa v razpravah o tej kurjavi.
Zaradi tega narašča tudi politična temperatura, kot so ugotovili na nedavni seji predsedstva OK ZK. Tudi komunisti na nekaterih območjih mesta zavzemajo glede centralnega ogrevanja oz. ogrevanja stanovanjskih blokov povsem nasprotna stališča. Zaključki s seje predsedstva OK ZK so taki: Samoupravna stanovanjska skupnost pri oskrbi mesta s toplo energijo ni naredila vsega, kar bi morata, aktivnost SZDL je bila pravilna, saj je z njo prišlo do osnov za razrešitev tega vprašanja: sklepi kurilnega odbora Turjaškega naselja tjakazujejo osnovo, kako naj bi te zadeve reševati, in jih zato predsedstvo ZK podpira: občinski izvršni svet naj ustanovi delovno organizacijo, ki bo razdeljevala energijo, in že v naslednjem letu je treba zagotoviti normalno ogrevanje iz centralne mestne toplarne.
Na zaplete, ki bodo nastali pri (predragem) ogrevanju, so hišni sveti opozarjali ne le od letošnje pomladi, ampak nekateri celo že leta, narejenega .pa doslej ni bilo nič učinkovitega in tudi nihče za to ni odgovarjal. Nesprčjemlji-va je trditev, da so za vse zadeve t' zvezi z ogrevanjem odgovorni hišni sveti oz. hišna samouprava, saj v vsakem bloku nimajo strokovnjakov za ogrevanje in tudi v občini jih ni velika, vaj jih praktično ni čutiti.
./. PRIMC
Težave z varstvom otrok
V Sodražici kaže, da bo prostora dovolj — V Ribnici  precej več otrok, kot je prostora zanje
SODRAŽICA. RIBNICA — V Sodražici dokončujejo gradnjo nove-
pomem in nove
Združitev le ni bila jalova
V Gradbeno komunalnem podjetju zanikajo ocene, da integracija ni rodila sadov
TREBNJE — Na seji občinskega komiteja ZK Trebnje je bilo med drugim slišati, da v Gradbeno komunalnem podjetju učinki integracije niso idni. Ta izjava sicer ni bila podkrepljena s podatki, vendar pa je sama po sebi dovolj močna spodbuda za obisk pri trebanjskih gradbincih.
Direktor GKP Slavko Kržan pravi.
i takšno posplošeno ocenjevan je nične pomeni. Če naj bi kritika kaj zalegla, potem bj morala biti podkreplje-i s konkretnimi podatki. Ti pa niso iko slabi, saj GKP posluje brez izgub, ki so bile planirane. Zdeli, kijih je pridobila v občini tudi s pomočjo političnih dejavnikov, pa so tudi perspektive veliko manj mračne, kot' so bile še v prvem trimesečju. Tedaj je gradbincem primanjkovalo dela. V drugem trimesečju pa so dobili dela pri Tovarni akrilnih proizvodov, v Te-
snilih. na vodovodu v Seta Šumberku in pri obnovi stanovanj za JLA. J ako so za zdaj prodane vse zmogljivosti do konca leta. Zdaj pa jim celo primanjkuje delovne sile. saj je bila v prvih mesecih opazna precejšnja lluktuaci-ja Ker je tozd Komunala pridobila dodatna dela. tudi ne bo prišlo do planirane izgube.
Seveda pa v okviru občine obstajajo še odprta Vprašanja, kako v bodoče organiziral komunalno službo. Kot dejavnost posebnega družbenega po-
mena ima sicer vso podporo, vendar pa le ni opaziti, ko gre za konkretne zadeve. V GKP so prepričani, da bi lahko poslovali še bolje, ko bi lahko prevzeli v svoje upravljanje vse vodovode v občini. Zdaj gospodarijo predvsem z manjšimi v aškimi vodovodi, s katerimi ni zaslužka, medtem ko ostalih večjih sistemov še nimajo v svoji posesti. Tu gre predvsem za vodovodni sistem Šentpavel. pa tudi za Danili vodovod. Prv ega bodo kmalu prev zeli. drugega pa menda ne bovlo in to se jim ne zdi najbolj prav. Če so že zadolženi za komunalno dejavnost, .potem naj bodo tako. da bodo upravljali z dobrim in slabim«.
J. SIMČIČ
Bife ob cesti
POLJANE — Na pol poti med Novim mestom in Trebnjim, na vrhu poljanskega klanca, od januarja letos stoji bife pri Štefki. Nekdanja avtocesta, sedaj pa magistralna' »sama jama«, je na neki način postala bolj obljudena. Ob lemvejevi prikolici, v kateri streže prijazna Štefka Krevs, se večkrat ustavijo avtomobili.
»Izučila sem se gostinske stroke, potem sem delala v Beli krajini, nazadnje pa pri Cestnem podjetju Novo mesto. In ko sem se odločila, da bom imela bife ob,.cesti, sem morda tudi zato imela toliko težav s pridobivanjem soglasij. No, zdaj je že vse pozabljeno, od januarja sem tukaj in bom vztrajala, dokler
Štefka Krevs
ne bo preveč mrzlo.« pripoveduje Štelka. Pravi, da je prikolico kupila od Novomeščana Žlajpaha in jo postavila na parkirni prostor. Težav seveda ne manjka, saj tam ni ne vode ne elektrike, čez makadam pa še ni potegnjena asfaltna odeja. Toda Štefka pravi, da tega prostora ne bi zamenjala s tistim, ki ga je vzel v zakup Mirnopečan Špoljar. Pri njej se namreč ustavljajo tudi šoferji tovornjakov, ki v časih tudi kaj pojedo, medtem ko turisti večidel samo pijejo.
ga vrtca za 68 otrok. ,\i še znano, kdaj bo vseljiv. Zaradi manjšega dotoka sredstev samoprispevka in večjih obresti za najeta posojila, bodo zadovoljni, če bp vseljiv januarja prihodnje leto. Zdaj'je vsodražkem vrtcu 40 otrok. Odklonjenih je bilo 17.
■ / 4 j '<■'
V Ribnici so letos spomladi pri vrtcu odprli dva nova. oddelka, a je bilo kljub temu 45 otrok odklonjenih. Prihajajo še nove prošnje za spre jem. V stanovanjske bloke se vseljuje veliko mladih družin (priseljencev), ki nimajo babic in dedkov , da bi varovali otroke in bodo zato potrebe po varstvu še porasle. Zato si bo skupnost otroškega varstva v svojem prihodnjem srednjeročnem planu zadala nalogo. da razširi zmogljivosti otroškega varstva. Vendar so - negospodarske investicije, tudi za otroško varstvo, nezaželene oz. omejene. Zato bodo za potrebe otroškega varstvu preuredili in obnovili starejše stavbe. Otroško varstvo bodo skušali urediti tudi pri večjih delovnih organizacijah. Že prihodnje leto nameravajo odpreti kakšen zasebni oddelek otroškega varstva pri varstvenih družinah.
I.	P.
RAZPRAVLJALI O URESNIČEVANJU STABILIZACIJE
TREBNJE — Pretekli teden je bilo v Trebnjem skupno zasedanje zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. medtem ko se je družbenopolitični zbor sestal na posebnem zasedanju. Delegati vseh treh /borov so obravnavali poročilo o uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in sprejeli predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Trebnje. Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti pa so sprejeli še nekaj drugih odlokov.
Št. 46 (1840) 15. novembra 1984
DOLENJSKI LIST
5 -
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
P*
■li-
se je kolo zavrtelo naprej?
Na bližnje programske seje SZDL brez prizanašanja slabostim
BREŽICE — Programske seje krajevnih organizacij SZDL se letos vrstijo od 10. novembra do 15. decembra. Rok zanje so izjemoma raztegnili v naslednji mesec zato, ker jih povezujejo s pripravami na referendum za peti občinski samoprispevek. Za pojasnilo o vsebini in značilnostih prvih obračunov v novem mandatu smo se obrnili na predsednika OK SZDL Stanka Cerjaka.
»Seje bodo tokrat praviloma potekale v dveh delih,« je začel sobesednik. »Udeleženci naj bi najprej ocenili, koliko je bila Socialistična zveza s svojimi razvejenimi oblikami dela v koordinacijskih odborih, svetih, predsedstvih in še posebej v vaških in uličnih odborih zares stičišče za dogovarjanje ter izražanje pobud in interesov članstva. Konference morajo dati odgovor na vprašanje, ali so bili ti organi dovolj aktivni, ali so prisluhnili
Radioaktivnih odpadkov noče nihče
problemom in ali so se v njihovo delo vključevali kolektivni člani SZDL
»Tej oceni bo sledila presoja učinkovitosti sestankov in dogovorov v praksi,« je nadaljeval Cerjak. »Kjer so.sprejemali le dobre sklepe, niso preverjali njihovega uresničevanja, so naredili zelo malo. Zato naj zdaj povedo, zakaj so ostali napol poti. Obetavni sklepi brez odgovornosti zanje ničesar ne premaknejo, občani pa zelo dobro vedo, kdaj bi morali zavrteti kolo naprej. Programske seje se zato ne smejo končati brez obračuna s slabostmi, da se te ne bodo ponavljale.«
JE Krško in občina ne moreta nositi vsega bremena
»Ali bi lahko povedali, katere akcije so bile v zadnjem letu skupne za vso občino in kje je bilo težišče dela v SZDL?«
KRŠKO -— Jedrska elektrarna v Krškem se ne more obnašati, kot da je izven kateregakoli sistema. Žal se zaradi nekaterih napak v preteklosti dokaj pogosto sliši meiUjudmi. da nuklearka lahko dela. kar hoče. Skupna informacija delavcev JE Krško in tamkajšnjega občinskega izvršnega sveta je eno celovitejših poročil o izgradnji, zagonu in obratovanju JE. O tem je te dni razpravljalo reč pomembnih teles od predsedstva občinske konference SZDL in občinskega komiteja ZK pa do delegatov občinske skupščine.
Vloga nuklearke za dograditev skladišča nizko in srednjeaktivnih odpadkov ter za postavitev objekta za redukcijo volumna, kar naj bi pomenilo manjšo predelavo teh odpadkov, pravzaprav stiskanja, res lahko pomeni tudi izigravanje že sprejetih sklepov občinske skupščine. Delegati so tedaj sprejeti stališče, da se dovoli odlagališče teh odpadkov največ za 5 let. Za večjo varnost obratovanja so tudi zahte-
»V začetku leta smo imeli kandidacijske konference in priprave na volitve za dveletni mandat, nato javno razpravo o organiziranosti osnovnošolske mreže v občini. Skupno je bilo rudi uresničevanje nalog s področja SLO (NNNP 84). zdaj nas pa družijo'
V BREŽICAH ZE ŠESTIČ ZAPORED SINDIKALNA ŠOLA
BREŽICE — Minuli teden seje tukaj začela dvomesečna politična šola za sindikalne^delavce. Obiskuje jo 20 slušateljev.
vali. naj strokovnjaki nuklearke stanujejo čim bliže. oz. da so čim hitreje dosegljivi. Toda še vedno se 30strokovnjakov vozi v Samobor in nimajo niti telefona, ker tamkajšnja avtomatska telefonska centrala menda nima več prostih zmogljivosti. Ta primer kaže. da bi se moralo vodstvo nuklearke bolj zavzeli za uresničitev sprejetih dogovorov. kajti sicer jim ljudje ne bodo zaupali. Seveda pa vodilni nuklearke ne bi smeli ostali osamljeni v teh prizadevanjih. saj smo se za jedrsko energijo opredelili v Jugoslaviji. Ustrezne rešitve naj bodo sistemske in tako naj bo urejen status naše prve nuklearke pa tudi merjenje vseh njenih vplivov na okolje.
PA VEL PERC
TOKRAT OKOLI 600 KRVODAJALCEV?
KRŠKO — Letošnje prve krvodajalske akcije za območje celotne krške občine seje udeležilo 975 krvodajalcev, v Novo mesto pa je odšlo maja darovat kri še 81 Krčanov. Prihodnji četrtek, 22., in petek, 23. novembra, bo krvodajalska akcija najprej v Krškem v ambulanti Celuloze in naslednji dan še v osnovni šoli na Senovem. Občinska konferenca SZDL, občinski odbor Rdečega križa in občinski sindikalni svet Krško so pripravili časovni razpored, zato upajo, da ga bodo skupine krvodajalcev iz delovnih kolektivov tudi tokrat upoštevale.
Prostovoljci se še danes lahko odločijo
Pred vrati je krvodajalska akcija
BREŽICE — Občinski odbor Rdečega križa samo še danes zbira prijave prostovoljcev za novembrsko krvodajalsko akcijo. Ekipa ljubljanskega transfuzijskega zavoda se bo mudila v brežiški občini dva dni v prihodnjem tednu.
V torek, 20. novembra, bo od 12. do 16. ure odvzemala kri v Tehničnem remontnem zavodu v Bregani. Za zaposlene je to zelo priročno, pa tudi drugim občanom krajevnih skupnosti Jesenice in Velika Dolina ne bo treba daleč od doma.
Naslednji dan. 21. novembra, bo odvzem krvi v Domu učencev v Brežicah. Trajal bo od 7. do 13. ure. Organizatorji pričakujejo vsak dan najmanj 250 krvodajalcev, to je deset odstotkov zaposlenih, kolikor jih je po slovenskih merilih predvideno za brežiško občino.
Občinski odbor RK se nadeja, da bo odziv v jubilejnem letu RK večji kot doslej in da se bo občina povzpela više na razdelilni lestvici. »Človek, ki daruje kri, je zgled solidarnosti v svoji tovarni in krajevni skupnosti. Pri sodelavcih in sovaščanih se veča njegov ugled in tudi sam s seboj je bolj zadovoljen.« so spodbudno povedali dolgoletni delavci RK na nedavni počastitvi 40 letnice obnovitve slovenske organizacije Rdečega križa v Brežicah.
priprave na peti referendum. V vsaki krajevni skupnosti so obravnavali še svoje specifične probleme, zato bodo lahko brez zadržkov povedali, koliko so sami prispevali k neučinkovitosti v KS ali občini. Naj bi torej ne bili kritični samo do splošnih pojavov, ampak tudi do sebe. S tem ne mislim, da morajo molče mimo uspehov. Mnoge krajevne organizacije so letos naredile korak naprej in prav je, da to povedo. Namen programskih sej je, da prav skozi učinkovitost ocenimo uspešnost dosedanjega dela in se s tem v zvezi pogovorimo tudi o morebitnih kadrovskih spremembah. Na vseh konferencah, zlasti uličnih in vaških, bomo občane podrobno seznanjali tudi z namenom novega samoprispevka, za katerega bo v decembru razpisan referendum!
J. T.
DOBRI REZULTATI OBRTNE ZADRUGE RESA
KRŠKO — Obrtna zadruga Resa opravlja zaključna dela v gradbeništvu. instalacijska dela, registrirana pa je tudi za izdelavo raznih kovinskih in tekstilnih izdelkov, izdelavo kovinskih konstrukcij in še vrsto drugih dejavnosti, ki jih opravljajo člani zadruge. Vanjo je vključeno 124 članov, od teh jejokoli 90 odstotkov aktivnih. V devetih mesecih tega leta so ustvarili 2! milijonov dohodka, kar je za 79 odst. več kot v'enakem obdobju lani, čisti dohodek so povečali za 98 odst. in znaša 15 milijonov dinarjev. Celotni prihodek so presegli za 102 odstotka glede na celotni plan. povečali pa so tudi poslovni sklad. Vsi ti rezultati so plod dobrega sodelovanja članov in delavcev zadruge, ki opravljajo administrativna in ostala dela. Poleg tega obrtna zadruga skupaj z obrtnim združenjem opravlja rekonstrukcijo poslovnih prostorov v središču mesta, ki bodo vseljivi do konca leta, vrednost naložbe pa znaša 25 milijonov dinarjev.
G. R
dH
0
Albina Tomin
Otroci ne vedo, da so se igrače podražile
BREŽICE — Delovni kolektivi in obrtniki so te dni prejeli priporočilo in poziv občinske Zveze prijateljev mladine za prispevek k novoletni obdaritvi otrok. Letos naj bi ga zvišali od 100 na 150 dinarjev po zaposlenem.
Kot je povedala tajnica Zveze Albina Tomin. so pred leti s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev, sprejetim v delovnih organizacijah, odpravili razlike pri novoletni obdaritvi najmlajših. Do takrat je bilo v navadi, da so bogati kolektivi otroke svojih delavcev bogato obdarili, kolektivi, ki so životarili, pa so lahko prispevali le drobtinico tega ali pa so tu in tam celo pozabili na najmlajše.
Prijatelji mladine so prepričani, da povečanega prispevka ne bo odklonil noben kolektiv, čeprav se nad delovne organizacije zgrinja kopica bremen. Iz zagotovila tajnice ZPM povzemamo, da bodo uporabili denar za nakup daril predšolskim in šolskim otrokom ter za veselo in sproščeno novoletno praznovanje brez vsakega razkošja.
Tominova je dodala, da tokrat naprošajo tudi obrtnike, prevoznike. gostince in druge zasebne delodajalce, da za svoje zaposlene prav tako kot delovne organizacije prispevajo po 150 dinarjev. O zbranih prispevkih in njihovi porabi bo ZPM poročala takoj po novem letu.
J. T.
Le solidarnost lahko reši ceste
pred propadom
Občani podpirajo uvedbo samoprispevka
BREŽICE — O razpisu referenduma za novi samoprispevek nihče več ne dvomi, čeprav zbori občinske skupščine še niso izglasovali odloka. Večina ljudi predlog podpira. V samoprispevku vidijo edino možnost za sanacijo propadajočih cest, ki so jih modernizirali s sredstvi tretjega in četrtega samoprispevka, ne pa tudi dokončali. Na teh cestah manjka zaporni asfaltni sloj.
Z zaščitno prevleko bodo postopoma prekrili vseh 121 kilometrov cest, ki so jih posodobili s samoprispevkom občanov iz. tretjega in četrtega referenduma. Za to delo bodo potrebovali 272,7 milijona dinarjev, iz sredstev bodočega samoprispevka pa je predvidenih zanje le 248,3 milijona dinarjev ali 73,23 odst. celotne vsote, ki se bo zbrala. SKIS bo moral torej poravnati razliko iz drugih virov.
Del samoprispevka (26,77 odst.) bodo namenili za gradnjo cestnoko-munalnih in drugih objektov skupnega pomena v posameznih krajevnih skupnostih, program zanje pa bodo pripravili še pred sprejetjem odloka o razpisu referenduma.
Če bo samoprispevek izglasovan, potem ga bodo občani plačevali naslednjih pet let od novega leta naprej. Zaposleni bodo prispevali 1,5 odst. neto osebnega dohodka, kmetje 1,5 odst. katastrskega dohodka in obrtniki 1,5 odst. bruto osebnega dohodka. Poleg tega so predvideni še letni zneski od osebnih avtomobilov, motornih koles, kombijev in tovornjakov, ki naj bi jih lastniki poravnavali ob registraciji. To ni novost, saj jo ljudje poznajo že iz dosedanjih referendumov.
Pri cestah gre za enoten občinski program zato v KS ne bi smeli meriti, koliko jih je na njihovem območju. Vrstni red del, bodo določali vsako leto posebej na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine ter zbora uporabnikov SKIS na predlog strokovne komisije SKIS. Ta se bo pri njegovem oblikovanju posvetovala s krajevnimi skupnostmi. Odločilna bodo torej strokovna merila, okvarjenost cest in njihova obremenjenost.
Za srečo zadošča že zelo malo
Aktivisti Rdečega križa, v krški občini so skoraj povsod — Sosedska pomoč
KRŠKO — Bogastvo Rdečega križa je v ljudeh, ki opravljajo rta videz majhna, a za srečo ljudi pomembna dela. Okoli 6.350 odraslih in 2.500 mladih članov Rdečega križa v krški občini je tudi v zadnjih štirih letih z marljivim delom precej prispevalo, da se ostareli in bolehni ljudje, niso počutili, kot da so na dnu družbe.
To bi lahko bil eden pomembnejših vtisov s programsko volilne seje skupščine občinske organizacije RK, ki ga je dobil opazovalec prejšnji teden v Krškem, ko so aktivisti RK razgrnili bogato dejavnost v preteklih letih. Seveda sosedska pomoč še zdaleč ni le stvar Rdečega križa. Center za socialno delo v Krškem si zaman prizadeva, da bi pridobil ljudi, ki bi vsak dan skrbeli za starejše invalide, kajti domovi so zvečine zasedeni. Mladi člani RK iz osnovnih Sol Jurija Dalmatina in dr. Mihajla Rostoharja so povedali, kako so starostniki veseli obiskov, šopka cvetja ali zgodnjih češenj in gozdnih jagod. Žal pa občinska organizacija RK že dve leti ne more primakniti dinarja, zato je obdaritev starostnikov odvisna od skromnih možnosti krajevnih organizacij.
krajevne orgnizacije RK Senovo, Koprivnica. Brestanica. Rožno-Presladol, Raka, Podbočje in Veliki Trn. Te pomoči so deležni številni Romi, saj oblečejo od pet do glave vse šoloobvezne romske otroke, ki obiskujejo leskovško šolo.
P. PERC
IVleta Ifabicht, ponovno izvoljena predsednica uspešnega Rdečega križa
• Tudi po zaslugi osnovnih organizacij sindikata in krajevnih konferenc Socialistične zveze je izjemno uspešno krvodajalstvo. Od leta 1980 do maja letos je kri darovalo kar 7.841 ljudi. Občinski štab civilne zaščite je prav tako pohvalil zdravstveno usposabljanje, saj je tečaje prve medicinske pomoči ter nege bolnika in poškodovanca v teh letih uspešno končalo preko 2.200 občanov.
Za socialno ogrožene družine so aktivisti zbrali v preteklem obdobju okoli 7.000 kilogramov obleke, 270 kg posteljnine in 250 parov obutve. Potrebe po tej vrsti pomoči so vsako leto večje, zato imajo veliko dela zlasti
Zbornica se vse bolj uveljavila
Številne zadeve na seji IO posavske medobčinske gospodarske zbornice
KRMEIJ — Zadnje zasčdanje izvršilnega odbora posavske medobčinske zbornice je bilo zelo obsežno ne samo zaradi pregleda množine opravljenih del in poslovanja, temveč tudi zaradi široke razprave o razbremenjevanju gospodarstva.
Posavska medobčinska zbornica jc spodbudila kreditiranje stanovanjske izgradnje kmetov (njihove izkušnje je vgradila v svoj sistem Ljubljanska banka), uspešno razvija tudi sodelovanje združenega dola pri izgradnji trdnejšega omrežja daljnovodov, saj so v slovenskem elektrogospodarstvu že odobrili denar za -daljnovod Trbovlje — Brestanica. V teku so že tudi priprave za gradnjo savskih pretočnih hidroelektrarn, kjer zbornica želi vključiti tukajšnjo gradbeno operativo.
Pregled poslovanja v letošnjem tričetrtletju kaže. da posavski kolektivi uspešno izvažajo. Več kolektivov se poteguje za blagovna posojila IFC’. Vendar je bilo slišati tudi besede o znanih izgubarjih, o tem, daje vse več kolektivov na meji rentabilnega poslovanja. da tudi dobri gospodarji tožjjo zaradi visokih obrestnih mer.
mere in prihranke, kjer je to mogoče. Podobno si prizadeva tudi krška območna zavarovalna skupnost Triglav, kjer imajo zaradi letošnjih ujm mnogo izplačil.
Ko je beseda tekla o razbremenjevanju gospodarstva, sc je razprava še razživela. Posavska Ljubljanska banka si prizadeva za selektivne obrestne
Gospodarstveniki so se hudovali zaradi lanskih presežkov, namenjenih za izvozne stimulacije, a jih je skoraj nemogoče dobiti nazaj Zanje je potrebna tolikšna papirnata vojna, da sc jim nekateri raje odpovedo. V posavskih sikih bodo morali združevati denar od amortizacije, delegati pa se bodo morali boriti za otipljivejšo republiško solidajpost.
A. Z.
Res množična organizacija
V sevniški občini nad 5.000 krvodajalcev
SEVNICA — Predsednica skupščine Rdečega križa Slovenije Ivica Žnidaršič je na proslavi 40 letnice te človekoljubne organizacije 6. novembra v Sevnici navedla nadvse razveseljiv podatek: vsak tretji Slovenec jc že član RK!
V sevniški občini jih je nad 6.000. od tega krvodajalcev 5.000. Spisek vseh, ki dobijo priznanja za najmanj petkrat darovano kri, je bil zato tako dolg, da ga še prebrati niso utegnili. Poimenski seznam je bil na vpogled na mali razstavi v preddverju gasilskega doma. Trideset krvodajalcev je dalo življenjsko tekočino dvajsetkrat. 10 po 25.krat, 5 po 30 Krat. Janko Kerec iz Sevnice 40 krat in predsednik občinskega odbora RK Martin Klemenčič iz Drožanja kar 67-krat.
V kulturnem delu sporeda so sodelovali učenci Osnovne šole Savo Kladnik in Odra mladih ter
oktet Boštanjski fantje.
Jesenska redna krvodajalska akcija v Sevnici bo v ponedeljek v domu TVD Partizan.
' V	A.	Ž.
'•Ž*
f
Ob visokem jubileju RK so bila podeljena visoka priznanja aktivistom te organizacije. Zlati znak RK Slovenije sta prejela Eranc Kos iz Krmelja in Marija Skušek iz Loke pri Zidanem mostu. Jubilejno priznanje Rdečega križa Slovenije je prejela občinska organizacija RK V Sevnici.
TEŽKO GA BO PRESEČI — Med dolgoletnimi aktivisti RK je dobil priznanje RK Slovenije tudi predsednik sevniške občinske organizacije Martin Klemenčič. Kri je doslej daroval kar 67-krat.
Novo v Brežicah
MISLILI SO, DA DELAJO ZASE — Krajani so sami asfaltirali cesto Mrzlava vas — Globočice, a tega ne morejo dopovedati ne slovenskim in nc hrvaškim prevoznikom lesa. V gozdovih podjetja Šumarija iz Samobora nalagajo z njim težke kamione in sc pri tem niti malo ne ozirajo na cesto, ki ni napravljena za tak tovor. Zdaj so domačini le sklenili, da jih bodo ugnali in obvarovali sadove svojih žuljev. Postavili bodo table za omejitev osnega pritiska, v to past pa se kršitelji najbrž ne bodo želeli ujeti več kot enkrat.
