DELO ZA SLOVENCE
rrava resnica za narod
St. 2. - 2. Leto	27.	Januarja	1943.	Izide	vsakih	štirinajst	dni
DOGODKI PO SVETU
Narodna" Kitajska
na plani!
Italijanska križarke za spremstvo konvojev.
Vlada Narodne Kitajske je izjavila zainteresiranim državam, da je napovedala vojno Ameriki in Angliji, ter da je stopila v zvezo z prijateljsko Japonsko in drugimi tripartitnimi državami.
Ta izjava je silno velikega pomena, kajti ona nam dokazuje kako se cela Azija bori proti anglo-amerikanski nadoblasti, ki skuša podvreči cel svet z lažnimi obljubami. Tako se združuje cela Azija v borbi za ustanovitev nove Azije po načelih Japonske in drugih zavezniških držav. Del Kitajske, to je tiste stare in velike Kitajske, bogate na zgodovini in slavi, se je uprla anglo-amerikanski nadoblasti ter se je obrnila do svojega prijatelja in soseda Japonca, da bo z njegovo pomočjo ustvarila novo ravnovesje v tem velikem azijskem svetu
Je 180 milijonov mladih ljudi, ki se je združilo v tej borbi proti' prenapetežem ter hoče doseči svojo svobodo in prostost v življenju. Teh 180 milijonov ljudi so njih gospodarji skušali zaman z denarjem in strupom spraviti na stopnje živali brez volje in brez hotenja.
Velika Azija je sedaj v borbi za nov svet, ki naj bo bolj pošten in bolj človeški, kot Je bil do sedaj ko so ga vladali Židje in prostozidarji.
Španija in ^cvtugalska
Prijateljska politika med Španijo in Portugalsko zavzema vedno nove oblike^ katere so zelo važne v tem trenutku, ko ste obe državi neutralni. Ameriška ter angleška propaganda sta že večkrat botele videti v govorih španskih ter portugalskih ministrov nasprotujoče prijateljske nagibe napram državam Osi.
Vsak korak teh ministrov, je bil naglašen kod oddaljujoč se od politike Osi, kateri je bila naklonjena Falange.
Toda v poslednjih sestankih je bilo lahko zabeležiti, da politika teh dveh držav ne vzdržuje prijateljskih odnosov napram anglo-amerikanom, temveč ima naravnost nasprotno obliko. Za vse to teži krivda v neumni ameriški politiki, katera Je hotela z Igralsko zunanostjo prestrašiti in primorati ti dve neutralni državi, kateri sta lahko ponosni na svojo zgodovino. Govor meksikanskega predsednika, kateri je bil zelo nasproten notranji politiki ted dveh držav, je vzbudil nenadni odpor v največji meri med ljudstvom, katero je takoj zaslutilo, da si amerikanci v svojem pohlepu oklepajo svobodnega španskega polotoka in njegovih kolonij.
Zvedelo se je iz nastojujočih vesti o neodvisnosti in neutralnosti, toda v slučaju potrebe Imata obedve državi pripravljeno vojsko v svojem ozemlju, katera je pripravljena k medsebojnemu podpiranju, vesti katerih tudi naj neumnejša sovražnikova propaganda ni mogla preprečiti zaradi tega, ker se je preveč naslanjala na vprašanje po oporišču v slučaju napada na evropsko Francijo.
Odgovor ni bil tak kakor so.si ga želeli, vsled tega, ker Španija ,in Portugalska sta preveč evropski državi, ter si že vsled tega niti v najmanjši meri ne moreta združiti z Ameriko, ali pa preveč poznata rusko politiko, za vzdrževanje odnosov s sovjetsko Rusijo.
Vse grožnje napram temu polotoku so spravile v nejevoljo Južno Ameriko, katera je trdno vezana z domovine. Anglo-ameriška politika s tem izgublja veliko oporišče med prebivalstvom, katero je uvidelo, propast sosednih držav, ki so se združile ter približale s samomorilno ameriško politiko.