JE DENARJA PREVEČ ALI SO CENE PRENIZKE? —V mesecu boja proti alkoholizmu bifeji in kafiči niso nič bolj prazni kot sicer. Kaže, da imajo mladoletniki vedno polne žepe denarja za ilegalno porabo in da je potemtakem alkohol še veliko prepoceni. Trditev o slabih časih torej ne drži. vsaj ne za tiste, ki jim kljub podražitvam ne zmanjkuje žepnine.
12 BRfžlŠKE
PORODNIŠNICA
V času od 19. oktobra do 2. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Ravnikar iz Krške vasi — Špelo, Zorka Kodrič iz Gor. Pirošice
— Martino, Dragica Ivanuš iz Golja-ka — Željko, Nada Kos iz Podvrha — Danijela, Jadranka Nikolič iz Drno-vega — deklico, Terezija Sotlšek iz Blatnega — Andreja, Marija Horvat iz Brežic — Marino, Danica Junek iz Brežic — Filipa, Mirjana Grgos iz Cerja — Martino, Renata Prelec iz Ždencev — Jeleno, Jasna Mežnarič iz Brd. Križa — Martino, Gordana Perko iz Brežic — Andrejo, Nevenka Slak iz Brežic — Mateja, Mirjana Jovanovič iz Gor. Kraja — Slavico, Terezija Jazbec iz Vranja — Franjo, Marija Koščica iz Samobora — Renata, Olga Zemljak iz Sevnice — Janeza, Breda Slivšek iz Dol. Leskovca — Boruta, Marija Cirnski iz Cirnika — Silvijo, Vladka Guček iz Loč — Davorja, Danica Kos iz Brežic — Andrejo, Bariča Rešetar iz Vratnika — Stjepana, Slavica Novoselič iz Ribnice — Antonia, Mira lmperl iz Prapretna — Marjetko, Zlatka Vučenič iz Brežic — Predraga, Kristina Žibert iz Selc — Stojana, Tanja Vujiča iz Samobora — Karla, Slavica Blažič iz Dečnih sel — Ines in Zdenka Rožman iz Stare vasi
— Vesno. Čestitamo!
Krške novice
LISTINA O SODELOVANJU —. Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze je sprejelo predlog sklepa o pokroviteljstvu nad Slovenskim kulturnim in športnim društvom Simon Jenko iz Nuernberga. Vlado Vogrinc in Tone Vodišek sta tako nazorno predstavila prizadevno kulturno in športno delo naših zdomcev, da je marsikdo dobil občutek, kako bi lahko z ljubiteljstvom v svojem okolju bolj obogatil Sebe in druge. Če morajo zdomci, denimo, za pevske vaje prevoziti stotine kilometrov na mesec, bi lahko tudi mi stopili vsaj k ostarelemu sosedu in ga povprašali, če morda, kaj potrebuje. Tudi to je lahko kulturno in plemenito dejanje...
NE BOJIJO SE VODE — Na osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja okoli 70 mladih članov Rdečega križa posveča največ pozornosti osebni higieni. Nekatere učence so lažje pridobili, da so pomagali urejati okolico šole. kot sebe, toda vztrajnost je le poplačana in zdaj menda ni več skoraj nobenega, ki bi se bal vode. Seveda, ušesa je bilo treba dobro umiti in zdaj ni več sprenevedanja. Morda bi ta preprosti recept dobro učinkoval tudi pri odraslih, »na vseh ravneh«, kot rečejo politiki.	«
TELEFONIJA — Krajani, ki še čakajo na telefonski priključek v mestu, se preveč razburjajo. Kaj bi šele počeli, če bi morali toliko delati in prispevati kot v Dolenji vasi in še kje. o telefonskih priključkih pa ne duhh ne s|uha! Novomeško PTT podjetje bi lahko bilo krajanom hvaležno, ker so tako potrpežljivi, saj obrača lepe milijončke, za katere bi ljudje dobili na banki vsaj nekaj obresti...
liti
ni
sai
de
nj«
Pr«
Ki
sti
ko
na
pei
'jav dr. >tar m c
ffclo
■»J« Ka idr: ! vai ?rar x
/es
»ih
'el
leti
te
Sevniški paberki
Z GRADU Z DOLGIM NOSOM — Eno je prirejati razstave, težje pa je zanje skrbeti, vsaj v toliko, da bi jih lahko občinstvo tudi videlo. Predzadnjo sredo odprti razdelek o NOB in predvojnem delavskem gibanju v bodoči muzejski zbirki »Sevnica skozi čas« je bil namreč naslednje dni zaprt, čeprav so se proslave okrog občinskega praznika zaključile šele v ponedeljek. Že prav, kaj pa niso prišli na otvoritev.
tlj;
'a
>b
Kil
lih
tre
rri
to*
Jo
REDKI PO KULTURNO HRANO — Marljivi Ločani so se konec tedna vsekakor nadvse potrudili, da bi bilo obiskovalcem te prijazne vasi res prijetno. V prostorih celodnevne šole je bila v soboto razstava likovnih dej domačina prof Mirka Bogoviča. To so še posebej naglasili ob koncu kulturnega sporeda na slavnostnem zasedanju občinske skupščine. A kaj, ko je bila zadružna jedilnica prva in za večino tudi zadnja postaja. Obložene ‘ mi/c gostoljubnih Ločanov pa še niso bile dovolj, »uradni« del avtomobilske kolone se je nato dokončno »podprl« v gostinskem objektu v sosednji občini pod Lisco.
30LE5IISKI UST
oSt. 46 (1840) TS.Tioverribra 1984
tura
in
»bra-
anje
Kostelci spet na odru
V okviru kulturnega društva »Kostel« bodo gojili  tudi ljudske običaje — Že prvi nastopi
VAS — FARA — Na eni od prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika je v Kočevju gostovalo tudi tukajšnje kulturno društvo »Kostel«. VŠeškovem domu so se predstavili moški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina.
Društvo »Kostel« je najmlajše v kočevski občini. »Niti registrirano še ni in za zdaj deluje v okviru šolskega kulturnega društva. Registrirati ga nameravajo v kratkem,« je povedala predsednica Vera Cimprič.
Najprej so ustanovili moški pevski zbor. To je bilo lani decembra. Zbor. ki šteje štirinajst moških glasov, vodi Ivan Delač. Za amentorja so si izbrali lveta Staniča, ki ima na pevskem področju bogate izkušnje.
Gledališko skupino je društvo dobilo tri mesece kasneje, letošnjega februarja. Trenutno ima dvajset članov, ki delajo pod vodstvom Franceta Cimpriča. Marca so ustanovili še folklorno skupino. V njej je šestnajst parov, ki marljivo vadijo pod vodstvom Irene Trobentar, tajnice društva. Njihov mentor je Cveto "Križ iz Kočevja.
Vse skupine imajo za seboj že tri nastope. Predstavile so se v domačem kraju, gostovale pa v Ba-njaloki in, kot smo omenili, v Kočevju. Z njimi hodi okrog tudi mladi domači pisec Staško Južnič, ki v kostelščini kostelske rojake.
V društvu so v glavnem odrasli, če izvzamemo plesno skupino šolarjev s štiriindvajsetimi člani. Gojijo ljudske plese, naučili pa jih bodo tudi sodobnih plesov, če bo dovolj zanimanja.
»Radi bi v društvo vključili vse krajane, ki kaj znajo in želijo delati na kateremkoli kulturnem področju.« je pripomnila predsednica Cimpričeva.
opisuje svoje
Vera Cimprič: »V kulturno društvo bomo poskušali vključiti vse krajane.«
Kulturno društvo »Kostel« sije zastavilo obširne načrte. V njem bodo gojili tudi stare običaje in ljudsko obrt. Na primer; kle-kljanje, predenje, pletenje košar iz koruznega in vrbovega ličja. Vse to pa bodo uvajali postopoma, potem ko bodo utrdili že zastavljene in uveljavljajoče se dejav-nisti.
J. P.
Vsi učitelji visokošolsko znanje
V javni razpravi je osnutek enajstih vzgojno-izobraževalnih programov — Bodoči osnovnošolski in srednješolski učitelji bodo študirali ob enotnih programih
NOVO MESTO — V javni razpravi je že nekaj vzgojno-izobraževalnih programov, po katerih se bodo, tako je predvideno, od leta 1990 dalje vzgajali in izobraževali učitelji osnovne in srednje šole. Osnutke teh programov je dala v javno razpravo posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev. Po programskih zasnovah je predvidenih kar 82 osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov za pedagoške poklice. Pri omenjeni posebni izobraževalni skupnosti deluje 45 komisij, odgovornih za pripravo osnutkor programov in za dopolnitev programov na podlagi pripomb, mnenj in predlogov iz javne razprave. Predloge programov bo v končni lazi sprejela oziroma potrdila po delegatski poti skupščina posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev.
V prosvetnem delavcu so bili 22. oktobra 1984 za javno razpravo objavljeni osnutki naslednjih vzgojno-izobraževalnih programov: za razredni pouk, matematiko, fiziko, kemijo, geografijo, družbeno-moralno vzgojo, proizvodno-tehnično vzgojo, telesno vzgojo, filozofijo ter za pridobitev pedagoško-andragoške in psihološke izobrazbe.
V glasilu prosvetnih delavcev so predstavljene le temeljne označitve in
DANES PODELITEV TRUBARJEVIH PRIZNANJ
LJUBLJANA — Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tud.i letos podelila Trubarjeva priznanja za uspešno delo pri razvijanju bralne kulture. Trubarjeve plakete in diplome bodo nagrajencem izročili danes dopoldne v Klubu delegatov v Ljubljani. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi knjižne nagrade dvajsetim učencem srednjih in osnovnih šol za najboljše literarne prispevke. Na skupni razpis Zavoda SRS za šolstvo in Zveze kulturnih organizacij Slovenije je poslalo literarne spise kar 627 učencev.
Deveta literarna kolonija
Potekala bo ob koncu tedna v Mariboru, udeležilo pa seje bo trideset mladih pe-__________________snikov	in	pisateljev, ki se prebijajo v književno življenje___________________________
MARIBOR — Tu bo od jutri do nedelje, 18. novembra potekala že deveta literarna kolonija, ki so jo pripravili odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, mariborski Marksistični center in revija Dialogi. Udeležilo se je bo trideset mladih avtorjev, ki imajo za seboj več javnih nastopov v revijah, na literarnih večerih in drugače, saj so nekateri izdali tudi že samostojne knjige ali tiskali svoja dela v almanahih. Med slednje sodijo, na primer, Maja Vidmar, Andrej Blatnik, Damjan Jensterle, Milan Vincetič,
Franc Lainšček—Feri in še kdo.
sploh o možnostih vključevanja v književno življenje. Del kolonije bo tudi literarni večer, na katerem se bodo predstavili mladi ustvarjalci.
1. Z.
Avtorji so za to kolonijo poslali iterarne tekste, ki bodo objavlje-ii v 8. številki revije Mentor, na »ami koloniji pa bodo rabili kot delovno gradivo. Program letošnje kolonije se bo namreč začel s predavanjem Janka Čara na temo Kosovelove balade Brinovka in o stilnih posebnostih udeležencev "tolonije.
, BOREC 10
Oktobrska številka revije Borec prinaša več zanimivih prispevkov izpod peres naših zgodovinarjev in drugih javnih ter kulturnih delavcev. Tako dr. Dušan Biber osvetljuje stališča bri-•tanske misije do slovenskih etničnih meja ter razčlenjuje spomenico o »slovenskih manjšinah v Avstriji in Italiji. Zanimiv je tudi zapis dr. Milice JjKacin — Wohinz o odnosu italijanske : države do državljanov slovenske in hrvaške narodnosti med vojnama. Literarni del prinaša pesnitev Richarda xnerja »Po Osvviencimu« (v prevodu Jr- Dušana Ludvika) in šest pesmi Portugalskega pesnika Egita Goncal-vesa (v prevodu Katje Špur). Na drugih straneh je vredno prebrati prispevek Marije Stanonik, ki je ocenila letos izšlo pesniško zbirko Evgena Cestnika iz Dragatuša.
KIPAR ČERNE V RIBNICI
RIBNICA — Razstavo del ljubljanskega akademskega kiparja Pet-'a Černeta bodo odprli 22. novembra rb 18. uri v Petkovi galeriji v Ribnici. <ipar Černe je lani sodeloval na likov-ih srečanjih v Ribnici. Prikazal bo bredvsem malo plastiko, in sicer dela v bronu, lesu in glini. Razstava, ki bo bosvečena dnevu republike, bo odprta io 9. decembra.
Naslednji dan bo literarni kažipot, na katerem bodo pogovor z mladimi ustvarjalci vodili Marjan Pungartnik, France Forstnerič in Vladimir Gajšek. Zatem bo okrogla miza o temi »Kako nastaja pesnik«. Pogovor pod tem humornim naslovom vsekakor ne bo o tem, kako iz nekoga po vsej sili narediti za pesnika, marveč bo beseda o mentorstvu, uredniški politiki založnikov in revij ter
Ribniški likovni dnevi v Kočevju
Deia osemnajstih likovnikov na ogled do 22. novembra
KOČEVJE — Slikarske in kiparske stvaritve, nastale letos v poletnih dneh v Trostovi koloniji oziroma v okviru tako imenovanih ribniških likovnih dnevov, potujejo po slovenskih razstaviščih. Potem, ko so bile na ogled najprej v ribniškem, zatem pa še v novomeškem Domu JLA, so od minulega tedna razstavljene v Kočevju. Tako si obiskovalci dela, ki so jih ustvarili Janez Arko, Milena Braniselj, Jože Centa, Dragica Čadež, Boni Čeh, Milan Cirovič, Tone Demšar, Bojan Golja, Gabrijel Humek, Lovro Inkret, Stane Jarm, Dušan Matoh, Janez Ošaben, Mojca Smerdu, Izidor Urbančič, Franc Vidervol, Metka Zobec in Vlasta Zorko, lahko ogledajo v Likovnem salonu. Razstava bo odprta do 22. novembra.
NONET VITRA SLAVI
RIBNICA — Ženski nonet Vitra iz Ribnice slavi 10-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert bo imel v soboto, 17. novembra, ob 19.30 v avli ribniške osnovne šole. Na koncertu bosta kot gosta nastopila Tržaški oktet in oktet Donit. Odprli bodo tudi razstavo dokumentov (fotografij, diplom, člankov, priznanj) o nonetu. Pevkam in umetniškemu vodji noneta Bernardi.Kogovšek bodo podelili Gallusove značke. Ob jubileju bo izšla kaseta s pesmimi, ki jih poje Vitra.
predmetniki posameznih vzgojno-izobraževalnih programov, ne prinaša pa najbolj karakterističnega dela, to je učnih načrtov. Po en izvod kompletnega osnutka programa (z učnim načrtom vred) je prejela organizacijska enota zavoda SRS za šolstvo Novo mesto. To gradivo je na voljo vsem. torej šolam, učiteljem, društvom, drugim organizacijam in organom ter posameznikom, ki se želijo oziroma hočejo vključiti v javno razpravo in izraziti svoj odnos do izdelanih osnutkov.
Poleg že omenjenih osnutkov programov ima novomeška organizacijska enota kompletirana gradiva še za naslednja programska področja: slovenski jezik s književnostjo, srbohrvatski jezik s književnostjo, primerjalno književnost in literarno teorijo, primerjalno slovensko jezikoslovje, latinski jezik s književnostjo, grški jezik s književnostjo, italijanski jezik s književnostjo, nemški jezik s književnostjo, angleški jezik s književnostjo, francoski jezik s književnostjo, ruski
DNEVI DRAME V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V ponedeljek, torek in sredo je v Novem mestu gostovala Drama SNG iz Ljubljane z Molierovim »Tartuffom«. Na odru Doma kulture so nastopili kar šestkrat. Pripravili so dve abonmajski predstavi, zaigrali so za dijake družboslovne in ekonomske šole, za srednjo šolo pedagoško-tehniških in naravoslovnih usmeritev, dve predstavi pa so odkupili v centru usmerjenega izobraževanja. Mladi so se po vsaki prireditvi pogovarjali z ustvarjalci in igralci Štefko Drolčevo. Borisom Cavazzo. Alenko Vipotnik, Borisom Juhom. Igorjem Lampretom kot ravnateljem Drame in drugimi. Zveza kulturnih organizacij pripravlja v tem mesecu še osem gledaliških predstav. Že v ponedeljek bodo v Domu kulture gostovali igralci Primorskega narodnega gledališča iz Nove Gorice z delom »Dolgega dneva potovanje v noč«.
BERLINSKA IZKUŠNJA
NOVO MESTO — Pod tem naslovom bo jutri ob 18. uri v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu zanimivo predavanje. na katerem bo avtor dipl. ing. arh. Borut Simič podal informacijo o novi svetovni arhitekturi. Predavatelj bo prikazal tudi številne barvne diapozitive o temi, o kateri bo govoril.
jezik s književnostjo, španski jezik s književnostjo, muzikologijo, glasbeno pedagogiko, psihologijo, sociologijo, zgodovino, samoupravljanje s temelji marksizma in gospodinjstvo. Programi v obliki osnutkov so nastali na podlagi enotne metodologije.
Osnutki predvidevajo tudi za učitelje osnovne šole štiriletni študij na visokošolski ravni. Študij bo organiziran praviloma dvopredmetno. Predmetni učitelji za osnovno in srednjo šolo se bodo vzgajali in izobraževali po enotnih programih. Trdna splošna izobrazba in obvladovanje učne snovi sta za učitelja temeljni predpostavki, da lahko nadgrajuje sodoben pedagoški proces. Strokovnost in pedagoška usposobljenost učitelja sta vzročno povezani. Zato ni odveč poudariti, da mora vsak program zagotoviti peda-goško-psihološko in metodično izoblikovanega učitelja. V teoretičnem in praktičnem pogledu še posebej.
Gre za vzgojo in izobraževanje učiteljev, ki bodo vzgajali in izobraževali druge. Za potrebe, ki jih prinaša iztekajoče se 20. stoletje, in za obvladovanje razvoja v prvih desetletjih tretjega tisočletja. Ta razvoj bo zahteven, hkrati pa pomeni velik iziv. Izziv za vsa področja in vse dejavnike, za sodobno šolo in učitelja v njej pa še posebej. Stara resnica je. daje poceni šola slaba šola. Če hočemo še boljšo šolo. kot jo imamo, in tako potrebujemo, potem je treba to doreči pred sprejetjem novih programov za vzgojo in izobraževanje učiteljev.
Javna razprava bo končana 3. decembra 1984. Naj ne gre mimo brez odmevov!
JOŽE ŠKUFCA
LETOS DVANAJST LIKOVNIH RAZSTAV
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji je še vedno na ogled razstava slikarskih del Zdenka Huzjana. To je hkrati enajsta tovrstna prireditev, kolikor se jih je do zdaj zvrstilo v tem razstavišču. Do konca leta bodo pripravili še razstavo del Ivane Kobilce in Ferda Vesela, in sicer iz izbora Narodne galerije v Ljubljani. Za leto 1985 je Dolenjska galerija že dobila ponudbe za deset razstav.
AKCIJA ZA KNJIGE ' DO KONCA MESECA
NOVO MESTO — V znani akciji »Knjige v knjižnice«, ki jo v novomeški občini vodi občinski sindikalni svet. Denar za nakup novih knjig so poleg začetne vsote občinskega sindikalnega sveta prispevale nekatere osnovne organizacije ZSS iz novomeških in zunajmestnih delovnih organizacij. Ker je zbranega denarja manj, kot so načrtovali, akcije ne bodo končali sredi, marveč ob koncu novembra. Pripravljajo slovesen zaključek z razstavo knjig, nabavljenih z delom sindikalne članarine. Razstava bo v eni od novomeških delovnih organizacij.
HARMONIKARSKI
KONCERT
NOVO MESTO — Na povabilo Glasbene mladine Novega mesta bo jutri tu gostoval harmonikarski orkester glasbene šole iz Radovljice. Mladi glasbeniki, ki so se uveljavili med tovrstnimi slovenskimi orkestri, bodo koncert izvedli v Domu kulture z začetkom ob 19. uri. Nastopili bodo pod vodstvom prof. Jožeta Ažmana.
PEVSKI KONCERT V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — V viteški dvorani, kakor pravijo delu restavracije tukajšnjega zdraviliškega doma, bo v soboto, 17. novembra, ob 17. uri pevski koncert. Nastopil bo mešani pevski zbor Litostroja iz Ljubljane. Gostje bodo zapeli 16 pesmi. Njihov spored obsega v glavnem ljudske in ponarodele pesmi.
Nenehno na koncertih
Slovenski oktet pel v Ribnici in Kočevju, ob koncu ____novembra	pa	bo	nastopil	v	Franciji
KMALU ODLOČITEV O ZDRUŽITVI
KRŠKO — Tu že dalj časa potekajo priprave na združitev Delavske univerze in Valvasorjeve knjižnice. Te dni bodo razpisali referendum, ki ga bodo izvedli predvidoma v začetku decembra. Od I. januarja prihodnje leto naj bi ustanovi živeli in delali kot ena delovna organizacija. Valvasorjeva knjižnica se zavzema, da bi sedanje ime zadržala tudi po združitvi.
Napaka resolucije ali kaj?
Kritike, ker je izpuščena celodnevna šola
LJUBLJANA — Po mnenju sveta za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL ni razumljivo in sprejemljivo, da osnutek slovenske resolucije za prihodnje leto sploh ne omenja celodnevne osnovne šole. čeprav je uresničevanje nanjo nanašajočega se zakona in s tem v zvezi številnih stališč ena od prvenstvenih nalog na področju vzgoje in izobraževanja.
Razpravljalci so na seji sveta z obžalovanjem ugotavljali, da se s tem občutljivim področjem tako dogaja prav v času, ko bi morali slaviti 10-letnico prvih celodnevnih šol v Sloveniji. Spraševali so se celo, ali je sploh politično sprejemljivo, da resolucija tako rekoč ukinja nekaj, za kar je bila temeljna odločitev sprejeta na slovenskem partijskem kongresu.
Pričakovati je, da bo ta pomanjkljivost deležna še mnogih kritik, še posebej zato. kef izpad celodnevne šole tudi ni v skladu z zahtevami in obljubami, da je potrebno šolstvu zagotoviti trdnejšo gmotno podlago.
RIBNICA, KOČEVJE — Ob koncu minulega tedna je v teh krajih nastopil Slovenski oktet iz Ljubljane in v okviru 12. festivala Revolucija in glasba izvajal domače borbene in afriške revolucionarne pesmi, priljubljena dela slovenske romantike ter izbor slovenskih in tujih ljudskih pesmi.
Na torkovem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani je
OPERNI VEČER
SEVNICA —Ob občinskem prazniku so minuli četrtek namesto predvidene solistične izvedbe »Gorenjskega slavčka« videli, še bolj pa poslušali večer z basistom Ladkom Korošcem, sopranistko Sonjo Hočevarjevo. in baritonistom Rajkom Koritnikom. Na elektronski harmoniki jih je spremljal Silvester Mihelčič iz Črnomlja, ki je tudi uspešen komponist. Tokrat je prvič izvedel »Solze kot biseri v očeh«. Z recitacijami je nastopila igralka Alenka Svetelova.
Slovenski oktet med drugim pel tudicikel ljudskih pesmi skladatelja Pavla Mihelčiča z naslovom »Vrnitev v Belo krajino«. To je bila krstna izvedba omenjenega Mihelčičevega dela.
Po več nastopih v Sloveniji bo Slovenski oktet že ob koncu tega tedna pel v Prištini, kjer bodo v okviru 10-letnice tamkajšnje Glasbene scene sodelovali tudi drugi ugledni jugoslovanski izvajalci. Od 26. novembra do 2. decembra bo oktet na gostovanju v Franciji, kjer bo imel pet koncertov, tja pa bo odpotoval tudi prihodnje leto.
Ob srečanju z Jankom Modrom
NOVO MESTO — 70-le-tnico urednika, prevajalca, jezikoslovca, pisatelja in pedagoga prof. Janka Modra je Študijska knjižnica Mirana Jarca počastila z razstavo Modro-vih prevodov, uredniških in izvirnih del (pripravila jo je knjižničarka Jadranka Matič — Zupančič), ki ji je minuli četrtek sledilo še srečanje z jubilantom v veliki knjižnični čitalnici.
Čeprav smo o razstavi in delu jubilanta nekaj malega že napisali, naj ne bo odveč, če dodamo še nekaj stavkov.
Predvsem zato, ker razstava zaobsega vsa področja delovanja Janka Modra. Seveda je razstavni prostor v omenjeni knjižnici premajhen, da bi bilo moč prikazati tudi celoten opus tega neutrudnega in izjemno marljivega kulturnega delavca. Modrov opus je resnično vsega spoštovanja vreden.
Poznavalci še posebej visoko cenijo njegovo prevajalsko delo, saj je bil Moder kljub mnogim službam in z njimi povezanim poklicem po srcu in duši vseskozi predvsem prevajalec leposlovnih del. Z njegovim imenom je povezanih nad 1000 prevedenih enot. Prevajal je iz nič manj kot enaindvajsetih jezikov. Slovenski kulturni javnosti je predstavil vrsto književnih del tako imenovanih »malih evropskih narodov«, kot so, denimo, danska, švedska, holandska, norveška in poljska književnost. Seveda je veljal njegov nič manjši trud presajanju književnosti jugoslovanskih narodov v slovenščino.
Dr. Frane Jerman je zapisal, da »pri Modrovih prevodih bralec nima nikoli občutka, da bere prevod, ampak slovenski original,« in da je to menda največ, kar lahko v svojem jeziku doseže prevajalec.
Na vse povedano pa opozarja tudi razstava, ki bo na ogled dovolj dolgo, da se bodo obiskovalci lahko vsaj informativno seznanili z delom človeka, ki je svoje življenje najtesneje povezal s književno umetnostjo.
ANTOLOGIJA IN LASTNA ZBIRKA
NOVO MESTO — Pesnik Severin Šali, ki po upokojitvi večino časa spet preživi v Novem mestu, je pripravil antologijo slovenske ženske poezije. Knjiga z naslovom »Ženski stihi« bo izšla pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Ta založba, pri kateri je bil Šali dolga leta zaposlen kot urednik, pa bo, bržčas še pred novim letom, izdala obsežnejši izbor iz »pesniške delavnice« Severina Šalija. Ta doslej najobsežnejša Šalijeva pesniška zbirka bo hkrati njegova šesta samostojna knjiga.