Kako je umrl Feroughi
Bivši minister Feroughi, ko se je vozil po ulicah v Teheranu in ko ga je množica spoznala je pričela demonstrirati. Napadli so avtomobil, vzeli bivšega predsednika in ga poteptali in ubili. Policija, ki je pritekla na lice mesta je mogla samo ugotoviti njegovo smrt.
Takoj je nastopila angleška oblast, ki s svojo žalost je pa morala priznati veliko nezadovoljstvo ki vlad^ v Iranu proti vladi kateri je načeloval Ferougha, da jih je prodal Angležem ter tako izdal svojo domovino sovražniku.
Feroughi je bil njih predsednik le od tedaj, ko so prisilili nacijonalno vlado k padcu, ker se je upirala angleškim zahtevam in on je tedaj nastopil ter podpisal znameniti pakt s katerim je prodal Angliji iz hvaležnosti svojo domovino. In narod, ko je uvidel, da jim je ta politika prinesla v domovino le lakoto in revščino, je o prvi priliki pokazal svojo nejevoljo in jezo ter ubil tega nesramnega izdajatelja.
UlllllllUUIIIllllllUlllUUUHUHIHIUUJIIIIIJIIIllUlllllllllllUUIIIUHIIIllllUIIIIIIIIIIIUllllllUllllllUIIIIIIIIMIIIllUllllllllllllllUHIIIllllllllllliilliiiiiiiiiiiiitiiiHiii,
Amerikanci priznajo
šele po treh mesecih
Mornariško poveljstvo je začelo priznavati izgube nekaterih ladij, ki so jih izgubili v pomorskih bitkah, ki so se vršile pred tremi meseci. Najprej se gre za skupino ladij, ki so jih izgubili v bitki pri Guadalcanaru in katere izgube niso mogli več prikrivati, kajti ljudstvo je prišlo na to radi velikih primerov smrti med mornarji.
Obvestilo smrti ki prihaja domačim je Izdano veliko kasneje kot se zgodi, kajti Roosevelt se drži te metode misleč, da s tem prikrije sovražniku resnico. Sovražnik pa s svoje strani je že zdavnaj, javil svetu te izgube, ki jih oni komaj
mmumHjnunniHitiiiiifiiiimnmminiHiiiHiiiiritiiHniiiiiiiiiimiiiiriifmimiiiiiiiimiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
sedaj priznavajo ter mu ostane samo še pričakovanje, da kdaj bodo priznali in objavili imefia sg preostalih izgubljenih ladij, ki ležijo že davno na dnu morja, dasiravno Amerikanci s svojimi neumnimi izjavami hočejo prikazati svetu, da v Avstraliji samo zbagujejo in da imajo samo brezpomembne izgube.
Iz številk sedaj objavljenih lahko sodimo, da so vse prejšnje izjave samo laži in radi tega so Avstraliji samo zmagujejo in da imajo samo brez-vesti o zmagah so lažne, in da služijo samo temu, da jim prikrivajo resnico, to se pravi strašne izgube, katere pa če bi jih narod poznal, bi prav gotovo ovrgel cel grad laži, na katere se opira Rooseveltova oblast.
niiiiiiiiiiiiiiiHiiliiiiiiiininiimiiiniinimuHiumnimmiimnmnnnmi
Stran 2.	OKLO ZA SLOVENCE	£7.	januarja	1943.
16 petrolejskih ladij na dnu morj
isi-S
. '•
Velike borbe, ki se vršijo v Afriki, so v večini samo tankovske in letalske bitke, in zato je nastopila velika potreba po gorivu. Ta ojačanja in pomoči se lahko dovažajajo edino le z petrolejskimi ladjami, kiso pa podvržene veliki nevarnosti, ki jim preti s strani budnih osovinskih podmornic; ta ojačanja so tudi nevarnejša za amerikansko vojsko, kajti jim pomagajo za premikanje čet in drugega vojnega materijala, ki se nahaja v zaledju.