Oblast je izvirala od Boga, potem od kraljev, potem od ljudstva, zdaj pa od denarja.
A. M. ASTURIAS
JAKČEV DOM ZAPRT SAMO OB PONEDELJKIH
NOVO MESTO — Jakčev dom in drugi oddelki Dolenjskega muzeja so odprti za vse obiskovalce vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih, ko je muzej zaprt.
POUK NA STROJIH — Šolske delavnice so nedvomno velika pridobitev Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu. Zdaj, ko so tudi primerno opremljene s potrebnimi stroji (pri tem so veliko pomagale organizacije združenega dela), ne bo več vprašanje, kako izobraženi in usposobljeni bodo učenci ob koncu šolanja na tej šoli. (Foto: L Zoran)
Št. 46 (1840) 15. novembra 1984
DOLENJ
mm ?
pisma
in
odmevi
Nič grenkega
Posavskemu obzorniku TV na rob — O kulturi
Zapis o kulturi, ki so ga predvajali r televizijskem posavskem obzornika prejšnji teden, je hi! nenavaden in bi pravzaprav sodil desetletja nazaj.
Ne samo da je beseda tekla o kulturni It skupinah, na zaslonu pa je vztrajno kazalo slike brežiškega gradu, marveč je avtor zapisa Rudi Stopar marsikaj prezrl, tudi takšna medobčinska sodelovanja. kot so. na primer, srečanja posavskih gledaliških skupin, ki tudi v republiki dosegajo zavidljive uspehe. Podobno te dlje času uspešno delujejo pevci, likovniki, dobivajo se lutkarji, nad sto folkloristov od Sotle do Pohorja in Topolovca je to jesen v Roštanju urno sukalo pete. sevniški gasilci so že vse od svoje stoletnice pobudniki vsakoletnih srečanj gasilskih godb Slovenije, kjer je prispevek posavskih »pleltbandopazen, pa tudi rock. pop in drugih skupin, ki izvajajo popularno glasbo, se nabere dovolj. Omenimo nuj tudi. da se srečujejo in izmen/ujejo izkušnje kulturni animatorji v združenem delu. i se-ga lega je kar precej, mar ne.’
Če sevniškega kulturnega društva /omralno ni več med živini, če torej ne more živeli kol sevniško. kaj zalo! Trdno je prt Odru mladilt. živi i' florjanski. da ne govorimo o društvih v skoraj vseh krajevnih skupnostih, kjer so ponekod tudi štiri. Igrajo, pojejo, plešejo in celo pesmi objavljajo, če imajo kaj denarja — ob polnili in tudi bolj praznih dvoranah.
MARI I) /II I/MK
Rošlaitj 56
srečanji: pionirjev PLANINCEV
Od 27. do 30. septembru je bilo v Stražilovu nu i-ruški gori srečanje pionirjev planincev Jugoslavije. Udeležili smo se ga tudi pionirji i/ petih slovenskih PD. med njimi dve planinki i/ Novega mesta. Že prvi večer smo dobili veliko novih prijateljev. Drugi dan smo imeli vrsto tekmovanj, kjer smo bili slovenski planinci najuspešnejši. Obiskali smo tudi grob pesnika Branka Radičeviča.
NATAŠA MALNAR. 8.b OŠ XII. SNOUB Novo mesto
Prijetno srečanje
Šolarji z Rake dobro poznajo zgodovino
V soboto. 3. novembra, šem potovala z vlakom proti Titovemu Velenju. V Šmartnem ob Paki smo morali zaradi popravila proge prestopiti na avtobus, da smo se odpeljali naprej. Avtobus so napolnili še neki šolarji z nahrbtniki in torbami. Zvedela sem. da obiskujejo osnovno šolo na Raki pri Krškem in da gredo na Paški Kozjak. Vprašala sem jih za tovarišico Tončko Obrč. svojo nekdaj dobro prijateljico. To ime je zbudilo pozornost njihove mlade učiteljice. ki je povedala, da jo imajo v zelo lepem spominu. Povedala sem, da je to ženska, ki je leta 1941 videla krške borce, ki so jih pred ustrelitvijo razkazovali po mestu. Vsi otroci, ki so bili blizu mene. so vedeli povedati, kje so imeli taborišče, kje so bili ustreljeni, povedali so, da imajo lepe spomenike pri šoli Jurija Dalmatina, ki so delo prof. Štovička. Ti otroci res zelo dobro poznajo zgodovino. Ko sem izstopila, sem od veselega in prijetnega srečanja z njimi pozabila v avtobusu šopek rož. Pa nič zato! Vsa čast taki mladini, ki spoštuje borbo in smrt hrabrih borcev, ter tovarišici, ki zna tako lepo vplivati na mladi rod.
MARIJA URANJEK Žalec
9z*z	£
tJ/IOcl/TUAfoo'
PRIDELKI ZA ŠOLSKO KUHINJO
Učenci osnovne šole Mirna peč smo v oktdbru in začetku novembra zbirali pridelke za šolsko kuhinjo. Zbrali smo veliko zelja, krompirja in jabolk. Vse smo pripeljali v šolo s kombijem. Mladi člani Rdečega križa smo hvaležni staršem /a prispevke. Malica se tako nc bo podražila.
JOŽICA PIRC OS Mirna peč
V KRŠKEM SAMOSTANU
Osmošolci smo bili pred kratkim na ekskurziji v krškem samostanu. V zadnjih nekaj mesecih je lepo obnovljen sprejel že veliko število obiskovalcev. ki so želeli počastiti 400-letnico izida Dalmatinove Biblije. O njej. njenem avtorju in drugih protestantih smo slišali veliko v zadnjih urah pri slovenskem jeziku, ogled originalne Biblije, raznih fotokopiranih del protestantskih piscev in živa beseda patra Metoda Jeršina pa sta nam obogatila znanje o začetkih naše književnosti. Zvedeli smo, da je Dalmatin znal hebrejščino, grščino in latinščino. Za prevod Biblije je porabil skoraj 10 let. Poleg Biblije smo videli še veiiko drugih zanimivosti.
AI.PNKA CIZI L. K.a OŠ Artiče
MALI NOGOMET ZA PREHODNI POKAL
X. novembra je Dom za učence Majde Šilc pripravil prvi turnir v malem nogometu za prehodni pokal 29. oktober. Tekmovali so učenci doma SCiP Pionir, ki so bili tretji, učenci doma srednje kmetijske šole. ki so zasedli drugo mesto, najboljšo igro pa so pokazali učenci Doma Majde Sile. ki so osvojili prvo mesto in prehodni
P°kaL	ANICA	A	.ISTE	R
Dom za učence Majde Šilc Novo mesto
KULTURNI DAN V ZAGREBU
V ponedeljek. 29. oktobra, smo imeli učenci sedmega in osmega razreda naše šole kulturni dan. Ob tej priložnosti smo si v Zagrebu ogledali tehnični muzej s planetarijem ter razstavo kitajske umetnosti. Najbolj všeč nam je bilo v planetariju, kjer smo z zanimanjem opazovali ozvezdja neba. Na razstavi kitajske umetnosti pa nas je najbolj pritegnila podoba človeka naravne velikosti, narejena iz ploščic žada.
A LUNKA K UŠ L VIČ. X.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
POMAGALI SMO PRI GRADNJI VRTCA
Ob koncu prejšnjega šolskega leta sodelavci začeli graditi poleg naše šole nov vrtec, ki je sedaj že pod streho. Pred kratkim so delavci Rika prostovoljno skopali jarek za elektriko. Sedmošolci in osmošolci pa smo se namenili ta jarek zakopati. Delali smo uro in pol. Marsikdo je dobi! žuli, vendar smo bili veseli, da smo pomagali pri gradnji vrtca, ki ga malčki že zelo težko čakajo.
MOJCA TRDAN •OŠ Sodražica
NA SREČANJU V BEOGRADU
17.	in IX. oktobra smo se udeležili tradicionalnega srečanja »Bratstvo in enotnost« v Beogradu. Srečali smo se s pionirji iz Beograda. Sombora in Zagreba. Ogledali smo si številne znamenitosti našega glavnega mesta. Obiskali smo Narodni muzej, kale-megdan, hišo cvet ja na Dedinju in pionirski dom. Navezali smo prijateljske stike z našimi vrstniki. Domov smo prišli polni lepih vtisov.
INI-S BAR I OLJ. X.b OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto
Čemu tako črnogledo pisanje?
Pripombe delavskega sveta in sindikata IGK na članka v DL in Delu
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in delavski svet TOZD KiK ugotavljata, da so informacije, navedene v članku časopisa »Dolenjski list-dne 2. II. 1984 in v članku časopisa »Delo« dne 5. 11. l984enostranske, neobjektivne in tendenciozno, provo-
Ostra kritika
Za uspehe zaslužne poznamo, za zgrešene naložbe in drugo pa ne
KOČE VJE — Na seji, ki je bila prejšnji teden, so člani predsedstva občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Kočevje obravnavali delo organizacij in članov ZRVS. Ugotovili so. da so i pri obravnavi predloga sklepov
13.	seje CK ZKJ člani pokazali veliko kritičnost, ki pa ni prešla r posploševanje in neodgovorno kritiziranje: Izkazal sc je oster posluh za deformacije v naši družbi.
Ostra kritika je veljala predvsem nespoštovanju samoupravnega ravnanja na vseh fjtvneh in v vseli okoljih, ne nazadnje tudi v organizacijah ZRVS. Ne primanjkuje nam dobrih smernic, sklepov in ugotovitev, pač pa osebne in kolektivne odgovornosti. Vse preveč je govorjenja otem. da smo vsi krivi, na prave krivce pa premalokrat pokažemo. Vsaka investicija. zamisel, ukrep, predpis, zamisel ima'svoje začetnike, za uspehe kaj hitro najdemo zaslužne, za zgrešena dejanja 'm drugo, kar vleče našo družbo navzdoLpa ne. Tako so člani organizacij ZRVS ocenjevali današnji trenutek.
Na seji so sklenili, da bodo člani ZRVS vložili vse napore za krepitev samoupravljanja m se ostro borili proti vsem tistim, ki ga ovirajo. Sprejeli so n migrant dela za prihodnje leto.
V. DRACiOŠ
L.
kativno usmerjene proti kolektivu I OZD l( i K. ki se že tako bojuje z vsemi težavami gospodarske stabilizacije kot vsa jugoslovanska keramična industrija. Navedeno dejstvo potrjuje rezultat poslovanja v tretjem trimesečju. ki nikakor ne da je tako črnogledih napovedi kot omenjena članka.
Tudi razploženje v DO Novolcs in J OZD IGK še daleč ni triko kritično oz. črnogledo, kot pisca v omenjenjh člankih navajata.
Na j omenimo, da je TOZD v trenutku ureditve medsebojnih cen (vhodnih in izhodnih) znižala izgubo od ene milijarde starih dinarjev mesečno na nič. kar je vsekakor velik uspeh. Tudi planirana izguba za zadnje trimesečje, skupaj pribl. 500 milijonov starih dinarjev. ni posledica neurejenega po-
slovanja in cen. temveč »sušnih« mesecev prodaje. Vemo namreč, da se v zimskem času ploščice zelo malo polagajo, zato pa se tudi malo prodajajo.
O končni obliki sanacije TOZD IKCi Račje selo naj se najprej izrečejo poslovodni 'oz. samoupravni oreani DO Novolcs in TOZD IGK in šele potem sredstva javnega obveščanja oz. morebitni posamezniki. Menimo, da tako pisanje ni v interesu javnosti, zlasti pa ne v interesu kolektiva IGK. saj povzroča velike motnje pri poslovanju I OZD. zato se v bodoče tudi ne bi smelo več pojavljati.
ME I OD MI /AN predsednik IO OOZS TOZD IGK SLANEIH(. predsednik DS TOZD IGK
Plesni klub pa nič...
O odpovedi plesne prireditve ni bil nihče obveščen
V /ačciku novembra so sc v I rebnjem pojavili plakati, ki so vabili
NA DELOVNI AKCIJI
Trebanjski osmošolci smo sc že drugo leto zapored odpravili pog-o/dovat goličave okrog Dobrniča. Letos smo pogozdovali žc dvakrat’ v soboto smo šli že tret jič. Delo nam je ponudilo GG Trebnje. Sadik smo smrečice, macesne in bore. Za vsako posajeno smrečico so nam zagotovili približno X din, /a macesen JOdin, za bor pa 20 din. Bor je najdražje plačan zato. ker so morale -biti jamice globoke 30 cm, za smrečico in macesen pa samo od 5 do 10 cm: Vsaka oddelčna skupnost je dnevno zasadila približno 1500 drevesc.
Gozdarski inženirji. bili /.nami zadovoljni. Zelo zadovoljni pa smo tudi mi. saj bomo s 'pogo/dovanjem zaslužili veliko'denarju. Z njim bomo v celoti plačali .stroške dvodnevnega končnega izleta.
DANICA KOI I NC. X. e OŠ*Jože Slak-Siivo Trebnje
na plesni turnir, na .katerem je Plesni klub Novo mesto obljubljal pokazati poleg tekmovanj v standardnih plesih tudi nastop revijske skupine, predstavitev akrobatskega rock' nTolla. breaka in druge zanimive reči. Priredil v e smo sc mnogi razveselili in se nadejali, da bomo < soboto preživeli lep večer.
Toda kmalu so se pojav ih tudi plakati. ki.so vabili na rokometno tekmo Usnjar — Ormož na isti dan. v isti dvorani in le pol ure prej. kol je bila napovedana plesna-prireditev. Nismo vedeli, katera od obeh prireditev bo odpadla, a jasno je bilo. da obeh hkra--ti ne bo.mogoče speljati.
V soboto zvečer je t>ila rokometna tekma, plesne prjreditvc pa ni bilo. Ladi po končani tekmi ni nihče ljudi obvestil, kaj je z napovedano prireditvijo. In tako.smo se.mnogi ljubitelji plesa i/ Trebnjega in okoliških krajev ■ra/očarani vrnili domov .
Vprašujem, alf se odgovorni v novomeškem plesnem klubtj zavedajo svojega neodgovornega ravnanja.
ALI NK A KRŽAN Trebnje
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 16. XI.
1
8.50	TV. V ŠOLI: TV koledar. Povej mi, povej. Angleščina. Marko Maru-lič. Poročila	f
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina. Risanka. Planet Zemlja. Mali program: Fahrenheit 451. Risanka. Teorija književnosti:	Aristotelov	filozofski
zagovor književnosti. Na konicah prstov
17.05	— 23.20 TELETEKST
17.20	POROČILA .
17.25 JACK IIOLBORN. nemška m ladi n s ka na dalj e van k a
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	MISLITI USTVARJALNO: Spodbujanje ustvarjalnosti, izobraževalna serija
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRN A
19.30	DNEVNIK
19.55	\ REME
20.00	VČERAJ ZA JUTRI: Poletje
1946. dokumentarna serija
20.35	NE PREZRITE
20.55	DA. GOSPOD MINISTER.
angleška nanizanka
Redkokatera humoristična serija v Angliji je imela u^uspeh kot nadaljevanka »Da. gospod minister«. Zgodba serije temejji na tipično angleški situaciji. kajti v'Veliki Britaniji se menjajo vlade. (VtefRem ko državni uslužbenci ostajajo, dobivajo le nove ministre, in tako na neki način upravljajo britansko družbo, politiki, ki »prihajajo na obisk vsaka štiri leta«, pa so jim pri tem k' v oporo. Junak—žrtev serije je minister za držav no upraVo. ki se z vso silo bori. da ga »ti fantje« ne bi žejnega prepeljali čez vodo. Seveda oni to v vsaki, epizodi storijo po večkrat, kar je tudi smisel cele serije. Politična satira, tako značilna za Veliko Britanijo, prerašča angleške okvire, to je zafrkavanje in . norčevanje iz birokracije, zasmehovanje politikov nestrokovnjakov in amhiciozncžcv.
21.25	DNEVNIK
21.40	GOIJPI — RDEČEROKL
francoski film /
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Otroška televizija — 18.15 Družinski magazin — 18.45 V prostem času — Dnevi .IRT: Dan TV Priština: 19.30 Dnevnik — 20 Barve življenja — 20.45 Drevo — 21.00 En cvet — 21.30 Povodi — 22.00 Pesniški trenutki — 22.20 Svatba — 22.40 Pozno zvečer
TV ZAGREB
16.30	Videostrani — 16.40 TV v šoli — 17.40 Poročila — 17.45 Otroška televizija — IX. 15TV koledar— 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Šola zelenega načrta — 19.30 DneVnik —
20.00 Sogun — 21.00 Večer z Džuzo Stojilkovičem — 21.45 Dnevnik —
22.00 Šahovski komentar — 22.15 V petek ob 22.00 uri
SOBOTA, 17. XI.
j
7.45	— 12.00 in 12.40 — 23.05
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Ustvarjamo
8.20	ZBIS: Kje živi tvoja pravljica
8.35 SMOGOVCI. otroška serija
9.05 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka
9.55 S L O V E N S KA L.l U DS K A G L A-SBll.A IN GODCI: Bordunske citre
10.05 PRED IZBIRO POKLICA: Vojaški poklici
10.35 ČUDEŽI NARAVE: Indijski sloni, kanadska poljudnoznanstvena serija
10.55 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
11.55 POROČILA
12.55 NOGOMET SUTJESKA — PARTIZAN
14.45 POROČILA '
17.00 ROKOMET (M) — Ml I A LOPI. AS TIKA : SLOGA (ČSSR)
18.15	ČEZ TRI GORE: Oktet Gallus
18.45 ČUDPŽI NARAVE: Skrivnostni svet plazilcev, kanadska poljudnoznanstvena serija
’ 19.T0 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNE VNIK
19.55	VREME
20.00 DVOBOJ NA SONCU, ameriški lilm
22.10	ZRCALO TEDNA
22.30 EUROSHOW. zabavnoglasbena oddaja
23.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
10.45	Test — 11.00 Športna matineja: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 13.00 EP v ritmični gimnastiki — 13.55 Dunaj: E P v ritmični gimnastiki — 15.25 Krvno
sorodstvo (sov jetski film) — 16.50 Igra klov nov — 17.30 Martin Luther —
19.00	Spominska knjiga — Dnevi .IRT: Dan TV Novi Sad: 19.30 Dnevnik — 20.00 Lutkomedija — 20.15 Mesi jeva zapuščina — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Mokrin — 21.15 Dnevnik — 21.40 M. Benedek — V. Jezerkič: Ekran sneži (TV drama) —
23.05	Til našega dopisnika iz Nevv 5 orka — 23.30 Ljubezen in ljubezenska gramatika
TV ZAGREB
8.40	TV v šoli — 12.25 Sedem TV dni
— 12.55 Nogomet Sutjeska : Partizan
— 14.45 Poročila — 14.50TV kolesar
— 15.00 Glasbena akademija vam predstavlja — 15.15 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 17.00 Rokomet Metaloplasti-ka : Sloga (ČSSR)— 18.25 Živeli z. naravo — 19.30TV dnevnik — 20.00Tuj denar (francoski film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna
NEDELJA, 18. XI.
9.00 — 13.05 in 14.10 — 22.15 II I I TEKST
9.15	POROČILA
9.20	ŽIV ŽAV. otroška maline);)
10.10	JACK 1 IOLBORN. nemška mladinska nadaljevanka
10.40 MARCO POI O. nadaljevanje in konec
11.40 625. oddaja za stik z gledalci
12.00 KME TIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.25 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel A. Birtiča »Beneški fantje«
15.55 POROČILA
15.00 USTVARJENA DRUG ZA DRUGEGA, ameriški film
16.30 ŠPORTNA POROČILA
16.45	Ljubljana: MEDNARODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU, finale posamezno
18.10 TV KVIZ
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 S. Pavic: BANJICA, nadaljevanje in konec
21.15	ŠPORTNI PREGLED
21.45	PORTRET: Aleksander Valič
22.10	POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.00	Nedeljsko popoldne — 17.15 Operacija Cicero (ameriški film) —
18.55	Risanka — pnevi J RT: Dan TV Zagreb:	19.30 Dnevnik — 20.00
Inšektor Vinko'—21.10 V prvem planu — 21.30 Glasbeni oder — 22.00 Sk rivnost Crne punte — 22.30 Muzikanti — 23.15 Poročila — 23.20 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu
PONEDELJEK, 19. XI.
8.50	TV V SOI I: TV koledar. Dijak. Češčina. Predstavljamo vam. Umetniška topografija Koprivnice. Poročila
10.35	IVVŠOI I: I V berilo. Risanka. Angleščina. Alali program. Risanka. Poklici, Zadnje minute
17.05	— 22.45 Tl.l LTLKS I
17.20	POROČILA
17.25	PEŠEC V AVTOMOBILU, otroška serija
17.55 PRED IZBIRO POKLICA: Poklic oblikovalca v tekstilni industriji SPI K I ER. izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	Pl I MINUT ZA REKREAČIJO
18.45	ZDRAVO, MLADI
19 15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
VEČERZAHODNONEMŠKEIV
20.00	H ASANOVA PIŠČAL.otroška lutkovna oddaja
20.25	KRHKA LEPO I A. dokumentarna oddaja
20.55	DEKLE IN MLADENIČ. TV drama
21.50	DOBRO JUTRO, TRNULJČICA. zabavnoglasbena oddaja
22.30	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Mesto basni — 18.00 Miti in legende — 18.15 Narava in človek — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športni gralikon —
19.30	Dnevnik — 20.00 Dnevi .IRT
TOREK, 20. XI.
9.00TV V SOLI: TV koledar. Otroški domovi in šole v NOB. Mišo Dragišič. Izbrali smo za vas. Medžimurje. Poročila
10.35	I V V ŠOl I Kemija povsod. Risanka, Metropolitanski muzej. Mali program. Risanka. Glasbena vzgoja. Zadnje minute
16.10	— 22.20 TLI L 1 EKST
16.25	ŠOLSKA I V: SLIKARSTVO XX. STOLETJA — Akcija in konst-
rukcija. ZGODOVINA — Slovenski kmečii upor 1515. EKOLOGIJA — Drevesa in njihov pomen
17.35 Poroči i.:a
17.40 ZBIS — R. Crotet: SVILENA OBI TKA
17.55 OD VLADI K E. RADA. folklorna oddaja TV Beograd
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40 PUSTOLOVŠČINA: Peru na toplem severu
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	J. Romains: NEKAJ LJUDI
DOBRE VOLJE, francoska nadaljevanka
21.00 AKTUALNO
21.45	DNEVNIK
22.00 IZ KONCERTNIH DVOR \N: J. I lavdn: Missa brevis sancti Joannis
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Mali svet —
18.15	Življenje knjige — 18.45 Glasba za mlade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Čas podvigov — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza
SREDA, 21. XI.
8.45	I V V ŠOLI: TV koledar. I nabiralnik. Kultura govora. N; cionalne družbe. Računalniki. Pi la
10.35 I V V ŠOLI: Življenjske nosti. Risanka. Ob igrišču, Mali ram. Risanka. Kocka, kockica, nje minute
17.35 — 23.15 TELL I EKS T
17.50	POROČILA
17.55	PEDI VIŽ! P
18.25 DOl I N.ISKI OBZORNIK 18.40 SLIKE IZ ŽENSKEGA ZAPORA. oddaja TV Novi Sad
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA »ošini 19.30'DNEVNI K adna-	19.55	VREME
vroči-	20.00	Film E ina: VOJNA ROMAN-
CA. sovjetski film skup- Filmu je vojna samo izhodišče za prag-	toplo	pripoved o neuresničeni mla-
Zad	dostni ljubezni. Prva ljubezen postane
življenjska izkušnja, ob kateri mora vsaka nostalgija izginiti, pred junaki je njihov o življenje, sedanjost in prihodnost
21.30	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.35	KULTURNE DIAGONALI
22.05	DNEVNIK
22.15	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Merim —
18.15	Spomin na kolubarsko bilko —
18.45	Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavna sreda — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Glasbena dogajanja — 22.05 Oddaja iz kulture
ČETRTEK, 22. XI.
8.50	I V V SOI L IV koledar. Zgodba. Ribe in dvoživke. Morje in človek. Tehnične zanimivosti. Kvadratura kroga. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija v industriji. Risanka. Iz arhiva šolske TV, Dijaški magazin
12 55 NOGOMET — VOJVODINA •. ŽET..IEZNIČAR
16.30 16.45 17.50 17.55 SIN.II konec
18.25 NIK 18.40 dnevu 19.10
19.26
19.30
— 22.05 TELETEKST ŠOLSKA TV
POROČILA	,
T. Seliškar: BRATOVŠČINA GA GALEBA, nadaljevanje in
OB AI.NO-K RAŠKI OBZOR-
Č'AS, KI ŽIVI: Partizanski ik
RISANKA ZRNO DO ZRNA DNEVNIK
19.55	VREME
20.(K) TEDNIK
21.05	J. Clavell: ŠOGUN, ameriška
nadaljevanka
21.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.20	Smučajmo vsi — 17.25 Dnevnik
— 17.45 Čuvaji časa — 18.15Znanost
— 18.45 Zabavnoglasbena oddaja —
19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer — Prota Matija Nenadovič —
22.30 Zagrebška panorama -
NAGRADA V GLOBOKO
DARJA ŽIVIČ iz Globokega je imela srečo pri našem zadnjem žrebanju. Žreb ji je dodelil lepo knjižno nagrado: roman madžarskega pisatelja Jozsefa Balazsa »Srečanje Balinta Fabiana z Bogom«. Gre za velik pisateljski dosežek, po katerem so posneli tudi odličen film. Za dolge jesenske večere zares primerno branje. Rešite to križanko in rešitev pošljite najkasneje do 23. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Lepa knjižna nagrada čaka izžrebanca.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
ŽIVINSKA
STAJA
‘Inn inTTTTTT
LAT. PREVOD BIBLIJE
RUS. PISA
IVIKENTIJ)
PORTUG.
AGENCIJA/
SLOVANI
BRINOVEC/
POPECENEC
ZEUSOV
SIN
Ni velik človek, kdor misli bolj ugajati bedakom kot svojemu geniju.
F. da HOLLANDA
Kljubovanje je v politiki po navadi najbolj škodljivo.
V. I. LENIN
Pomagati ni tako preprosto.
G. MEYRINK
MARIB.
PEVKA
OTTA
M. IME
SHRANILO
PAPEŽEVA
KRONA
MESTO V BOKI KOTORSKI
ROMUN. w IMEST0 POD/ KARPATI
PEVKA
KOHONT/
POVRS.
MERA
GL MESTO GRČIJE
UMRLI SLOV POLITIK (MIHA)
UMRLI RUS. SAH. velem. 'RIM. VARUHI OGNJIŠČA
SRB. M. IME
RUDARJI/
LESNI
POLIZDELEK
VRSTA AMI-NO KISLIN/ GR ČRKA
ANGL
PTJ0
VRSTA
OBLICA
URŠKA PESEM/TIPAL NICA PRI ŽUŽELKAH
DEL PRSTA/ MAGMA
KONJSKI
DIR
SPALNICA
NA
LADJI
OČE
SVILENA
TKANINA
CESKA
PRITRDIL-
NO
TUNIZIJA/
VRSTA
SKLADBE
VNET
PRIVRŽE-
NEC
GL SEST. OKLEPOV PRI RAKIH
SLOV.
SKLADA-
TELJ
(RISTO)
KLADA ZA SEKANJE DRV
Tretje uho pri telefonih
Zaradi satelitskih in mikrovalovnih prenosov telefonskih pogovorov je tajnost podatkov ogrožena
Dekletce z opičjim srcem
Novorojenki, ki je imela hudo srčno hibo, so vsadilj srce enoletnega pavijana — Pred 20 leti podobna operacija ni uspela — Živali, dajalke organov?
Ko seje prejšnji mesec rodila, je imela deklica Fae pred seboj le nekaj dni življenja. Ždravniki so namreč ugotovili, da ima neozdravljivo hudo srčno napako. Edina rešitev zanjo bi bila presaditev srca. Toda kje dobiti tako drobceno srce? Kako izpeljati tako zahtevno operacijo na bitju, kije komaj stopilo na ta svet? Zdravniki kalifornijskega univerzitetnega medicinskega središča Loma Linda so našli nenavadno in presenetljivo rešitev. V prsi nekaj dni stare deklice so vsadili opičje srce. Operacija je uspela in dekletce tačas, ko to pišemo še živi.
Deklica se je rodila z redko srčno napako, ki se pojavlja le na vsakih 12.000 rojstev, imela je nerazvit levi srčni prekat, kar pomeni, da srce ni moglo poganjati krvi po telesu v potrebnih količinah. Za zdravnike je bilo jasno, da otrok s takšno napako ne preživi nekaj tednov. Toda dr. Leonard Bailey je tisti čas vedel za rešitev in bil pripravljen tudi na potrebni operativni poseg. Pred operacijo male Fae je opravil kakih 150pre-sajanj src na živalih, predvsem presajanj z ovčk na kozličke.
Volk oproščen krivde
Rdeča kapica je zapeljala volka v pregrehe
Ne zgodi se prav pogosto, da bi se sodišče ukvarjalo s pravljicami, a prav tega se je lotilo pred kratkim posebno sodišče, ki je zasedalo v Benetkah. Pred senatom strokovnjakov za etnografijo seje branilec Domenico Carboni Sc-hittar trudil, da bi ovrgel obtožbe, stare že več desetletij, da so slavna pravljičarja brata Grimm in njun francoski kolega Charles Perrault v svojih znanih pravljicah prikazovali umore, posilstva, inceste, ljudožerstvo in druge podobne grdobije.
Vsaj v eni zadevi je branilec uspel prepričati poroto. Volk iz. znane Rdeče kapice ni kriv naklepnega posilstva in umora. V tej pravljici so raziskovalci ljudskih izročil videli prikrito poročilo o kriminalnih dogodkih, katerih žrtve naj bi bila mlada dekleta, ki so preveč zaupala neznancem. Toda branilec je dokazal, da volk (neznanec) ni zapeljal Rdeče kapice (dekle), marveč je Rdeča kapica zapeljala volka v sporna dejanja. Ubogi volk je bil žrtev lastnega neznanja, nekulture in revščine, pa je podlegel mlademu dekletu, ki ni ubogalo nasvetov 'svojih staršev, naj se ne druži z neznanci. Pravljica dejansko govori o spolnem zapeljevanju in občevanju, menijo izvedenci. In zato so obtoženega volka oprostili krivde. Bil je le žrtev prebrisane deklice, ki je stopila z njegovo pomočjo v svet odrasle ženske.
Toliko je znanega z enodnevnega zasedanja posebnega sodišča. Ža en dan in za tako sodišče kar dovolj, mar ne?
j	j	M	i	M
(Vir: NevvsvvfcekT
Strokovno se pravi presajanju organov ene živalske vrste na drugo ksenografija, izraz velja pa tudi pri presajanju živalskih organov na človeka. Seveda je pri tem potrebno, da sta si vrsti blizu: človek in opice pa so v biološkem sorodstvu.
Med tem, ko so zdravniki pripravljali operacijo, je novorojen-ka živela s pomočjo dihalne naprave. Strokovnjaki so opravili testiranje tkiva petih izbranih mladih pavijanov, da bi tako dobili najprimernejše. Sele ko je bil dajalec izbran, seje začel peturni operacijski poseg, pri katerem so kot sliva veliko pavijanovo srce presadili v novorojenko.
To ni bila prva takšna operacija v zgodovini medicine. Leta 1964 je dr. James Hardv presadil srce šimpanza v prsi 58 letnega bolnika, vendar je mož s presajenim opičjim srcem živel le nekaj ur.
Medicina takrat še ni poznala načinov, kako premagati veliko naravno oviro, ki se pojavi pri takšnih posegih. Organizem namreč zavrača vse. kar mu je tujega. Težave so že s presajanjem organov med ljudmi, pri presajanju živalskih organov na ljudi pa so se pokazale še močneje. S sodobnimi načini tipiziranja tkiv, ki omogoča odkrivanje najprimernejšega.
m z odkritjem zdravil, ki preprečujejo zavračanje tujka, so takšne operacije postale sprejemljivejše, saj niso bile vnaprej obsojene na neuspeh.
Dogodek v medicinskem središču Loma Linda opozarja, da so presaditve živalskih organov na človeka lahko uspešne, če je organizem mlad in se med dozorevanjem laglje sprijazni s tujkom. Daje pa tudi enega od možnih odgovorov na vprašanje, ki se v moderni medicini vse pogosteje postavlja: kje dobiti dovolj organov za presajanje? Potrebe po organih so vse večje, zdravniki bi lahko rešili prenekatero človeško življenje, vendar ni vedno na voljo človek—dajalec pa še cel kup pravnih in verskih ter drugih razlogov otežuje zadevo. Živali bi lahko človeku dajale svoje organe, če se bo seveda izkazalo, da je to zares dobra in uspešna rešitev.
Vprašanje pa je, ali je z moralnega stališča pfav, da človek jemlje življenje tistim živalim, ki so na _ evolucijski lestvici čisto blizu. Če je sploh prav, da človek živali ubija?
MiM
(Vir: Newsweek)
Kriv je!
Vse kaže. da imajo zelo prav vsi tisti, ki se zavzeto borijo za . prepoved svinčenih dodatkov v pogonskem gorivu za avtomobile. Najnovejša zdravstvena raziskava, ki jo je izvedla EPA (Agencija za zaščito okolja), je dokumentirano pokazala, da je med drugimi škodljivimi posledicami onesnaženja okolja s svincem tudi porast števila obolenj za visokim krvnim pritiskom.
Raziskovalci so odkrili, da je visok krvni pritisk nedvomno povezan s količino svinca v človeškem organizmu. Večja ko je količina te snovi v organizmu, večji je krvni pritisk. Ta vez se ni porušila niti potem, ko so upoštevali druge rizične faktorje za »tihega ubijalca«, kot zdravniki povsem upravičeno pravijo visokemu krvnemu pritisku. Starost, neprimerna prehrana, predvsem preslana, in debelost so tudi činitelji, ki vplivajo na zvišan krvni pritisk, vendar svinec škodljivo učinkuje tudi, kadar teh činiteljev ni.
V nekaterih deželah so svinčeni dodatki v bencinu že prepovedani, ponekod morajo avtomobilske tovarne obvezno vgrajevati posebne katalizatorje, ki prepicčujejo izpuščanje svinčenih spojin v ozračje, pri nas pa vse lepo po starem avtomobili in bencin.
Po telefonskih linijah dandanes steče na stotine pogovorov, ki veljajo za nadvse zaupne in se dotikajo stvari, po katerih zahrepeni vsako vohunsko uho. Nič novega torej ni, če tu in tam odkrijejo, da ta ali ona tajna vohunska služba snema na magnetofon telefonske pogovore visokih političnih in drugih osebnosti. Vendar je bilo doslej to početje dokaj zahtevno. Z velikim razmahom najnovejših načinov komuniciranja, mikrovalovne in satelitske komunikacije, pa je prisluškovanje telefonskim pogovorom postalo dostopnejše in s tem tajnost številnih podatkov bolj ogrožena^ln ker se je vsemu temu pridružila še ranljivost računalniško hranjenih podatkov., ki so prav tako dostopni preko telefonskih linij, so v razvitem svetu začeli iskati poti. kako bi zagotovili nedotakljivost in tajnost računalniških in telefonskih komunikacijskih linij.
V ZDA se seveda bojijo predvsem Sovjetske zveze, za katero sumijo, da uspešno pobira gore podatkov vseh vrst. od bančnih, poslovnih, tehnoloških do političnih. Ameriški predsednik Reagan je še v prejšnjem mandatnem obdobju podpisal poseben dokument št. 145, s katerim nalaga NSA (Narodni zaščitni agenciji), da izdela sistem varne zaščite občutljivih telekomunikacij. V prihodnjih desetih letih naj bi ta zadeva stala od 6 do 8 milijard dolarjev. Že ta izredno visoka številka kaže. kako pomembna se zdi Američanom zaščita vitalnih podatkov, hkrati pa tudi, da strah o
Pojoče čestitke
Ob dobrih željah tudi primerna glasba
Kako globoko v vse plasti človeškega življenja prodira mikroelektronika, pove tudi tale poštna novost iz ŽDA. Tam je družba Hallmark Cards začela pošiljati na tržišče pojoče razglednice, primerne za različne svečane priložnosti, kot so rojstvo otroka, rojstni dan, novo leto ipd.
Svečana razglednica je na zunaj takšna, kot so podobni izdelki vedno bili: prijetna sličica s simbolnim pomenom za določen dogodek. Vendar je v razglednici nekaj skritega. Proizvajalec je vanjo zalepil glasbeni čip, ki se aktivira, ko prejemnik odpre prepognjeno čestitko. In razglednica zapoje eno od primernih pesmi. Za rojstni dan znano »Happv birthday to You«, čestitka za rojstvo otroka zapoje Brahmsovo »Uspavanko«, čestitka za poroko odigra poročni marš iz VVagnerje-vega »Lohengrina«, ljubezenske kartice pa nežno »Razpoložen sem za ljubezen«. Ko prejemnik čestitko prepogne, se melodija prekine.
Za novost vlada precejšnje zanimanje.	1
ranljivosti telekomunikacijskih linij ni prazen.
Čeprav Reaganova administracija skriva točne podatke, pa se govori o močnem povečanju »varnih« telefonskih linij, to je posebej zaščitenih telefonskih zvez. Od dobrih tisoč enot so menda narasle na tri tisoč. Omenimo naj, da gre za precej drago zadevo in daje kvaliteta prenosa glasu dokaj slaba, pa hitro postane jasno, zakaj mnogi raje uporabljajo kar običajne linije. Letošnja študija, ki so jo opravili strokovnjaki za varnost, je pokazala, da je največ podatkov »ušlo« v nezaželena ušesa ravno preko telefonov.
Strokovnjaki za elektroniko so dobili nalogo, da izdelajo nove »varne« telefone. Prihodnje leto
Brezžična telefonija je ranljiva in ni najvarnejši način prenosa zaupnih podatkov.
ali morda malo kasneje bodo že začeli serijsko proizvajati nove tipe varnih telefonov, katerim ne bo mogoče prisluškovati. To naj bi omogočila tehnologija spreminjanja glasov v »beli zvok«, kot pravijo nerazpoznavnim elektronskim signalom. Šele na drugi strani linije, pri sprejemniku, bo posebno integrirano vezje beli zvok spreminjalo nazaj v razumljiv govor. Ob koncu tega desetletja naj bi vgradili preko milijon takšnih linij.
Telefonske linije so postale tako ranljive zaradi mikrovalovnih in satelitskih prenosov, ki jih ni težko prestreči. Toda ker omogočajo takšni prenosi izjemno veliko telefonskih pogovorov na velike razdalje in so v končnem seštevku cenejši, je jasno, da se telefonija v razvitem svetu zaradi prisluškovanja ne more vrniti povsem na tako ali drugače zaščitene kable. Zato iščejo poti, kako zavarovati sodobno in tehnološko visoko razvito satelitsko in mikrovalovno komuniciranje.
MiM (Vir: Time)
tam
E
TOMO
KRIŽNAR
MOJE AFRIŠKE
Z noži so planili nanj, sam pa sem se obrnil gor v hribe. Ni mi dišalo, da bi jedel svojega prijatelja. Zelo sem bil presenečen, ko se je gostiji odpovedal tudi vaški poglavar in krenil za mano. Dal mi je vedeti, da sočustvuje z mano in da se bo zato kot dober prijatelj tudi on vzdržal. Z leve rame je snel velik nož v nožnici iz kačje kože in mi ga dal. Ne vem zakaj, da me potolaži ali kot dokaz, da misli resno.
Moj značaj je popustil prej kot njegov. Ko je iz doline veter prinesel slastni vonj po pečenem, meje živčevje izdalo. Poln kisline, žolča in sline sem s prijateljem odšel dol na sedmino.
Na veselici, ki je sledila, sem poškodoval fotoaparat, pesek je prišel vanj in dokumentiranje je bilo vnaprej nemogoče. Za nameček sem še zbolel. Prvi dan sem mislil, da imam samo mačka zaradi popitega alkohola. Moj urin je postal temne barve, blato čudno sivo, rahlo me jetreslamrzlica in vsako premikanje je bilo mučno. Ker po treh dneh ni bilo, kot je treba, sem se resno ustrašil, da bom šel za ostalimi člani ekspedicije in se bo naša pustolovščina žalostno zaključila. Krastavemu, obuškanemu in opraskanemu so se misli vse pogosteje koncentrirale na eno samo željo, stopiti v sobo khartumskega Hiltona, se skrivaj zmuzniti mimo receptorja na stranišče z bleščečimi ploščicami in veliko napravo za hlajenje, dvakrat obrniti ključ, sesti na belo školjko, lizati sladoled in prebirati Newsweek.
Kljub temu da je vsaka noč prinesla kaj novega, kljub temu da sem čutil, da se za rjavimi čeli nubskih starešin skriva še toliko zanimivega in skrivnostnega, kar mi manjka, in da bi se še splačalo ostati, sem zavezal spalno vrečo, rekel, da še pridem, staremu poglavarju podaril 10 kg pri arabskih trgovcih kupljenega sladkorja in stisnil sto parov rok...
Prah, sonce v palmah, drobni stegujoči se prstki, žive oči v čokoladnih obrazkih... »Polno je petja in tihega cvetja.« V srcu imam pesem, povsod je pesem...
Stara rohneča mrha potegne, polna natlačenih _ teles, minjo vodnjaka, potem zavijemo v savano. Bu-
ram, nubska vasica, danes že komercializirana z arabskimi trgovci, izgine v vročem prahu.
Arabija, kot pravijo domačini tovornjaku, vozi enkrat ali dvakrat na teden iz Kaduglija na jug čez ozemlje plemena Dinka do Bentuja ob Bahr El Gaza-tu, enem od pritokov Nila. Veliko, prav za savanske razmere skonstruirano močno vozilo, namenjeno za potovanje po krajih brez ceste, je produkt angleškega Bedforda. Vse je trdo in žuleče, sedežev ni, potniki, držeč se za zeleno ograjo, stojimo zadaj na kaso-nu. Na strehi kabine je manj preznojenih teles, manj vroče in zeiozračno je, brezmuh in komarjev, vendar polno rumenega peska. Fini prah sili v oči, škripa med zobmi, nos je zamašen, grlo peče. Pa je tudi lepo. Čudovito in prekleto!
Pošastno ostra goličava brez sence, požgana tra va, široka mreža razpokane zemlje, kriki žejnih ptičev v daljavi, votle oči apnenp belih rogatih skeletov, sonce...
Meče me v zrak tudi po pol metra in več, potem padam nazaj na železno traverzo, bojim se, da se bodo notranji organi zavozlali in potrgali.
"'JŠ,
Ta zemlja je neskončna. Tu ni ničesar in vendar je veliko. Ogromna, bogata prostranstva, ki bodo nekoč ukročena in morda s hrano reševala človeštvo.
Pet slamnatih bajt, koze, shujšani psi, krastavi otroci, ženske izpitih prsi z bučami vode na glavah in z obvezno okoli obrnjeno pipico tobaka med sijočimi zobmi, odprta usta vojščakov plemena Dinka, ostre sulice Nuerov... in potem zopet prah, sonce... Uh, Afrika!
Ne upam si pogledati skozi okno. Ležim na zarjaveli postelji brez žimnice in vzglavja, ob zidu polno krvavih pljunkov z bubami na koncu raznobarvnih, bledem sam v razbeljeni in kasarniški menzi podobni sobi, nastlani s slamo, z velikim lončenim loncem za vodo v kotu kot edinim pohištvom in si pokrivam oči s puloverjem. Če pogledam proti oknu, zamreženim z gnijočo mrežo proti komarjem, me stisne strah. Ne prenašam svetlobe, utrujen sem, bolan sem. Da bi znorel!
Že nekaj dni sem sanjal nore stvari in bil vse manj občutljiv za stvari okoli sebe in si vse bolj želel domov. Ko so prejšnji dan s tovornjaka ustrelili orjaškega noja, mi kljub zadovoljnim mlaskajočim obrazom niti posebno izbrani pečeni kosi niso dišali.
V Bentuju me je domačin prijel pod roko in me skozi špalir veselih obrazov peljal v bolnišnico, menda edino 500 km daleč naokoli. Noge me niso več držale, legel sem med mesti pred vrati doktorjeve sobe.
Dve uri ležim v prahu, preden se črni doktor blagovoli zbuditi iz vsakodnevnega dremeža. Lahkotnih korakov pride čez dvorišče. Mlad, dobro rejen in kot eden redkih v teh krajih oblečen v nezakrpano srajco vzbuja spoštovanje. Ljudje se mu klanjajo in ga glasno pozdravljajo. Malomarno odklene kanclijo in se z vzdihom dostojanstveno vsede na z blazinami podložen tron za neverjetno orjaško leseno mizo. Koti umazanih sten so pokriti z izrezki golih ritnic iz Playboya.
dežurni
poročajo
Kdo so maskiranci?
Trojica maskiranih moških je 6. novembra vdrla v hišo Amalije Mahne v Ratju
RATJE PRI ŽUŽEMBERKU — Še neznani in maskirani moški so prejšnji teden vdrli v hišo 76 letne Amalije Mahne iz Ratja pri Žužemberku. ki živi skupaj s svojo 84 letno sestro Terezijo Sever.
Vse se je pripetilo 6. novembra. Trojica neznanih moških z maskami na obrazih je po vlomu napadla ženički in zahtevala od njiju denar in zlatnino. Pri tem so Mahnetovo in Severjevo celo laže poškodovali, zatem pa preiskali hišo in pobrali denar. Kaj več o tem dogodku bomo zapisali, ko bodo znani rezultati preiskave, ki je še v teku.
VSI SO POMAGALI
SODRAŽICA — Pred kratkim je bila objavljena vest, daje ogenj uničil del hiše Antona Ogrinca iz Žimaric pri Sodražici, tako daje bilo potrebno popravilo, Ogrinčevi v nesreči niso bili prepuščeni sami sebi. Sodraški tozd Inlesa, kjer dela 5 ljudi iz te hiše, je dal brezplačno, strešno konstrukcijo ter pomagal pri nakupu ostalega potrebnega materiala za popravilo po nižji ceni. Domači gasilci so prispevali les, pomoč so dali tudi vsi zaposleni v Inlesu, Zimaričani pa so pomagali pri popravilu hiše, tako da Ogrinčevi ne bodo pričakali zime brez. strehe.
M. G-č
IZGINILI DRAGOCENI ODPADKI — Neznan storilec je 5. novembra obiskal črnomaljski Dinos in odnesel več materiala. Razpletel je namreč žico in ukradel 30 kilogramov aluminija in prav toliko aluminijastih odpadkov. Škode je za 15 tisočakov.
KJE JE SAMOKOLNICA? — V noči na 7. november je nekdo izpod kozolca Jožeta Cvelbarja iz Drame ukradel pločevinasto samokolnico, vredno 6.000 din. Storilca miličniki še iščejo.
AVTO BREZ PONJAVE — Neznan storilec je v noči na 8. november z dvorišča ob stanovanjski hiši Franca Šenice z Dolenjega Polja ukradel avtomobilsko cerado. Lastnik je oškodovan za 50 tisočakov.
OB PLOŠČICE — V noči na 10. november je izpred stanovanjske hiše Jožeta Barbiča v Dolenjskih Toplicah izginilo 7 kvadratnih metrov ploščic. Tatu še iščejo.
MORAL BO PEŠAČITI — Leopold Adlešič je v noči na 10. november ostal brez kolesa z motorjem, s čimer je oškodovan za okrog 50 tisočakov. Novega »lastnika« še iščejo.
OB DENARNICO, DENAR IN DOKUMENTE — Iz garaže Trebanj-ca Vitomira Dražumeriča je II. novembra izginila denarnica z dokumenti in precej gotovine. Lastnik je oškodovan za 23 tisočakov.
KOLIKO JE URA? — Tako se sprašuje.ta čas Marko Ninič, kije bil 9. novembra v novomeškem samskem domu ob ročno uro, vredno 15 tisočakov.
DOMA JE RAZGRAJAL —Novomeški miličniki so 11. novembra pridržali do iztreznitve 30-letnega Novo-meščana Zlatka Horvata, ki je vinjen doma razgrajal. Čaka ga pot k sodniku za prekrške.
IZGINILE MEGLENKE
NOVO MESTO — Neznan storilec je v noči na II. november z avtomobila R-5, last Novomeščana Rudija Šalija. odvil in odnesel štiri meglenke, vredne kar okrog 80 tisočakov. Predrzneža miličniki še iščejo.
ODNESEL OBLAČILA IN CIGARETE
DOBRUŠK A VAS — Neznanec se je v noči na 9. november polotil osebnega avtomobila Kranjčanke Darje Kodrič, ki je stal parkiran pred gostilno Koželj v Dobruški vasi. Kodričeva je bila ob nekaj oblačil, deko in cigarete v skupni vrednosti 5.000 din. Tatu še iščejo.
MED VOŽNJO ZARADI UTRUJENOSTI ZASPAL
KORENITKA — Alojz Križmans Potovega vrha je 8. novembra peljal tovornjak po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. V slabo preglednem ovinku pri Korenitki je zaradi utrujenosti zaspal za krmilom, kar je bilo dovolj, daje zapeljal na levo stran ceste. Takrat je nasproti pripeljal italijanski državljan Carlo Tirom, ki je navzlic umikanju oplazil tovornjak, tako da je najprej zadel osebni avto, ki gaje nasproti pripeljal Anton Grebenc iz Bistrice, nato pa še tovornjak, ki ga je vozil Zvonko Jakopec iz Zaboka. Tovornjak se je po nezgodi prevrnil, pri čemer je nastalo kar za 750.tisočakov škode.
Izza krmila smrdi po alkoholu
 Največ prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti, sledi vinjenost__
KRŠKO — Poročilo inšpektorja krške UJV Rudija Derganca na ustanovni seji novega posavskega medobčinskega sveta za vzgojo in preven-
tivn v ppcfnpm nrnmoln in »o comn cnk:	____i__
tivo v cestnem prometu je že samo po sebi opozarjalo na ključne naloge tega organa.
Člani sveta so dobili sveže podatke iz letošnjega devetmesečja, občinske skupščine obravnavajo letna poročila ponavadi šele v maju naslednjega leta. Vrstni red vzrokov prometnih nesreč je že vrsto let bolj ali manj ustaljen. Prednjači pretirana hitrost, sedaj pa je krepko na drugem mestu alkohol v glavah vinjenih voznikov. Sledijo izsiljevanja prednosti in nepravilno prehitevanje.
PREVEČ OB ROBU CESTE
LUTRŠKO SELO — 8. novembra je prišlo na cesti pri Lutrškem selu do prometne nezgode, ki jo je zakrivila vožnja preblizu roba cestišča. Pod vozilom Novomeščana Rodoljuba Cvetkoviča seje namreč udrla neutrjena bankina, zato se je avtomobil prevrnil proti Krki. Pri prevračanju se je sopotnik Milutin Mihajlovič poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 80.000 din.
VLOMIL V BARAKO
NOVO MESTO — V noči na 6. november je nekdo vlomil v leseno barako. ki jo ima Novomeščan Marjan Hribernik postavljeno na gradbeni parceli na Regerških košenicah. Izginilo je več motornega olja, mešanice, celo 2 litra vina in 2 moški srajci. Tatu še iščejo.
Kdo je brezsrčni voznik in kdo poškodovani pešec?
V nedeljo našli med Stražo in Novim mesto hudo poškodovanega pešca
NOVO MESTO — 11. novembra, nekaj čez polnoč, so našli na regionalni cesti med Stražo in Novim mesto hudo poškodovanega neznanega pešca, starega 45 do 50 let. Vsi zbrani podatki zaenkrat
• Tik pred zaključkom redakcije so nam iz novomeške UNZ sporočili tudi ime poškodovanega pešca. Gre za 49-letnega Antona Remsa iz Novega mesta, kije še zmeraj v kritičnem stanju in sc zdravniki še bore za njegovo življenje. Prav tako pa novomeška UNZ naproša vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, da to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, telefon 21-080.
V pomoč naj bo morebiti to, da dosedanja preiskava kaže, da je nesrečo zakrivilo večje vozilo.
govore o tem, da je nezgodo povzročil še neznan voznik avtomobila, kije po trčenju brezsrčno in ne meneč se ža poškodovanca odpeljal naprej. V času, ko to poročamo, se zdravniki v novomeški bolnišnici še bore za življenje neznanega pešca.