Da zadostijo potrebam amerikansko vojske v Tunisu, so poslali veliki konvoj samo petrolejskih ladij, katere so dobro zastražili v velikanskimi bojnimi ladjami. Od konvoja je bilo odvisno na-daljno delovanje v Tunisu ter povzročanje še večjih sitnosti osovinskim četam, ki so se tu usidrale.
Toda osovinsko letalstvo, ki je posebno sedaj na višku radi svojih novih izvidniških tipov lelal na dolgo samoupravo, je lahko izsledilo ta konvoj še v lukah. Zgodilo se je lako, da so že takoj ob pričetku potovanja bile jim na poti osovinske podmornice, katerim so kazala pot letala, in tako preprečile to potovanje.
V večkratnih napadih so Ainerikanef izgubili
•IllllJIilJIJlliJJJJJIIIIIII1IJ1JJ1JIiJfilili 14JJJJIJlf1JllJIfJiIJtfliJJJJIJIJlIJlilililllJll
NOVA POLITIČNA STRANKA V ALGERIJU?
IG polnih petrolejskih ladij. O usodi drugih ladij ni znano, kajti sovražnik je prav močno reagiral v teh spopadih, ker ko je uvidel, da je onemogočeno nadaljevanje njegove poti se je hotel vsaj
naščevati in zato je ostro napadal.
Toda konvoj je izgubljen in ta izguba bo prav gotovo težko uplivala na nadaljni razvoj name njenih operacij.	1
llffflffnillllflltilfff Iffltffttllff iillfiMt if'fftiliiliiHkf tl> >> i 11 kHHtMlt-i I tl f »til* tOMlIMlilllfflf iillfiHiflMt illf II If Kltflllitlllff ff lili tiDIIIIH i llf! IIHflffllllllMIHIVIfillffV*
Smrt Nikole Tesla
Ogenj italijanske križarke proti angleškemu ladjevju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tudi Flandin, bivši francoski predsednik, ki se nahaja v Algeriju. hoče imeti hesedo o sedanjem položaju v bivši francoski severni Afriki. On je javno napadel politiko, ki jo vodi general Giraud. noče biti pristaš in ne odobrava De Ganila in drugih izdajalskih generalov, trdeč, da je čisto drugega mišljenja. Tako je ustanovil neko čisto novo stranko, ki ne bo dosegla nič drugega kot du bo doprinesla v to razrvano in raztrgano Al-gerijo še večji kaos, kot so ga dosedaj povzročili ti novi voditelji, vsi proti francoskega mišljenja.
Razumljivo je, da tudi Flandin, dasiravno se, izdaja za samostojnega je uvidel igro, ki jo igrajo Anglo-amerikanci v Afriki, ki je zelo različna od tiste obljubljene ali pa v katero so verovali in upali voditelji upornikov, Amerika se ne bori zato, da bi pridobila Franciji nekdanjo svobodo in izgubljeno ozemlje, temveč le izkorišča in hoče si podvreči čimveč mogočega ozemlja, kajti ona je nenasilna.
Flandinove izjave so nam pokazale nove rane, ki so nastale in se nahajajo na polju teh. ki se hočejo upirali politiki Maršala Petaina, čigar cilj je pa res obnova Francije.
Do Giiullo dokazuje
General De Ganile, kateri se je najprej ložil od svoje matere domovine, vsled pohlepa po tujčevem denarju, skuša sedaj svoj čin prikriti z oglasom, da je vse to napravil vsled ljubezni do domovine.
S tem je dokazal, da vse svoje obljube in naklepi, katere smo spoznali za ponarejene, in neresnične niso nič drugega kakor namen Judeža za prodajo svoje zemlje v svrho osebnih dobitkov.