7
KRIVA JE BILA GOSTA MEGLA — 26-letni Milorad Čelebič s Cetinja se je 7. novembra peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Gosta megla je bila kriva, daje šele kakih 50 metrov pred seboj opazil na svoji polovici vozišča osebni avto neznane registracije ki je prehiteval tovornjak. v Da bi preprečil čelno trčenje, je Čelebič pričel zavirati in se umikati k desnemu robu ceste, pri tem pa je zapeljal na neutrjeno bankino, preko katere se je vozilo prevrnilo. Na srečo hujših telesnih poškodb ni bilo, materialno škodo pa so ocenili na 200 tisočakov.
DVA H U J F. RANJENA — Kamničan Janez Grunfeld se je 6. novembra peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri vasi Benečija je prehitel tovornjak in se že vrnil na svojo polovico vozišča. Takrat pa mu je nasproti s tovornjakom priklopnikom pripeljal Hajrudin Seidovič iz Bara. Ko sta bili vozili vzporedno, je Grunfeldov avtomobil zaneslo v tovornjak. Pri bočnem trčenju sta se poškodovala voznik Grunfeld in njegov sopotnik Ljubljančan Dušan Mavrič. Prepeljali soju v novomeško bolnišnico, medtem ko so materialno škodo ocenili na 230.000 din.
Letos je bilo na posavskih cestah 16 mrtvih, vseh prometnih nezgod, kijih je obravnavala milica, je bilo 158, pet več kot v istem obdobju lanskega leta. Zato seje poslabšala varnost na dotrajani avtomobilski cesti skozi del krške občine. Za sevniške in brežiške prometne razmere je mogoče celo reči, da so se izboljšale. Da dinar, vložen v odpravljanje tako imenovanih črnih točk, ni zgubljen, kaže primer novega mostu čez Mirno v Boštanju. Tam od lanske otvoritve ni bilo več nobene nesreče.
V Posavju bo novi svet pobudnik, da se nadaljuje akcija »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. Med seboj si
»VRNITE NAM STRANIŠČE!«
JAVOROVICA — Vse kaže. t la so prebivalci Javorovice opravili zasebno preiskavo o skrivnostnem izginotju stranišča iz opuščenega peskokopa na Javorovici in bili pri tem celo uspešnejši otl miličnikov. Kot odmev na pisanje o izginulem stranišču v prejšnji številki Dolenjskega lista je namreč iz Javorovice prispelo pisemce, v katerem so kraje po pisanju domačinov utemeljeno osumljeni Romi. ki da so se otovorjeni s straniščem spuščali v dolino že julija. Javorovčani. prikrajšani za bivanje v izginulem lesenem objektu, zalo obupani rotijo: » Vrnite nant stranišče.'«:
OB 40 TISOČAKOV
BUDGANJA VAS — V noči na
10.	november je nekdo iz kletnih prostorov Franca Mišmaša iz Bud-ganje vasi odnesel komplet ključev, vrtalni stroj, osem brusilnih plošč in nekaj drugih predmetov, s čimer je lastnika oškodoval za 40.000 din. Za storilcem še poizvedujejo.
bodo pomagali s propagandnim gradivom. Pozornost so posvetili hudim nesrečam s traktorji. Preverili bodo, kako je z usposabljanjem traktoristov. Zavarovalnica bo terjala od društev, katerim pomaga, poročila, kaj so za ta denar postorila med člani in v okolju. UJV v Krškem si že od vsega začetka prizadeva, da bi v Posavju dobili strokovnjaka, ki bi bdel nad prometno signalizacijo. Skratka, dela ne manjka. Za predsednika tega medobčinskega sveta so izvolili Jelka Štojsa iz Sevnice.
A.ŽELEZNIK
Po dolenjski deželi
• Bančnikom bo ta notica nedvomno v veliko korist. Marija Blatnik z Vrha pri Hinjah je namreč doma hranila 200 nemških mark. Na njeno veliko žalost pa se je od nekod pojavil tatič in ji dragocene devize pobral. V banki te devize takšne usode zanesljivo ne bi bile deležne.
• Slabo se je končalo petkovo popivanje v novomeški kavarni na Glavnem trgu za Antona Zbašni-ka, Jerneja Bratkoviča in Albina Kulovca. Vesela družba je v manj veselem razpoloženju pristala v prostoru za pridržanje. Kakšna bo njihova drža pred sodnikom za prekrške, bomo še videli.
• Kar precej bukovine in ga-brovine je v obliki sedmih zajetnih dreves prejšnji teden pogrešil Šmihelčan Vinko Jakše. V spomin na lesnino je v gozdu Leščevje pri Radohi ostalo le sedem sveže oblikovanih štorov. Njihove oblikovalce miličniki še vneto iščejo.
_Govorice so mrtve. Živele nove govorice!
Napeta zgodba o mafiji na belokranjski način —
METU K A — Pred časom so se začele po Reti in tudi zunaj nje širili govorice, da se v tej delovni organizaciji na veliko krade. Govorice so vedele še več in še bolj natančno: da kradejo pletivo v tozdu Maraža, in to ne po kosili, ne. cele bale grejo ven . po Metliki so poučeni vedeli, tla delavci ponoči te ha/e mečejo čez ograjo in potem odnesejo neznano kam. še bolj poučeni v Črnomlju pa so vedeli še več podrobnosti: hale so iz tovarne vozili kar s kamioni. Ni kaj. organizirana banda, belokranjska matija, cosa nosita. Sicilija na tem lepem koščku naše domovine.
Pa seje zadeve lotila naša neustrašna milica. Groza, res so se govorice potrdile — v Reli se krade. Natančneje — kradlo seje v tozdu Maraža, še natančneje — v plelilnici. kradli so štirje, in to v zavetju noči. zaščitnice zaljubljencev in tatov. Neizpodbitno je dokazano, da so ti štirje enkrat vrgli čez tovarniško ograjo med 5 in 10 kilogramov — odpadnih trakov. Kje so pa hale. porkaduš! bodo zarobantile govorice. Drži. drži. tudi bale so šle ven. kaj pa naj bi z njimi v Maraži, saj jih ne delajo sebi v veselje, ampak zato. da jih prodajo.
Kaj pa je s temi preklemanskimi trakovi? Nič. odpadni trakovi pač. Praktični ljudje so pogruntali . da se da le trakove koristno uporabili — za vezanje trt so menda zelo primerni. Aha. tako, že vemo. pa jih reveži niso mogli niti za drag denar kupiti, ne. jahriška birokracija, ki ima vsega zadosti in preveč, jim tudi tega ne privošči, ampak raje te trakove meče stran, samo da jih pošten delovni človek ne bi koristno uporabil. Saj ni čudno, da človek krade, saj je v to prisiljen. Ljudski bes se bo zgrnil nad gospodo in takrat bo jok in slok in škripanje z zobmi!
Že. že. samo ne zaradi odpadnih trakov, prosim. Vsak'delavec Reli jih lahko kupi in jih ljudje tudi kupujejo — po 11.51) dinarja kilogram. Deset kilogramov, kar je zgornja meja dokazanega kriminala bande četverice, znese torej celih 115 dinarjev —pol litra vina v poceni gostilni. No. za vino je tudi šlo. Pravzaprav za naturalno menjavo, če zadevo postavimo na ekonomsko raven. Možakarji so se z drugim možakom pogodili: mi tebi trakove, ti nam vino.
Tukaj se delo milice neha in na sceno stopi kruta disciplinska komisija. Pred tem so. da ne bo nesporazumov, vino popili, na delovnem mestu, seveda. družno, prijateljsko, kol že nič kolikokrat prej. samo da so si ga prej morali kupiti za svoj denar, sedaj pa so ga dobiti, noja. na drugačen način, nekako ceneje, bi rekli.
Epilog. Disciplinska komisija je možakom izrekla kazni, v glavnem zaradi vnašanja in pitja alkohola na delovnem mestu. In to je pravi problem, ne pa listih deset kil odpadnih trakov, čeprav tudi spravljanje odpadkov ponoči čez ograjo ni prav blizu poštenosti. Ukrep, ki ga je komisija izrekla, je pogojno prenehanje delovnega razmerja.
Govorice so mrtve. Živele nove govorice!
A. RA RTE! J
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
UNIVERZALNI PRIKLJUČKI ZA TRAKTORJE »TOMO VINKOVIČ«
PREDNOSTI: Uporabljamo le eno ogrodje, na katerem hitro in enostavno menjavamo priključke za:
• kultiviranje
• branjanje
• okopavanje
• osipavanje
• izkopavanje krompirja
• -	.-J,"'
Se priporočamo!
KOVAŠTVO
Mušič Jože
61234 MENGEŠ Loka, Na ulicah 17 Tel.: (061)737 406
Skupščina občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje uprava inšpekcijskih služb Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge:
gradbenega inšpektorja
Pogoji:
Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev po družbenem dogovoru izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti mora visoko izobrazbo gradbene ali arhitektonske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— obvladati mora slovenski jezik
Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili. Izbrani kandidat bo po uspešno opravljenem 3-mesečnem poskusnem delu imenovan za inšpektorja.
Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30, 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidata obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
SIS za komunalno in cestno dejavnost enota za razpolaganje s stavbnimi zemljišči Brežice, Cesta prvih borcev 11
razpisuje JAVNI NATEČAJ
za oddajo pravice uporabe na stavbnem zemljišču za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše v stanovanjski soseski Trnje, kare Lasič in Dornik.
Na javnem natečaju, ki bo zaključen v sredo, 28. 11. 1984, ob 8. uri na sedežu Enote za urejanje in upravljanje s stavbnimi zemljišči v občini Brežice, se oddaja pravica uporabe na stavbnem zemljišču:
1. za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše kot dvojček na lokaciji št. 69 in 70 po zazidalnem načrtu Trnje, kare Lasič. Velikost zemljišča za lokacija št. 69 je 555 m2 in za lokacijo št. 70 560 m2, cena za 1 m2 zemljišča je 156,00 din.
2. Za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše kot vezana hiša v Trnju, kare Dornik. Velikost zemljišča za lokacijo št. 96 je cca 450 m2, za lokacijo št. 54 pa 540 m2, cena za m2 zemljišča je 156,00 din.
3. Cena komunalne opreme v navedenih lokacijah znaša 370,00 din za 1 m2 zemljišča. V tem znesku je zajeta izgradnja primarnega vodovodnega, kanalizacijskega in cestnega omrežja v makadamski izvedbi.
4. Uporabnik zemljišča plača še naslednje stroške:
— administrativno-tehnične stroške enote
— spremembo namembnosti zemljišča
— soglasje za priključek na električno, vodovodno in i kanalizacijsko omrežje
— stroške geodetske delitve zemljišča
— objavo javnega natečaja v Dolenjskem listu
— stroške glede zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe.
Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo do 8. ure na dan javnega natečaja na sedežu enote v Brežicah.
K ponudbi je treba položiti varščino v znesku 15.000.-din.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
odbojka
II.	ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD, 5. KOLO: PIONIR — NOVI ZAGREB 0:3 (-11. -8,-13).
PIONIR: Vcrnig, Gregurek. Babnik, Primc, Bralec, Kosmina. Smrke, Petkovič, Pečar, Berger,
LESTVICA: 1. Fužinar. Bled in Novi Zagreb po 8, 8. Pionir 4 točke.
V 6. kolu potujejo Novomešča-ni v Karlovac.
I.	SOL, ženske, 5. kolo: LJUBNO — KOČEVJE 3:0 (8, 8. 15)
KOČEVJE: Kljun, Ahac. Dimitrov. Drobnič, Gornik. Kočevar. Levstik.
LESTVICA: L Ljubno 10 točk. 8. Kočevje 2.
6.	kolo: Bled — Kočevje, itd.
vič 5. Vrbinc 2, Škantelj. Doblekar
4.
LESTVICA: 1. Šoštanj 18 točk,
2.	Inles 17, 5. Krško II. 7. DVZ Ponikve 9. itd,
V naslednjem kolu igrajo: Jelovica — Inles, Lipa — DVZ Ponikve. Krško — Jeklotehna Izola, itd.
SR L, ženske, 10. KOLO: ITAS KOČEVJE — BRANIK 17:23 (6:10)
Itas: Štefanišin. Klarič. Fajfar. Križman 2, S. Jerič 2. M. Jerič 6. Bejtovič I, Oražem I. Zalar 5. Saf-tič, Filipovič.
JEKLOTEHNA IZOLA — ISKRA 20:18 (10:9)
LESTVICA: 1. Burja in Jeklotehna 17. 7. Iskra 9. 10. Itas Kočevje 6 točk.
V naslednjem kolu igrajo: Burja — Itas Kočevje. Iskra — Rudar, itd.
rokomet
II.	ZVEZNA LIGA. ženske, 7. KOLO: NOVO MESTO — ZAMET 25:22 (14:12)
NOVO MESTO: Udovč. Pelko 1, Simončič, T. Zupančič, Sitar, Jakše 2t Kramar 6, Kastelic, Mršnik 8. Štular, Godler 8, Jerman.
LESTVICA:	I. Dinamo 12
točk, 11. Novo mesto 2 točki.
V 8. kolu igrajo Novomeščanke doma s Splitom.
SRL, moški, 10. KOLO: INLES — MINERVA 30:22 (16:12) INLES: GelzetTanko 2, Dejak, J. Ilc 5. Lukič 4. Šilc 2,T. Ilci, Lesar 1, Ambrožič 4, Mate 7, Fajdiga 4, Parezanovič.
ASTRA JADRAN — KRŠKO 20:28 {5:12)
KRŠKO: Kastelic, Junkar^ Božič
3.	Bizjak 8, Kekič. Šebalj 4. Šerbec 7, Iskra 2, Rakar 2. Avguštin 2, Štiglic.
DVZ PONIKVE — JELOVICA 21:20 (14:11)
DVZ PONIKVE: Jambrovič. Bambič, Fink. M. Strnad 7, D. Strnad 2. P. Strnad. Pugelj J, Vujino-
košarka
SKL, moški, 3. KOLO: SLOVAN — NOVOLES 97:72 (56:28) NOVOLES: M. Cerkovnik 5. Lalič 17. Bajc 14. Seničar 2, Kek 6. Zupevec i 5. Plantan 13.
LESTVICA: 1. Tima MTT in Triglav po 6, 4. Novoles 4 točke itd.
SKL, ženske, 1. KOLO: NOVO MESTO — MENGEŠ 49:84(27:42) V 2. kolu igrajo Novomeščanke v Ljubljani /t Ilirijo.
nogomet
SNL, 12. KOLO: RUDAR (Tr) — BREŽICE 2:0 0:0)
BREŽICE: Veble, Dimič (Golubič),Kos, Kirkac. Ratkajac. Dežman. Suban, Predanič. Hode. Barbič. Lazanski.
LESTVICA: 1. Koper 19 točk,
10.	Brežice 9.
V zadnjem kolu igrajo Brežičani doma z Železničarjem.
VISOK PORAZ V LJUBLJANI — Po zmagah v prvih dveh kolih so novomeški košarkarji v nadaljevanju L SKL visoko izgubili v Ljubljani proti Slovanu. Balažič, Cerkovnik, Plantan (v svetlih dresih) niso bili dorasli bivšim članom I. B lige, ki so brez večjih težav polnili novomeški koš. (Foto: B. B.)
Oba visoko izgubila
Hud poraz Novofesa v 3. kolu SKL proti Slovanu — Novomeščanke kar za 35 točk slabše od Mengša na startu ženske SKL
Oba dolenjska republiška košarkarska ligaša, tako Novoles pri moških, kot Novo mesto pri ženskah, sta v soboto po pričakovanjih ostala praznih rok. Novolesovci so namreč izgubili v Ljubljani, medtem ko so dekleta na startu prvenstva morale priznati premoč igralk iz Mengša.
Maloštevilni gledalci na Kodeljevem so bili razočarani nad prikazano kašarko, še posebej nad igro Novo-meščanov, ki so bili po prvih dveh kolih na lestvici celo pred Moščani. Igra je bila enakovredna le do 5. minute, nato pa je prišla do besede večja izkušenost in kvaliteta domačinov. Sicer pa poraz za Novomeščane ni prav nič tragičen, saj kaj drugega tudi
niso -pričakovali. Dejstvo je. da so ekipe v ligi zelo neizenačene, prej ko slej pa bodo vrh krojile vrste Ilirije, Time MTT, mogoče tudi Slovana, medtem ko naj bi se Novomeščani po napovedih borili za 4. ali 5. mesto skupaj z Jeklotehno. Triglavom. Kraškim zidarjem in Cometom. dno lestvice pa je verjetno že rezervirano za Koprčane in Pomurce.
Prvič so v soboto stopile na parket tudi republiške ligašice. Po pričakovanju so Novomeščanke, novinke v ligi, ostale praznih rok v srečanju z Mengšem, ekipo, ki meri na sam vrh lestvice. Upajmo le, da zares neugoden žreb Novomeščank v prvih srečanjih, že v soboto jih čaka težko srečanje v Ljubljani z Ilirijo, ne bo vzel volje in poguma varovankam trenerja Andreja Sventa.
Čigav je TVD Partizan?
Nekaj misii ob petkovem občnem zboru TVD _____________ Partizan iz Metlike
Minuli petek je bil občni zbor metliškega TVD Partizan. Nič posebnega pravzaprav, tlokler so člani društva govorili le o dnevnem redu. potrdili člane odborov, predsednikovanje podaljšali Toniju Krašovcu. Nenad/trna pa se je zastavilo vprašanje, komu je sploh potrebno govorili, ko je beseda stekla o problemih metliškega TVD Partizan, o tem. da je‘požar v metliški telovadnici uniči! tudi vso opremo društva, o tem. da v metliškem športu ni usklajenega dela. saj je mesto tajnika občinske te/esnokullurne skupnosti že dalj časa nezasedeno, da ne naštevamo vsega.
Občnega zbora se je namreč udeležilo 14 ljudi, članov društva, številna pisna in ustna vabila predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in drugim organom so ostala brez odmeva. Zgolj pomanjkanje časa odgovornih? Pojimo se. da gre tudi za omalovaževanje, ponižujoč odnos do dela društvu, ki je očitno marsikomu deveta skrb. Parlizanovei so hoteli o svojem delu. uspehih in težavah obvestili javnost, kar je navsezadnje njihova dolžnost, žal so v petek govorili le sumi sebi.
Res vsa sreča, da tak odnos do njihovega dela partizanoveev ne zlomi. V svojih vrstah imajo dovolj zagnanih, prostovoljenmu delu zapisanih članov društva, ki bodo še nekaj časa vlekli voz, le da ta postaja vse težji. In že zaradi takega samnodrekanju in požrtvovalnosti si zaslužijo, da jim nekdo reče vsaj hvala!	A.	BRASCEU
Točki, ki še veliko obetata
Prva zmaga Novomeščank v il. zvezni ligi — V soboto s Splitom v Trebnjem — Mrtvi tek Inlesa in Šoštanja — Šentjernejčanke na pragu presenečenja
Srčnost, velika borbenost in presenetljiva taktika domačega trenerja Janeza Štruklja so Novomeščankam le prinesle tako pričakovano prvo zmago v letošnjem prvenstvu II. zvezne lige. Uspeh domačink je še toliko bolj razveseljiv, saj so ugnale do sobote drugouvrščeno ekipo, vrsto Zameta, ki ji je bil to šele drugi poraz v prvenstvu.
Rečanke zanesljivo niso pričakovale tako dobre igre domačink, še naj-
manj pa tega. da bo najboljša in najnevarnejša novomeška igralka Miča Mršnik igrala na mestu krila. Novomeščanke so se zavedale, da bodo gostje skušale povsem zapreti sredino igrišča, zaradi česar so igrale veliko bolj kot sicer preko kril. kar jim je tudi prineslo odločilno prednost. Vse do rezultata 5:5 je bilo srečanje izenačeno, nekaj zaporednih zadetkov Kramarjeve, kije bila ob Godlerjevi in Mršnikovi med najboljšimi na igrišču, pa je prineslo odločilno prednost domačinkam. ki je niso izpustile do konca polčasa. Rečanke so v drugem polčasu poskusile z grobo in moško igro nekako zaustaviti razigrano domačo vrsto, kar pa jim ni uspelo. S številnimi zadetki preko krilnih igralk so Novomeščanke še večale razliko v zadetkih, tako da so vsega pet minut pred koncem tekme vodile že s 24:19 in s tem dokončno razblinile upe gostij v morebitni uspeh. Več kot zaslužena
• V 8. kolu II. zvezne ženske rokometne lige igrajo Novomeščanke z ekipo Splita, poleg Dinama še edino neporaženo ekipo prvenstva. Zaradi smučarskega sejma, ki bo v soboto v novomeški športni dvorani, bo srečanje v Trebnjem, pričelo pa se bo ob 16. uri. Ljubitelji rokometa v Trebnjem, vabljeni!
zmaga Npvomeščank pa je varovanke trenerja Janeza Štruklja tudi rešila nehvaležnega zadnjega mesta in tako postajajo želje o morebitnem obstanku v drugoligaški družbi bolj realne.
Prav nič novega pa niso prinesla sobotna srečahja v obeh republiških ligah..Šoštanj in Inles pri moških še naprej bijeta mrtvi tek za naslov jesenskega prvaka in vse bolj jasno je. da bo zmagovalca odločilo prav njuno medsebojno srečanje.* Vse bolj pa z dobrimi igrami presenečajo Krčani, ki so po slabem začetku, ko jim je športna sreča docela obrnila hrbet, nanizali nekaj zmag. ki so jih že povsem približali vrhu lestvice.
Po pričakovanju so se končala tudi srečanja v ženski ligi. Morebiti je presenetljiv le močan odpor rokometašic šentjernejske Iskre proti vrsti Jeklotehne. ki je skupaj z Burjo na vr-
hu lestvice. Poročila iz Izole namreč govore, da so bile Šentjernejčanke povsem blizu presenečenja. Že sedmič pa so ostale praznih rok Kočevke. ki doma niso našle pravega orožja v tekmi z mariborskim Branikom. Vse bolj je očitno, da čaka itasovke v nadaljevanju prvenstva hud boj za obstanek. Še posebej, ker bodo zanesljivo ostale praznih rok tudi v soboto, ko odhajajo v goste k vodilni Burji. B. B.
Tudi igralci posežejo v svoj žep
ČRNOMELJ — Peter Terzič, konstruktor modelov in orodja v livarni črnomaljskega Belta, je kot srednješolec začel z organiziranim igranjem nogometa v rodnem Čačku in pozneje bližnjih Lučanih. In ko seje leta 1957 preselil v Črnomelj, se je takoj vključil v nogometni klub Bela krajina, kjer je bil do leta 1968 vratar.
»Pozneje sem začel trenirati. V okviru šolskega športnega društva sem učil nogometnih veščin mladince, ki so pred šestimi leti osvojili 3. mesto v Sloveniji,« se rad spominja Peter. NK Bela krajina, ki bo v kratkem praznoval 50 letnico obstoja, šteje okrog 90 igralcev, ki so vključeni v pionirsko, mladinsko in člansko selekcijo. »Prav s slednjo imamo veliko kadrovskih težav. Po končani srednji šoli nam člani odidejo in menim. daje to največji vzrok, zaradi katerega moštva, ki so oddaljena od večjih krajev, ne morejo napredovati.'Poleg tega tudi sedanji tekmovalni sistem ni ravno najboljši. Sedaj smo sicer tretjo sezono v rekreacijski ligi, prej pa smo igrali v 2. slovenski ligi. a smo izpadli predvsem zaradi težav z igralskim kadrom, a tudi prevozni stroški na tekme so bili preveliki in jih nismo zmogli. Bolje bi bilo. da bi bila tudi tekmovanja v 2. ligi organizirana tako kot v rekreacijski, torej po regijah. Tako bi bilo manj stroškov in več tekem, s tem pa bi pridobili na množičnosti.« pove Terzič in pripomni, da se klub v glavnem vzdružujc s.im, večkrat pa primaknejo svoj denar igralci sami.
Finančnih težav pa nimajo le v NK Bela krajina, ampak tudi pri organiziranju športnih dejavnosti v Beltu, kjer je Peter 10 let • predsednik komisije za rekreacijo.
B.	M.
Peter Terzič
PRIZNANJA REPUBLIŠKIM PRVAKOM — Na skupščini novomeškega kolesarskega društva prejšnji teden so predstavniki Kolesarske zveze Slovenije podelili priznanja letošnjim republiškim prvakom. Kot zanimivost omenimo, da so novomeški kolesarji z izjemo enega pobrali vse naslove v mladinski in članski konkurenci tako med posamezniki kot ekipno. Več o tem prihodnjič, zdaj le še to^ da so za novega predsednika skupščine KD Novo mesto izvolili Franca Salija. (Foto: B. B.)
Še tretjič praznih rok
Poraz odbojkarjev Pionirja doma z Novim Zagrebom —• Zdaj na 8. mestu — V soboto popravni v Karlovcu
Po dveh zaporednih zmagah že trije zaporedni porazi. Takšen je izkupiček novomeških odbojkarjev po 4. kolu prvenstva vil. zvezni ligi zahod. Resda v soboto ni bilo moč zanesljivo pričakovati uspeha No-vomeščanov, saj sodijo Zagrebčani med najkvalitetnejše ekipe v ligi, pa vendar je tako gladek poraz pio-nirjevcev presenetljiv.
Odbojkarji Pionirja so tokrat prikazali najslabšo igro v prvenstvu in šele v tretjem nizu so zaigrali, kot znajo. Vse to pa je bilo velik"« premalo. da bi lahko iztržili ugodnejši izid Z ekipo, v kateri igra vrsta kvalitetnih odbojkarjev, večina jih je nastopala v Mladost Monterju, če omenimo le Peašinoviča in Divi.ša. Čeprav sobotnega poraza ne gre označiti kot spodrsljaj, saj so Zagrebčani objek-
tivno močnejša ekipa, je vendarle vsaka izguba točk v tako izenačeni ligi lahko usodna. Navsezadnje je dokaz temu tudi. da so Novomeščani zdrknili že na 8. mesto, prehitela pajih je celo Mežica, ki je bila še po prvih dveh kolih zadnja. Prav zategadelj je tudi vsako napovedovanje sila nehvaležno. Novomeščani potujejo v soboto v Karlovac, kjer prav tako niso brez možnosti za zmago. V ilustracijo navedimo le, da so Karlovčani ta čas zadnji na lestvici z eno zmago, v soboto' pa so gladko, po 50 minutah, izgubili srečanje na Ravnah s Fužinarjem.* , V ženski republiški ligi Kočevke nadaljujejo s porazi. Po uvodni zmagi v prvem kolu so že štirikrat ostale praznih rok in tako zdrsnile povsem na dno lestvice. Sicer pa v soboto kaj več od poraza ni bilo pričakovati, dovolj je že. da so se Kočevke vsaj v tretjem nizu tako ogorčeno upirale ekipi Ljunega. ki doslej še edina ni izgubila nobenega srečanja.
B.	B.
Žuliču zadnja preizkušnja modelarjev letos
Novomeški AK gostitelj zadnje letošnje tekme
NOVO MESTO — Novomeški Aeroklub je bil v soboto gostitelj tekmovanja letalskih modelarjev za »Pokal sezone 84«, zadnjega preizkusa v letošnji tekmovalni sezoni.
V lepem vremenu, ki mu je le tu in tam ponagajal veter, seje tekme udeležilo 39 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. V konkurenci članov je zmagal Novomeščan Damjan Žulič, 2. je bil Brane Rozman (AK Litija), 3. Vojko Smole (AK Trebnje). Pri pionirjih je bil vrstni red naslednji: 1. Gašper Juvan (AK Litija). 2. Mitja Brudar (AK Novo mesto), 3. Boštjan Miklavčič (AK Vrhnika) itd.
Ob tem 'nastopu velja omeniti izredno številno udeležbo pionirjev, še posebej Novomeščanov, kar je nov dokaz, da ima novomeška članska vrsta, kije letos že tretjič zapored najboljša v državi, zares številno in predvsem kvalitetno zaledje.
BRAJKOVICU HITROPOTEZNI TURNIR
NOVO MESTO — Novomeški šahovski klub je v počastitev občinskega praznika pripravil hitropotezni turnir, na katerem je zmagal Brajko-vič, sledijo pa: Pucelj. Rudman. Škerlj. Picek, Stokanovič, Lončarevič. Lubej itd.
PUCELJ NOVEMBRSKI PRVAK
NOVO MESTO — Zmagovalec rednega _ mesečnega hitropoteznega, turnirja ŠK Novo mesto za november je Jože Pucelj, sledijo pa: Rudman. Škerlj. Maksimovič. Božovič, Šeap. Lončarevič. Milič, Stokanovič. Braj-kovič itd.
KD »RUDI KEPA« — KK LITIJA 5.101:4.170
HRASTNIK — V nadaljevanju tekmovanja v zasavsko-posavski kegljaški ligi sta se na kegljišču v Hrastniku pomerili vrsti sevni.škega K D Rudi Kepa in kegljačev iz Litije. Sevničani so zabeležili prepričljivo zmago, posamezni rezultati pa so takšni: Hervol 875 podrtih kegljev. Levičar 840, Pin-oza 849. Glavan 838, Primožič 845 in Pfeifer 851.	j.	BLAS
BREZ DOBLJENEGA SF3TA — Babnik, Primc (v bloku) in njuni tovariši v soboto niso ponovili dobrih iger iz prvih štirih kol in so tako proti vrsti Novega Zagreba doma ostali praznih rok.
STOL — ELAN 0:0
KAMNIK — V zadnjem kolu jesenskega dela II. slovenske lige— zahod so nogometaši novomeškega Elana gostovali v Kamniku proti ekipi Stola. Točka je za Novomeščane vsekakor velik uspeh, saj so Kamničani jesenski prvaki lige. resnici na ljubo pa je treba povedati, da sta imeli obe moštvi veliko priložnosti za zadetek. Še najbliže je bil temu Bojan Avbar. kise je sam znašel pred domačim igralcem, vendar je mreža ostala nedotaknjena. Naj bo kakorkoli že, pa je neodločen rezultat vendarle najpravičnejši.
M GORENC
SEVNIŠKI KEGLJAČI NAJBOLJŠI
SEVNICA — V počastitev občinskega praznika je domače KD Rudi Kepa pripravila v hotelu Ajdovec tradicionalni turnir, na katerem so poleg domačinov nastopili še Brežičani. Krčani in vrsta JLA iz Cerkelj. Vrstni red: Sevnica 530. Krško 51(1, Brežice 47-7, Cerklje 422.
J. BLAS
SIMULTANKA MARTINA POVŠETA
SEVNICA — V okviru praznovanj sevniškega občinskega praznika je mojstrski kandidat Martin Povše odigral simultanko s pionirji OŠ Savo Kladnik iz Sevnice. Povše je zmagal s 26:2, remizirali pa so Engeis Blas, Damir Tretnjak. Matjaž Trbovc in Iztok Blas.
J. B-
Zanesenjakov ni več
Jože Kozina že 23 let dela v kočevskem keglja-nju, ki je kljub uspehom športni pastorek
KOČEVJE — Šport in telesna kultura v kočevski občini doživljata zadnjih nekaj let pravi razcvet. V republiških ligah je več kočevskih ekip. ki večinoma dosegajo dobre rezultate. Tudi na področju množičnosti v športu in rekreacije je bilo v zadnjih letih veliko narejenega. Razmere, uspehe in težave kočevskih športnikov zelo dobro pozna Jože Kozina, športni zanesenjak, ki polnih 23 let deluje v kegljanju, poleg tega je republiški rokometni sodnik, predsednik zbora sodnikov itd.
»V športu je vse manj ljudi, ki jim pravimo entuziasti,« meni Kozina. »To ni dobro. Pred leti ni nihče vprašal za denar, sedaj pa je delo v športu pogojeno s plačilom. Pa to ni samo kočevski primer «
Kozino in ves kegljaški šport v Kočevju trenutno najbolj muči nerešeno vprašanje kegljišča, kljub temu da je imelo kočevsko kegljanje v preteklosti veliko uspehov. Jože Kozina je bi! leta 1968 v kočevski ekipi (skupaj s Kajfe-žem, Šego in Podovacem), ki je osvojilajjrvo mesto v državi v mladinske konkurenci. » kegljaškem klubu delamo zelo zavzeto. Vprašanje kegljišča pa ni rešeno. Zdi se, kot da ni nikogaršnje. Kegljači sami plačamo elektriko, čistimo prostore, ga vzdržujemo, saj se je liga že začela, naš cilj pa je doseči kar najboljše rezultate in obstati v
1.	ljubljanski kegljaški ligi. Zani- * manje za ta šport je v Kočevju veliko, zato smo s 15. oktobrom tudi organizirali rekreacijo za vse ljubitelje kegljanja.«
V kočevskih klubih vlada prepričanje. da jih glede na dosežene rezultate pri delitvi finančnih sredstev ne obravnavajo enako. V Kočevju se govori o nekakšnem klanu, privilegijih nekaterih športov. kr nimajo perspektive itd. Kozina pravi, da bi kegl jači morati* imeti drugačen položaj, ne pa. da je nerešen celo status kegljišča. »Kegljanje mi je priraslo k srcu, saj sem ob stezi polnih 23 let. jgej
kot tekmovalec, sedaj pa kot sodnik in tehnični vodja kluba. Ne glede na težave, ki jih imamo, ne morem razumeti, zakaj so nekateri člani kluba stalno v »opoziciji«.
1 iCli moramo imeti bazo, ki pa jo je mogoče ustvariti preko množičnosti.«
Kozina je že 14 let tudi republiški rokometni sodnik. Ko bi moral delati izpit za zveznega, je odvrgel piščalko. Zakaj?
»Ribničani in Kočevci smo imeli svoj zbor, ki pa več ne obstaja. Jaz ne sodim dve leti. Sodniški zbori v Sloveniji niso enotni, enotnost pa je osnovni pogoj za sojenje. Tu obstajajo klani, ki sem jih že omenil. Naš zbor je bil kot pozabljen od vrha , nihče nas ni delegira f na tekme, ko pa smo sodili. ni bilo kontrole. To pomeni, da ni bilo osnovnih pogojev za napredovanje. Bilo je škoda dajati sredstva za kontrole, ki jih ni bilo,« pravi Kozina. »Rokomet v Kočevju, posebno ženski, je na tako visoki ravni po zaslugi Ivana Žerjava, za katerega ni nobene ovire v delu. Ko bi bilo v športu več takih ljudi, bi bili rezultati boljši in trajnejši, športna kultura pa na višji ravni.«
M. G LA VONJI Č
Jože Kozina
St 46 <1840' 15 n o vem fiic
DOLENJSKI UST
15
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JATOVIH REDNIH LINIJ, KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO MAJHNEM ŠTEVILU PRIJAVLJENIH POTNIKOV.
IN KAM VAS VABIMO? NAJ NAŠTEJEMO LE NEKAJ DEŽEL: TUNIS, EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, TURČIJA, ANGLIJA, GRČIJA, FRANCIJA, SINGAPUR. INDONEZIJA, ZDA ITD.
KDAJ? ZA KOLIKO ČASA IN PO KAKŠNI CENI?
TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPAS!
769/46-84
Svet sklada Krkinih nagrad
razpisuje za leto 1985
Nagrade Krke
za učence srednjih šol Dolenjske in slovenskih srednjih šol v Avstriji in Italiji
S Krkinimi nagradami spodbujamo učence k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
A. teme
1. Odnos ljudi do zdravljenja z zdravilnimi zelišči
2. Sinteza, izolacija, biosinteza zdravilnih učinkovin in oblikovanje zdravil
3. Prikazovanje podatkov in rezultatov poskusov s pomočjo računalniške grafike
4. Računalniška obdelava podatkov pri izvajanju preventivne rekreacije
5. Zgodovina delavskega gibanja na Dolenjskem
6. Izobraževalna, kulturna in raziskovalna dejavnost .slovenske mladine v zamejstvu
B. pogoji
Na razpis se lahko prijavi skupina 3-5 učencev srednjih šol Dolenjske in slovenskih srednjih šol v Avstriji in Italiji. Skupine prosimo, da pismeno prijavijo naziv teme in imena udeležencev do konca meseca novembra 1984, izdelane naloge pa pošljejo do 6. maja 1985 na naslov KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., 68000 Novo mesto Cesta herojev 45 (za SKLAD KRKINIH NAGRAD), v dveh i|vodih.
Nagrajene naloge so last delovne organizacije Krka. Avtorji imajo pravico, da nalogo objavijo, vendar pa morajo obvezno navesti, da so prejeli nagrado Krke.
Nenagrajene naloge lahko odttupi Svet sklada Krkinih
nagrad.
V času srednjega izobraževanja prejme posameznik nagrado Krke le enkrat, naloge, ki so že bile predložene drugim razpisom, pa ne morejo sodelovati na tem razpisu
Kandidati dobijo želene informacije o razpisu KRKINIH NAGRAD 1985 v izobraževalnem centru delovne organizacije KRKA.
C. nagrade
I. nagrada 10.000 din
II. nagrada 8.000 din
III. nagrada 6.000 din
Slavnostna 'podelitev bo v juniju 1985.
754/46-84
»KRKA«, tovarna zdravil. n. sol. o., Novo mesto
želi za tozd- Izolacije zaposliti gradbenega tehnika s 4 ieti delovnih izkušenj za opravljanje del-
m
KRKA
samostojnega tehnika — projektanta
v oddelku aplikativnega razvoja
Delo je samostojno, kreativno, usmerjeno na razvijanje programov praktične rabe izolacijskih materialov na področju gradbeništva.
Kandidate, ki so zainteresirani za zaposlitev na teh delih, vabimo, da v roku 8 dni oddajo pismene prijave v kadrovski službi delovne organizacije v Novem mestu, Cesta herojev 45.
753/46-84
uprava za notranje zadeve Novo mesto
objavlja javno licitacijo
za prodajo naslednjih rabljenih motornih vozil
— 3 osebni avtomobili ZASTAVA 101 SC SUP in SP 1300 SUP
— 2 osebna avtomobila ZASTAVA 750 SC SUP
— 1 osebni avtomobil ZASTAVA 850 SUP
— 1 moped Tomos Colibri
' Licitacija bo v soboto, dne 24. 11. 1984. ob 08. uri na sedežu UNZ Novo mesto, Jerebova ulica 1. Ogled je mogoč 1 uro pred licitacijo.
Interesenti morajo predložiti 10-odst varščino od izklicne cene pred začetkom licitacije. Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec.
Nakup na javni dražbi je po sistemu -Videno kupljeno -
759/46-84
*
Avto-moto društvo Novo mesto
razpisuje javno licitacijo
za prodajo dveh osebnih avtomobilov Z-750, letnik 81.
Licitacija bo 18. 11. 1984 ob 8. uri na Ljubljanski c. 8/b.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. varščino.
762/46-84
DO Kovinar Novo mesto
razpisuje po sklepu DS licitacijo za odprodajo rabljenega
skobeljnega stroja »Sh-eping« delovne dolžine 550
Izklicna cena je: 90.000,00 din.
Licitacija bo v ponedeljek, 19. 11. 1984, ob 13. uri v prostorih podjetja. Stroj je možno ogledati vsak dan v delovnem času do licitacije. Interesenti morajo vplačati 10-odst. varščino od izklicne cene.
766/46-84
SGP Pionir Novo mesto, TOZD Lesni obrat
objavlja
proste delovne naloge in opravila
vodje razvoja
Pogoji za sprejem: diplomirani inženir lesarstva in 2 leti prakse. Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela. Vloge sprejama 10 dni po objavi oglasa kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva zaključka razpisa.
767/46-84
OJ 2. do .10. novcmhrusov brežiški porodnišnici rodile:. Snežana Turk i/ Marije Magdalene Marino. Marija Raič i/ Samobora — Tonkm Štefica Mak a ni n i/ Samobora — Kristino. Nada Stadler i/ Hrastja — Martina. Nada Pavlič i/ Globokega — Alenko. Vesna Molan i/ Brežic.— Dejana. Zdenka Nikolič i/ Z.aprešiča — Bojana. Lilijana Majijašič i/ Samobora — Nino. Barbara Škiljan i/Samobora — Ižuška. Danica Marki i/ Leskovca — Aleksandra. Blaženka Godelj i/ Brežic
— Ksenijo. Roža Kahlina iz Satnobo-ra — Bojana. Olga Mlakar i/ Rovišea
— Dejana. Karmen Kranjc i/ Brežic
— Roka. Čestitamo!
So/ je oče vsemu, je vsemu kralj.
HERAKLIT
Vino je božji dar. v njem ni greha, greh je le v človeku, če uživa brez mere ta dar.
J. TRDINA
Hudič je velik teolog
A FRANCE
AKCIJA ZA brkzhib.no vozilo
C RNOMI I..I — |(>. in 23. novembra bo v Črnomaljski občini akcija ••Brezhibno vozilu je varno vozilo-. ki jo pripravljajo svet /a preventivo in \zgojo v cestnem prometu. AMD Bela krajina.- zveza Milerje v in avtomehanikov . postaja milice in zavarovalnica I ritjlav kot pokrovitelj Akcija botra-jaia «‘ba dnev a. v si tisti pa. ki žele pred zimo sami preveriti brezhibnost svojega »konjička-, se lahko z njim na brezplačnem pregledu oglasijo v Integralov i delavnici.
M
TRGOVSKA DELOVNA ORGAN IZAC IJ A
nama
LJUBLJANA
ljubljana, Škofja loka, cerkno, kočevje, ravne,
Žalec, leveč, titovo velenje, slovenj gradeč
DAN PROIZVAJALCEV
MARKETING LJUBLJANA
feferoni ostri 720 gr kompot višnja 720 gr kompot marelica 1/1
PIONIR SUBOTICA
sladko srce 400 gr kan-kan 35 gr p — mešavina 200 gr jubilejni desert 50 gr
29.NOVEMBAR SUBOTICA
čajna klobasa jetrna pašteta 150 gr mesni narezek 200 gr
JATA ZALOG
globoko zmrznjene kokoši
JOSIP KRAŠ ZAGREB
Alpi lešnik krem proizv. 100 gr Alpi mlečni krem proizv. 100 gr Alpi kakao plošča 100 gr Alpi riževa plošča 100 gr Alpi riževe palčke 25 gr
EMO CELJE
grt. posode Robert (3 del.)
ILIRIJA—VEDROG LJUBLJANA
termoband 10/4
ČATEKS ČAKOVEC
grt. predpasnik, rokavica, krpica torbe laguna - lanene torbice za gospodinjo-lanene kuhinjske krpe I l/a kv.
grt. predpasnikov ll/a kv. (3 kom) GUMA GROSUPLJE
termoforji III kv. 3 I
FERROMOTO MARIBOR
fema krpa 3/1 fema krpa 2/1
fema krpe 3/1	.
UVOZ IZ ČSSR
lak za lase, 200 gr
TIK KOBARID
igle, pletilke, tulci, košarice orodje: grt., izvijači, žage...
ZALOŽBE KASET IN PLOŠČ
plošče IP plošče — male kasete
STANDARD NOVI SAD
športne torbe — plastif. platno
STEKLARNA HRASTNIK
kozarci 0,03: 0,05; 0,1; 0,2 I
ZLATA VRŠAC
otroški puloverji 2 — 12 let
SLOGA KRALJEVO
otroške hlače žamet 6~— 16 let
SVILANIT KAMNIK
ženske volnene rute II a/kv.
INTERPLET BRČKO in TRIKO SRBAC
žen., moš. in otroško perilo ll/a kv.	20 % do 30. %
INTERPLET BRČKO
otr. hlačne nogavice 4*— 12 let ll/a kv.	20	%
otroške nogavice ll/a kv.	20	%
otr. |ersey srajčke 2 — 14 let ll/a kv	20	%
ELAN BEGUNJE
otr. trenirke joggtng 6 — 16 let 6 — 16 let
otr. trenirke klasične 6 — 16 let II kv.
VIS VARAŽDIN
žen spalne srajce vezene II a
ASTIBO ŠTIP in EDINSTVO TETOVO
moške srajce
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
hlačne nogavice I kv.	20	%
hlačne nogavice II kv. .	20	%
otroški hula hop	20	%
moške nogavice	20	%
TOVARNA NOGAVIC »BOSNA« BOSANSKI BROD
moške in otroške nogavice	20	%
TOVARNA NOGAVIC »KLJUČ« SARAJEVO
moške, ženske in otroške nogavice II in III kv.
SENTEKS SENTA
ženske bluze — flanela
TRIKON KOČEVJE
otroške hlače jeans 5 — 16 let II, kval.	30	%
otroške hlače žamet 2 — 8 let II. kval	40	%
otroške hlače iersey 2 — 6 let
BORAC TRAVNIK
ženski usniem škornji
popust	stara	nova
	cena	cena
30 %	144.10	100,00
30 %	116,10	81,00
30 %	124,90	87,00
30 %	85,60	59,90
30 %	15,37	10,70
30 %	* 43,44	30,40
30 %	23,22	16.20
30 %	669,22	484,20
30 %	29,06	21,60
30 %	84.07	61,20
za kg	ugodno	185,00
20 %	63,75	51,00
20 %	46,02	36,80
20%	50.00	40,00
20 %	45,00	36,00
20 %	13,80	11,00
30 %	, 3.578.65	2.505,05
	ugodno	20,75
	ugodno	598.70
	ugodno	288,50
	ugodno	254,20
	ugodno	od 104,59 do 113,12
	ugodno	354,95
	ugodno	236.00
	ugodno	78,00
	ugodno	65,00
30 %	71,40	49.00
44 %	498,10	278,00
20 %		
15 %		
	ugodno	100,00
	ugodno	25,00
	ugodno	• 100,00
	ugodno	od 803,04 do 1,243,99
-37 %	ugodno	od 12,89
		do 51,75
	ugodno	450.00
- '	ugodno	od 1.750,00
		do 1.850,00
	ugodno	236.00
ugodno	od	1.600,00
	do	2.200,00
ugodno	od	1.838,00
	do	2.480,00
ugodno	od	1.113,00
	do	1.155,00
ugodno	od	1 089.00
	do	1.662.54
150.00		120,00
120.00		96,00
125.00		100,00
102.00		81,60
ugodno
ugodno
ugodno
ugodno
883.42
od 1 640 00 do 1 860 00
2,861.35
UGODEN NAKUP 16. 11. 1984
Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto, Novo mesto, Glavni trg 24
razpisuje
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa DO
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, pravne, politološke ali grafične smeri
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko-vodstvene uspehe
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ.
Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto, Novo mesto — splošna in kadrovska služba Glavni trg 24.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v zakonskem roku'	765/46-84
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVAL A
*
V 81. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša ljubljena in skrbna mama in stara mama
TEREZIJA ŠTEPIC
iz Dol. Dobrave 4 pri Trebnjem
Najprisrčneje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem ter znancem, ki ste z nami čutih bolečino, nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste v velikem številu pospremili našo mamo na njeni zadnji poti m ji darovali veliko lepega cvetja. Zahvalo smo dolžni patronažni sestri Leničevi. ^To c'IV°m /*otvoz Grosuplje, MlZ-Emona, gin.-porod. oddelku v Novem mestu. Trimu Trebnje, ZI r r uzine ter pevcem za zapete žalostnike in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V svojih srcih bomo pogrešali toplo materinsko ljubezen.
V tihi žalosti: otroci Marija, Stane, Jože, Vera, Anica in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo
DO »GOK« Črnomelj, tozd Komunala Odbor za medsebojna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
stroškovnega knjigovodje
pogoji:
— ekonomska srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj
Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja 8 dni po objavi razpisa.
757/46-84
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja M-Agrokombinata Krško delovne skupnosti skupnih služb
objavljamo
prosta dela in naloge:
1. referenta za varstvo pri delu
2. blagajnika
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece
Pogoji:
1. višja izobrazba tehniške oziroma ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in izpit po 23. členu zakona o varstvu pri delu,
2. srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili in opisom izpolnjevanja razpisnih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovska služba. Pisne prijave bomo sprejemali 8 dni po dnevu objave. Obvestilo o izbiri bodo prijavljeni kandidati prejeli v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
756/46-84
Komisija za delovna razmerja Onkološkega inštituta Ljubljana
objavlja
1.	prosta dela bolniških strežnic za delo čiščenja hospitalnih prostorov in neposredne okolice bolnikov
Pogoji:
— končana osnovna šola
— higienski minimum
— poskusno delo do 1 meseca
Delavke brez opravljenega higienskega minimuma sprejemamo v delovno razmerje za določen čas. V času delovnega razmerja je možno opraviti tečaj higienskega minimuma in sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Onkološki inštitut v Ljubljani, Zaloška 2 - kadrovska
Služba.	~r	a	A
755/46-84
Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl.
(S. Kosove!)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre
LJUDMILE VIDMAR
roj. ZUPANC iz Tržišča
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem IM V in ŽSC za pomoč, cvetje, vence, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Alenki Kre-nčič — Zagode in medicinski sestri iz Krmelja za vso pomoč v zadnjih dneh življenja, obema govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred ter tople besede ob slovesu.
Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze z družino, hči Marija z družino ter ostalo sorodstvo
• ' OE .. - - ; -	-
»Kovinarska« tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, n. sol. o. TOZD Tehnoservis Krško, n. sub. o.
prodaja na javni dražbi
1. stružnico Tipa TES-3/2000
Leto izdelave: 1960 Generalni remont: 1979
Izklicna cena za stružnico TES-3/2000 znaša 600.000,00 din,
2. brusilni stroj za brušenje strugarskih nožev v obratovanju leto dni.
Izklicna cena 200.000,00 din.
Javna dražba bo 23. 11. 1984 ob 12. uri v sejni sobi delovne organizacije Kovinarska Krško.
Interesenti morajo položiti varščino v višini 10% pred zaključkom dražbe.
-Ogled za razpisana osnovna sredstva je mogoč na dan javne dražbe od 8. do 11. ure.
Vse informacije dobite na telefon 71-055, interna 214.
764/46-84
DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto
razpisuje
v skladu s 25. členom pravilnika o delovnih razmerjih dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi strokovnega tajnika
za področje Kmetijskozemljiške skupnosti
Od interesentov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
— da imajo končano visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri
— 5 oz. 8 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti za vodenje tovrstnih del.
Mandat za dela in naloge strokovnega tajnika traja 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Novi trg 6/II.
Pisne ponudbe naj bodo-v zapečatenih ovojnicah, na katerih naj bo v levem kotu oznaka »ZA RAZPIS«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Vse dodatne informacije interesenti lahko dobe po telefonu 21-040 int. 266.
750/46-84
Dom moj. kdo bo tebe ljubi/, ko bom jaz v grobu spal?
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek in pradedek
LEON
PRPAR
Colobiujek 11, Mirna peč
Najlepše se zahvaljujemo vsem. ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Veronika, otroci z družinami, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil nadvse dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric
MIHA JANC
iz Lešnice 9
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so bili ob težkem trenutku z nami, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku Kaduncu in cerkvenim pevcem za lepo opravljeni obred ter pevcem pevskega zbora iz Šmihela. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Na podlagi 18. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS št. 6/84), 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82) in 3. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 25/83) objavlja Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto
POZIV
za vložitev davčnih napovedi o pridelanih količinah vina v letu 1984
Napovedi so dolžni vložiti občani — zasebni pridelovalci vina, katerih letna proizvodnja presega 400 litrov na člana gospodinjstva,, starega nad 16 let.
Napoved je treba vložiti do 30. 11. 1984 na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri Upravi za družbene prihodke skupščine občine Novo mesto.
Zavezanec - občan, ki v predpisanem roku ne vloži napovedi o proizvedenih količinah vina, bo kaznovan za prekršek z denarno kaznijo od 1.000,00 din do 50.000,00 din.
Uprava za družbene prihodke Novo mesto 761/46-84
Na podlagi doiočil pravilnika o podeljevanju nagrad
razpisuje
Občinska razsikovalna skupnost Črnomelj natečaj za podelitev nagrad in priznanj:
— za dosežke na področju razvojno-raziskovalnega dela
— za dosežke na področju inovacijske dejavnosti
— za dosežke pri popularizaciji raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini
— za spodbujanje inventivne dejavnosti med mladino in
— za pisne prispevke učencev in dijakov s področja raziskovalne in inventivne dejavnosti.
Prijave kandidatov lahko pošljejo:
— družbenopolitične organizacije
— društva
— krajevne skupnosti
— samoupravni in drugi organi v DO in posamezniki.
Prijava mora vsebovati jasno obrazložitev predloga.
Predloge z ustrezno dokumentacijo sprejema občinska raziskovalna skupnost Črnomelj, Kolodvorska c. 34, ki daje tudi podrobna pojasnila (telefon: 51-117), do vključno 15. decembra 1984.