Ražume se, da so ga vsa ta dejanja stala mnogo denarja, ter ga lodo še stala če bo hotel izpeljati svojo izdajo. Morji najti orožje in ljudi kateri so pripravljeni iti v smrt na račun Angležev in Atne-rikanov. V tem primeru se težko najde meso za topove^ na račun tretjega posebno še če je ves načrt, napačno urejen že v početku, kakor se je to primerilo anglo-amerikanom.
Toda Anglija in Amerika sta priprnvljeni z denarjem zalagati vojno črte in može. Ali to zalaganje z denarjem in orožjem ni prav hvaležno.
V prvem delu je posojilo znašalo vsota ene milijarde. kateri pa se lahko pridruži v prihodnosti še druga, vsled tega je general De Ganile določil
svoje domoljubje
prepustiti Ameriki vse afriške kolonije, katere pripadajo Franciji.
Po izdajstvu domovine je pričel tudi s prodajo ter s tem namenom prisvojiti se denarja svoje iž' tlaje, ter st s tem pridobiti s pomočjo Amerike naslov poglavarja francoske države.
Globina sleposti v katero se zašli vsi ti gene? rali, ki sejiore proti svoji domovini svojim ljudem, se vidi dovolj jasno v tem delovanju, katero vzbuja s tud vsakemu pravomu državljanu, ki ima vsaj nekaj nravnega čuta.
Kicfrr*ifrrrffiFi«!rfrririirirrircrriirfvrivrfrrirfrirrriifrrifirfrrrrvrrrffrrfrrrirrrfiivi
Ameriška propaganda
potrebuje Lebninii
Ker anglo-ameriška propaganda ni Bila več zmorčna predstavljali z dovolj no resničnostjo važnost francoske vlade, kaiera je bila sestavljena v Afriki po smrti Darlana. si je izmislila zvijačo katera bi jo lahko zelo drogo -tala.
Edina vseba. katera ni še ničesar izpregovorila v vsej tej mešanici je bil hivšj predsednik francoske republike Eebrttn. Anglo-ameriška propo-gauda si ga je takoj prisvojila, ter je izdala novico, da se nahaja v Alžiiju, Novica prihajajoča od zaveznikov je vzbudila zanimanje v nevtralnih državah, dokler ni neko Jutro prispela novico katero je izdal sam I.ebrun, ki izjavlja da se nahaja daleč od Afrike.
I.ebrun izjavlja dovolj jasno da se še vedno nahaja v svoji vili v Franciji, ter da nima ni-kakega ramena združiti se s skupinami katere se izdale domovino, katere je bil 011 sam predsednik
•fviiiiffiiitif if litin rf r»Tf#Frirrrr»(ir«rfcrirvrrrrf ff	>ff ff	fririvifif«vviifff«rirrrif rrrvin vrrfrrrrr*(rrrrrrfffff f f>f fcifffrtrffffrf f ffffffffrrf ifffff i ofifif ifiif ivf riffirf rffrrirravift
Italijanska oklopna kola.
V Ne\v Vorku je umrl znameniti učenjak in iznajditelj Nikola Tesla. Ravil se je s flziko in elektriko. Ril je sodelovalen izumitelja EdisOna in je nato sam nadaljeval na poti Iznajdb, ki 11111 jo je pokazal njegov znameniti učitelj. Sto in sto je njegovih izumov, ki so pripomogli na polju elektrike in fizike. Vse svoje življenje je posvetil temu študiju.	,
Ril je po rodu Hrvat in dasiravno se je preselil v Ameriko pred mnogimi leti, je še vedrto pismeno občeval s-svojimi rojaki. Dasiravno že star je še vedno sledil političnemu življenju v Ameriki ter je sedaj javno obsojal, da se je Amerika združila v borbi z Anglijo iti Rusijo, ki sta tisočletna sovražnika Evrope in tako njegove rodne zemlje.