O nagradah in priznanjih bo odločal v skladu z merili odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela ter za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Nagrade bodo podeljene na slavnostni seji skupščine občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj.
Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj 758/46-84
SPOSOJENO TRNJE
— Položaj Jugoslavije je v svetu mnogo ugodnejši kot pri
nas’	(Iz	Novosti)
— V Zvezi komunistov je tretjina delavcev. Drugi so avantgarda delavskega razreda.
(Iz Novosti)
— V začetku je bil delavec, kasneje pa se mu je razvila razredna zavest.
fiz Študenta)
— Nisem za kadrovske spremembe. Odkod nam denar za nove vile?
(Iz Študenta)
— Toliko nam navijajo cene, kot da smo državljani sovražne dežele. '	(|z	pavlihe)
— Avantgarda skrbi za narod, narod pa je zaskrbljen.
(Iz Pavlihe)
JJ
I Š*. 46 (1840) 15 novembra 1984
Kf w	g-f1v tttt nTF-*'*
DOLENJSKI LIST
Četrtek. 15. novembra — Leopold Petek, 16. novembra —Otmar Sobota, 17. novembra — Elizabeta Nedelja. 18. novembra — Roman Ponedeljek, 19. novembra — Izak Torek, 20. novembra — Edmund Sreda, 21. novembra — Marija Četrtek, 22. novembra — Cecilija
DOLENJSKE TOPLICE: 17. in 18. 11. ameriški film Plava laguna. 18. II. matineja sovjetski film Riki tiki tavi.
LUNINE MENE
16. novembra ob 7.59 — zadnji krajec 22. novembra ob 23.57 — mlaj
BREŽICE: 16. in 17. II. ameriški film Annie.,16. 10. jugoslovanski film Medeni mesec. 18. in 19. 11. ameriški film Generacija 84. 20. in 21. 11. ameriški film Gola pest.
ČRNOMELJ: 15. in 18. 11. indonezijski film Plamen maščevanja. 16. in 18. 11. nemški film Resnične zgodbe.
20.	11. japonski film Karate bojevniki. 22.	11. ameriški film Oficir in
gentleman.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 16. do 18. 11. ameriški lilm Smoki razbojnik. Od 19. do 21. 11. nemški film Žena Apač.
SEVNICA: 16. in 17. 11. ameriški film Učenke madame Olge. 18 11. ameriški film Super klinja. 21. in 22.
11.	ameriški film Reši se, kdor se
SLUŽBO DOBI
ZA DELO NA TERENU v lesni stroki zaposlim KV mizarja in NK delavca. Poaoj. vozniški izpit B kategorije. Tel. 25-691 (068).
ZAPOSLIM KV MIZARJA ali priučenega delavca. Nastop dela je možen takoj. OD po dogovoru. Anton Berk. Splošno mizarstvo Prelesje 27, Šentrupert.
STANOVANJA
OPREMLJENO in ogrevano sobo s kopalnico oddam dvema dijakinjama. Telefon 25-951. zvečer.
IŠČEM ogrevano sobo. po možnosti s posebnim vhodom in kopalnico ali tušem. Če ni mogoče dobiti samostojne uporabe tuša. pristanem tudi na souporabo..Sobo potrebujem takoj. Sporočite na telefon (061) 483-391.
ODDAM SOBO dekletu. Brzin. Rimska 13. Trebnje.
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi- lista (6442/84).
Motorna vozila
PRODAM motor APN 6. star dve leti. Informacije na tel.: 84-975.
PRODAM Z 750 S, letnik 1978, za
10,5	M ter novo Z 750 LE. Sred. Globodol 6, Mirna peč.
LADO 1200, obnovljeno, registrirano do junija 1985. prodam. Jože Gorišek, Gorenja Stara vas 25. Šentjernej.
KOMBI ZASTAVA 850 AK, letnik 1982, ali R 4 TLS. letnik 1981. nujno prodam. Informacije na telefon 71-150.
PRODAM tovorni avto znamke LORD TIP VCS. nosilnost 1500 kg. letnik 1978. Gostilna »Zlata kapljica« Radoviča. Metlika.
FIAT 750, letnik 1979. prodam. Telefon 51-529. Heroja Starihe 8, Črnomelj.
ZASTAVO 750, letnik 1977. prodam. Alojz. Jarc, Ivanja vas 8, Mirna peč.
MOSKV1Č 1500, letnik 1977. po zelo ugodni ceni prodam. Jože Vidmar. Dolž 42. Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1977. prevoženih 58000 km. registrirano do marca 1985, prodam. Jože Švalj. Orehovec 7. Kostanjevica na Krki.
GS PALAS. letnik 1976. prodam. Telefon 22-988, popoldne.
ZASTAVO 101. letnik 1976. registrirano do oktobra 1985. prodam. Informacije na telefon (068) 84-559.
KOMBI ZASTAVA 750 fiat. letnik 1976. registriran do 28. 10. 1985. prodam. Igor Kovačič. Prekopa 40,68311 Kostanjevica na Krki.
Z 101, letnik 1977. prodam. Jože Medic, Rakovnik 13 pri Birčni vasi.
ZASTAVO 750, letnik 1980. registriran do novembra 1985. Informacije: tel. (068) 21-107.
Z 101 v letnik 1977, prodam. Viktor Matko. Škocjan 73.
CITROEN OS 1.3, letnik 1980. registriran do 16. marca 1985, ugodno prodam. Jože Ribič, Mej vrti 3, Novo mesto.
Z 750, letnik oktober 1981, prodam. Gorenc, Zalog 11. 68275 Škocjan.
'Z.750, letnik 1979. Sirk Dobravica
21.	Šent jernej.
PRODAM L 750, letnik 1976, registriran do oktobra 1985. Darko Virant. Stara vas 10. Škocjan.
PRODAM Z 101 mediteran, julij 1980. Tel. 23-286.
VVV 1200, letnik 1974. registriran in VW 1200, letnik 1968, neregistriran, ugodno prodam. Marijan Kalanj. Gregorčičeva 18. Brežice.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naro-čnina‘900 din. Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421-M/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov. Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova J, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
AMI 8, letnik 1976, ugodno prodam. Tel. 2-t-452.
KOSTANJEVICA: 17. II. ameriški film Privatne ure. 18. 11. angleški film Moonraker.
KRŠKO: 15. 11. švedski film Moram vprašati mamo. 18. 11. nemški film 5 do 12 v Karakasu. 20. 11. italijanski film Banana Jo. 21. 11. angleški film Moč K) Navarone. 22. 11. angleški film Žrebec.
PRODAM avto zaporožec, book SSSR 12/12 ejektor, en sprožilec book CZ 12-7 x 65 R 4 x 32 Caiz. Jerele, Šentjernej 125.
PRODAM RENAULT 18, letnik 1979, garažiran. Žibert, UL Cankarjeve brigade 39, Trebnje. •
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 15. 11. filmsko gledališče — domači film Horoskop. Od 16. do 18. 11. domači barvni film Halo, taksi. 17.
11.	mladinski program — ameriški barvni film Lessijeve dogodivščine.
21.	11. nizozemski barvni film Seks na motorju. 22. 11. filmsko gledališče — angleški film Annie.
PRODAM SAAB, letnik 1972, z. vsemi rezervnimi deli, po ugodni ceni. Bojan Fajs, Orehovica 19. Šentjernej.
PRODAM MOTOR za spačka ter R 4 po. delih. Tel. 24-603.
OPEL KADETT, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 51-863 zvečer.
j: Kmetijski stroji jj
PRODAM dobro ohranjeno BCS ali zamenjam za traktor, po možnosti s koso. Stanc Šlajpah, Velika Loka 69.
PRODAM traktor Zetor 47/12. letnik 76, in Lado 1200, letnik 1977. Ogled v soboto 17. 11. 84 dopoldne. Naslov v upravi lista (6441/84).
PRODAM ali zamenjam unimag z diesel motorjem za manjši traktor do
18 KS. Jože Novak. Hrastje 16 grad Vrhovo, Šentjernej.
PRODAM traktor univerzal s koso v nevoznem stanju. Tone Brodarič, Griblje 79. Gradac.
TRAKTOR DEUTZ 4006 z 2600 delovnimi urami, prodam. _ Janez Hudoklin, Gor. Vrhpolje 14. Šentjernej.
PRODAM traktor zetor 4718- Tel. 43-708.
PRODAM motokultivator knjaže-vec. Telefon (068) 81-498. od 18. ure dalje.
PRODAM traktor s koso tip wa-ršalovski (20 KS). Tomšič. Zaloke, telefon (068) 75-552,
PRODAM rotacijsko kosilnico SIP RK 135j staro eno leto. Hudoklin. Loka 18. Šentjernej.
PRODAM kosilnico BCS. Telefon (068) 24 672.
PRODAM traktor massev Fcr-guson 30 s kosilnico. Friderik Guček. Loče 10. Dobova.
UGODNO prodam ursus c 335. Andrej Tratar. Kaplja vas 12. Tržišče.
PRODAM Irezo Goldoni 14 s priključki. Telefon 85-974. v jutranjih ali večernih urah.
PRODAM
PRODAM dve ovci — mo/na izbira. Anton Kraševec. I.ešniea 7, Otočec.
PRODAM žago Dolmar 122. Hudoklin, Loka 18. Šentjernej.
PRODAM rabljeno skrinjo (320.1). Telefon 24-583.
MALO rabljen betonski bencinski mešalec prodam. Tel. 24-590.
BARV M TELEVIZOR Iskra, ekran 65, prodam. Adam, Šolska 13, Novo mesto.
KRZNFiN PLAŠČ — temni kozliček, številka 38, skoraj nov. prodam za 3.5 SM. T el. (068) 25-081, 25-080. interna 56, dopoldne.
SREBRNO LISICO (ovratnik, kučmo). novo, prodam. T elefon 24-006. dopoldne.
PRODAM motorno žago Stihi 041. Vidmar, Škrjanče 7. Novo mesto.
BARVNI TELEVIZOR prodam za
3.5	M. Telefon 24-259.
FAP 13 kiper vozen, po generalni 443500. prodani skupaj za dele. Mu-har, Orešje 14, Šmarješke Toplice.
Z 101, letnik 1983, ugodno prodam. Matija Černič. Dolga Raka 22, 68274 Raka.
126 P, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 25-226, popoldne.
PRODAM karamboliranega golfa, letnik 1980. Jože Andolšek. Veliki Podlog 65, Leskovec pri Krškem.
POCENI PRODAM LADO 1200, letnik 1974. obnovljeno. Prodam tudi LADO po delih, motor in sklopi dobri. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto.
RENAULT 14 prodam. Urbančič, Gor. Straža 78, dopoldne na tel. 22-925.
PRODAM RENAULT 4 GTL, letnik 1982, 16.000 km Tel. (068) 21-660. vsak dan od 17. ure dalje.
PRODAM FIAT 750 L, rdeče barve, letnik 1978, in črno-beli televizor. Grizold, Dolenje Kamence 5 a.
PRODAM ŠKODO 120 L, letnik 1979. Matija Šinkovec, Jelendol 9. Škocjan.
R 4 prodam za 8 M. Adamičeva 18. Novo mesto.
126 P. letnik 1977. prodam. Tel. 22-826. popoldah.
VVARTBURG, limuzino, letnik 1982. prevoženih 25.000 km. prodam. Tel. (063) 831-609. zvečer.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980. prodam. Anton Rus. Zemelj 5. 68332 Gradac.	*
RENAULT GT, letnik 1981, prodam. Alojz Vrščaj. Lamutova 15 a. Novo mesto, tel. 21-793.
PRODAM Z 750, letnik 1970, registrirano do septembra 1985, za 6 M. Franjo Zagorc. Dol. Maharovec 26. Šentjernej.
126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 23-961 ali 23-628.
PRODAM ZASTAVO 750/K, letnik 1976. Župan. Veliki ban. Šentjernej. Ogled popoldan ali na tel. 32-079 do 14. ure.
KOMBI Z 1300, 1500kg. registriran do oktobra 85. prodam za 7,5 M in Z 101 za dele. Tel. 24-626 ali ogled v Veliki Bučni vasi 17.
PRODAM generalno obnovljeno Z 101. letnik 77. Tel. (068) 44-213.
TRABANTA, starega 6 mesecev, prodam. Ogled v soboto v Veliki Bučni vasi 35 a. Novo mesto.
ZAJCE (črno-ožgani kožuharji) prodam. Zabukovec. Gotna vas 37. Novo mesto, popoldne.
GUME TRAJAL 165 x 13. SAVA SEMPERIT 145x l3(2kosa)prodam. Telefon (068) 85-107.
PRODAM TRAKTORSKE GUME 11-28. Tejefon 25-148.
GARAŽNA VRATA ugodno prodam. Barbič. Ob Krki. Dolenjske Toplice.
PRODAM barvni televizor Gorenje, radio HSR 50 in harmoniko — frajtonarico. starejšo. Primc, Irča vas 28. Novo mesto.
SPALNICO ugodno prodam. Tel. 22-288.
PRODAM novo harmoniko melodija violeta III. Tel. (068) 82-569.
PRODAM novo ročno uro Citizen, vrhunski model, garancija dve leti. Zeljkovič, Pod smreko 8, Črnomelj.
PRODAM kravo, drugič brejo (4 mesece). Lavrič. Prinštal, Trebnje.
PRODAM kravo s teletom. Alojz Sintič. Jablance 1.68311 Kostanjevica na Krki.
PRODAM ovce in koze. Tel. 35-460.	.
PRODAM novo peč za centralno ogrevanje, znamke zrenjanin, 37000 kalorij. Franc Doblekar, Hudo 1. Novo mesto.
PRODAM trajnožarečo peč. Šmihel 44. Novo mesto.
PRODAM šivalni stroj znamke pfaff. Lakše, Groblje 1. Šentjernej.
PRODAM več kosov pohištva. Tel. 21-970.
PRODAM štedilnik na drva. rabljen eno zimo. Tel. 23-302.
PRODAM nove zimske gume 13 x 145 in priklop za prikolici za zastavo 101. Tel. 72-970.
PRODAM novo peč za centralno ogrevanje ITPP Ribnica. 35000 kalorij, za 75000 ND. Kobe. Črnomelj. Kočevje 32.
PRODAM dve trajnožareči peči, kavč, dva fotelja, kombinirano peč za kopalnico in dva gorilca za centralno v dobrem stanju. Tel. 23-529.
PRODAM univerzalni mlin HOBI 83 z debelinko, krožno žago. porav-nalko. vrtalni stroj z vozičkom in priključek za mletje žila. Tel. 43-731 po 18. uri.
PRODAM KOSE RABLJENEGA pohištva (kavč, stole, mizico in črno-beli televizor). Tel. 25-178.
PRODAM zakonsko posteljo z jogijem za 25.000 din. Pust. Pavlinov hrib 37. Trebnje (novi bloki).
PRODAM mlade plemenske ovce in ovce z mladiči. Tel. 21-889 v službi.
PRODAM motorno žago STIHI.
07.	rabljeno. Nemanič. Stopiče 75.
PRODAM OVCE solčavske sorte z mladiči (37 komadov). Tel. (068) 57-723 Milašinovič.
PRODAM 2000 kom. strešne opeke kaniža, nove. Tel. 44-301 interna 40'
PRODAM vprežni voz (2 t) in vprežne brane. Telefon 24-626 ali ogled v Vel. Bučni vasi 17.
PRODAM čredo 30 ovac. Janez Klobučar. Veliki Nerajec 15. 68343 Dragatuš.
PRODAM otroško posteljo z jogi vložkom, Branko Ralijan. Cesta brigad 7. Novo mesto.
KUPIM
KUPIM ojačevalec do !(M) W. Ponudbe pošljite / opisom in ceno na naslov: Roman Košmerl. Petelinjek 33. Novo mesto.xv
VEČJE STANOVANJE ali hišo v Novem mestu kupim. Tel. 24-297.
KUPIM rabljen traktor do 25 KM. Ivan Venetič. Vrčice 3, Semič.
KUPIM motor za 126 P ali prodam karoserijo za 126 P. Ivan Hudjek. 21. oktobra 8. Črnomelj.
KUPIM zemljišče ali hišo do prve plošče v okolici Novega mesta. Ponudbe pošljite pod šifro »SIMONA«.
KUPIM dvoinpolsobno stanovanje v Novem mestu ali zamenjam za podobno v Ljubljani. Tel. 24-159 popoldne.
POSEST
PRODAM VINOGRAD in mlad sadovnjak (35 a) na Pokleku nad Blanco. Ivan Imperl, Leskovec 59 pri Krškem.
PRODAM 2 ha mešanega gozda v bližini Škocjana. Informacije pri Zofki Škulj, Jablanica 17, Boštanj.
DAM najem hišo z vrtom in sadovnjakom. Pogoj predplačilo. Telefon: (068) 24-581.
STARO HIŠO v Brežicah, Ul. Stare pravde 24. prodamo. Ogled v nedeljo,
18.	novembra, dopoldne. Pojasnila daje Terezija Prah. Opekarska 40. Ljubljana.
PRODAM Parcelo (pribl. 900 m-) Na Krvavcu, primerno za vikend. Informacije na telefon (068) 23-037.
PRODAM njivo v bližini Novega mesta iti sadike magnolije. Telefon 25-951. zvečer.
Dragi mami in stari mami ANI BOŽIC s Tolstega vrha pri Šentjerneju iskreno čestitamo za njen 79. rojstni dan ter želimo, da bi bila še vrsto let zdrava in vesela med nami. Sin France z družino, Rezka in Denis pa ji pošiljata poljubčke.
NOVEJŠO enostatiovanjsko hišo v Novem mestu prodam. Telefon 21-204.
^OBVESTILA I
RAZNO
IŠČEM garažo v okolici hotela Kandija. Tel. 23-429.
Morda kje živi dobra ženska, stara do 65 let, ki bi bila pripravljena živeti z vdovcem, ki ima svojo hišo ter lepo premoženje. Ponudbe pošljite pod šifro »KJF.SE BOVA SPOZNALA?«.
m
dCt^
HELENA ČAVLOVIČ, Vinogradniška 4, Metlika, prepovedujem vožnjo in širjenje pota po moji parceli v Berčicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
A. LESJAK preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel RENATI Š., ter se ji opravičujem za udarec, s čimer sem jo prizadel 10. II. 1984 v gostišču Henčkov dom. in seji zahvaljujem, da me zaradi navedenega ni sodno preganjala.
MARIJA ILER, Mala Cjkava 6. Novo mesto, opozarjam ŠTEFKO ILER, Mala Cikava 6, da ne prodaja premičnin, ker niso njena last.-
JOŽE KUMP, Uršna sekt 74 a. preklicujem neresnične govorice o Francu Kumpu. Uršna sela 42 a.
JOŽE KIREN, Gorenja Prekopa 13, preklicujem širjenje govoric o požaru, daje samovžig, ali daje zažgal najmlajši sin Jakob.
JOŽEFA ŽABKAR, Zameško 12. opozarjam vse, ki vozijo po moji parceli pri Sajevcu, naj s tem prenehajo, sicer jih bom sodno preganjala.
POPRAVEK
Dragi in skrbni mami M A Rl.il BOŽIČ iz Brusnic kličejo še na mnoga leta za njen 62. življenjski jubilej otroci z družinami, vnuki pa ji pošiljajo 62 poljubčkov.
Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto
. razpisuje dela in naloge
učitelja kmetijskega strojništva za nedoločen
cas
Pogoji:
visoka izobrazba kmetijske smeri.
Nastop dela je 1. 12. 1984.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13.
772/46-84
ZAHVALA
V dopolnjenem 75. letu je dotrpela naša draga žena, mama. stara mama, prababica in teta
MARIJA
KOCJAN
s Sel 8 pri Dragatušu
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in pomoč. Posebna zahvala sosedoma Fančki in Ljubici, internemu oddelku novomeške bolnišnice za dolgoletno zdravljenje, pevcem iz Dragatuša za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred, DO Foto Tivoli iz Ljubljane za venec, kakor tudi vsem, ki ste zasuli poslednji dom pokojne s cvetjem, ki gaje tako ljubila.
Žalujoči: mož Miha, hčerki Lidija in Zalka z družinama, sestra Lidija in bral Peter iz ZDA ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Minila so že tri leta od smrti naše drage soproge, mame in sestre
ANKICE MIKELIN
12. II. 1981 — 12. 11. 1984
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Žalujoči: vsi njeni
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ISKRA — servis gospodinjskih aparatov v Metliki. Štedilniki, plinske peči, mešalniki, sesalniki, sušilci las, kavni mlinčki, itd. v garanciji in izven. ELEKTROINSTALA-CIJE IN POPRAVI LA gospodinjskih aparatov Ivan PETRIČ, CBE 59. Se priporočam!
SNEGOBRANE za vse vrste kritin | vam dobavlja in montira Obrfoa de- j lavnica Daneta M1Ž1GOJA iz Krške- I ga, telefon (068) 71-637, od 20. do 22. j ure, razen vikenda.
KOVINSKO STROJNO VZDRŽE VANJE — BORIS KOS, Gubčeva 11. Krško, obvešča, da sprejema naročila za popravila in montažo sfrojev. na- j prav, vodovodnih in ogrevanih instalacij. Prevzamem tudi pogodbeno vzdrževanje in montažo. Cene so konkurenčne. Naročila spKcjemamo ob delavnikih od 6. do 8. ure in od 12. do
14.	ure. od 18. ure dalje na tel. 72-711
CENJENE STRANKE obvešča Salon Franja, da v zimskem času opravlja frizerske usluge tudi na domu. Naročila sprejemamo po telefonu 25-259. Se priporočamo!
VALILNICA PETEL1NKAR bo začela z valjenjem piščancev. Obveščamo cenjene stranke, da že sprejemamo naročila za enodnevne piščance težke pasme za meso in za rjave nesnice. Naročila sprejemamo vsak delovni dan od 7. do 14. uri v Muzejski ulici 3 pri novomeški tržnici ali pa v valilnici v Cegelnici tudi v popoldanskih urah. Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja. Za naše stranke so krmila preskrbljena. Se priporočamo!
KMETJE, POZOR! Odkupujemo deščice (dolžina 80 do 100 cm. širina 5 do lOcm,debelina 1.8do2,5cm),vseh vrst lesa slabše kvalitete (drva)._ Po-
nudbe pod šifro: DOBER ZASLUZEK.
PRI ZAHVALI za ALOJZA PUSTA iz Biške vasi 34pri Mirni peči, kije bila objavljena v prejšnji številki, je bila pomotoma izpuščena zahvala podjetju IMV Novo mesto in STA-N1NVESTU iz Ljubljane.
46 (1840) 15. novembra 1984
DOLENJSKI!,IST
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene. mame, babice in sestre
ZOFKE VRANESIC
iz Črnomlja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in organizacijam za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter tako lepo udeležbo na pogrebu. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Črnomelj, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani ter pljučnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu za vso skrb in nego težko bolne pokojnice. Hvala govornici, godbi ter duhovniku za opravljeni obred. Skratka, hvala vsem, ki ste kakorkoli v mislili ali z dejanji počastili njen spomin.
Vsi njeni
Z A 11 V A L A
V 45. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena. mama. stara mama. hčerka, sestra in teta
ANICA
In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih: saj veš, čeprav izniči vse. kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni njena moč ne seže.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
ROZALIJE COLARIČ
iz Podbočja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojni darovali cvetje. Še posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za vso pomoč. Lepa hvala sodelavcem SOP Krško TOZD IKON, hvala župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami in jo spremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 50. letu starosti zapustila naša draga žena in
mamica
JUSTI
SMRKE
roj. Perhaj iz Dol. Ponikev 35 pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedi Mici Mihelič za vsestransko pomoč, govorniku Antonu Strahu za poslovilne besede, kolektivom Novoles — tozd TAP Trebnje, ZRMK Ljubljana, UNZ Novo mesto. Motvoz in Platno Grosuplje. Hvala tudi pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, sin Dušan in hčerka Draga z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
j V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
STANKO JERMAN
upokojeni logar • iz Črnomlja, Naklo 1
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za j j pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste I pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. j Posebna hvala za poslovilne besede govornikom: tov. Dolf u Pla-I nincu, tov. Tonetu Fabjanu, tov. Tonetu Jermanu. Hvala | lovskemu pevskemu zboru LZ Bela krajina, zdravstvenim de-! lavcem ZD Črnomelj, ZZB Rožič vrh, GD Rožič vrh, GD Talčji J vrh, GD maverlen, LD Črnomelj, kolektivom GG Črnomelj. fM V Novo mesto. Beti Črnomelj, RTV Ljubljana, Obenem se zahvaljujemo kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
j Žalujoči: žena Malka, sinova Branko in Marjan, hči Darinka z družinami
  ____________________________________
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN STALCAR
Brstovec 9, Semič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, izraze sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice, GD Stranska vas, govornikoma Matiji Simoniču in Ivanu Malnariču. Obenem se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
SGP »PIONIR«, tozd Keramika in zaključna dela, Slakova 5
objavlja
prosta dela in naloge:
15 KV delavcev
Pogoji za sprejerty
končana poklicna sola zidarske, pečarske ali keramične smeri.	*
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem poizkusnega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek DSSS.
748/46-84
iz Slakove 4, Novo mesto
Prisrčno se zahvaljujeiru>«orodnikom, sosedom iz Novega mesta, vaščanom Čilpaha in Bitnje vasi, znancem ter prijateljem za pomoč in podarjeno cvetje in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju kirurije in pljučnega oddelka. Onkološkemu inštitutu ter kolektivom tovarne zdravil Krka — oddelki specifika, tabletni in ampulni, SGP Grosuplje, strojnoprometnega sektorja ter Mercatorjeve blagovnice, govornici iz tovarne zdravil ter govorniku iz KS Zgornji Bršljin pa za poslovilne besede. Posebna zahvala bolniški sestri Mariji Tomazin za nesebično pomoč na domu ter proštu Lapu za lepo opravljeni obred, prav tako župniku s Trebelnega. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, hčerki Darja in Bernarda
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je nepričakovano, komaj v 61. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
JANEZ
FRANKOVIC
upokojenec iz Vavpče vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju oddelka ORL Ljubljana, DO Iskra Semič, ŽTP Novo mesto, ZB, govornikoma, kaplanu za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Lojzka, sin Ivan, hčerka Danica in sin Ernest z družinami
Transport, metallzacija, kovinska obdelava »Metko« Metlika telefon (068) 58-180
objavlja po sklepu delavskega sveta javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev
1. Vozila IKARUS ROMAN IK 132 6 x 4 kiper, 10 m3
leto proizvodnje 1981 — 6 vozil
2. Vozila IKARUS ROMAN IK 132 6 x 4 kiper, 10 m3
leto proizvodnje 1980 — 4 vozila
3. Vozila IKARUS ROMAN IK 132 6 x 4 kiper, 10 m3
leto proizvodnje 1979 — 2 vozili
4. Vozila ŠKODA LIAZ vlačilec in polprikolica PK 26; tristrani kiper, 18 m3
leto proizvodnje 1981 —-2 vozili leto proizvodnje 1978 — 1 vozilo
Izklicne cene vozil so med 430.000,00 in 1.310.000 din-in jih je možno dobiti na zahtevo interesentov.
Javna licitacija bo v SREDO, 21.11.1984, ob 8.00 uri na sedežu delovne organizacije Metlika, Cankarjeva cesta. Oglee •ponujenih.osno.vnih sredstev je možen vsak delovriLdan od 7. do fd". ure do dneva licitacije.
'Na licitaciji lahko sodelujejo vse družbeno"ffratfne osebe in fizične osebe, ki pred dražbo vplačajo ftJ.ocfšt polog od izklicne cene.	•	:	A»'
Celotno kupnino je treba vplačati pred prevzemom kupljenega.
Poleg tega obveščamo zainteresirane, da prodajamo nove in rabljene rezervne dele za vozila ROMAN, LIAZ in TATRA.
771/46-84
ZAHVALA
V 55. Iciu starosti je nepričakovano prenehalo biti srce našega nadvse dobrega in skrbnega moža, očeta starega ata in brata
« FRANCA ' MLAKARJA
iz Stopnega 9 pri Škocjanu
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so v teh najtežjih trenutkih tako nesebično priskočili na pomoč, izc*izili sožalje, pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci ih cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Kocjanovim in Ceskovim. Zahvala velja tudi kolektivom IMV Novo mesto, IG P Sava Krško in RSNZ Ljubljana. Hvala župniku za lepo opravljeni obred.
• •„ Žalujoči: žena Zorka, hčerki Jožica in Fanika z družinama, sin Mirko z ženo in sin Dušan
Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto objavlja licitacijo
za prodajo rabljenega, registriranega vozila R—4, letnik 1980, s 57.000 prevoženimi km Začetna cena je 120.000 din. Kupec plača poleg cene % ji: tudi pripadajoči prometni davek. Licitacija bo 26. ' novembra 1984 ob 10. uri v garažnih prostorih LB Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Kettejev’.^ drevored 1, za družbeni sektor in ob 11. uri za privatni sektor. Vozilo si kupci lahko ogledajo 22. novembra 1984 od 11. do 14. ure.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščino je treba plačati pred licitacijo na račun 52100-620-107-2549993 LB TDB Novo mesto.
Vozilo je treba plačati in prevzeti v 3 dneh po podpisu pogodbe.
OZ »Bohor« Sevnica Glavni trg 40 68290 Sevnica
po sklepu zadružnega sveta objavljamo
javno dražbo za prodajo poslovnih prostorov
1. prostori na Glavnem trgu 40, 170 m2, izklicna cena 10,000.000 din,
2. prostori so primerni za več oblik poslovne dejavnosti,
3. način plačila: ponudnik predlaga v.ponudbi,
4. kavcija: bariran ček ali gotovina v višini 10% izklicne cene prostorov, ki se všteje v kupnino ali gotovinsko plačilo na žiro račun 51610-601-10360.
5. davek na promet in druge dajatve pri prodaji niso vključene v ceno in jih plača kupec,
6. pisne ponudbe naj interesenti pošljejo na gornji naslov do 10. 12. 1984 do 14. ure,
7. ogled prostorov je možen vsak delavnik od 7. do 13. ure, ostale informacije po telefonu (068) 81-360,81-796.
SLAK
' \\Wi\YC
Irm
Podrobno o najdbi helikopterja
S5$SSSSSS»»
Govori Tone Mihelič iz Ribnice, najditelj razbitega helikopterja
FRANC	BERN
V’ krški Tovarni celuloze in papirja D juro Salaj slehernemu obiskovalcu vedno povedo, da je to okoli 2200 članski delovni kolektiv, ki skrbi, da se stroji vrtijo 24 ur na dan in vse dni r letu. Potrebno je ogromno energije in znanja delavcev, da se kolesje ne ustavi. Stara, dotrajala oprema terja predvsem veliko naporov otl okoli 360 vzdrževalcev. Temeljna organizacija združenega dela Vzdrževanje je močna enota. V primerjavi z Zahodom je pri nas sploh več vzdrževalcev, toda tam dobijo dele v trgovinah, oziroma po naročilu, pove 51 letni vodja priprave dela tozda Vzdrževanje Vrane Rer-nardič.
Še pred izrazitim pomanjkanjem deviz so se usmerili tako. da čintveč rezervnih delov naredijo doma. Zato imajo v tovarni Djuro Salaj centralizirano vzdrževanje. Vzdrževalci so izdelali veliko pomembnih delov tudi za druge tovarne, predvsem tiste, ki so povezane v sozdu Slovcnijapapir. Če ne morejo izdelati delov doma. jih največkrat naredijo v Litostroju. SIT. Libc/i ali v krških kolektivih kovinarski in Sapu ter v dobovski Livarni. Včasih jim pomagajo tudi tovarne onkraj Sotle. zlasti Tvornim parnih kotlova. Prvomajska in Jedin-stvo.
Bernardič je skromen mož. čeprav že plaketa, ki jo je prej-
šnji petek ob 45. letnici tovarne Djuro Salaj prejeli: /« deset njenih delavcev, dovolj zgovorno potrjuje, da je s posebnimi uspehi pri izdelovanju rezervnih delov tudi sam veliko prispeval k razvoju tovarne. Še o svojih mladostnih letilt Franc nerad govori r prvi osebi. Trije bratje, rojeni na l.ibni v nič kaj premožni kmečki družini, so ostali sredi vojne vihre brez očeta, ki je umrl v taborišču r Frankfurtu. Franc se je v železniški industrijski šoli v Ljubljani izučil za strugarja. Delal je na železnici r Dobovi, a ker na l.ibni tedaj ni bilo železniškejtostaje. je izgubil še več časa. Že z 19 leti je pričel zidati hišo in jo po enajstih letih zgradil, ko seje preti več kot 30 leti zapisal krški Celulozi, je bil 7 let strugar. Navduševal se je za novosti. izboljšave in spoznal, da potrebuje za uresničenje teh še več znanja. Zato je oh delu konča/ strojno smer srednje tehniške šole. Napredoval je i’ tovarni do tehnologa pripra ve dela i’ tozdu Vzdrževanje in tudi r zasebnem življenju, kajti v krškem si je nad šolo zgladil novo hišo. še lepšo od prve. ki jo je prodal, kakor da bi Bernardič preizkušal, koliko zmote človek, ki mu ne manjka idej in .predvsem trdne volje.
Težko se je bilo uveljaviti, toda ko se je r obratu Celuloze ravno začela rekonstrukcija, so pričeli nameščali tudi papirni stroj I. Poldrugo leto je Bernardič delal po 12 ur na dan. ob nedeljah pa S ur. Danes so boljše delovne razmere. Naši fantje pogosto odhajajo na tečaje, specializacije, o tem se dogovorimo že. ko se posel sklepa. Papirni stroj 3 smo pripeljali iz Anglije, kjer je obratoval poldrugo leto. pri nas pa smo ga izboljšali, da zdaj daje boljše rezultate kot kdaj prej r Angliji, pravi Frane Bernardič. ki je konstruiral novo žago za razrez dolgega lesa. S sodelavci so. v enem letu r celoti predelali lamelni transporter za transport lesa in zdaj se več ne kvari. Ogromno kolesje pač ne sme zastati...
PA I FL PFRC
*
V
RIBNICA — Poročali smo. da je I one Mihelič i/ Ribnice 4. novembra našel na svoji go/dni parceli v Veliki gori pogrešani ra/biti helikopter / mrtvo posadko. Z njim smo se pogovarjali 8. novembra, prav na dan. ko so v Ljubljani pokopali generalpodpolkovnika Radislava Klanjščka in upokojenega polkovnika Ivana Roma. ki sta umrla skupaj s pilotom Gordanom Pekičem ob nesreči lega helikopterja.
Povedal je. da on sicer ni dobil obvestila, naj pregleda svojo parcelo, slišni pa je. da so laka obvestila dobili drugi in /ato je listo nedeljo odšel / otrokoma do svoje parcele. Avto so pustili na gozdni cesti, ki je približno 300 m oddaljena od kraja nesreče. Na tleh je bilo ivje in / iv jcni je bil pokrit tudi tisti plastični delček helikopterja, ki ga je prv ega našel pod hlodom. Tam
blizu je nato našel še nekoliko večji kos in še kos pločevine. (Vse tri delo jo nato odnesel na postajo milice, da bi m it verjeli, daje res našel helikopter). Vse to je bilo pred večjo skalo, za skalo pa. 30 m od prve najbe. je zagledal prvi večji kos helikopeterja. Sel je le tako blizu, da je ugotov il, da je tam res helikopter, ki je bil ra/treščen na tri večje dele. Videl je eliso. rep ter del kabine, ki je imela zvezdo na boku.
*
'i
N
*
*
*
*
S
n
s
S
s
*
*
s
s
s
%
s
s
I
S
%
SKAKAFCIIN SOVJETSKA GLASBA V DOMU JLA
V petek. 16. novembra, se v novomeškem Domu .11.A spet obeta zanimiv glasbeni večer. Dogajanje v restav raciji doma se bo pričelo ob 18. uri. ko bo Drago Vovk v besedi in predvsem glasbi predstavil neka j zanimivih glasbenih ustvarjalcev iz Sovjetske zveze. Pričetek plesnega dela večera bo ob 20. uri. Tokrat bo poudarek predvsem na najnovejših in tudi »starih. dobrih« uspešnicah z domačih in tujih top lestvic. Vmes pa bo gost večera. vodja, av tor in pevec mariborske skupine Skakalci Marko Vi/ovišek predstavil skladbe s prve l.P plošče le skupine, ki postaja vse popularnejša tudi v sosednjih republikah. Seveda bodo glasbeniku lahko zastavili vprašanja tudi poslušalci v dvorani.
INGRAD
ZMAGOVALEC
ČETVLROBOJA
KRŠKO — Sindikalno športno društvo SGP Pionir je na kegljišču hotela Sremič izvedlo četveroboj v disciplini 6 \ 100 lučajev , na katerem je zmagala ekipa Ingrada iz Celja z enakim številom podrtih kegljev kot drugouvrščeni Pionir iz Novega mesta. vendar z boljšim rezultatom pri čiščenju. Med posamezniki je bil najboljši lože Lipovšek (Ingrad Celje) s 446 podrtimi keglji, drugi je bil Aloj/ l nlk (Pionir Novo mesto) s 438 in tretji Slavko Soldat J Pionir Krško) s 424 podrtimi keglji. Četveroboj bo postal tradicionalen, naslednje leto pa ga bodo pripravili v Celju. Rezultati: I. Ingrad Celje 2455. 2. Pionir Novo mesto 2455. 3. Beton Zasavje 2392. 4. Pionir Krško 2273 podrtih kegljev.
G. R.
suhorobar
Matija Ožanič je bil včasih priljubljen poštar
KOSTEL — “Najlepše je bilo. to sem bil poštar. Rad delam z ljudmi." se spominja Matija Oža-vič iz Oskrta na Kostelskem, ki je 11 let raznašal pošto največ po Kočevju, pa tudi po Kostelskem. Ljudje so ga imeli zelo radi. saj je vil uren. priden in prijazen. Zaradi zdravstvenih razlogov je preme-ljal službo. Pet let je bil nato čuvaj. Ta služba mu ni bila tako šeč, ker ni imel veliko opravka z judmi, posebno še. kadar je imel .lužbo ponoči.
Star je 45 let in ima 24 let 'elovne dobe. Do pokojnine je še aleč. Od januarja letos ima .uhornbarsko obrt. Plete koše in azne košare za dva suhorobarja iz šodražice. Dela ima dovolj, največ pozimi. -Včasih sem pletel za azvedrilo. danes pa je postal to moj glavni poklic. Rad delam z nožem, lesko, kladivom in žeblji-ki," pravi, a je kljub temu čutiti, la mu je žal za nekdanjim poštar-,kim poklicem, pa tudi ljudje od Kočevja do Kolpe pogrešamo tega ■riljubljenega nekdanjega pošta-ja.
PRIMC
Uresničiti neuresničljivo
To je sklenil Pavle Majerle in uresničil zamisel, ki je niso zmogli domači in tuji strokovnjaki
j.
KOCI: V J H — Skupina strokovnjakov »Rade Končarja« i/ Zagreba je prišla leta 1982 v kemično tovarno Melamin in precej tajno poizkušala i/delati čelne plošče v barvah /a krmiljenje tehnologije. Te plošče naj bi bile sestavni del opreme za krmiljenje in nad/or proizvodnje v rudniku bakra \ Boru. Ce pri Končarju ne bi izdelali plošč, ne bi v Boru dobili bakra, ampak bi ga morali uvoziti, rudnik bakra pa bi moral uvoziti take plošče. Tako bi oboji zapravljali dev ize.
Končarjevcem to ni uspelo. Pa vendar so oboji privarčev ali devize, ker je zadevo uspešno rešil Pavle Majerle, elektrotehnik, takrat delovodja v Melaminu, danes pa vodja tozda Mela-pan. l.etos je za inovacijo, katere uradni naslov je »Tehnologija izdelave sinoptičnih plošč v barvi«, prejel prvo nagrado občinske ra/iskovalne skupnosti v znesku 15.000 din.
»Potrebno je bilo rešiti veliko težav in neznank, pri čemer mi je pomagal tudi naš oddelek za razvoj in raziskave. posebno magistra Ivan Prezelj in Janez Lesar, pa tudi nekateri delavci.
Po zatrjevanju strokovnjakov so doslej v svetu znane tri tehnologije izdelave teh plošč, katerih skupna značilnost je površinsko barvanje. To pa je tudi njihova slabost, ker se pri uporabi barve hitro zdrgnejo ali ok-rušijo. Moja tehnologija je boljša. Naša melapan plošča je zelo odporna za mehanske, temperaturne in svetlobne vplive, saj tovarna prej tehnološko zastari, kot se ta plošča uniči,« ugotavlja inovator Pavle Majerle.
gistrov. prizadevno delajo na inventivnem področju, inovatorji pa so /a svoje koristne predloge, drobne inovacije pa tudi inovacijske verige nagrajeni. »Kot vodja tozda Melapan si prizadevam, da je inovacij delavcev čimveč in da jih čim hitreje izpeljemo v praksi. Piav zaradi tega smo uspešni kljub močni konkurenci.« pravi Pavle.
J. PRIMC'
Na mestnem valu
Prvi na kraju »nesreče« jamarjev v Suhi krajini
KOCTV.IL — Te dni mineva leto dni. odkar je bil registriran CB (ta tuja kratica pomeni mestni val) Radio klub »Rog« Kočev je. V njem je vključenih preko 50 radioamaterjev ne le i/ Kočevja, ampak tudi Ribnice. Krškega. Višnje gore. Ljubljane in Ptuja.
Peter ITangež
Med člani i/ drugih krajev je največ šoferjev Avta Kočevje. Ta kolektiv nameraval namreč opremili s C B postajami svoje tovornjake. saj bi i/ Kočevju potem lahko / njimi vzpostavljali radijsko zve/o skoraj po vsej Sloveniji in večjem delu Hrvaške.
Predsednik Peter I range/ je poudaril, da je delo C B postaj pomembno predvsem pri elementarnih nesrečah, v vojni, pri prometnih nesrečah itd., skratka povsod, kjer je treba vzpostaviti hitro /vezo. Prav kočevski CB klub seje najbolje izkazal in saj je njegov operater prvi prispel na kraj »nesreče« v neki jami v Suhi krajini. Ta vaja je bila 12. oktobra. Šele zvečer je prišel na kraj le še operater CB i/ Zagreba, medtem* ko bližjih, i/ Ljubljane in Novega mesta, sploh ni bilo.
Na vprašanje, če CB postaje motijo radijski in TV sprejem, saj se občani Kočev ja zaradi njih pritožujejo. je predsednik I range/, odgovoril, da CB postaje povzročajo le 5 do 10odstotkov motenj in še to le, če niso pravilno ozemljene antene o/, uglašene postaje (za kar skrbi njihova strokovna komisija, ki jo vodi Jure Majerle) ali če ni postaja atestirana od RTV Ljubljana. Doslej se je izkazalo, da motnje povzročajo predvsem postaje nečlanov CB kluba ali slabe napeljave v stanovanjskih blokih pa tudi stari televizorji. Njihovi člani tudi ne uporabljajo postaj med 19.30 in 22. uro.
J. PRIMC
Mrtvih m videl in / otrokoma tudi ni hotel bliže.
Na vprašanje, ali je teren tam res neprehoden, je odgovoril, da je zemljišče skalnato in koritasto, poraščeno / drevjem. Prav pred razbitinami helikopterja je bila večja skala in je bilo zato razbitine teže opaziti.
Komandant TO občine Ribnica Milan Bavdek je povedal, da so prva dva ilni. 13. in 14. oktobra, iskali helikopter povsod po občini, posebno temeljito pa so pregledali območje Cilobeli. Xiore. Krača lov. Bendov. Račne gore in tudi Raven in Rudarskega na območju občine Cerknica. ker so pač prihajala obvestila, da so kritičnega dne lam slišali letati helikopter.
Sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Jane/ Bambič je dejal, da so v tej akciji preiskali okoli 250.000 ha zemljišč, najprej množično, končno pa so pritegnili še lastnike gozdov in gozdarje. Iskali so zelo resno, ker pa je teren težaven, je bilo helikopter težko najti. Samo 14. oktobra je pri iskanju sodelovalo 758 občanov ribniške občine, poleg tega pa še vojaki in miličniki. Iskanje je trajalo, dokler 4. novembra ob 14. uri Tone Mihelič ni našel’ ostankov helikopterja in miličnikov odvedel na kraj nesreče.
JOŽI: PRIMC
OSUMLJEN KRAJ V IMV
NOVO M LSI O — Prejšnji teden so k novomeškemu preiskovalnemu sodniku privedli 32-letnega 1 ranča Hermina iz Smolc-njc vasi. ki je utemeljeno osuml jen tatvin v novomeški IM V. Lcman naj bi kradel vse od letošnjega januarja do oktobra, najbolj zanimivo ob tem pa je. da je oprav Ijal službo- varovanja družbenega premoženja. Preisko uni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je /a Homanu odredil pripor.
VELIK INTERES ZA PLES
KRŠKO — Delavski kulturni dom »Ldvard Kardelj« je v sodelovanju s Plesnim klubom Novo mesto pripravil plesni tečaj, ki bo trajal do 10. januarja naslednje leto in bo obsegal deset vaj. Na njem se bodo mladi iz Krškega seznanili z angleškim valčkom, quick-slepom. polko, dunajskim valčkom, jiveom ter spoznali plesne modne novosti. Za tečaj je precejšnje zanimanje. saj s’e je prijavilo kar 70 osnovnošolcev in prav toliko mladincev in mladink iz srednjih šol ter delovnih organizacij. Vpisnina za tečaj znaša samo 750dinarjev, tako da gre upravi doma resnična pohvala za pobudo in organizacijo tečaja, saj se na šolah organizacije plesnih tečajev neradi lotevaj«), ker jim povzročajo nemalo težav.
Ahsdmbe! »Slavček« leti čez Atlantik
Novomeški narodnozabavni ansambel bo v Ameriki nastopil na 18 koncertih za izseljence
NOVO MESTO — Na dolgo | pot čez »veliko lužo« sc bo prihodnji teden odpravil novomeški j narodnozabavni ansambel »Slavček«. Na cnoinpolmesečni turneji po /druženih državah Amerike in . Kanade bo nastopil v osemnajstih mestih, kjer živijo naši izseljenci, in igral na prav toliko koncertih. Ansambel bo odpotoval v popolni sestavi, se pravi, da bo z njim tudi j pevka. Na koncertih ga bo spre- j mljal in skrbel za zabavo humorist Lojze Ambrož iz Ljubljane.
»Na to turnejo smo se dolgo pri-! pravljali.« pravi vodja ansambla.' harmonikar Ivan Šiško, ki prepe-
va tudrv mešanem pcVsk^m zboru Krke. »Pripravili smo okoli 120
skladb, pretežno takih, ki pojo o domovini, domačih krajih, saj naši ljudje v Ameriki.pričakujejo, da jim bomo prinesli košček njihovega rodnega kraja, pozdrav v njim razumljivem jeziku in napevu. S sc;hoj bomo imeli tudi nekaj propagandnega gradiva, predvsem malo in veliko ploščo ter kaseto, ki smo jih do zdaj posneli. Med drugim bomo, upam. imeli s seboj tudi video kasete, ki smo jih posneli za oddajo .Jugoslavija. dober, dan «.
Ivan Šiško se še posebej veseli nastopa v Chicagu, ameriški državi Illinois, v mestu, ki so mu včasih rekli ameriška Ljubljana, l am namreč živita njegova sestra in stric, ki ju bo seveda obiskal, upa pa, da ga bosta poslušala tudi na nastopu.
»Sicer pa bo to srečan je z našimi izseljenci in njihovimi potomci v Ameriki dogodek /a vse nas v ansamblu, saj onkraj Atlantika še nismo igrali. Sploh je to šele naša druga turneja v inozemstvo, letos smo bili s Krkinim pevskim /borom pri naših zdomcih na Švedskem. Predvideno je, da bomo na turneji čez novo leto. Tako se nam obeta doživetje več: praznovanje novega leta na ameriški način.« pripoveduje Ivan in doda. da se bo vrnil s številnimi fotografskimi posnetki s turneje in srečanj z našimi ljudmi.
L Z.
MALE ŽIVALI ŠE TA MESEC NA RAZSTAYI
Ci. R.
BRLŽICL — Tukajšnje društvo rejcei malih živali bo 24. in 25. novembra imelo razstavo y športni dvorani po-] klicne šole za prodajalce. Rejci bodo! na njej prikazali okoli 125 kuncev, 80 golobov, j — pevce
bitclje malih živali vabijo na ogled ihi upajo, da bodo s tem ustregli vedno večjemu zanimanju ljudi za tovrstne živali.
njej prikazali okoli izo Kuncev, >bov, perutnino, papige, kanarčku pevce in različne križance. Lju4
MAJI RI.E IOVA SINOPTIČNA PLOŠČA — Na fotografiji je Pavle Majerle ob svoji sinoptični plošči, s pomočjo katere je možno daljinsko krmiliti in upravljati visokonapetostne električne naprave. (Loto: Primc)
\w4
b3i
tozd
KRKA
hotel
grad
otočec
ob četrtkih in petkih v novembru in decembru večere ob svečah in glasbi za boljše počutje in rekreacijo svojega telesa
— izkoristite storitve bazena, saune ter ročne in elektro masaže v hotelu Gami
— kolektivna silvestrovanja
— informacije: tel. 21~830 85—150
9 • •
e kozerija ••••••••••••••••••••••«
:SUPER JE VSE, RAZEN^PLAČE
Pa mi ni zato še nihče skrivil lasu.
— Prepričali so nas, da ni nihče iv, da smo se znašli v precepu ed slavno preteklostjo in zadol-sno prihodnostjo.
_ (Iz Pavlihe)
Posebnost Majerlclovih plošč jc tudi. da sc lahko čistijo in pri tem ne poškodujejo. Najprivlačnejša pa je seveda cena. saj je nižja od japonskih, nizozemskih, francoskih, nemških in drugih podobnih plošč. Zalo dobiva Pavle Majerle tudi nova naročila jugoslovanskih delovnih organizacij. Izdeluje jih namreč popoldne, ker je vzel popoldansko obrt. Seveda ne gre za serijsko proizvodnjo.
34-lctni Pavle Majerle dela v Melaminu 10 let. Ceni ta mladi kolektiv in vodstvo. Vsi. od delavcev do ma-
lt
O
-— Tovariš Foteljčič. dve leti ste v delovni organizaciji Hitrot-kal. Kakšno je vaše splošno počutje?
— Moram reči. da super.
— Se razumete s predpostavljenimi?
— Super ljudje so to. Nobenega kričanja, nikakršne zaf-rkancije. Super.
— Pa delo?
— Super. Med nama povedano: ne bom se pretegnil ali vroč napil mrzle vocJe. Ven grem lahko, kadar se mi zl jubi. Super.
— Torej ni...
— Poglejte! Če mi naroči žena, naj kupim kruh, solato, kumare ali kaj potrebnega, skočim v bližnjo samopostrežnico. Ob kateri uri hočem. Šef, ki je super človek, razume, da moja Katarina ne more zapustiti stroja in skakati po trgovinah. Jaz pa...
— Kako pa je ' s prehrano? Ste zadovoljni?
— Malice v naši restavraciji so super. Nič slabše niso od kosil v hotelu Večna izguba. Odvrženi kruh v restavraci ji odnašajo v vrečah. Za Lufličeve svinje je dober.
— Povejte še kakšno besedo o rekreaciji, prostem času.
— Hit.otkal ima ob morju ' počitniški dom. Mi iz pisarn dobimo sobe s, kopalnico. Super. Letos sem preživel doli tri tetine. Z vso družino. Poležavali smo na soncu, da nas je bilo grdo videti. •	,
— S kuhanjem kave pa ste le prenehali, kajne?
— Na papirju da, sicer pa ima vsaka pisarna električni kuhalnik. Poskrijemo jih le, če se mota v bližini direktor vseh direktorjev.
— Tovariš Foteljčič, govorite v superlativih, kot bi živeli v Indiji Koromandiji. Gotovo so
■ v Hitrotkalu tudi stvari, ki vas
— Zdaj v Hitrotkalu veliko govorite o delovni disciplini.
— Res je. Toda nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Delati pričnemo ob šestih. Pred stdmo me redko kdo vidi.
motijo.
— So. Predvsem sem nezadovoljen z osebnim dohodkom. Prejšnji mesec sem prinesel domov skromnih šestintrideset tisočakov. Je to sploh kakšen denar, vas vprašam!
TONI GAŠFER1Č
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0